143. številka. Ljubljana, v soboto 26. junija. XIX. leto, 1886. Uhaja vsak tako mesto mej drugimi deželami, da smemo trditi, „da ga nam ni para"! 1. Kranjska trgovinska in obrtniška zbornica nema pravice voliti svojega zastopnika v državni zbor. 2. Vse slovensko prebivalstvo nema jedne državne obrtniške šole. 3 V vsej deželi ne nahajamo jednega pomenljivega obrtnega društva, kakeršne imajo že deset letja vse druge dežele. 4. V kranjskem obrtnem društvu ni druzega člana, kakor bore rokodelci, ki sami ne zmorejo pre-težavne naloge. 5. Prvi denarni zavod kranjske dežele (hra ntlnica) ne daje obrtnemu društvu niti krajcarja podpore. Žo iz teh toček lahko vsak sprevidi, da naše obrtništvo ni le brez vsega zastopstva v postavo-davnih zborih, marveč tudi, da ne dobiva nikjer niti duševne niti materijalne podpore za svoj raz-vitek in napredek. Nasprotno pa imamo vse, kar ovira in uničuje naš obstanek, v mnogo obilnejši meri na razpolaganje, nego druge dežele. K temu moramo posebno prištevati. 1. C. kr. kaznilnico na Gradu, kjer je zbranih okolu 400 kaznjencev iz različnih dežel, ki s svojim delom škodujejo prostemu prebivalstvu. (Vsled mnogih prošenj obrnilo se je poslednji čas tukaj nekoliko na boljše.) 2. Deželno prisilno delavnico, jedino v Avstriji, kamor se stekajo prisiljenci poleg domače dežele, tudi iz tujih kron o vin, sedaj okolu 300; po novem projektu blizu GOOmož, ki kakor je namen tacih delavnic, morajo delati, naj že jemljo delo rokodelcu ali pa težaku. (Kljubu mnogim prošnjam razširiti hočejo to delavnico.) 3. Preiskovalni zapor deželne sodnije, v katerem se vsi kaznjenci, ki so v rokodelstvu izučeni, pečajo izključno z delom za naročnike iz mesta. (Ta zapor je sicer jedini, v katerem se ne skrbi za trajen zarod po izučenji nerokodelcev, marveč se prevzema delo le takrat, kadar je kak rokodelec zaprt.) Naj bo dovolj! Dostavimo pa še nekaj fakt. Število rokodelskih pomočnikov, ki so v Ljubljani delali, znašalo je v glavnih obrtih še pred 15. leti: pri mizarstvu 120 osob, „ krojaštvu 150 „ „ čevljarstvu 200 „ „ bukvovezcih 50 „ skupaj tedaj nad 500 pomočnikov. Sedaj pa naštejemo: pri mizarstvu (izvzemši tovarne) 20 pomočnikov, „ krojaštvu.......50 „ „ čevljarstvu......60 „ „ bukvovezcih......9 „ skupaj okolu 140 pomočnikov; tedaj skoro dve tretjini manj, nego prej. Ta rokodelstva trpe največ po kaznilniški konkurenci in vse trditve, da je izvrševanje rokodelskega dela po teh zavodih tako malenkostno, da nikomur ne more škodovati, razbijejo se že ob tem da se tista „zatrjevana malenkost" neče dokazati. Zakaj se pa v dokaz, da naše trditve neso opravičene, ne objavi, koliko kosov oblek, čevljev in mizarskih del s popravljanjem starine vred se na leto v kaznilnicah napravi? Da se pa občinstvu z omenjenim delom ne koristi, to dokazuje vodstvo prisilne delavnice, trdeč, da se nahajajo rokodelci v mestu, ki še ceneje delajo. Kje je torej resnica? S prej navedenimi podatki ujema se tudi razmerje plačevanja pridobninskega davka. LISTEK. Gostinjec (hospicij) sv. Jeronima v Rimu in pravice Slovencev do njega. (Dalje.) Na to odgovori kranjska vlada, t. j. njeni nemški ali ponemčeni načelniki: knez Volfgang Engelbert Auersperg, Ivan opat iz Zatičine, knez Girard Višin Plagi, Gottfried Galler in Fran Gašper P u sne r (Pušnar), v dan 18. janu-varja 1652: „d a Kranjska vojvodina je pod cesarjem kot njenim vojvodo, ter da spada, kakor tudi Koroška in Štajerska, k Nemčiji in Rimskemu cesarstvu; in da čeravno tu ljudstvo nekako po „ilirski8 govori, vendar imajo njih romarji hoditi v nemški gostinjec, a ne v ilirski." Med tem je bila pravda, ali so Kranjci „Ilirci" (Sloveni), ali ne, pol omikanega Rima na noge spravila. Bilo je namreč vprašanje, ali sme I v a n J a m-šič (de Jampsich,) čegar oče Luka je bil Ljubljančan, postati kanonikom sv. Jeronima, ali ne. Ta Jamšič (ali Jamšek?) rodil se je v Rimu dne 20. marca 1636 in zato ni znal (vsaj dobro ne) po „ilirski." Ko je imel sedemnajst let, hotel ga je njegov oče, ki je bil čevljar v Rimu in člen sveto-jeronimske bratovščine, narediti za kanonika pri tem gostinjcu. Ali temu se je uprla podalmatinjena bratovščina, v katerej ni bil Jamšič navzoč, in Pastrić pošlje