*kUiti slovenski dnevnik -i v /edin j enih državah« :• ■ ■ ■ Velja za vse teto... $3.00 Ima lO.OOOkarocnikov:- GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, 1 The only Si©?eniar» d&i.-in the Ur^ted % ■ ■■ !? Issued every day excep* Sundays and Holidays u J rMLKFQy PliilKl: «87 OOKTLANDT. »ntere« a* lecond-Ola« Matter, lepUmher H. 1M1, ml I* Fort Ogle. a* »ew York, M. T, m»4er tk. Art of Congm. of Ifar* », 187». FZLEFOK PISJJOT: «87 «»0iTL4JIBf NO. 230. — ŠTEV. 230. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 30, 1915. — ČETRTEK, 30. SEPTEMBRA, 1915. VOLUMB ZZHl _ LETNIK TXIH AVSTRIJSKE IN NEMŠKE ČETE NAMERAVAJO PRI ORŠOVI VDRETI V SRBSKO OZEMLJE. AVSTRIJA IN NEMČIJA STA POSLALI PROTI SRBSKI MEJI 300,000 MOŽ. — SRBOM BODO POMAGALI GRKI IN ZAVEZNIKI. — NA GRŠKEM OZEMLJU SE JE ŽE IZKRCALO NEKAJ FRANCOSKIH IN ANGLEŠKIH VOJAKOV. — FERDINAND IN KONSTANTIN. — BOLGARSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK BO BAJE RESIGNIRAL. — MALINOV, KI BO NJEGOV NASLEDNIK, JE VELIK PRIJATELJ RUSOV. USTAJA V INDIJI. Izkrcanje zavezniških čet. Berlin, NVmrija, 129. septembra. Neki tukajšnji časopis j00 mož. Rusko poročilo. Berlin, Nemčija, 29. septembra, .'iusko časopisje poroča, da so se pojavili nad Bosporom ruski zrakoplovci in da so metali bombe na utrdbe, ki so povzročile precejšno škodo. Položaj na Dunaju. Berlin, Nemčija, 29. septembra. Dunajski župan Weiskirchner je izjavil, da na Dunaju že od meseca julija ne pečejo več koruznega kruha, ker imajo prebivalci dovolj pšenične moke na razpolago. Razen mesa so se cene živil znižale. Zdravstveno stanja, je u-godno. Nadaljevanje nemških operacij proti Dvinsku, Armade maršala Hindenburga nadaljujejo z operacijami proti važni postojanki, Dvinsku. BOJI K A VALERIJE. Z zapadnili bojišč. Neprestani ostri boji. V Champagne se nadaljuje z ostrimi boji ter trdijo Francozi, da napredujejo. PROTINASKOKI NEMCEV. Berlin, Nemčija. 29. septembra. Glede operacij na iztočni fronti se je danes sledeče poročalo: Armadna skupina maršal Hin- Med Smorgonom in Višnevom pro- Iz Berlina se poroča, da so nemške dirajo nemške čete. Ruske kolone bojne črte neomajane. Velikanske razkropljene. izgube.,x Berlin, Nemčija, 29. septembra. Vojno ministrstvo je danes sporočilo, da se je zopet zavzelo del o-(zemlja pri Loos, katero se je pre-denburg: — Naskoki južno-zapad- je izgubilo v roke Angležev. Izja-no od Dvinska so se razvili do o-jlovili so se vsi poskusi Francozov, kolice jezera Sventona. Južno od da prodrejo v Champagne skozi Drisitjata jezera in pri Postavi se nemško bojno črto. Zakope, kate-vrše boji kavalerije. |re se je odvzelo v Argonih Fran- Potem ko smo uspešno podprli cozom pri La Fille Morte. se je operacije generala Eichorna s tem,'vzdržalo kljub ostrim protinasko- da smo prodrli proti sovražnemu kom Francozov. krilu, je zapustila naša kavalerija distrikt pri Vilejki ter iztočno od Poročilo se glasi:/ — Sovražnik nadaljuje z vso si- _ --------------•■»! tega kraja, /apadno od Vilejkejlo s poskusi, tla prodre skozi našo so bili Rusi mirni. Neka sovražna j bojno črto. Po brezuspešnih angle-kolona, ki je prodirala na zelo ne- ških naskokih smo vprizorili pro- zopet smo preje pustili severncT od Loos. Zelo oster naskok v okolici Loos. katerega so vprizorili Angleži, se je izjalovil ter je imel sovražnik velike izgube. Odbilo se je ponovne in trdo previden način, je bila razkrop-jtinaskok, s katerim smo zope 1 jena od naše artilerije. Med Smor- zavzeli del ozemlja, katero srni gonom in Višnevom je naša infan-terija zmagoslavno prodrla. Pri armadnih skupinah princ Leopold Bavarski ter general Ma-censen se ni pripetilo ničesar važnejšega. ........ Armadna skupina Linsingen: vratne naskoke Francozov v oko-Ruse se je pognalo za Kormin in lici pri Souchez in Neuville in si- Putilovko. Nemiri na Geylonu. Privatna poročila s Ceylona pravijo, da divja tam že od junija meseca ustaja. Berlin, Nemčija. 29. septembra. Prekmurska agentura poroča, da je u privatnih poročil z otoka Ceylona razvidno, da divja tam že od junija meseca naprej ustaja. da so razdejane vse plantaže čaja in da je bilo tekom nemirov ubitih več kot 2000 oseb. \ Colombo so bili spopadi najhujši. Vršili so se cestni boji in plenilo se jc po trgovinah. Povzročena škoda znaša več.kot 10 milijonov mark. 60 oseb je bilo tam ustreljenih in izvršilo se je 1800 aretacij. Pasantni vetrovi najhujše vrste, kot jih ui bilo opaziti na otoku že 100 let. so vzbudili praznoverje ljudstva, ki smatra vse to za kazen Allaha. Prekmurska agentura pravi nadalje. da se je angleškemu časopisju sporočilo, da niso nemiri iz-vanrednega značaja. Grški rezervisti. Chicago, 11!.. 29. septembra. — Danes je bilo tukaj stanujočim Grkom oficijelno sporočeno o mobilizaciji grške armade. V mestu je kakih 10.000 Grkov, ki bodo skoraj vsi odpotovali v domovino. Stavka krojačev. Chicago, 111.. 29. septembra. — Organizatorji delajo po mestu veliko propagando in zatrujujejo, da je danes zastavkalo najmanj 25,000 krojačev. doeim pravijo lastniki tovarn, da jih stavka le par sto. Danes je demonstriralo po zapadni strani mesta, kjer je največ krojačnic. kakih 20n stav-karjev, katere je pa slednjič po-lirija razgnala. Stavka rje je vo dila neka dcvetnajstletna deklica. — Eksplozija. Stockholm, Švedsko, 29 sept. --V uredništvu lista "Dagens Nv-ther" se je zglasil neki trgovce, ki je prišel pred kratkim iz Nem- j"avdusenje. ^ sak si je na jasne čije in izpovedal, da je nastala v g!cde tega' da hoil še lliso ko1™ neki tovarni za munieijo v Wit- 111 111 „da bodo imoh zavoz»iki " tenbergu y.lun e-rsplozija. 242 de-ltovo še par manJših uspehov. 1 veev je bilo mrtvih, veliko pa | jhujšl lldarec MvpznitftV težko poškodovanih Tovarna je p op o. a; mi a uničena Kdo je pov- cer s pomočjo nemških protina-skokov. Tudi v Champagne so bili brezuspešni vsi napori sovražnika, da prodre skozi našo bojno črto. E-dina posledica bojev je bila. da se Francozov še ni pregnalo iz naših zakopov severozapAdno od Souchez, ki se raztezajo na razdaljo 100 metrov. Težke izgube, katere je imel sovražnik pri naskokih na grič pri Massiges, so bile povsem zastonj. Naše čete se nahajajo v polni posesti griča. Izjalovili so se poskusi Francozov, da zopet zavzamejo zakope pri La Fille Morte. katere se jim je odvzelo. Število jetnikov se je povečalo. V Fl an dri j i se je izstrelilo iz zraka dva angleška aeroplaua. — Zrakoplovce se je ujelo. Nemško oficijelno poročilo, ki je bilo izdano v torek ter sporočeno preko Tuckertona, vsebuje zelo važno mesto, katero je angleška cenzura najbrž črtala. Dotič-no mesto se glasi: "Angleži so naskočili pri Loos s plinom, a brez uspešno.'' V Berlinu so mnenja, da je glavni naval končan. Berlin, Nemčija, 29. septembra. Današnja poročila z zapadne fronte. v katerih se glasi, da se je odbilo naskoke zavezniku/ v veliki ofenzivi, ki traja od nedelje naprej. so vzbudila tukaj največje navdušenje. Vsak si je na jasnem ča- ni in da bodo imeli zavezniki »■•o- zročil eksplozijo, ni znano. Požar na parniku zaveznikov pa se je završil v soboto in tega se je vzdržalo in odbilo. Pariz poroča o velikanskih izgubah Nemcev. Angleški tovorni parnik "Cres- y^-^P sington Court", ki e odplul dne1!n^SUjemP?P°H 1. septembra iz Tampa, Fla. je'^^T P01"001'11 .se, Slasi, da se moral pristati v La Rocl eUe! -daljuje z boji v Francija, in sicer radi požara, ki l^Znt je izbruhnil na krovu. ' I^Jf Nemcev. Iz podrobnejših poročil, ki so došla Zasleduje cčeta kot morilca. tt razvidno; da s« mwali opustiti iSemci močno utrjene postojanke Bridgeport, Conn., 29. septem- na razsežni fronti in da so imeli — Sedemnajstletni sin Jaso- razventega izgube, katere se ceni na S. Haines, ki je v ponedeljek na tri annadne zbore. 120.000 umoril svojo ženo, načeluje četi mož. V to so seveda všteti mrtvi, zasledovalcev, ki Išče morilca v ranjeni in ujeti. Število jetnikov sosednjih gozdovih. Na sled se je znaša nad 23.000 mož ter se je zapustilo lastne krvne pse morilca, plenilo 79 topov, a niso mogli najti sledi. | V Artois distriktu so prodrli j Francozi po ostrih bojih do griča Parnik "Isabel" nasedel. št. 140 pri Vimv. Ujeli so pri tem Stamford, Conn.. 29. sept. —300 Nemcev Parnik "Isabel", ki je last Nor-' Poziv na Nemčijo. Državni department v Washing-tonu se peča z grozodejstvi Tur-kov proti Armencem. Washington, D. C . 29. septembra. — Državni department je dobil v zadnjih dnevih toliko poročil glede grozodejstev, katera so vprizorili Turki nad Armenci, da bo najbrž opozoril nemško vlado na te razmere. Nemčijo se namreč smatra odgovorno za to, da se je Turčija zapletla v vojno, iz česar so se tudi razvili pogromi proti kristijanom v Turčiji. TuiŠko vlado se je že obvestilo glede teh poročil, a več ne more storiti zvezna vlada, ker se ne gre za ameriške državljane ter je Turčija že objavila, da ne bo trpela nobenega vmešanja v njene notranje zadeve. V splošnem pa je zavzela nemška vlada glede vseh poročil, tikajočih se masa-krov Armencev, stališče, da se je taka poročila skovalo v Rusiji ali pri drugih sovražnikih nemškega cesarstva in Turčije. Tajna konferenca. London. Anglija, 29. septembra. — Včeraj se je vršila važna konferenca med uradniki delavskih organizacij, člani delavske stranke v zbornici ter ministrskim predsednikom Asquithom in vojnim ministrom Kitchener jem. ki sta bila povabljena na zborovanje. Seji je predsedoval Arthur Henderson, minister za vzgojo. Razpravljalo se je glede vojaških zadev. Zopet stavka v južnem Walesu. Cardiff, Anglija. 