pokrovitelju gostinjca opombo, da naj ne imenuje tujca za kanonika, ki ne ume po „ilirski," kakor je bila to določila papeževa vizitacija leta 1630. Ali ta opomba ni koristila, ker pokrovitelj je imenoval Še meseca decembra leta 1651 Jamšiea kanonikom ter ga prikazal (predstavil) kapitalu kot njegovega člena. Ali s tem bratovščina ni bila zadovoljna in posvetovavši se z odvetnikom svojim Franom Liberatom sklene, da se ima začeti pravda proti Jamšiću, ki je po očetu Ljubljančan, torej po mnenju Dalmatince v ne Ilirec in ki „ilirski" govoriti ne zna. Ali tudi Jamšič našel je svojega odvetnika v osebi učenega jezuvitskega pisatelja Atanasija Kvrchera. To je napisal (pred 18. februvarjem leta 1G52) učeno razpravo, v kateri iz mnogih zem-Ijopiscev dokazuje, «ia no Kranjci pravi Ilirci ali Sloveni, a Ljubljana da je njih glavno mesto, pak da tudi Ljubljanci so pravi Ilirci ali Sloveni, tedaj tudi Jamšić, ki je po očetu Ljubljančan; kakor vsi drugi Kranjci ima torej tudi Jamšič uživati od onega, kar je v Rimu ilirskega ali slovenskega. Kdor ima Kranjce za Nemce, ker so pod nemškega cesarja, moral bi tudi Milaneže za Španjolce imeti, ker so pod španjolskim kraljem. Ali kaj so pomagala vsa ta učena dokazovanja. Pastrić in njegovi Dalmatinci so hoteli izključiti vse Slovence od dobrot svetojeronimskega gostinjca, posebej pa Jamšiea od kanonikata. To poslednje jim je bilo kaj lahko, ker Jamšič ni znal „ilirski." Prvo pa so hoteli z zvijačo doseči. Zato so oznanili 23. maja leta 1654 kranjski vladi, da je „sveta rota" na 15. tistega meseca odsodila, da Kranjci neso „Ilirci," da torej ne morejo biti deležniki svetojeronimskega gostinjca in kapitula, ki je utemeljen za Dalmatince ali Uirce. (A to je bila hudobna laž, ker takrat „sveta rota" še nič ni bila razsodila.) Da bi Pastrić lože dosegel svoj zvijačni namen, izmislil si je trditev, da skozi prvih 150 let obstanka svetojeronimskega gostinjca neso nijednednega romarja iz Kranjske, Koroške in Štajerske sprejemali, nego samo iz Dalmacije, Bosne, Hrvatske in Slavonije. Iz slovenskih dežel, da so jih začeli sprejemati še le leta 1625. *ko je bilo sveto leto, in še to le po pomoti nekega varuha nad gostinjcem. (Konec prib.) > V desetletji 18fi0—70 plačevalo je pridobnin-skega davka (veliki patent) po 31 gld. 50 kr. in po 15 gld. 75 kr. štirinajst krojače v ; Šest mizarjev, šest čevljarjev; sedaj jih je v tej vrsti vseli skupaj pet! V sezfini dobivalo je pri krojačih, Čevljarjih in mizarjih dela začasno nad 50 tujih pomočnikov, sedaj pa domačim dela primankuje. Jednako pogubile so se obrtnije družili manje številnih strok, največ mojstrov dela brez pomočnikov. Iz teh številk sledi tudi znižanje konsuma in prometa v obče, kajti znatne svote, koje so služili obrtniški pomočniki, stekale so se zopet mej prebivalstvo in dajale mestu mnogo živahneje lice, nego ga ima v denašnjem času. Nihče ne trdi, da so kaznilnice jedini uzrok tacega poraza, pač pa bode sleherni izprevidel, da se napredek mestnega prebivalstva in s tem tudi mesta samega, gotovo ne bode pospeševal, če se navzlic tem jako žalostnim pridobninskim razmeram v Ljubljano privabi še 300 novih tujih pri si 1 j e n c e v I Če se pomisli, kako ogromno so v Ljubljani v teku dveh desetletij poskočile cene stanovanj; da mora rokodelec za delavske prostore, ki so prej stali 50—60 gld., plačevati kar po 100 gld. več na leto; da že naj pri miti vneje stanovanje velja nad 100 gld. na leto, da se v tej zadevi smemo meriti že s Trstom in z Gradcem, ni se čuditi, da pre-ostaje /.a vse druge potrebščine čedalje manj gotovine; — in da postaja najmanjša zapreka v prislu ž k u osodepolna za tistega, ki živi od dela svojih rok, ki nema gotovih dohodkov. Da bi se lažje tuje kronovine odločile za to, pošiljati svoje prisiljence v Ljubljano, ponuja se jim vsprejem za 40 kr. od moža na dan, in če bode več dobička, obljubuje se še daljše znižanje te neznatne vsote. Dežela tedaj utegne po tem računu dobiti za rejo 100 prisiljencevna leto okolu 14.00 0 gld. tujega denarja. Od-škoduje mari deželo ta dohodek za izgubo, ki ga bode na vsak način imelo 100 domačih delavskih močij! ? Mnogokrat in to celo v najnovejšem času odpravile so različne države tuje delavske moči izven svojih mej, da se domačemu narodu ni bilo treba zaradi pomankanja dela izseljevati. »Sleharnemu je srajca bližja nego suknja." Le pri nas prevladuje, misel, da bode za deželo in za mesto bolje, če se ravno narobe dela. Saj smo v mestnem zboru, ko je bil razgovor o prodaji zemljišča za razširjatev prisilne delavnice, slišali besesede, „da bode dobro, če se prisilna delavnica razširi, ker bodo vsled tega meščani lehko dobivali ceno obuvalo in obleko!" Kjer prevladujejo taki nazori o temeljnih zakonih narodnega gospodarstva, tam je pač sleharna beseda v nasprotnem zmislu „bob v steno". Če obrtništvo ne najde drugje v višjih krogih kake zaslombe, zaman je ves napor, — in skušnja bode še le izučila marsikoga, da podlaga narodu in meščanstvu še nikdar in nikjer neso bili kaznjenci in prisiljenci! Po novi obrtniški postavi, sklenjeni po naši konservativni državuozborski večini, zabranjeno je pričeti obrtnijo sleharnemu, ki ne more dokazati, da se je pravilno izučil dotične stroke. Ta postavna določba sklenila se je izrecno zato, da se varuje izučenim rokodelcem kruh in delokrog. Kako se pa s tem jasnim postavnim namenom strinja sklep dežele, na svoj račun pričeti ne le jedno, marveč vsa rokodelstva ob jednem in to ne le z lastnimi prisiljenci, kakor je postavno zavezana, marveč s tujimi, tedaj z jedinim in izrecnim namenom, z obrtniško produkcijo povišati deželne dohodke,— kako se to strinja t* smotrom, ne z mrtvimi črkami postave, to naj razsojajo juristi — nam obrtnikom manjka za to razsodbo potrebnega bistro-uma? Kranjsko obrtno društvo storilo je sedaj zadnji korak. Z obširno spomenico obrača se do visoke c. kr. vlade in še jedenkrat do si. deželnega odbora. Da se to stori le v imenu društva, ne pa v imenu kakega velikega zbora tukajšnjih rokodelcev, ima le ta uzrok, ker je vis. c. kr. vlada javni shod prepovedala in društvu prepustila, izpeljati to zadevo, ter bode gotovo že iz tega ozira zmatrala izjavo kranjskega obrtnega društva, ki je do sedaj jedino središče obrtnikov, za prave misli in želje Ljubljanskih rokodelcev. Dal Bog, da bi napor, v katerem so vsi rokodelci jedini, ne bil brez uspeha! Govor poslanca g. M. Vošnjaka v državnem zboru dne 17. junija. (Po stenografičnem zapisniku.) Visoka zbornica! Današnje žalostno stanje zemljiščnih posestnikov se je v tej visokej zbornici že često poudarjalo in so se glavni uzroki tega stanja tukaj že večkrat razpravljali, torej smem v tej /id e v i le na kratko govoriti ter prestopiti takoj k pravemu predmetu. Gospoda moja! Cena žitu, ki se je pri nas v zadnjih letih tako goropadno znižala, morala je posestnike opominjati na premišljevanje, bi li ne kazalo namesto žita drugih pridelkov pridobiti iz zemlje. Posebno v ožji moji domovini, na Dolenjem Štajerskem začeli so se zadnji čas izdatneje baviti s sadjarstvom in imamo v tej zadevi že lepih uspehov, h katerim je bistveno pri-pomoglojjužno-štajersko „Cesarjevič Rudolfovo sadje-rejsko društvo" s podporo, katero mu je dalo visoko poljedeljBko ministerstvo in katero moram tukaj naj-hvaležneje omenjati. Poleg sadjarstva začelo se je na Dolenjem Štajerskem tudi s hmeljarstvom, ker je obširna Savinjska dolina zbok svojega obnebja in svoje zemlje hmeljarstvu posebno prikladna. Izvrstni savinjski hmelj pridobil si je daleč okolu izvrstno ime, zategadelj so tudi dotični kraji opravičeni, da hmeljarstvo še dalje širijo. Žal, da je cena hmelju zadnja leta močno pala, da se sedaj jedva stroški obdelovanja splaču-jejo, na dohodek iz zemljišča pa niti misliti ni. Vrh tega je nevarnost, da se bode cena hmelju še znižala, ali vsaj se ne zvišala, kajti kakor pri žitu treba tudi pri h melji v poštev jemati inozemsko, v prvi vrsti ameriško konkurencijo. Pri tem omenjati mi je fakta, da so se po zadnjih Časniških izvest-jih v preteklem letu hmeljniki v Zjedinjenih državah severne Amerike za 20 odstotkov, torej za petino razširili in če pojde tako dalje, se bode v daljših štirih let v omenjenih državah pridelovanje hmelja podvojilo. Vzemimo v roke številke zadnje oficijalne statistike blaga, za 1884. 