29. septembra. — 2000 premogarjev v Aber-dare distriktu ter 400 v Dunvant je danes zjutraj zastavkalo v protest, ker se ima zaposlene neunij-ske delavce. Imenovali so komitej za pritožbe, ki se bo posvetoval s posestniki rovov. Ford ne gradi morilnih strojev. Detroit, Mich., 29. septembra. Tovarnar avtomobilov, Henry Ford, je danes izjavil, da ni resnična vest, da namerava zgraditi majhen podmorski čoln, ki bo glede uspešnosti prekašal vse, ki so sedaj v rabi. — Jaz se ne nameravam pečati z grajenjem vojnih strojev, — je rekel. — pač pa sem bolj kot kedaj odločen uporabiti vse svoje sile. da se oprosti svet te ropotije. Nova razkritja v Pompeji. Rim, Italija, 29. septembra. — Profesor Spinezzola. ravnatelj izkopavanj v Pompejih. je razkril pri Pozzuoli velikanski amfi-teater. Z deli se nadaljuje z vso silo. Situacija v Mehiki. Z italijanskih bojišč. Ameriški častniki imajo v rokah več važnih dokazov. — Torreon je padel. — General Carranza. Brownsville, Tex.. 29. sept. — Častniki ameriške armade so dobili zadnje dni v roke več dokazov da so sedaj oni Mehikanci, ki so hoteli ustanoviti republiko Texas, veliko bolj organizirani kot so bili pred dvemi meseci, ko se je začelo to gibanje. Mehiška tajna zveza ima izvrsten špionažni sistem. Predno vderejo banditi preko meje, prerežejo ponavadi špi-oni vse telefonske in brzojavne žice, tako da ne morejo dobiti a-meriški vojaki pravočasno pomoči. Vsi mehiški banditi, katere so ameriški vojaki vjeli. oziroma u-smrtili. so imeli pri sebi dura-dura kroglje. Major Anderson bo uvedel strogo preiskavo, ker misli, da je tudi med ameriškimi četami nekaj mehiških špionov. Vera Cruz, Tex.. 29. septembra. General Obregon je danes popoldne zasedel mesto Torreon. Obregon bo začel v kratkem času prodirati še bolj proti severu. Washington, D. C.. 29. sept. — General Carranza je brzojavil danes iz Vera Cruza svoji tukajšnji agenturi, da bo ostro kaznoval vsakega svojega vojaka, ki bo prekoračil Rio Grande. On še vedno zatrjuje, da nimajo banditi. ki nadlegujejo ameriške čete ničesar skupnega z njegovo armado. V glavnem mestu Mehika so zavlade še precej normalne razmere. Ameriška družba križa je še vedno na delu. in bo, jo. la Ministrski predsednik Salandra zahteva preiskavo glede potopa bojne ladije "Benedetto Brin". Rim, Italija. 29. septembra. — Ministrski predsednik Salandra je brzojavnim potom naprosil vojvodo iz Abrueov, vrhovnega poveljnika italijanske mornarice, naj takoj uvede natančno preiskavo glede vzrokov potopa italijanske bojne ladije "Benedetto Brin' naj ugotovi brez ozira na oseka o je odgovoren za eksplozi-V brzojavki pravi Salandra, je mornarica zato tukaj, da se izpostavi napadom od strani sovražnika in da si to tudi želi, da pa je treba preprečiti napade od znotraj. -Vsled tega je treba s koreniko izpuliti vsako malomarnost ali pomanjkanje discipline. Najbrž se bo imenovalo noveg3 mornariškega ministra. Poročila s fronte. Rim, Italija. 29. septembra. — današnjem oficijelnem poročilu se glasi, da se je odbilo dva naskoka Avstrijcev na višine Santa Maria. Na Krnu so imeli zaznamovati Italijani uspeli in sicer na eesti, ki vodi v Tolmin. Ujeli so 60 mož ter zaplenili dva brzostrelna topa. Berlin, Nemčija, 29. septembra. T oficijelnem poročilu, ki je pri-lo včeraj semkaj z Dunaja, se med drugim zatrjuje, da so Italijani zopet obstrelievali postaje Rdečega križa v Gorici, dasiravno so bile povsod razobešene tozadevne zastave. walk parobrodne di-užbe. je da- Bitka traja naprej. ____ j nes nasedel pri Cow Reef, dve 1 V večernem poročilu se glasi, da milji vstran od Shippen Pointa. je trajala bitka celi dan naprej I Parnik je precej poškodovan. iin da drže Francozi na višinah pri Souchez in Vimv vse nanovo dobljene postojanke. V Champagne divjajo neprestano naprej ostri boji proti novim postojankam Nemcev ter proti pozicijam severno od Mesnil, v katerih so Nemci vstrajali. Francozi so prodrli naprej ob obronkih višin pri Tahure ter proti vasi sami ter severno od Massiges, kjer je bilo obstreljevanje izvanredno o-stro. Tudi v gozdih Le Pretre in Apremont se je vršila živahna ka-nonada. Na zahtevo vojaških oblasti se je sedaj zaprlo mejo med Francijo in Švico in sicer za vse potnike. Ustavljena je tudi odprava pisem in brzojavk preko Švice. Molk glede francoskih izgub. Zelo malo posameznosti se izve glede bojev v Champagne in Artois. Tudi je nemogoče vsaj približno ceniti francoske izgube, ker francosko vojno ministrstvo o tem ničesar ne poroča. Značilno je tudi. da je dospelo včeraj v Pariz kakih ducat vlakov z ranjenci, katere se je hitro porazdelilo po različnih bolnicah. London, Anglija, 29. septembra. Glasom nekega poročila iz Amsterdama na Exchange Telegraph Co. zatrjujejo nemški listi, da se Ije odstavilo dva neimenovana hemška generala in sicer v zvezi z uspehi zaveznikov na zapadni fronti. Protest Holandske na Nemčijo. Haag, Holandska, 29. sept. — Holandska vlada je poslala Nemčiji oster protest, ker plujejo nemški zrakoplovi preko holand-skega ozemlja. Holandska izjav-ja, da pričakuje, da bo storila Nemčija primerne korake ter v bodoče preprečila kršenje določb glede holandskega ozemlja. Kriza na Cubi. Havana, Cuba, 29. septembra. Tekom nekega pogovora je izjavil bivši predsednik Gomez, da bi privedla po njegovem mnenju zopet na izvolitev Menocala do revolucije ali vsaj težkih notranjih nemirov. Največja zmota, katero more kdo storiti, je ta, da-se skuša drugič postaviti na čelo vlade. Zelo vrjetno je, da bodo konservativci zopet nominirali Menocala. dočim bodo liberalci brez dvoma postavili Gomeza svojim kandidatom. Vsled tega se domneva, da prihajajo za deželo burni časi. Vznemirjajoča poročila glede ustaje črncev prihajajo iz Santiago de Cuba, kjer uganja svoja pustolovstva dr. Bobo, odstavljeni predsednik republike Haiti. Požar na ameriški jadernici. London, Anglija, 29. septembra. — Ameriška jaderfiiea "Vincent"' je zgorela. Posadka se je rešila. Jadernica je oaplula dne 4. avgusta iz Arhangelska, severna Rusija, v London ter konečuim ciljem v New York. 242 delavcev ubitih pri eksploziji. Stockholm, Švedska, 29. septembra. — Neki trgovec, ki se je ravnoikar vrnil iz Nemčije, poroča, da se je za vršila dne 23. avgusta v neki municijski tovarni v Wittenbergu eksplozija, vsled katere je bilo ubitih 242 delavcev, veliko število pa ranjenih. $20,000. Nora Morgan je vložila v New Yorku tožbo proti Veri Huack. ker je baje premotila njenega moža. Toži jo za $20,000 odškodnine. Požar na parniku. Včeraj je dbspef v*New York parnik "La Drome"' iz Borde.rtix. Francija. 700 ton tovora je bilo uničenih vsled požara, ki je div jal na parniku sedem dui. Žensko truplo v vodi: i ri Casino B.ach blizu Astoria Light & Power Co.. Astoria, so našli v vodi truplo dobro oblečene oOletne ženske. Na prstu je i-mela dva poročena prstana. Dose-daj je še niso identificirali. Stavka v tovarni za sladkor. J. I. Ettor, organizator Industrial Workers of the World, je rekel nocoj, da je sklenilo 4000 uslužbencev American Sugar Refining Co.. v Brooklynu zastav-kati. Uradniki družbe so izjavili. da jim ni ničesar znanega o nameravani stavki. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve ▼ AvztriJ* bodemo sprejemali kljub vojni e Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJI. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in da-loma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji &TAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj ee vojakom na mori denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa e« poLlj* sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, oko vedo &a njegov naslov. Denar nam pošljite po "Dome «tic Postal Money Order", ter pri loiite natančni Vaš naslov in os£ osebe, kateri h ima Izplačati, f (Bil K $ K « 6____ .90 12C...J I9.sn 10.... 1.75 1 130...» 21.43 15.... 2.60 140.... 23.1«' 20..., 3.40 160.... 24.75 25.... 4.25 160.... 2« 30.... 5.05 170.... 2\(5 35____ 5.i»0 180.... 29.7(1 40.... 6.70 190.... 31.:«5 7.55 20C.... 33.00 60____ 8.25 250____ 41.2* 55...« 9.10 300.... 49.50 60.... 9.90 350.... 57.75 65.... 10.75 400.... 6';.o< 70____ 11.55 450.... 7» 2? 75____ 13.40 500.... 81 r, 80.... 13.20 eoo.... 99.0 85____ 14.05 "00.... 115.5 90.... 14. S? 800.... 132." 100..— 16.50 900,... 14 S. J 18.15 1000____ 163.0, Ker se cene sedaj jako spremi njajo, naj rojaki vedno gledajo m naš oglas. TVRDXA FRANK 8AESS2, tt Oortlaait ML, 9f£ g, & L____•____:___________ ____ ________________ ------ " • ' <•* • —rwncr«« ....... -- \ naroda M V^mf Daily.) i. «od p^i.iHTioO by Hublishing Co. > i>/"ocf atioe * '"Ahvff pMnidert tlfc^NEDlK, Treasurer. w f B-HMne<» of the eorooration emd *»iar«-.»»fc» of above officers : rorpor office aL-l» Street Borough of M« t >»i New York City, N. Y. 'J >u iti') ia Ust ca Ameriko in . . ...________;.....$3.00 * ...............1.60 . v't» York........ 4.00 a/ j-itc New York ... 2.00 *t »eto ■— ...... y 4.60 leU.... .. ..... 2.55 ........... 1.70 N a RODA" izhaja vsak dan ''fiifli aedelj in praznikov. '.LAS NARODA" - ' i he Tev^':"') . t.y r-r cep* * 'today* * 'ic^ jay«. , ik.t.rUsB yeariy $3.00. t^tJMrMu« o*. Wfemant ■ J • i® >o OBobttOsli ae ne i^iobtaieja, — «■• •*> it^ovoli posiiiati pc — -icy Cfder. -r sj^ m raj a naročnikov pro-s, aam tudi prejinj« naznani, da hitrej* - m. Jemo naslovnika. pod:.} at vam naredite ta NaSODA"V New York City 4^'87.Cortlandt. V Finančno breme Nemčije, i je nemško vojno posojilo, j eno v preteklem tednu, je lo .^3,007,500,000. Dva prej-• sojila. eno v septembru m. jro pa v marcu t. 1. sta pri-+3,265,000,000, tako da zna-lpno posojilo, katero se je <»<1 pricetka vojne .500,000. Nemški državni pred vojno je znašal ,052.0(H) in oni različnih $3,854,759 000. Če Dopis. Westerly, W. Va. — To je pre-mogarsku naselbina, ki leži precej visoko in je vsa obdana s temnimi gozdovi. Slovencev nas je malo tukaj, toliko več je pa Hrvatov in drugih Slovanov. Delamo vsak dan. zaslužek je pa odvisen od prostora in od delavca. Kom-panija namerava odpreti še en rov, iz česar sklepamo, da bo potrebovala še veliko delavskih moči. Zaenkrat ne svetujem nikomur sem hoditi, ker se delo prav težko dobi. Ker je ta dežela suha, si tolažimo žejo s čajem in kavo. Voda je slaba."Dolgčas si preganjamo s čitanjem slovenskih časopisov. posebno z Glasom Naroda, ki nam redno prinaša vsakovrstne novice iz vseh delov sveta. Nekateri tukajšnji rojaki držijo z Rusi, nekateri z Nemci, jaz pa ne držim ne z enim, ne z drugim, ampak samo s slovenskim narodom. Upamo, da bodo Slovenci tako naklestili Italijana, da se nru ne bodo nikdar več cedile sline po naši zemlji. V bližini se nahajata še dve premogarski naselbini, namreč Kenston in Millburn. Pozdrav vsem čitateljem in čitate-Ijicam! — Matevž Vehar. Tovariš Kladviček, Podlimbarski. Tat. Spisal Guy de Maupassant. — Saj vam rečem, da mi ne boste vrjeli. — Le povejte. Kar mirno pripovedujte ! — No, meni je vseeno. Po vda r-jain pa še enkrat, da je moja zgodba do pičice resnična, čeravno je skrajno nevrjetna. Prepričan sem, da bi jo samo slikarji smatrali za resno, posebuo slikarji ki so živeli v tistem ter t»ko lag mških dr/ H.