1., to je za leto, ko se je ameriška konkurencija le slabo čutila, in tu vidimo zabeleženo, da se je hmelja in hmeljeve moke upehalo 13.382 kvintalov v vrednosti 2,408.760 gld., kar je vrglo 133.820 gld. carine. Od rečene množine prišlo je iz Nemčije iu čez Nemčijo 12.935, iz Rusije 425 kvintalov. Gospoda moja! Hočemo li našemu stiskanemu kmetu iz hmeljarstva zagotoviti koristi, in tako pospeševati njegov obstoj, moramo tudi ta njegov pridelek izdatneje varovati, da se ne razveljavi, v koji namen pa se mi predlagana carina 10 gld. prenizka vidi. Da bi v tej zadevi predlagal premembo, bil bi po mojem mnenji brezuspešen korak, zatorej si samo dovoljujem, prositi visoko vlado, naj pri bodočih carinskih razpravah z ogersko državno polovico gleda na to, da se bode uvozna carina za hmelj izdatno zvišala. (Dobro! dobro! na desni.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 26. junija. Deželni zbori se letos nekda ne bodo več sklicali. Državni zbor snide se zopet koncem septembra, ter bode rešil provizorični budget in predloge o obnovljenji nagodbe z Ogersko, potem bodo pa začele zborovati delegacije ter bodo zborovale do božiča. Znani Velikonemec češko-nemški tiskar Strache odložil je svoj tfržaviiozboraki mandat. Dr. Knotz izgubi jednega svojih vrednih tovarišev v državnem zboru. Politično delovanje tega moža ni baš znamenito, odlikoval se je le s surovim napadanjem v zboru Ogeivslti ministerski predsednik Tisza pride koncem prihodnjega tedna na Dunaj. Poročal bode cesarju o tekočih vladnih zadevah. O carinskih zadevah se pa sedaj še ne bode obravnavalo. Y n a n j c države. Položaj v Srbiji je jako zamotan. Po deželi se zbirajo, kakor vedo oiicijozni listi povedati, roparji. Toda čudno. Razbojniki so nekda jako dobrega srca, skoro nikjer ničesar ne oropajo. Mej njimi je več Črnogorcev in Bošnjakov. Vlada se boji, da imajo morda ti ljudje kak drug namen, nego ropati v Srbiji. Kaže se, da se pripravlja ostaja, morda čas ni daleč, da se bodo roparji premenili v ustaše. Milan se že boji, da se Karadjordjevie pripravlja, da bi ga spodrinil s prestola. — Skupščina se snide 30. junija po pravoslavnem koledarji. Zborovala bode v Niši. Zasedanje bode trajalo kakih G ali 8 tednov. Zaradi bolgarskega prestolnega govora se je Turčija bila brzojavno pritožila. Knez je hitro odgovoril turškej viadi in jej zagotovil, da hoče spoštovati določbe turško-bolgarskega dogovora. Turčija je tudi hotela poslati okrožnico svojim zastopnikom v inozemstvu o razvoji stvarij v Bolgariji in Vzhodni Kameliji. Ker je knez Aleksander jej dal povoljen odgovor, pa tega najbrž ne bode storila. Knez Aleksander je v veliki zadregi. Na jednej strani nanj pritiska narod, ki hoče imeti popolno zjedinjenje, na drugej strani pa Turčija in velevlasti, ki bi rade, da ostaneta Bolgarija in Rume-lija še zanaprej ločeni. — Kako mnenje vlada mej bolgarskimi poslanci, se je pokazalo, ko je vzhodno-rumelijski poslanec Nejčev stavil nek predlog o do-poln'tvi zborničnega predsedstva. Koje svoj predlog jako slabo utemeljil, hotel mu je odgovoriti bolgarski poslanec Vulčev. V naglici so mu pa ušle besede „Častivredni vzhodnorumelijski poslanec". Jedva jih je izgovoril, navstal je po vsej zbornici velik hrup. Vse je kričalo: „Dolu, dolu," če tudi bi bil slednji lahko vedel, da se je Vulčev le zmotil, to tem ložje, ker je ta poslanec vladni pristaš. Sedaj nesi več ločil Cankovcev in Karavelovcev itd. Vse so se čutili bolgarske državljane. Celo Turki v fesih in turbanih so protestovali proti tem besedam. Seja se je morala pretrgati. Ko se je seja zopet začela, jo Vulčev s solzami v očeh razložil, da se je zmotil in da tudi njega veseli, da je zbornica pokazala zastopnikom Evrope, — ki so bili v diplomatiškej loži — da se v bolgarskem parlamentu ime Vzhodna Rumelija ne sme izustiti. Drugi tajnik ruskega konzulata, Kartamišev, je na to hitro odšel iz lože. Razmere mej itii*I jo in Tiireijo neso najboljše. Razni listi so poročali, da Rusija zbira vojne čete v Južni Rusiji. Te vesti je oficijozni „Journal de St. Petersbourg" preklical, toda ne v določni obliki. Drugi ruski listi vedo povedati, da misli Rusija še več velicih vojnih ladij zgraditi na Črnem morji. »Odeskij Vjestnik" pa poroča, da bode Krupp v Nikolajevem sezidal veliko livarno za topove. Turčija se pa že tudi pripravlja za boj z Rusijo. Okrog Erzeruma hitro popravlja utrdbe, kakor javljajo „Novosti". Te dni je prišel v Erzerura Kurd-Izmailpaša, ki je bil dosedaj predsednik komisiji za vojne reforme. Ta ruski list misli, da bode Rusija morala tudi se pripravljati za boj, ako se bode Turčija pripravljala. Hfcm&lci cesar misli letošnjo jesen obiskati Metz. Ogledal bode tamošnjo {posadko, ter obiskal velika bojišča okrog Metza. Alzačani se mjbrž nič posebno ne vesele prihoda nemškega vladarja. „Times" hočejo vedeti za neko irsko okrožnico, katero je poslal „ naj višji sovet* raznim središčem irske republikanske bratovšine v zjedinjenem kraljestvu, v katerej priporoča podpiranje politike sedanje nnftleftlt« vlade. Konec te okrožnice glaBi se takole: Britanska oligarhija, — tories whigs in radikalci jednako — se je zaklela, da prepreči, da irska ne dobi niti najmanjšega odplačila na svoje zakonite pravice, napovedala je vojno dob-rej stvari. Nas vseh je dolžnost pobijati mahina-cije in načrte te zarote proti Ircem z vsemi sredstvi. Pokazati morate tem ljudem, naj še tako visoko stoje v življenji, da le z nevarnostjo za lastno življenje ovirajo napredek Ircev. Akcija, katere se morate poprijeti v dosego tega namena, bode se vam naznanila, kedar pride priložnost. tfapon dobi v kratkem ustavo. Kakor vse novejše reforme v Japonu, bode tudi ustava prikrojena deloma po angleškem, deloma po nemškem kopitu. Japon jako hitro napreduje in vedno bolj dobiva evropsko lice. Vse kaže, da ima ta dežela še slavno bodočnost. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 25. junija. Predseduje župan Grasselli. Navzoč ni h je 22 odbornikov. Gospod župan naznanja, da je izvršil po mestnem zboru naročeni nalog, ter izročil ministerskemu predsednika grofu TaafTe-ju spomenico mestnega zbora. Župan opomni, da je ministerski predsednik na dr. Menger-jevo interpelacijo že odgovoril, tedaj ga ne bode ponavljal, ker je odgovor že znan. Dr. Mosche stavi sledeči nujni predlog: Mestni zbor naj sklene: 1. Mestni zbor Ljubljanski izreka Njegovi ekscelenci gospodu ministerskemu predsedniku zahvalo, da je v odgovoru na interpelacijo poslanca dr. Mengerja in tovarišev branil čast mestnega zastopa Ljubljanskega. 2. Mestni zastop Ljubljanski, ki si je svest, da se vselej in povsod strogo drži svojih zakonitih dolžnostij, konstatuje, kakor je to že storil vsvojej spomenici z dne 9. junija t. 1., da ni sklenil odkloniti svoje zakonite dolžnosti, varovati osobe in imetje prebivalcev, marveč da je le sklenil odbiti ponudbo, da bi prevzel v last občine spomenik Anastazija Grtina, in odkloniti odgovornost za izgrede, ki bi se pripetili, in obžaluje, da to ni bilo povedano v mi-nisterskem odgovoru. 3. Go8p. župan se prosi, da naznani ta sklep g. deželnemu predsedniku, da ga naznani minister-skerau predsedniku. Predlagatelj opomni, da je odgovor minister skega predsednika le v tem pomanjkljiv, da se je urinila pomota, kakor bi se bilo v istini sklenilo odgovornosti za varstvo spomenika in za javni red ne prevzeti. Dr. Zamik opomni, da državni poslanec dr. Menger v drugi interpelaciji, ki jo je v državnem zboru stavil do ministerskega predsednika, pod plaščem imunitete surovo žali mestni zastop Ljubljanski, trdeč, kakor da bi se bili mestni odborniki tako rekoč izgredov udeleževali in se smejaje mej izgredniki šetali. Proti takemu podlemu zavijanju mora se protestovati in dr. Zamik predlaga, naj mestni zbor izjavi, da zmatra te trditve za prosto obrekovanje, za neosnovano denuncijacijo, zatorej o teh trditvah izreka svojo indignacijo. Dr. Vošnjak nasvetuje, da mestni zbor izreče svoje obžalovanje, da je državni poslanec dr. Menger tako brezmiselno zlorabil svojo imuniteto. Vsi predlogi se vsprejmo. (Daljo prih.) Domače stvari, — (Pisateljsko društvo.) Odbor je sklenil, v spomin tristoletnice slovenskega pisatelja Primoža Trubarja prirediti slavnostni večer v soboto 3. julija. Trubarjev večer bode v steklenem salonu narodne Čitalnice. — Dalje je sklenil odbor, da se spomeniška plošča na rojstni hiši slovenskega pisatelja J. Zupana v Prevojah pri Brdu slovesno odkrije v nedeljo 11. julija ob 4. uri popoludne. Katančneji program, katerega bode