- b<> tlo januarja prihodnjega a uaji'lii nobenega drugega po-1 ; bo znašal skupni nemški Ig $11,321,31.1.000 proti 11 mili-dam Anglije. Povečanje vsled vojne povzro-u ira državnega dolga mora zali Nemčijo boij težko kot pa ko Britanijo, ker je bogastvo, rov i na večja in so tudi dohodki rimer no večji. Nemška zuna i trgovina je bila odrezana •na trgovska mornarica je bila ernirana in iijeua industrija je številnih panogah uničena, ker ozemlje Nemčije praktično blo-ano. Izgube kapitala vsled te )kade bodo zelo velike, če bo ijala vojna še nadaljni dve leti i/guba dohodkov vsled tega je izdatno zmanjšala "davčno ožnnst naroda. Nemčija ni do-] a j še skušala pridobiti nove e za vojno potom novih dav-v. To je samoposebi priznanje bost i. Anglija je šele pred par vi naložila novih davkov v vi-i $575.000.000 na leto. Nemčija > izpostaviti svojih davkopla-aleev tako težki skušnji. Ona iineira vojno z obveznicami, ka-e izstavlja davkoplačevalcem se zanaša na vojne odškodni-s katerimi naj bi se zmanjšalo iavni dolg. Velika Britanija vrši naprej »jo trgovino kot ponavadi in s im svetom ter je vzdržala svoj •dit na zunanjih tržaščih. Nem-i ni treba vzdržati ta kredit, • ji je zunanji trg zaprt. Ona ko porabi finančno silo svoje-lastnega naroda ter s tem o-mi navidez financijeluo solid-»:. Ko bo pa prišel konec ter bo ičapa blokada, bo pritisk na nški kredit tem silnejši ter bolj aren, ker se ga je umetnim om preložil I dolgom $20,000,000,000 do 1.000,000,000 ter ekonomskim tavom, katerega bo treba pre ovali od dna, se bo nahajala mčija v veliko bolj kritičnem incijelnem. položaju kot Velika tanija. Francija ali celo Rusi-ker so zadnjeimenovane vele-ohranile in vzdržale trgovin-zveze z nevtralnimi deželami so živele tudi tekom vojne na ro normalni ekonomski pod- LU3TNICA UREDNIŠTVA. Pittsburgh, Pa. — Kdor vrže v ?enj papirnat denar, ne zapade stare šole, času. Slikar je sedel na stol in začel pripovedovati: — Tisti večer smo torej večerjali pri Sorieulu. On je bil najbolj divji izmed vseh — danes ga že ni več med živimi. Povabljena sva bila jaz in Ix; Poitteoin. zdi se mi že vsaj, natančno se več ne spominjam. Mislim namreč mornariškega slikarja Evgena Le Poitteoina, ki je že zdavnaj mrtev. Večerjati pri Sorieulu je tedaj pomenjalo biti pijan. Samo Poit-teoin je bil še malo pri pameti, pijan je bil sicer, pa je že vsaj malo vedel, kaj je delal. Mladi, zelo mladi smo bili tedaj. Ležali smo na preprogah in se pogovarjali. Zdi se mi. da smo govorili o uniformah. Sorieul je skočil k omari, v kateri je imel raznovrstno obleko, privlekel na dan huzarsko uniformo in jo oblekel. Nato je začel siliti Poitteoina, da naj se obleče kakor grenadir. Ker nikakor ni hotel, sva ga prijela in mu s silo oblekla uniformo. Jaz sem se napravil za kirazirja. Sorieul naju je najprej vadil, potem pa zaklical: — Ker smo vojaki, moramo piti! — Takoj je bil skuhan p unč. potem pa še eden in še eden. Pri tem smo peli, kolikor nam je grlo dopuščalo, vojaške pesmi. Naenkrat je rekel Poitteoin, ki je bil še najbolj pri pravi pameti: — Zdi se mi, da je nekdo v sosednji sobi, v ateljeju. Sorieul je vstal in zakričal: — Imenitno! Tat je! Zatem je skočil k omari, v kateri je bilo vsakovrstno orožje ter dal meni puško in sabljo. Poitte-oinu velikansko puško in dolg bajonet. sam je pa vzel pištolo. Zatem je odprl vrata, ki so vodila v atelje in peljal svojo armado na bojišče. Ko smo stali sredi velike sobe. je bila vsa polna platna in raznega pohištva, je rekel Sorieul: — Jaz se imenujem za generala. Po-svetujmo se! Ti. to se pravi kira-zirji. morajo zapreti sovražniku pot. Zapri vrata! Ti, to se pravi grenadirji, bodo moje spremstvo. Ko sem šel pogledat v drugo sobo. sem zaslišal v ateljeju silno kričanje. Skočil sem nazaj in videl Poitteoina, ko je zadri svoj bajonet v pupo, kakoršno imajo šivilje za pomerjanje obleke. Ko sta spoznala zmoto, je komandi-ral general: — Le previdno! Le previdno! In bojne operacije so se znova začele. Več kot dvajset minut smo preiskovali vse kote in vse shrambe. Ko sem pomolil svečo v veliko o-maro, sem skočil preplašen nazaj. V omari je bil človek, živ človek. (Konec.) Binder se je vzel po stopnieuli v drugo nadstropje, kjer je stanoval kapitan. Črez nekaj minut se je vrnil s kapitanovim služabnikom Žakljem. Tega žaklja so v prejšnjih časih klicali za .laka, ko je še v ljubljanski kavarni prinašal gostom majhne skodelice kave in za dobro napitnino tudi novine in velike kozarce vode. Pri vojakih si je naš kapitan gibčnega in bistrega fanta izbral za služabnika in mu nadel francosko ime Jacptes (izgovarjaj: Žak). Žaka pa je moštvo prekrstilo v Žaklja. On in pa manipulant Krasna sta bila kapitanova desna roka. Radi smo videli veselega fanta čeprav se je čutil za bitje višje vrste, kar je tudi bil. Za prejemanje hrane je bil pride!jen naši četi. Kadar se je delila menaža, smo Žaklju spoštljivo naredili prostor, da je iital najbliže pri kotlu, smel je prvi seči po najlepšem koseu mesa, dobil je liajbolij pomasljeni cmok. Čast. komur čast! Posebno smo se ga obveselili. kadar je prišel v našo sobo s kapitanovim ukazom, naj pride ta in ta po priporočeno pismo ali denarno pošiljate^. Bog ne daj. da bi kdo raz-žalil Žaklja vulgo Žaklja. Tisti bi imel opraviti z njegovim gospodom. Podčastniki so ga pisano gledali, ker so se ga bali. Zlobnega srca ni bil in umel je šalo. Vsak je bil drugega mnenja. Sorieul je hotel pred omaro zažgati, da bi se tat zadušil v dimu. Poitt eoin ga je hotel izstradati, jaz sem pa vstrajal pri mnenju, da bi bilo najboljše, če bi se omaro razstrelilo. Poitteoin je prodrl s svojim predlogom. On je stal na straži, midva sva pa prinesla punč in pipe. Po preteku ene ure je rekel Sorieul : — Jaz bi ga pa rad od blizu videl. Kako bi bilo, če bi se ga s silo. polastili? Prijeli smo za orožje, odprli o-maro in začeli prodirati vanjo. Silna borba je nastala in čez nekaj minut smo že privlekli starega razcapanega bandita iz omare. Zvezali smo mu roki in nogi in ga posadili na stol. Nobenega glasu ni dal od sebe. Sorieul se je obrnil k nama. rekoč: — Sedaj ga bomo obsodili! Jaz sem bil tako pijau, da sem potrdil ta predlog z veseljem. Poitteoin je dobil naročilo prevzeti za govorništvo, mene sta pa postavila za tožitelja. Midva sva ga obsodila na smrt. zagovornik je bil seveda proti. Ko smo hoteli izvršiti smrtno obsodbo, je rekel Sorieul: .— Mož ne sme prej umreti, dokler ne sprejme svetih zakramentov. Po duhovnika bo treba poslati... Ker sem rekel, da je že precej pozno, sta mene izbrala za izpo-vednika. Kakih pet minut me je tat preplašeno gledal, potem je pa zaje-eal: — Saj se žalite, kaj ne. da se šalite! Sorieul ga je vrgel na tla in mu -zlil na glavo polno čašo punča. | Prigodilo se je. da je včasih kak- Potem je zaklical: — Izpovej šen dovtipnež, ko je bil stopil v se gospodu, tvoja zadnja ura se'našo sobo, zavpil na ves glas: _I bližfl! ^ JAbtak! — kar se spodobi samo! Tat se je začel valjati po tleh pri vstopu častnika. Tega pa ni j smrčal, in tako silno klicati na pomoč, da storil zato. da bi norce bril z Žak- Zvečer ob devetih je prišel Ma! smo mu morali s cunjami začepiti Ijeni. ampak k<-r je videl, da spi! narič in naju vklenil. Nataknil je usta. i nepriljubljen tovariš na slamniei. vsakemu dve železni zaponi Ko je nameril Sorieul nanj pu- da ga je z onim vzlikoni probudil imenovali smo jih molek — eno ško. je vprašal Poitteoin: — Aii in je moral zaspanec skočiti s'nacl desno pest. drugo črez uV- travo. Naposled naju je obdaril z enodnevnim zaporom, poostrenim z uklepom črez noč v železue za-poue. Zagrozil je. da bo z gromom treščil v škadron, a ko se razmere kmalu ne obrnejo na bolje. On že pokaže zanikal v.em! Na videz sva bila vsa poparjena, v srcu pa vesela, da se bova v zaporu lahko naspala. Ko sva bila v toliki nemilosti odpuščena in sva jo mahala preko dvorišča, sem se na oglu okrenii in pokrepilo je mojo dušo. kar sem videl. Kapitan je skakal pred nad-poročnikom z izrazom zlobe v vseh svojih kretnjah ter kazal in trkal na odprti službovnik kakor pro povednik na škofov list. Gotovo ga je ošteval zaradi njegovega sa movoljnega kaznovanja in mu za bičeval, da ima pri škadronu pravico naložiti kazen do predpisane mere samo kapitan in nihče drug. Tako sodim zato. ker Marijaš od tistega dne ni več tiral vojaka na nočno stražo pred svoje stanovanje. Hitro sva morala zaužiti mena žo. potem pa hajdi v zapor. Na dvorišču sta še vedno stala kapitan in Marijaš, a zdaj že v prijateljskem pogovoru: oba sta ptišila. '"Ta pa vetja"', je rekel Matiček. ko se je bil v polutemni luknji zavil v koc in zleknil po deskah. "Vso noč nisem zatisnil o-česa. zdaj pa takšna dobrota! — Tli!" "Ali je bilo lepo pri polnoč-nici "Ilej! So lepše pa pozneje pri Barbi. Sezul sem črcvlje iti tihotapil z njo po hodniku v njeno kuhinjo. Zjutraj ob petih sem Š"i od nje naravnost k svojemu k< nju." 4'To sta si pa dosti povedala."' " 1-i-i ■ " je rekel Matiček in z,i as IŠČEM služkinjo za dva otroka v starosti od 2 oz. 5 let. Plača po dogovoru. Naslov: M. Dergauc. 440 \V. :JfJ. St.. N w York, X. Y. . 