sestavil posebni slavnostni odbor na Brdu, bode se pravočasno objavil. Naj se gg. društveniki udeleže s svojimi rodbinami obeh slavnostij. Konečno se je odbor posvetoval o jako imenitni spremembi društvenih pravil. G. prof. Leveč je namreč nasvetoval, da naj društvo razširi svoj delokrog na izdavanje leposlovnih knjig. Živa potreba je, da skrbimo za leposlovno berilo, zlasti za nežni spol, ki le še prerad sega po včasi malovrednih romanih v tujih jezikih, ker manjka domače knjige. „Slovenska Matica" je s svojim sklepom o Stritarjevih spisih pokazala, da od nje v tem oziru nemarno ničesar pričakovati. Ako pisateljsko društvo ne bode le skrbelo za podporo pisateljev, temveč izdavalo knjige, množilo se bode gotovo število podpornikov, ker bodo za društven i no dobivali od društva izdane knjige. Upati pa smemo, da bodo knjige tudi našle kupcev ter se tako pokrivali stroški. Ves odbor je pritrdil tem nazorom. Predno pa stori svoje nasvete občnemu zboru, poskušati hoče odbor po izdavan j i almanaha, kakšen uspeh bode imel s to knjigo in ali se bodo pokrivali stroški. Slovenski pisatelji bodo se povabili s posebnimi pismi, da naj pošljejo rokopise za almanah do konca septembra, kajti odbor želi, da se ta knjiga izda še pred božičem, ker bode posebno prikladna kot lično božično darilo. — Za-stran spomenika na grobu Božidara Kaića stopil je odbor v dogovor z izvrševalcem Raičeve oporoke, g. dr. J. Geršakom v Ormoži. — (Društvo .Slovenija14) na Dunaji, •kakor čujemo, še v tem tečaji priredi svečanostno sejo v proslavo tristoletnice Primoža Trubarja, pričetnika našej književnosti. — (Docent za slovanščino.) Piše se nam z Dunaja: „Na vseučilišči je naznanjeno, da se naš rojak in pisatelj gospod dr. Kari Štre-kelj pripušča k habilitaciji za stolico slovanskega jezikoslovja na podlagi sledečih njegovih spisov: 1. Morphologie des Gorzer Mittel-karstdialektes mit besonderer Berticksichtigung der Betonungsverhitltnisse; 2. Phonologie des Gorzer Mittelkarstdialektes; 3. Beitrage zur slavischen Ety-mologie. V sredo, 30. junija ob 9. uri dopoludne bode imel zahtevani javni govor in sicer: »Ueber die epische Poesie der Grossrussen." Potem ide predlog v ministerstvo, da ga potrdi, in tako mislimo, da bode mladi učenjak še v prihodnjem te čaji na vseučilišči predaval kot privatni docent." — (Gosp. dr. Josip Čuček) odvetnik na ■Ptuji odločen je začasnim namestnikom pokojnega dr. A. Gregoriča. — (Kolera) prikazala se je že na Reko. Kakor čitamo v Zagrebškem „Tagblattu", brzojavila je načelnica samostanu na Reki načelništvu usmiljenih sester v Zagrebu, naj bi se odposlalo nekoliko sester na Reko na pomoč, ker je že troje ljudi j za kolero zbolelo, jeden pa umrl. — Tudi v Trstu zbolela je včeraj neka Terezija Beligoj za kolero. Prenesli so jo v bolnico. — (Kratice.) Vsled ukaza c. kr. minister-stva za notranje r či od 12. junija 1884 številka 2449 upeljale so se v vseh uradih civilne in vojne uprave meterskim meram in utežem kratice. V teh pa doslej ni bilo kratice za mirijameter. Ker se je pa zdaj splošno vsprejela za mirijameter kratica Mm in za □ mirijameter pa Jfi** je to z ukazom od 13. maja 1886 št. 7069 c. kr. ministerstvo za notranje reči naznanilo c kr. deželni vladi. — (Za lastnike poštno-hranilničnih knjižic.) Naslednjim poštnim uradom dovolilo se je, da smejo počenši s 1. julijem t. 1. brez odpovedi na poštno-hranilnične knjižice izplačevati od 1 do 20 gld., če s tem ni izplačana vsa uloga: Podgrad, Chiarbola superiore, Fara, Mariano, Poreč, Piran, Rabac, Romans, Sv. Ivan pri Trstu, Tolmin, Volov-sko, Stara Loka, Dobrova, Železniki, Kranjska gora, Lesce, Gorenji Logatec, Št. Vid pri Vipavi, Senožeče, Kamnagorica, Cerknica, Dobrna pri Celji. — (3 0 0 gld.) izgubil je nekdo pretekli četrtek po noči na potu od Slonove kavarne čez „Zvezdo", Židovske ulice, Hradeckega most in Stari trg na Žabiak. Kdor je to vsoto našel, naj jo izroči na magistratu. — (Tombola) bo v Gorici vsled razglasa slavnega županstva Goriškega 29. t. m. popoludne sredi mesta na glavnem trgu na Travniku, kakor druga leta. Navada je, da se pri tej priliki zbere na tisoče Ijudij iz mesta in z dežele; mnogo jih prihaja celo iz Vidma in drugih furlanskih vasij