30-9—2-10 Kje je ANTON SERCER ? Svoje-časno je bil v West Virgiuiji iti sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če k l<> ve, naj mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Jacob Sereer, Box M. AYarreu. Ark. : ;js-30— NAZNANILO. Bojakom v državah lllinohi l Wisconsin naznanjamo, da jih b-d« obiskal naš zastopnik fc HARMONIKE imamo pravico usmrtiti tega moža? Sorieul je odvrnil: — Da, pravico imamo, ker na smrt! slamniee in si* postaviti v voja-'^enj leve noge obe zaponi je skle-ški postoj. Lenuh se je jezil, ka- uil s ključavnico. Prekrižanih >i-pitanov sluga pa smejal. Izborilo j ('ov uaj bi vso noč čepela na desni o ga obsodili'je umel posnemati kapitanove 1>a nisva. Moja roka je bi! i t kretnje in njegovo strogost. h a!:o drobna, da sem jo prav Jak-Toda Poitteoin se ni dal motiti:- Žakelj je trdo stopil pred naju'ko potegnil iz zaponi. Potem ^eiu — Civilistov se ne strelja, tega z Binderjem, ki sva čakala vsak j pomagal Matičku, da je tudi t. i človeka moramo izročiti rablju.'na eni strani duri. ter naju vpra- osvobodil roko. Vso noč sva slav-Nesimo ga na policijsko straž- šal, kaj delava tukaj. Vso sva muj,,° Ko je zjutraj krog ogl< »• nieo! | razložila, kako in kaj in da pes,zva^a trobenta moštvo v konjuš Prijeli smo ga. posadili na ve- ne da miru. ker se mu toži po go-'nil'°> SVJl vtaknila roki zopet \ ž." liko risarsko desko in ga še en- spodarju. Še naju je grozno vpra-j 't>zj'S ker pričakovala sva korpo krat zvezali. Poitteoin in jaz sva šal. kaj sva zagrešila, da morava'ni!a llaju reši molkov. jiobt ni kazni od strani vlade. Iz ki m samo svoto, ki je označena J Takoj sem zaprl omaro in šel k jiu bankovcu. posvetovanju. ga nesla, Sorieul. do zob oboro žen, nama je pa sledil. Na stražnici smo hoteli govoriti s policijskim komisarjem. Dobri mož je poznal nas in vse naše šale. Smejal se nam je in nam ni hotel vrjeti. kljub temu, da smo ga prepričevali, da je mož tat in da smo ga našli v stanovanju. Slednjič nam je zapovedal, da se moramo takoj vrniti domov in da ne smemo delati brezpotrebnega ropota. Odnesli smo ga nazaj. Ko smo dospeli domov, smo vprašali drug drugega: Kaj naj počnemo s tatom? Poitteoin je rekel z mehkim glasom, da je možak najbrže že zelo utrujen. Pa se nam je res začel smiliti. Zvezan je bil. cunje je irtiel v ustih in oči so se mu izbu-Ijile. Vzel sem mu cunje iz ust in ga vprašal: — No, dobri starec, kako se kaj počutite? — Strela božja, — je zastokal. — kmalo bi imel dovolj! Sorieul ga je odvezal in mu dal dve čaši punča. Tat je mirno sedel v stolu in nas začudeno gledal. lzpil je toliko punča kakor vsi trije skupaj. Ko se je začelo daniti, je vstal in rekel z mirnim glasom: — Gospodje, gotovo mi boste oprostili, toda jaz moram iti domov. Prosili smo ga. da naj še malo ostane, pa ni hotel. Stresli smo mu roko. Sorieul ga je pa spremil do stopnie in zaklical za njim : — Pazite, da ne padete. dobri mož koncem veže je še ena stopnica! Ko je slikar končal, smo se mu vsi prisrčno smejali. Prižgal je pipo in še enkrat rekel: — Najbolj smešno pri celi zgodbi je pa to, da je od začetka do konca res nična. Angleški premog za Francijo. Anglija je dobavila francoskim municijskim tovarnam 2 milijona ton premoga. Transport se je izvršil deloma na ladijah angleške mornarice. Avstralske municijske tovarne so svoj obrat podvojile, vladne delavnice v New South Wales izdelujejo strojne puške in gradijo se delavnice za izdelovanje granat. j je izbosila i la ki je ustih tukaj čakati. "Moja Flora sv jahalniei." "Falot!" "Nesel sem naročje slame bila že e. kr. gnoj, držal v ugaslo pipo brez pokrova." 'J Huckerl! Žakelj se je vzravnal, z iztegnjenim kazalcem je pokazal na stopnice. "Marš, zafurt šlafeu — oba!" se je zadri in Amor mu je zasekundiral. "Jutri ob enajstih pa oba k raportu! In pes tudi! — Uospod kapitan vam že pokažejo!"' Radostno sva stekla po stopnicah in preko dvorišča v našo sobo. Matiček je odložil čelado in kara-binko. potem se je tiho splazil vun. da izpolni svojo obljubo, dano Barbi. Drugo jutro nama ja korporal Malnarič navsezgodaj prinesel v konjušnico povelje, da sva s Klad ivčkom zapisana k raportu. ob osmih je prišel prav tisti ukaz od Marijaša. Dopoldne sva se likala in na-pravljala, ko da naju je eesar povabil na kosilo. Ob tri četrt na enajst sva že zmrzovala na dvorišču pred konjušnieo, deset minut pozneje je prišel Marijaš. ves razkačen. Stopica! je pred nama kakor gladen lev za železno mrežo. Najrajši bi bil treščil z nama ob zid. Pa najina usoda se je nahajala že v močnejših rokah. — Tot •no pet minut po enajstih je trdo in grozeče prikorakal kapitan. podoben Perunu, preden gre gromu in blisku odpirat zamaške. Prinesel je s seboj vojaško knjigo, službovnik 1. del. Joj. kako naju je ozmerjal! Pa ne zaradi rušitve miru in pokoja na Sveti večer — Amorja je sovražil, ni ga mogel videti, odkar mu je nekoč na našem dvorišču, pri nekem taktičnem razgovoru v generalovi prisotnosti sredi šaržev, dvignivši nogo, nespodobno oškvrnil nove hlače — ampak okregal naju je zaradi najine neporabnosti sploh. Meni je očital, da je moja kobila vsled moje nebrižnosti in nesposobnosti najbolj zanemarjeni konj vsega škadrona in parkrat zapored me je opsoval z "Luder " in kar je takšnih cvetk s tujih poljan. Klad-vičku je zaradi pipe brez pokro- Tako sva praznovala boži • praznike. Drugo leto pred svetim Jako bom se je vrnila Barba na Kolo-vraško, debela kakor bolha. Meseca oktobra jo Kladvičkov .Matiček prestal svoja tri leta vojaške službo. I kajoč se je peljal na Kolov rat: ko k svoji Barbi in k svojemu no/.-:bonskemu, dva t dna staremu siiiku Kozmi. katerega je prihodnji predpust pozakonil. Postaral sem se menda, ker danes poznam Kladvičke že v četrtem rodu. Prvi je bil Jernej, ki je rodil Matička. Matiček je rodil Kozino. Kozma pa Matevža, ki šteje sedaj že petnajst let. Nadejam so. da doživim še peti rod Kladvičkov. ako se prej ne po-grezne kakšna cerkev name a i mi no pade zrakoplove« na glavo. Naj so zgodi kakor nanese usoda! Človek stoji ob strani in gleda, kako ljudje hite z množitvijo. Rad hi izvedel, kje sta moja dva prijatelja MARTIN IvRlVC in JOHN RIFEL. Pred trenti meseci smo bili skupaj v Chatham. Mich., in od tam sta odšla nekam v Sheboygan. Wis. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se sama oglasita. — John Ostanek. Well Spur. P. O. Forest Lake, Mich. (30-9—2-10) Kje j... FRANK KOBE? Doma je iz Oornje Težke vode. fara Sto-piče. Star je 50 let in biva v A-meriki že 20 let. Povedati mu imam nekaj važnega iz starega kraja, zato prosim, da se mi javi. ali pa če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Frank Mausar. 551 — 62. Ave., West All is. Wis. (30-9—2-101 bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem Lui popravljam po najnižjih cenah, n delo trpežno in zanesljivo. V poprav j zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druse harmonike ter računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljni:* vprašanj. JOHN WEN ZEL, 1017 East 6tlnd St., Cleveland, Ohio. KLr. FP-AUK MEH in 50 centov v lekarnah ali naravnost od Eiffel , fe-^V / C il^-K : F. AD. R1CHTER & CO. 7t-?0 VaihiBgton St. Hev York, N. Y. Iz van redna ponudba za bolne. 1 To Je zadnji mesec, ki nudi- I rro —-. da hočemo natančno pre-! iskati vaše Ulo. komično analizirat' urin ter mikroskopično preiskati; kri in izmeček t»r izvršiti $10.00 J vredno preiskavo z X-ZARKI VSE Z A S2.00. Nohonega ugibanja a!i oomut! glede vaše bolezni. X-žarki zrejo naravnost skozi vaše telo. To je zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj se je poslužijo, tudi i ako žive "20j milj o.1 tu. lzp!ača!o , se bo priti. Pridite takoj. — Odlašanje je nova rao. JJr. L. E. SIEOELSTEJCN, 308 Pernsaezt SIt'j. 746 Euclid Areaae, Cleveland, Ohio. ___7) Kadilci ;§| TURKISH TROPHIES i|§:] cigaret pred petnajjtimi leti i^Šl so kadilci TURKISH TROPHIES tudi danes. t] /sbsgČL j Izdelovalci o;jbo5iib foriiili ia cg^pč:x;ileih cir»r«t NAZNANILO. Cenjenim Daroenikom r Peia-»vlvaniji iporočamo, da jih bo ▼ xratkem obiskal £&š p0t0T*iai Mr. lYOHZO JAXIX1, kj je pooblaščen pobirati m*rol-niao it izdajati tozadena p«tr dila. Sedaj *e mudi t PitiaBnrgS, Pa., i* okolici. T7T>r*Tni5tro "Glu Naroi«" JLT BRINJEVEC je najstarejše m od zdravnikov prizaano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena u "BRINJEYEC" je: 8 steklenic t «.B0 12 steklenic 13.00 V ZALOC-I I>IAMO tudi člstt domači TROPINJEVEC Id BLITOV-K.A kuhana v na.sl lastili distileriji. Naše cene so Bledeče: Troplnjevee per Kal. $2-25, 52.50, $2.75 ln $3.00 Slovovitz per gai.................$2.75—$3.00 Troplnjevee zaboj .................... f 9.00 Slivovitz zaboj ...................... $13.00 "66" Bye Whiskey 5 let star, zaboj .... tli.OO Kadeča Ohio vina per ?al.....55o.. G0c\, Catawba ln Delaware per gal.......75c.—80c. Za 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za ve^ja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order la natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. CLAm AVE., CLEVELAND, <\ Kje je ANDREJ PIRMAX? Doma je od Sv. Trojice pri Cerknici na Notranjskem. Lansko zimo svit bila skupaj v šumi v Pennsvlvaniji. Z njegovim bratom sva pa skupaj tu v Cleve-i landu. je komu znan njegovi naslov, naj ga mi naznani, ali! naj se pa sam javi. — Lawrence' Žnkiaršič, 1143 E. 63. Street ! Cleveland, O. (30-9—2-10); ROJAKI NAKOCAJTE SE NA ---------------^----- GLAS NARODA", NAJVE&fl va za Božič zabrusil v obraz, da | SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. je subjekt, ki ni vreden, da tlači DRfAVAH. frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEQAN, IL r.« PRODAJA fina vinn, iiTratne «tnniKft, patentirana zdravila. PRODAJA vozne liitke TM»b prakcajov Hkih črt, POSlIJArden®r r »Uri kraj zaoeiljl*« in pošteno. UPRAVLJA tic ▼ aotarakl po»el ipada-joča delt. PHONti 249 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N, Y. GLAS NARODA. 30. SEPTEMBRA, 1915. Slovanski Svet. Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva. Napisal prof. Lubor Nicderle. (Nadaljevanje) Soln..jrraški nadškofje so se nad dvesto let trudili, predno so navadili Slovence, da so plačevali desetino. Kompaktna naseljenost Slovencev južno od Drave, kjer so se posamezni nemški otoki poslovenili prihaja brezdvomno med prvimi vzroki v poštev pri vprašanju. zakaj Slovenci niso izgubili popolnoma svoje narodnosti; saj vemo, da so bile na Slovenskem teritorijalne izgube večje nego jczi- 0VI5. Nemško naseljevanje je škodovalo Slovencem teritorijalno in s tem narodno predvsem ob periferiji. V središču ni bila kolonizacija in germanizaeija tako silna: za to pa je tu srednjeveški pravni in družabni red. fevdalizem, uničeval Slovence socijalno 111 s tem obenem narodno. Tu je treba pripomniti, da so bile med Slovenci ž.' tudi poprej stanovske razlike: domnevana staroslovanska demoX kratičnost je idealizacija. Prvotno slovensko plemstvo je vedno bolj izginjalo: mnogo ga je padlo v bojih, ostali so se polagoma potujčili; asimilacija s tujerodnim ž i vijem je donašala plemstvu gospodarsko korist in s tem družabni vpliv. Svobodni slovenski posestnik se je začel pogrezati v podložništvo in suženjstvo. Vsi tisti, ki so se uklonili tujemu go-spodstvu še le potem, ko .jih je k Temu prisilil meč. so po vojnem pravu izgubili svojo svobodo in njih zemlja je prešla v last zmagal-cev: ujetniki v boju in uporniki so postali sužnji, mrtvo blago, ki se je kot delavna moč darovalo, zamenjavalo ali prodajalo na trgu. (Iraščak je imel .-elo pravico, da je razveljavljal zakonske zveze med sužniku Papež Iladrijan IV. ' 11 T> 1—1159) jei zrekel odločno, da se zakonski sužnji n- smejo razporočati. Odslej so se priznavali otroci sužnjev za zakonske. |g leta 1177 in 117S sta se ohranili v arhivu ni-/1, .t\ st ri.i^kega mesta Stein poleg drugega dve carinski tarifi, v katerih se imenujejo kot izvozno blago tudi slovenske deklice ("\ven-diseh — si a vise lie Maedchen"). Križarske vojne so pospešile živahno kupčijo po Donavi med Nemčijo in vzhodom. Ime Slovan je pomenjalo Nemcem in Italijanom sužnja. Suženstvo se je sicer vedno bolj ublaževalo, sužnjem se j.- omogočevalo. da so se odkupili: vendar so se ohranile različne stopnje nesvoboduesti do najnovejšega časa (1731 in 1848 . Nemški kralji so si v svojem stremljenju po cesarski kroni v Rimu morali predvsem zagotoviti prosto pot čez Alpe v Italijo, la pot je vodila skozi slovensko ozemlje. Zato vidimo ..la so kralji darovali mnogo posestev zlasti duhov-ski gospodi. k t se jim je zdela najbolj zanesljiva, da jih podpira pri njih prizadevanju, (e s.' ,ie pa duhovska gospoda v boju med cerkvijo in državo pridružila naspr »tnikom države, potem so nemški kralji poizkušali, da podarjeno zemljo izvijejo iz rok duliovske gospode in jo izroče posvetni. Posestva duliovske in posvetne gospode so ležala sredi svobod-nilfvslovenskih posestev. Duhovski in posvetni mogotci so skušali zaokroževat i sv. ja posestva s tem. da so mala gospodarstva spajali s svojimi v velike komplekse. To so kaj lahko delali, ker so imeli sodno pravico na svojemu ozemlju. A tudi z nakupom in zamenjavo se je vršilo zaokroževanje. Cerkev i množil;! svoje bogastvo s tem, da so ji božjepotniki rji darovali, prodajali ali zastavljali svoja posestva. Plemi-ugi b .gatini s>. ob smrti zapuščali imetje cerkvam in samo-b'. je moral oskrbovati sam s hrano in obleko. In sedaj pomislimo na brezštevilne in dolgotrajne boje tistih časov, zlasti na jugu! Mali gospodarji so morali obubožati. Zato so s.« udajali posvetnim i" posebno duhovskini velikašem v varstvo in jim prepuščali prostovoljno svojo posest, da so oni namesto njih prevzeli vojaško dolžnost. Na ta način so se svobodni o.-sest ni ki oproščevali vojnega bremena obenem pa so izgubili svojo prostost, ker so od svojega posestva plačevali davščino in bili navezani ha grudo. Število uesvobodnih slovenskih, kakor seveda tudi nemških kmetov j<- vedno bolj naraščalo. Si.-er je bilo razmerje med gospodarjem in podložnikom jako različno: ponekod je smol podložnik posest v drugod i imela na vzhodu in jugu svoje pokrajine ali marke. Te mejne pokrajine so pač imele glede varstva mej samostojne zapovednike, mejne grofe, ki so bili sicer podrejeni koroškemu vojvodi. Karantanija ni bila z Nemčijo spojena v enotno državo z enakimi zakoni in enako upravo, slovenske dežele so obdržale svoje pravne običaje, svojo j mero in denar. Za nemške koloniste so seveda veljali nemški zakoni. Pozneje se je spojila slovensko, nemško in rimsko pravo, iz česar so nastali dež. zakoniki. Dočim so izpoeetka po Karantaniji vladali domači knezi, je po mejnih pokrajinah že Karol Veliki takoj nastavljal Nemce, ker se mu Slovenci niso zdeli dovolj zanesljivi. Ko so po uporu Ljudevita Posavskega prenehali domači k^ezi, je bila Karantanija tesneje spojena z vojvodino Bavarsko do 976. leta, toda imela je svoje upravitelje. Bavarsko-karantanski vojvodi so hrepeneli po neodvisnosti od : nemškega cesarstva, zato je prišlo do delitve obeli vojvodin. A tudi karantanski vojvodi so-hoteli postati neodvisni: Eppensteinec Adalbert) je n. pr. celo sklenil zvezo s Hrvati, da bi odcepil Karantani-• jo od nemške države. > Posledica Adalberovega upora je bila ta, da so nemški cesarji začeli ločiti mejne pokrajine od Karantamje in jih povzdigovati v samostojne vojvodine. To se je godilo z vzhodnimi in južnimi mar-j kami od konca XI. stoletja naprej. Tako so polagoma nastale sedanje dežele ali kronovine. po katerih so se še ohranili Slovenci, i < Nadaljuje"-se) Glas malih narodov. j Po ''The Literary Digest" v ; New Vorku posnemamo sledeči ; članek, ki je posebno zanimiv za i nas Slovence iu ki priča, da so j nas le začeli spoznavati in pripo-! zna. ati Amerikanci. za i.,M gre seveda prva h\ala Cehom, ki sr. se še pri vsaki priliki izme?. vseh »Slovanov najbolj vstrajno. odloč-i no in tudi uspešno potegovali za : svoje pravice. Če bi se mi v Ameriki malo bolj pobrigali za svoje pravice ter bolj premišljeno raz-motrivali o svoji bodočnosti, bi s brezdvomno dosegli pomembne I uspehe. Seveda ne sami. Tudi ne s tem. da bi šli čez skrajnosti, bo-j disi v eni ali drugi strani. Sledeči . članek, povzet po enem najboljših ameriških tednikov, ki zastopa in izraža mnenje inteligentnih in naobraženih Amerikaneev. priča, da prav dobro razumejo nesrečno stanje malih, zatiranih narodov. — Tekom vojne so docela , spoznali agresivno in zatiralno politiko Nemčije, ki je v njih o-čeh izgubila ves ugled, ki ga je uživala v preteklosti. Ni dvoma, da ne bi pomagali rade volje ma- ce precej enako razcepljene, dočim se obnašajo Litvini in Baltiš- -kili pokrajin precej nevtralno ter , . kažejo nekoliko nagnjenja do za- I Na stram Rusi-ie m. l:- A?a za veznikov nas- stram Avstrije, dasi mor Podjarmljeni narodi Turčije so ji odločno sovražni. Armenski časopisi so zelo nasprotni in arab- ; ski časniki, ki jih urejujejo po-; največ krščanski podaniki Sultana, gledajo z zaupanjem v bodočnost in oprostitev od moliamedan-skega nadgospodstva. In dočim smo uvideli, da so vsi ostali narodi Rusiji in njenim zaveznikom prijazni, so Rusini njeni odločni nasprotniki. Tako 11. pr. piše urednik Pittsburškega lista "Sojuz": — Ta vojna ni naša vojna. Mi smo čisto pasivna bitja v tej zmedi. ker nimamo nikake svoje vlade in je naš narod razcepljen deloma podanik Avstrije, deloma Rusije____ Naši bratski Slovani. Rusi. so smrtni sovražniki našemu razvoju, dočim, na drugi strani. nam je dala Avstrija, odkritosrčno ali ne, in morda le sledeč svojemu staremu načelu "divide et im pera'— po velikem boju sicer priliko, da razvi > svoje narodne posebnosti in • le— . Slovens ko S katoliško Poljaki, kojih nekdanje kraljestvo je zdaj razcepljeno in razdeljeno med Rusijo, Nemčijo in da ne bomo dosegli neodvisnosti, pa smo popolnoma gotovi, da bomo dosegli prostost narodnega Avstrijo, so nekako razcepljeni razvoja, kar so nam dovolili, pred- np se je začela vojna. Zato smo mi na strani osrednjih velesil, — v svojih simpatijah. "Kuga na obe dinastije!" je mnenje povprečnega Poljaka, ki se neče zadovoljiti z ničemer drugim, kakor obnovijenjem , starodavne slave njegove dežele. Oba nasprotnika pa sta se vsekakor zelo trudila pridobiti si njihovo naklonjenost in baje sta obljubila, da bo ostala na razvalinah nova. oživljena Poljska. Prisiljeni po tej situaciji. da se odločijo na eno stran, je poljsko časopisje v Ameriki bolj nagnjeno na stran zavezni- kov, dasi so tudi izjeme z nasprot- :ko" -Ml Poznavamo temeljno nim prepričanjem. Mnogo jezična avstro-ogrska dr-j , žava naravno obsega mnogo teh pod jarmi jenih narodov, ki so v celoti odločno na strani zaveznikov. Nikjer pa se to mišljenje i r»„i-,. - - - .. „ . _ - ,, v .. , , . \ Bukovim m popoljacem v Ga ue izraza odločnejše, kakor pri Ce h- --• i . / i-,, i-i, ~ - - , • j „ ..! lu-i.il. vendar neglede na vse ovi nin. koiih časopisje o tet deželi i • - i- i Ti • * t , - . \ ' i r-e. je nas poljedelski narod v k'-at je popolnoma ustrajno m složno ..... , i -- keni ustavnem življenju v Av i- i - --i v stremljenju, da se združi z o-1 r»__- i - t lim narodom pri njih zahtevah.-j 5ta]imi slovanskimi brati kar ! stro-Ogrski ne samo držal svoje! Nemčije in Avstrije. Iz Scrantona slišimo po uredniku "Narodna Wola" drugo ru-sinsko mnenje. — Naše odločno stališče proti oni utrobi evropejskega nazad-njaštva — ruskemu uradništva od danes — še ne znači. da smo mi Rusini sovražni ruskemu narodu, ali. na drugi strani, da se popolnoma strinjamo z avstro-ogrsko vlado in vso njeno ooliti-ko. Mi idejo avstro-ogrske ustave — enake pravice za vse narode. Istočas-io pa nismo slepi. da ne bi videli pomankljaje. INI i Ukrajinci smo bili rusifieirani v Rusiji, pofaia-džarjeni v Ogrski, rumunizirani ZA ZE DIN JENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inltorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL. Box 95. Willock, Pa.. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. IL podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Gor. 3rd St., Rock Springy, Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. n. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Jollet, 111 VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 9C0 Chicago St., Jollet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa, I. nadzornik: JOHN TORINČ. Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugta, P*. IIL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72, East Mineral, Kans. L porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin,- Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 523 Davson Ave., R. F. D. 1, Greet* field, Detroit, Mich UPRAVNI OriBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11^, Bridgeport, O I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughton. Pa. IL upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 11L Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Fore«t City, Penna. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." odločno na strani Nemčije, toda, ker so Anglija, Francija in Italija na strani Rusije, se mnogi naši rojaki boje, da bi pomenila nemška zmaga svetovno gospod- iu križ či in d stanom rovi sp Po Pomagali so Belgiji, zdaj se že i ' r / l - , . | tam. ampak še celo svetil kot pla- . .. , , , , . 1 oilo omogočeno edino-le. ce bi bi- - T-i •• --- !' javno pise o nacrtib, kako bi se i j "" ~ je logično iz ust Poljaka.... Ne dam počenega groša za vsi; mogoče oljfjulie in manifeste carjeve. Poznam Rusijo — iu tako jo pozna vsa Evropa. Na drugi strani stvo, in iz tega vzroka simpatizi- V»i pomenila zmaga Nemčije po-rajo z zavezniki. • časno, a gotovo germanizaeijo Prednik Scrantonskega Laisvoji Poljske.... Mintis se izraža podobno, a pra- i Svet ne rabi nikakili političnih vi, da hočejo nacijonaiisti raje» velikanov, kakor^so Rusija in popolno neodvisnost, kakor pa av- Nemčija. Obe bi l>ilo treba ]>ri-tonomijo pod rusko suvureniteto. , krajšati, ne da bi se ranilo narod-On misli. da. če bi se morali Lit- nih občutkov tako ruskega, kakor j vinei v sedanjem času odločiti za ! nemškega naroda. To bi se moglo , - . . w . i menica Ukrajincem v Rusiii tf , , , - one nemški zaveznici poraženi. „ ^ i odpomoglo skrajni bedi Armen-, Kot ed(?n u jb()lj živahni£ in dohJ Postal deSPotl^ cev, ki jih koljejo Turki kar na , - i debelo. Kot narod, načel ljudo-vlade in vine, ki je polna boj do duha in telesa, čutijo i dolžnost, govoriti in ni Rusiji. pred katerim se je začela tresti. so simpatije Vvstro-Ogr-in da imajo v sebi , . „ i. - ~ "V prav, je dokazala Rusija sama v « je izdala neko knjižico, v ka- ' „T, 7 , . .. . delovati v i t - ^-rki-i:^ ' - wigleti celega sveta s svojimi po- ten zavrača (Jklic na ameriški - - ' 1 j eno izmed Nemčije in Rusije, bi : zgoditi, če bi se jim odvzelo kar bilo zelo težko izbirati med kla-; ni niti prusko in ne rusko, če bi divorn in nakovalom: odstopili poljsko zemljo, ki sta — Litvini so trpeli skoz stolet- jo vzeli proti volji poljskega naju od nemškega zatiranja. A nič . roda — skoro. manj niso trpeli od Rusije. (>ški listi so seveda brez izje- Brooklvnski Vienvbes Lietuv- ■ P^oti Avstriji i:i Nemčiji. Ilo-liinku" pa se sploh brani odločiti (Appeal to the Amerik,r lzk"S1 lz1trel»,tl ^da-ajince tekom ! Evo. kaj piše ta tednik: | People) proti izvažanju orožja. kratkeSa blvau^ v Ga- j — Razcepljeni doma. imajo j ki je bil objavljen kot oglas v. "T* mali evropski narodi v svobodni listih pred nekaj mesecev. Tozav- Kot z"!c(l za mi»Uenje finske- na ga naroda, naj navedemo dva ea- -a j- s?Pis,a- luteransko versko} p0d0lmo se izraža jge_ glasilo *Amenkan Suometair" v v <'hica«'i. Ameriki priliko, da izrazijo svoje ; račilo je podpisano od petih na- narotla- naJ navedemo dva ča nade in bojazni svetu in da zalite- < rodnih zvez. urednikov šestimivaj-vajo pravice brez strahu na zle ; setih čeških časopisov in od dese- posledice. Vsaka velikih vojsku-jtili urednikov drugih narodnosti. na,lcoek- ki priznava, da I joči h se držav ima v svoji sredi; in ti izpričujejo. — da je bil pod- !;:vira3° simpatije njegovih čita- i več ali manj teh podjarmljenih i pisan oni "oklic" od časnikov. toljllv z ^racijo bolj iz kulturnih. narodov, od katerih so trpeli ne-j kojih izdajatelji niso vedeli pra- kakor Političnih vzrokov. I katt *ri skoz stoletja zatiranje in veča njegovega namena ter niso Simpatije naših čitateljev se preganjanje od strani vladajoče-! prečitali vsega besedila. Niihove ,lokako <^jiijo med Rusijo in Nem- na kako stran češ. Rusija in Nemčija sta bili obe enako kruti v zatiranju '"Tarka " meni, da .jt vinov za Rusijo, ker ustavna svoboda je neizogibna po vojni. — tudi "Lietuva* kol :a ni Spodnjem Št; vice podedov; ščine in tlača rodati: tretji zopet — to je bilo navadno na jerskem. Koroškem in Kranjskem — ni imel niti pra-mja. Poleg tega je moral podložnik dajati razne dav-liti. Na kraljevskih in pb miških )>osestvih so delali uesvobodni sb>-veti-ki in nemški kmetje kot hlap«-i in dekle edinb za hrano, stanovanje in obleko, ali pa so dobivali kos zemlje za obdelovanje in dajali od tega davek v pridelkih. Poleg kmetov so bili na vsakem takem posestvu tudi uesvobodni rokodelci, ki so služili najprej svojemu gospodarju; kar jim je ostalo časa, so . ker je bilo tu sredisče gospodarskega, t rgovskega in pvilite nega življenja. Na drugi strani so pa tudi nesvobodui kmetje iu rok■ »del i uhajali v mesta, da si pridobe svobodo, ako jih ni za-teval nazaj njih gospodar v določenem roku. ("Stadtluft mac-lit frei"). To je bil početek ni"st razen onih. ki so se dvignila na temelju starih rimskih mest. Iz rokodelstvo in trgovstva se je razvil oni ponosni stan meščanstva, ki je bil pri velikih narodih v srednjem veku nositelj svolx.de iti napredka. Prijetno mestno življenje je vabilo tudi učene stanove in gospodo s kmetov v mesta, kjer je uži-ridelke svojih posestev in hotela kakor kmetom gospodovati leM-anoin. ki so se družili v trdne zadruge, s katerimi so si iz- Njihove , , _ ga naroda. Tako v Rusiji Rusini.! podpise se je dobilo z nepravimi rl-1° /oda v <'0,(>tl moremo reči Litvini in Leti; v AvstroOgrski j pretvezami.... Mi. zastopniki ve- '!,ohnm vzrokom. H R"s'je in njenih zavez- jugozopadu Hrvatje. Slovenci in : $vet o dolžnost, da izrazimo.... I mkov----Kar se tiče nas samih. drugi jugoslovanski narodi, ki u- Mi izražamo svoje popolno za-'™10 "!nenia- da bi Priuesla zmaga pajo, da bodo slednjič dosegli j upanje v vlado te dežele za njeno -V.1"*1-]? tu
  • Se izraza io v nunnvih i i . • ... velika nevtralna velesila ter zav- i * ranp|J° ~ ker raska nadvlada bi racamo najedločnejše nemoralno' p0,U0n1lla nevarjlost tako za kl11" in hlinjeno gonjo proti deželam. !uro\ kakor za razširjenje demo-ki branijo zlorabljeno Belgijo ter i „ XT . , se bojujejo za povzdig malih na- lorkm ^avze- rodov k posebni eksistenci in ne- ma nekam ch'uZar»° stališče ter oviranem razvitkn. — Pečoč «« pr,pomni" ;i moramo naravno izvoliti ono. ki je manj slaba. To jo zadosten vzrok, zakaj je velika množina Litvinov na strani Rusije in njenih zaveznikov. Litvinija je razdvojena med Nemčijo in Rusijo in obe te dve sta na vso moč trudili, da iztrebijo ta nekoč močen, a zdaj skoro pozabljen narod. Nemčija je izvršila svoje delo boljše ter na kulturen" način skoro uničila Litvine v vzhodu j i Prusiji. Sicer nas ruske roke tudi ni božala očetovsko in nežno in zati- I rauja je bilo mnogo in težkega tudi. Kljub temu smo na strani Rusije, ker se nam obeta boljša bodočnost v slučaju končne zmage zaveznikov in Rusije. Pri poljskem časopisju pa opa- I zimo nekako obotavljanje izraziti se na katerokoli stran. '"Dazete Buffaloska" samo pripomni: — Mi smo nevtralni. — dočim pravi neki drugi ugledni list.: — Dven- .nik Dla Wszystkich. da — — Mi Poljaki bi videli naj-rajše najstrašnejše poražene vs<» sovražnike Poljske, take roparske države, kakor Rusija. Prusija in Avstrija, kajti le potem, po popolnem porazu in izčrpanja teli sovražnikov, bi mogel upati poljski narod na neodvisnost in zo-petno ustanovitev lastne države. — Eno najznačilnejših nazorov Poljakov se razodeva v "Na-rodoiviee" v Clevelandtt: — Ce bi bile Rusija, Nemčija in Avstrija na eni strani in o-stali svet na drugi, bi Poljaki gotovo čutili in delali z ostalim svetom. Tako so čutili in delali za časa Nepaleonskih vojn.... Da'potrpežljiv, se jasno izrazim, samo tako-lc lahko izrazim svoje simpatije: — Želim. da bi bila Rusija pobita in razkovana od Avstrije. Nemčije, Turčije in tudi želim, da bi Nemčija isto doživela od Francije. Anglije in kogarkoli, ki se bo še za- koli- Za kratek čas. Pogovor. — Ženske so res čudne, a meni se vendar zdi."da sem uganil skriv nost ženske duše. — Eli a ? ? — Tako je. Vs«> ženske se da-i jo rftzvrstiti na tri skupine: ene, Yi se vdajo, ene. ki se prodajo in i ene, ki se izposodijo. — Meni so zadnje najljubše. Premagan Pit agore i ec. Nekdo je hotel s pomočjo Pi-tagorejeve avtoritete pokazati, ko ! likokrat se je že rodil. Tovariš j mu ni hotc-l verjeti. Užaljeno je j rekel prvi: — A' dokaz, da sem že bil na svetu je vendar moj spomin. ki mi pravi, da si bil ti takrat mlinar. Drugi se je čutil prizadetega in pristavil, da zdaj že vrjame, ko mu je osvežil spomin. — Spominjam« se. da takrat, ko sem bil jaz mlinar, si bil ti moj osel. Ne ugaja ji! — No. kako ti pa ugaja tvoj najnovejši čestilec? — Ne posebno; ta je preveč — Dobro jo je. Igralka: — Gospod režiser — tako ne gre dalje! Na vsak način zahtevam, da igram v prihodnji novi irrri naslovno ulogo. Režiser: — To Vam rad oblju-pletel v vojno. — To bi se zamoglo bun. Prihodnja igra. ki jo bomo Stara Fre- ICRlKAMgO 1MM CLOVeNSKflllCfl! 