onkraj meje. Letni časi in hoja naneseta, da ob tej priložnosti vsakdo kaj izda za vino in pivo. Tako ima mesto dvojui dobiček: čisti dohodek od tombole in 180°/0 naklade za potočeno vino in pivo. Ta razloga veljavna sta tudi letos in tako bodo smeli priti v Gorico tudi tisti, ki ne smejo na Sv. Goro, na mirenski Grad ali na Barbano, kajti gospa kolera pisala je, kakor pravi „Eco", da na sv. Petra ne pride v Gorico. Ako pa besedo sne, kdo bo kriv? Naravno je, da dijaki, katerim je pretila ko lera pri procesiji, ne pridejo k tomboli. — (Iz Št. Jurija ob Južni železnici.) Tukajšnja šolska mladež je dobila novo šolsko zastavo iz belega daraasta z zlatimi premami in z zlatima „cofoma". Okusno izdelani podobi predstavljati na jedni strani sv. .Alojzija, na drugi pa Marijo čistega spočetja. Na sv. Rešnjega telesa dan pred sprevodom se je slovesno blagoslovila. Gospod župnik je mladini v kratkem, a jedrnatem govoru razložil pomen zastave in njenega blagoslovljanja ter jim patrona, koja sliki predstavljata, priporočal v posnemanje. Razen nove, blagoslovila se je tudi druga stara obnovljena šolska zastava in čvetero tudi obnovljenih cerkvenih zastav. Nova zastava velja 56 gld. 96 kr. Stroške za zastavo so vrli prijatelji šolske mladine prostovoljno zložili. Za ta prelepi dar in blago naklonjenost šolski mladini se p. n. darovalcem in darovalkam prav prijazno v imenu štirirazredne tukajšnje šole zahvaljuje Valentin Jarc, zač. šolski vodja. — (Morskega volka,) izredue velikosti, videli so dne 19. t. m. popoludne v pristanišči Bagu (Garlopago). Dva finančna stražnika ustrelila sta 13 krat nanj, a menda brez uspeha. — (Duhovske spremembe.) Karol Gaj-šek, dekan na D. brni je dobil dekanijsko župnijo v Skalah. Rupert Šuta župnijo v Zavrčah iu g. Miha Žnidar župnijo v Zrečah. — (Razpisana mesta:) Pristava pri okrajni sodniji v Litiji, eventuvalno kje drugej. — Pristava pri deželni sodniji v Ljubljani, eventuvalno kje drugej. Prošnje do 8. julija. — Pristava pri okrožni sodniji v Rudolfoveni. Prošnje do 5. julija. — Učitelja na jednorazrednici na Breznici. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. julija. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 25. junija. Upravno sodišče obravnavalo danes o pritožbi mesta Brilx proti naučnomu ministerstvu, katero je mestu dalo nalog, naj ustanovi češko šolo. Sodišče razveljavilo je naučnega ministerstva odločbo, ker so predloženi podatki pomankljivi in ker ni dokazano zakonom predpisano število otrok za češko šolo. Dunaj 25. junija. Črnogorski knez danes zjutraj semkaj dospel. Obiskal je grofa Kalnoky-ja in bil dlje časa pri njem. Rim 25. juniji. Izvest je o koleri: V Brindisi 17 zbolelo, 10 umrlo; v Lan.um 23 zbolelo, 7 umrlo, v San Vito 7 zbolelo, 3 umrli. Izšel je te dni v Dolenčevi tiskarni tukaj v Trstu II zvezek In d ijske T al i j e, ki obsega Ma-laviko, lepo glediščno igro K&lidasovo. Razni nameni so me vodili, da sem presadil dvoje najlepših cvetic iz KaliciAsovega vrta na bIo-venski jezik. Hotel sem podati slovenskemu občinstvu do zdaj še nepoznane umotvore indijskih pesnikov, hotel pa sem tudi pred učenim svetom pokazati, kaj se more v slovenskem jeziku pisati. Poslal sem bil prvi zvezek Indijske Talije naj-odličnejŠim indologom prvih kulturnih narodov na svetu in sem dobil od njih jako laskave odgovore. Urvašice so vlani v Drazdanih, Malavike pa letos v Monakovem, v operi predelani, z velikim vspehom predstavljali. Iz tega se sprevidi, da sera bil pravo pogodil, ko sem bil ravno ti dve igri izbral za prevod na slovenski jezik. S tem drugim zvezkom je končan slovenski del Indijske Ta I i j e; 3. in 4. zvezek bideta, de Bog da in sreča junaška, v hrvaškem jeziku. Obračam se z uljudno prošnjo do slovenskega občinstva, naj me s tem podpira, da knjigo kupi. Drugi zvezek velja, kakor prvi, 30 kr., po pošti sprejeman 35 kr., kdor jih deset naroČi, dobi eden izvod na vrh. Slavna uredništva slovenskih časnikov so na-prošena, ta poziv ponatisniti. Zahvaljujem se pri tej priliki svojim prijateljem, ki so se trudili s prodajo prvega zvezka in jih prosim, naj se še enkrat žrtvujejo, da se mi vsaj tiskovni stroški poplačajo. Trst, koncem junija 1886. l»r. 14. UlaNer. Tlljcl: 25. junija. Pri M« nn: Hanal l Dunaja. — Stapf iz Građo*. — Dr. Recberman is Celja. — Gorati, Seidner t Dunaja. — Gangadi iz Trata. Pri M»l*<*lt Seligroan, Kolber z Dunaja. — Jaklič iz Gradca. — Kdveaoti iz Budimpešte. Meteorologi čno poročilo. § C«»<^!bJometra 2£ Neb, JSuav »ovanja j v min. peratura trovi mm :=» 7. zjutraj 740 84 mm. 162 (* al. avz. obl. S I 2. pop. 1 739 52mm.! 220° <■ al. avz. d. jas. 0 00m». 9. »večeri 738 60 m. i 17 6 " „ marčna renta Akcije narodne banke Bft gld. o>'> . 102 Kreditne akcije......... 240 London .... . 126 Srebro........... — Napol. ..... 9 C. kr. cokini . . . . 5 NemSko marke 61 •l"/,, državne arečke iz 1. 1804 250 gld. 131 Državno srečke iz I. 1*64 100 gld. 1 "H Ogrtka zlata renta 4°/„ . . 10'i Obroka papirna renta .r>".. . . V4 5" o štajersko zeruljiAč. odvez, oblig. 105 Dunava reg, srečke 5 „ 100 gld. 117 Zemlj. obč. avatr. 4' **8^ listi - Prior, oblig. Eiizabetiue zapad, železnico 120 Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice 98 Kreditne srečke . . 10u gld. 177 Rudolfe ve srečke . 10 „ 18 Akcije aqglo-avatr. banke . 120 „ 115 Tramiuway-društ velj. 170 gld. a. v. . 203 15 yo 90 70 97'/, 92 9r# 50 25 90 8 > 20 80 50 25 25 V milem taloiniitvu je itlla in se dobiva fo vseh knjig* trinicmM knjMca: Umetno ribarstvo. Ivan Franke. 33U P^e v 8° s podobami. Mehko vezana stane JO kr. Krama domovina naia se svojimi potoki, rekami in jeteri jt ta umno ribarstvo tako ugodno ustvarjena, kakor ne kmalu kakm druga deiela. Sredstva in pota, kako isto pri nas urediti in uprav (/»ti, podaje čislani gospod pisatelj na jako umeven način v gon omenjeni knjiiici. Le-ta bode vsakemu, ki ima sreč in skrb M povzdigo narodnega blagostanja, dobro dollo sredstvo, da se o tem prtdmetu pouči. Priporočujeva torej knjiiico osebito velečestiti d* hovičini, učiteljem in temijilkim posestnikom, ker sva uverfena, da jo bodo z velikim zanimanjem prebirali ter iz nje črpali gotov lepo korist. Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg knjigotrinica v Ljubljani na Kongresnem trgu. Prejemi je vsa v njegov strok spadajoča dela "V 2xiest"u. iia. ».a, đ.ežell. Znano reelno delo. Nizke cene. izdelovalec oljnatih barv, lakov, firnežev in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in pohištvo. LJUBLJANA. >I*n*ijin t»-|C, tik frančiškanskega mostu . LJUBLJANA. Sumo kemično ristr oljnate barve, in firneže. Prodaja na drobno in dabelo. Najnižje cene. Išče se izurjeni komi za prodajalnico z mešanim blagom. Korespondence vešči imajo prednost. — Ponudhe naj ae dopošljejo na tvrdko J. Lavreneič v Postojlnl. (456—1) Izvrstno pivo v steklenicah priporoča (330 —8) pivovarna Janeza Perlesa v I_i j-u. "bi j si ni, Slonove ulice. Kupi se (443-3) Fisharmonika. Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda". Trgovski pomočnik, kateri je izurjen v trgovini z mešanim blagom, slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožen, ima dobra »pričala, dobi službo pri Jakobu Dereani-ju, kupcu v Žužemberku na Dolenjskem. Plaća po pobotanji. (447—3) v LiJnI»lJ o. C o. I 1 § f O on lake za kočije in pohištvo; prav fini jantarjev lak (Bernsteinlak) za sobna tla ter različne lake za vsakovrstno porabo; zaloga od najimenitnejših angleških tovarn pri v LJUBLJAHI, Šolski drevored in Slonove ulice. Zahvala in priporočilo. Podpisani posestnik že nad 7<» let v Celovcl obstoječega zahvaljuje se udano mnogobrojnim Častiti no gostom za dosedanji blagovoljni obisk in od mnogih strani j skazano zaupanje; hkratu prosi se za daljni obisk p. n. potujoče občinstvo s Kranjskega, za kar se bo prizadevni ča-stitim obiskovalcem postreči najboljše in najsolidnejše b mobami, Jedili in pijačami. Poletne mesece je odprt polog hotela jeden najlepših in največjih vrtov inesta z velikim salonom, kjer se pri vsakem vre-meuu častitim obiskovalcem v vsakem oziru pazno in ceno postreže. ZI ust i pa opo-arja podpisani na dobro preskrbljeno zalogo najboljših, pristnih in nepokvarjenih pijač, avstrijskih, tirolskih in silherskih vin, najflnejega Keinigkauser-jcvega piva. Gorka iu mrzla jedila ob vsakem dnevnem času. Lastni oni n i b 11 s je pri prihodu vsakega vlaka na razpolaganje. ■■ Z velespoštovanjein