'W J © © Inm®\ vr- j< IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 C!ortlandt St., New York, N. X, Edward Kali »h, tajnik, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Jager, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. C. Golar: Beli in rdeči petelin. lilizu ali < la leč je živel v vasi mož, ki mu je bilo ime Primož. Bolj odljuden nego priljuden, ni bil nikomur na potu, dobro se je .spoznal na žganje in vino, razumel se je bolj n« ribe nego na vole, in bolj na kače nego na konj«'; tudi nad fronki se ni pritoževal, znamenje, da jih ni plačeval nikoli. Postave je bil prej majhne, kakor velike, in prej debele nego suhe. Čelo je imel nizko in poševno, na sencih so se kazale debele žile, nos je bil majhen in čeljusti nenavadno močne. — Njegova temnorjava, razgubana in razorana lica so kazala, da bi utegnil imeti kakih petdeset let, rajši eno ali ti ve več, dasi je imel -Še polno glavo trdih, sršečih las. Brke je nosil debele in močne, a brado je bril. Oblačil se je v sirovo, kmečko sukno, po zimi in po leti enako: tudi ob nedeljah se ni preoblačil. Odkod je prišel in zakaj in čemu. se je pozabilo. Oral in sejal ni, tudi ni kosil in ne žel, vendar ni mislil v vsem posnemati. Korakal je ponosno zraven njega, iu le takrat je stopil jadrno za njim, ako se je temu zdelo, da bi bilo dobro premeriti cesto od leve na desno. In oprezen je moral biti, zdaj v pijanosti je imel njegov tovariš lepe šege, lastne več ali manj vsem prijateljem žgane kaplje, pa naj si bodo Primož ali petelin. Pogosto se je nenadoma zaletel in opotekel, in ako ni bil petelin dosti previden, mu je telebil težek, okovan čevelj na nožico, in ojoj! Bolečine so bile hude. Zato se je spretno umikal, skakal in od-letaval od desne na levo in narobe. z jeznim kokodakanjem je izražal svojo nejevoljo in se re-penčil in šopiril. Skočil je celo Primožu na rame, kadar je bila nevarnost največja. — Oho, oho. petelinček, buzak-Ijuna, kaj vidim! Zakaj si se ga tako natovoril, da zdaj ne moreš stati na nogah? Kar brez vsega pomisleka je pokaral Primož svojega petelina, čeprav bi moral vsak priznati, da je bil edino sam vreden vse graje, in mogoče, da si je pretkanec na ta način tolažil slabo vest in se- je imel vsako opoldne na mizi bi bral levite. Petelin ga je hu- skledo ajdovih žganj cev, ki mu jih je skuhala baba Mreta in jih prinesla iz svoje peči. II kmetom do pogledoval, kot da je vse razumel in mu zameril neprevidne besede. Zafrfotal je, razkošatil ni hodil v vas in jih ni iskal; ak/ rep in zapel iz vsega srea. so ga pa nagovarjali, meneč, da bo jutri dež. ker je zašlo solnee za oblakom in poje žaba, je po-kimal in potrdil na ves glas — Oj. petelinček, zakaj pa ta ko piješ. ako ga ne znaš nesti? sva srečno vstala, a drugič se ti začetka do konea vse lepo po vr- j jemu fantu trgati srajce, se pre-zgodi lahko kaj hujšega. Razbi- sti! Ničesar ne preskoči in ne za- klensko moti- Povem, da se mo-ješ si nos na kamenju, zlomiš si molči, ako pa si kaj pozabil ali nogo ali celo vrat. Bag nas va- izgubil kako besedo, pojdi ponjo. ruj! 1 — je govoril krojač, ki je rad Srečno sta nadaljevala svojo poslušal samega sebe in svojo pot in med temi in enakimi po- »modrost in bil zelo zgovoren, naj-menki sta se približala domu: -— bolj takrat, kadar ga ni nihče po-tam pa je zagledal petelin svojega slušal. smrtnega sovražnika. | — Primož sedi na peči in pije Na kupu sipe se je igral in va- in gleda petelina, kf pleše po mi-ljal krojačev Blažek v sami sraj- zi. — ei. Tako je bil zaverovan v svoje J — Ali je pijan? delo. da ni zapazil petelina, ki je j — Kdo? oprezno, kot po prstih od zadaj j — Ce je petelin pijan, te pra-tihotapil k njemu. In prav v tre- šam. O Primožu vem. da je pi notku. ko se je Blažek izkopal iz jan. ali o petelinu ne vem. Zdaj sipe in se postavil na noge. se mu je še zgodaj in še ni njegova ura. je petelin z veselim in pijanim — Tistega pa nisem videl, vriščem zaletel za tilnik, zgrabil —C'esa nisi videl? V grlo in s kljunom srajco in mu jo raztr- goltanec mu seveda nisi videl, lali-gal od vratu do pet. ko si pa videl, kako pleše petelin? A Blažek! Kje je pero. ki bi dostojno opisalo njegov neznani strah in grozno grozo! Ni vedel kdaj. ni vedel kako mu je šla srajca narazen, in ko se je ozrl ter zagledal strašnega sovraga. je zajokal, zatulil presunljivo in žalostno. da je segalo v srce in se je kamnu smilil. Zatrepetal je, — srajčka je padla z njega, in nag in drhteč je ubogi Blažek smuknil v očovo bajto. Petelin, jezni zmagovalec, pa se je razšoporil in zapel, da sliši vsa vas njegovo zmago in izve. kako se maščuje kruto razžaljeni petelin. Primož je gledal s srčnim veseljem. ko je njegov tovariš skočil v neprijatelja in ga slekel do živega : po končani osveti se je zagro-hotal z gromom. Z rokami se je držal za široki trebuh, in mogočen smeh je bruhal iz njegovih Ust. — Takrat pa je prihitel brez sape na sosednji prag sam Blažkov o-ča. Togoten in zelen od jeze je stal pred svojo bajto. Se silneje se je zahahljal Primož, ob kolena se je tolkel in vpil: — Ta je prava, ta je prava, ta Zakaj zlivaš v grlo kozarec za 'e Pra^a- Bogme. ta je prava! — Skoro se Povej mi! kozarcem? Ali imaš kaj od tega? jih je izogibal, ker se mu je zdelo. da bi ga radi zbadali, in je živel kakor medved sam zase v leseni, nizki kajžiei konec vasi. A sak mesec pa mu je prinesel poštni sel veliko zapečateno pismo In potlej je Primož menjaval bankovce v vaški gostilni. Kmetje so uganili, da je bil svoj čas v cesarski službi, bil je bojda fmallear. in da zato še zdaj hodi za njim denar. Edin tovariš njegov je bil bel petelin, velik in postaven, ki ga je bil iztaknil nekje in se zdaj ni ločil od njega ne po dnevi, ne po noči. Lepa si ptica, petelin! V tvojih drobnih očeh s«- lesketajo in romajo polnočne zvezde svojo nebeško pot. na svetli klic tvojega grla se budi jutranja zarja iu plane kakor deroča reka izza obzorja. iu vijolična in srebrna in škrlatna povoden j se razlije po nebesih. — Ali beli petelin — žalostna ti majka — ti si bil pijanec Vsa vas se je zgledovala nad teboj, kadar si pijan kolovratil po cesti. A drugače so imeli kmetje veliko spoštovanje pred njegovim petjem, ki jih je klicalo na ve- si me slišal? Primož je v resnici pametno govoril. a hinavske in lažnive besede mu niso izlepa hotele iz ust, temveč so se valile po njih. kakor pomladni polži. — Predme stopi, senile, in odgovori po pravici: Za kaj si se napil? Ali zato. ker si bil žejen, ali zato. ker si bil požrešen? Na to mi otlgovori! — Kikiriki. — je dejal beli tovariš. — Seveda, peti znaš, kar je res, je res, tega ti ne vzame nihče. Ali nest i ga ne znaš, in to je tisto, kar mi ni všeč! O petelinček, ali ti nisem dejal: — Nikar več! Pojdiva domov, najbolje bo. Zategadelj rečem še enkrat; Dosti je za danes, pojdiva domov. — Ti pa nič, kakor bi sedel na ušesih, in samo: luk, Ink. Ink! — Česen bi zobal, kruh pa ti ne diši. ako ni namočen v žganju. Petelinček, petelinček! Ti ne boš napravil dobrega konca! Le zapomni si. kaj sem ti povedal zdajle. V blatu boš obležal, v mlaki boš utonil, in še — sveče ti ne bodo prižgali. Tako se godi takšnim kot si ti, ne boš, pa ne boš! Ali selo delo. In tudi sam se ni cenil nizko, zakaj svojih jutranjih pesmi ni pel na gnoju in tudi ne na plotu, temveč je skočil na streho in izpreliajaje se vrhu slemena je pel in vriskal. Visoko, visoko je držal svojo gizdavo glavico, in rdeča roža je gorela in plamenela na njegovem temenu. Snežnobelo perje, z roso nalahko in nežno osveženo, se je blestelo v solnč-nem ognju. Košat snop dolgih krivcev v njegovem repu se je iz-preminjal in je bil enak zlati in biserni metli, ki se je vozila za njim. iu madeža ni bilo na njem. Včasih so ga mladi in nadebudni k met ič ki napadli z blatom. Petelin se jim ni postavil v bran temveč je sklonil glavico in pobegnil. Doma je natančno pregledal svoj suknjico, in ako je bila količkaj povaljana, je na mestu izruval pero, kamor ga je zadel in oskrunil otročaj. Zato je bil njihov sovražnik, napadal jih je za vratno in je vsekal marsikaterega s kljunom v lica, ko je najmanj pričakoval. Največjo mrž-"jo pa je gojil in nosil skrito globoko v svojem srcu do krojačeve-ga Blažka, ki je bil njegov sosed. in sta se srečala vsak dan. • Primož iu petelin sta šla iz gostilne, kjer sta se gostila in veselila po mili volji. Pila sta žganje iu uživala kruh in česen in zalomila meseno klobaso po vrhu. Se-!daj je bila dolgo pot do doma — Kikiriki! — Kikiriki sem, kikiriki tja! Ali povem ti še enkrat: Nesti ga ne znaš, star si že in ne bom te pobiral, ako se zavališ v jarek, ne pa ne ! Oho! In Primož jo je krenil od leve na desno in zopet na levo. na cestnem robu je počakal in se zibal, kakor da rešuje velike stvari. — Hotel se je prestopiti ali tedaj se mu je zgodila nesreča: Teža njegovega tflesa se je nagnila naprej in izgubila ravnotežje in potegnila glavo s seboj. Zgrudil seje in obležal pod cesto. Petelin je zakokodakal presenečen. skočil je za tovarišem in se postavil na stražo. — Saj sem ti pravil, ali ti nisem mar pravil? Zakaj me ne poslušaš. zakaj mi nisi pokoren? — Zdaj pa imaš, na, zdaj pa imaš! V blatu ležiš, vrag te vzemi! Primož se je hotel vzdigniti, ali ker nikakor ni šlo, je počakal in zbiral moči. Klečal je na kolenih in se opiral s komolci ob mokro, črno zemljo in zadremal bi bil, da ni petelin takoj budno opazil njegove namere. Stopil je bliže k njegovi glavi in ga prijazno kljunil v rjava, trda lica. — IIo — ho. — je zarenčal Primož. — saj ne spim. samo za šalo sem einenil v jarČek. Malo bom počakal, da se vremee sprevedri. In potlej bova vstala in jo mahala naprej. — To se pravi, ako bi bil ti res moj prijatelj, bi mi podal Krojač pa je odprl usta na ste-žaj in pomolil jezik iz ust: — Na-a-a! Široko je zazijal in zapretil s pestjo Primožu in zažugal belemu petelinu. — Gorjega se vama. tolovaja! Se žal ti bo. preklicana mrlia! Res da petelin ni razumel te strašne grožnje, ali vseeno je vznemirjeno kokodaka! in se plašno nosil po dvorišču, ko je hudi oča Blaž že izginil v svojo bajto. Kako? — I. po navadi. Malo naokoli, zdaj sem. zdaj tja. in priklanja se. — — Priklanja se. To je dobro. A li nič ne zapoje? — Samo enkrat sem ga slišal. Zamolkel je. — Aha! Kmalu bomo skupaj ! Ali pleše na levo. rdi na desno? Krojač je skočil pokonci, povzdignil desnico in iztegnil kazalec .kako** bi hotel koga zahosti. — Zdaj poskoči na levo in nagne glavo na desno, potlej pa narobe. In včasih se mu spodrsne na mizi. — To je dobro : Spodrsne se mu ! Blažek, poslušaj me in odgovori: Kdo ti kruh reže. ali jaz ali Primož ali petelin? Povej! — Blažek je obstal kot pribit in je debelo pogledal na to nerodno in težko vprašanje, preden je spravil iz ust: — Vi! — Jaz ti ga režem. Vidiš, to je tisto. Kdo ti kupuje srajee? Ali jaz ali Primož ali petelin? Reei mi. povej mi! Blažek je odprl usta. se počeli-Ijal za ušesom in važno in s premislekom je izustil tehtno besedo: — Vi! — Jaz jih kupujem. To je tisto. Tn kdo ti jih trga? Petelin jih trga. To pa ne sme biti in ne bo. zakaj nikjer ne stoji zapisano, da bi bilo dovoljeno petelinu trgati firajee mojemu otroku. -laz ti jih smem trgati, a drugi ne. In to je tisto. Blažek je strmel nad globoko modrostjo očetovo, ki je ni raz- til — Pogledal je skozi okno, iu kot da bi ga zbodel s šilom, je odsko-čil, zgrabil skledieo z namočenim žitom in hitel k vratom. Tam je pohodil Blažka, ga v naglici stresel za ušesa, ga vrgel v kot in planil na dvorišče. Na pragu Primoževe hišice je stal beli petelin, moško razkora-čen, zal iu junaški, kakor da se je namenil v vas k svoji mladi jar-čiei. Ko dva goreča zrnca so mu sijale drobne oči in roža je plamenela na njegovi ošabni glavici! Prešerno se je postavljal pred svojim gradom, odskakoval in bru sil ostroge in peroti ob kameniti prag. Bil je kakor razuzdan, pijan fant. ki je baš priletel iz krčme. polil vina in zdravja, razposajen in vročekrven, ki ne ve. ali bi si prej zataknil solnee za klobuk, ali bi se šel prej metat z vsem svetom. (Konec prihodnjič.) Pa: Ignacij Podvssaik Ignas Magister, Z. JskJ« ta U. R. Ja koblch. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph SkeriJ. West Newton, Pa. tn okolica: J osli Jot an. Willock, Pa.: Frank Sons In JonvI PsterneL Toefe. (Jtak: Anton Pal*l«. Wiaterqnartera, C tak: Loula Bla ■tek. Black Diamond, Wask.: Or. Porenta Bavensdals, Wask.: Jakob Rob Iona Br» Dftris. W. Va. In •lch. Tkessas, W. f*. ta škatle* i rrul Koeijan in A. Korenchan. Gratton, Wis.: j o hn stampfal Kenoha, Wis.: Aleksander Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Seplcb la Heronlm Svetlin. West AIM«, Wis.: rrank ftta* i« LonIf L^wiCarlfi Rock Springs, Wyo.: A. Justin, VaL Stalich in Valentin Mareina. • •■WWM'. Mt«.: Jmiii K MAZNANILO. Rojakom v Lorain, Ohio, in o- kolici naznanjamo, da jih bo ob iskal naš zastopnik JOHN KUM&S, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravništvo Glaa Naroda. kjCENIK KNJIG« yy/ katere ima v zalogi (( SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLITVENIKI: Na jutrovem Duhovni boj r-.60'Na krivih PotUl Evangelijska zakladnica r-.50jNa razll^ib potih Gospod usliši mojo molitev Narodne pripovesti, 1., 2. z pesebno velikimi črkami $1.001 m 3- PO Ključ nebeških vrat Jezus in Marija Marija Yarhinja Marija Kraljica Skrbi za dušo Vrtec nebeški _5Q i Naseljenci |_40 j Na valovih južnega morja j_gQ Nezgoda na Palavanu _gQ Nikolaj Zrinski .60 0 jetiki kateri so pooblaSCenl pobirati na rot ulno sa "Glas Ki^a" ln knjige, ka kor tudi sa vse ornge r našo stroke spadajoče posle: Jenny Lind, Ark. ln okolica: Mlcbasi Clear. Sna Francises, CaL: Jakob Lovšin Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Loto.: Jerry Jamnlk. If Ali ZASTOPNIKI, POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Angleško-slcvenski in slo-vensko-angleški slovar Berilo prvo, vezano I Berilo drugo, vezano ! Berilo tretje, vezano Pueblo, Colo.: Peter Cnilg, J. M I Cerkvena zgodovina Bojts, Frank Janesh In John Germ, i Dobra kuharica, vezano Salida, Colo. In okolica: Louts Co ' Domači živinozdravnik stello (The Bank Saloon). j Evangelij Walsenbnrg, Colo.: Ant. Saftich. I Fizika 1. in 2. del Clinton, In9;437 K 90 v. ŠTAJERSKO. Kuhanje davka prostega žganja za domače potrebe. Te dni morajo lastniki žganjarskih kotlov iste odposlati v Gradec vojaški upravi, he malo število kmečkih kotlov je vlada pustila za kuhanj.- domačega žganja. Radi tega je izdalo sedaj finančno ministrstvo tudi nov odlok, po katerem se urejuje davka prosto kuhanj • domačega žganja v dobi 1915—lf!. Glavne točke te odredile so: Prošnje za davkaprosto kuhanje žganja se odslej ne bodo več vlagale pri občinskih uradih, ampak naravnost pri pristojnih oddelkih finančne straže. Te prošnje ali naznanila se morajo odslej vlagati pri finančni straži najpozneje do srede novembra 1.1. Dosedaj so se pri določitvi davka prostega domačega žganja vračunale vse osebe, tudi mladoletne. odslej pa se osebe, stare pod 16 let. nt1 sinejo več vračunati. Županstva morajo potrditi, da so osebe, katere pridejo pri določitvi količine davka prostega žganja pri posameznih gospodarstvih v poštev. stare res že nad 16 let. Finančni pazniki morajo v tej zadevi natančno poizvedovati. Odslej davka prostega žganja ne bo kuhalo samo podnevu. ampak se bo smelo kuhanje neprekinjeno vršiti noč in dan. Izvzete so samo nedelje in prazniki. Ako pa posestnik izrecno prosi za dovoljenje. da sme kuhanje davka prostega žganja nadaljevati tudi ob praznikih in nedeljah, se mu lahko ugodi. Doslej je bilo kuhanje davka prostega žganja dovoljeno le v poslopjih, ki spadajo posestniku. ki ima dovoljenje za to. Odslej pa bodo smeli tisti posestniki, katerim je oblast rekvirirala njih Žganjarske kotle, kuhati davka prosto žganje tudi v tujih hišah iu kotlih, ki se ne dajo prenesti, a to le tedaj, ako v bližini ni nobenega nerekviriranega kotla, ki bi se dal prenesti. Cena vinu bo letos izredno visoka. Ker so že skoro vse zaloge vina pokupljene, so kleti večinoma prazne. Ra.di tega ne bodo letos vina nakupovali samo vinski veletržci. ampak tudi gostilničarji in zasebniki se bodo preskrbeli z vinom. Vinskim veletržcem letos kartel ne bo mnogo izdal. Radi tega bodo eene novemu vinu, ki ga itak ne bo posebno mnogo. • leta. Kakor vinogradniki poročajo, se grozdje sedaj zelo lepo razvija. Tudi bolezni na grozdju so precej ponehale. Živinske cene. Po deželi še vedno krožijo vznemirjajoče vesti glede živinskih cen, kljub temu. da za štajerske slovenske kraje niso uvedene najvišje cene. Gra ški magistrat, ki je pred tedni do ločil za graški sejem najvišje cene (pri volih 1 K 90 vin. za 1 kg žive teže), je to svojo odredbo preklical, ker živinorejci in živi tržci niso hoteli uvažati živine v Gradec. Skorajgotovo se za deže lo najvišje živinske cene ne bodo vpeljale. Vlada pa namerava, ka kor je minister pl. Heinold pred nekaterimi dnevi izjavil nekemu odposlanstvu, sporazumno z ogrskim ministrstvom s posebno odredbo preprečiti nadaljno zvišanje živinskih cen. Nove uradne določbe. Okrajno glavarstvo v Mariboru je občinskim predstojništvom sledeče naročilo: V smislu namestniškega ukaza z dne 23. avgusta 1915 se naroča vsem občinskim predstojništvom, da sporazumno z žetvenimi komisijami pojasnijo prebivalstvu, da veljajo za jesensko setev 1914 in spomladansko setev 1915 zadevajoče določbe v obče tudi za sedanjo jesensko setev in da se morajo slično izvrševati. Občinska predstojništva iu žetvene komisije se opozarjajo posebno na § 1. cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914, po katerem je vsa neobdelana zemljišča obdelati. Ako v obdelovanje upravičeni posestniki isto ne izvrše sami. tedaj ima občina pravico, neobdelana zemljišča obdelati ali sama ali jih v obdelovanje izročiti drugim občinarjem; v tem slučaju pripade donos obdelovalcu. Obenem morajo žetvene komisije paziti na to, da se na takih zemljiščih, katera so se zaradi nedo-iiosnosti pridelovanja žita uporabljala v pridelovanje trave, zopet posejejo z žitom, da se kolikor le mogoče mnogo površin napravi porabnih. Na takšna zemljišča je prav posebno paziti, ker so se vsled večletne zelene pralie oja-čila in se morejo vsled tega kot žitno polje zopet dati uporabiti. Občinska predstojništva in žetvene komisije morajo torej z vso odločnostjo izdane določbe uveljavljati in. ako bi prebivalstvo teh določb ne upoštevalo, to takoj sporočiti okrajnemu glavarstvu, da more , urad pravočasno odrediti, kar je potrebno. — Okr. glavarstva razglašajo: Kmetoval ei. kateri nimajo zadosti semenskega žita na razpolago, naj svoje zahteve naznanijo pri občinskem uradu ali pri okrajnem odboru in pri tem navedejo: 1. obdelano površino, za katero potrebujejo semena ; 2. vrsto žita; 3. količino (množino) potrebnega semenskega žita; 4. način setve (z roko ali v vrstah). Občinska predstojništva. oziroma okrajni zastopi, bodo te prijave pregledali in predložili okrajnemu glavarstvu, nakar bo to ukrenilo, kar je v nabavo semena potrebno. Občinska predstojništva. oziroma okrajni zastopi, se poživljajo, da pregledajo prijave in jih potrdijo, če so resnične. Nadalje se naj naznani, ali in kateri kmetovalci so v stanu oddati večje množine semenskega žita. — Okrajno glavarstvo v Mariboru razglaša: Z ukazom e. kr. ministrstva za deželno hrambo z dne 26. julija 1914 se je na podlagi § 12., zakona z dne 21. decembra 1912. zadevajoč nabor konj in vozil. izdala prepoved, odstranjevati konjske razvidnost-ne liste iz njih nabornih okrajev. Naborni okraji se skladajo v smislu § 3. navedenega zakona s sodnimi okraji, vendar pa tvorijo mesta z lastno upravo vsikdar naborni okraj. Ker so se pa kljub tej prepovedi že dogodili slučaji, da so posestniki konj, osobito konjski kupčevalci. konje, ki so povodom v teku letošnjega leta vrnivŠe se klasifikacije konj, dobili razvidnostne liste, odstranili iz njih nabornih okrajev, se nanašajoč na uradni odlok z dne 21. maja 1915 znova naroča županom, da na primeren način skrbijo, da se najširše razglasi ta prepoved. — Mariborsko okrajno glavarstvo je izdalo na vsa občinska predstojništva in poveljstva orožni* škili postaj sledeči uradni poziv: Visoko spoštovanje ljudstva do uniforme in vojnih odlikovanj se more lahko zlorabljati tako. da si nepoštene osebe neopravičeno oblečejo uniformo, ali da nosijo vojna odlikovanja, da bi tem lažje izvrševale razne sleparije ali izvabljale podpore, ali pa, da bi brez sleparskega namena dobili višje upoštevanje (večjo velja r. času dvojno nedostojnim zvija-'pesnik in pisatelj Krilan. L. 1904 čam s primerno odločnostjo zoper- si je postavila občina lep občinski stavi, naroča se poveljstvom c. dom. Na Kobariškem je cvetela kr, orožniaških postaj, občinskim konjereja, kobariške konje se je predstojništvom in njihovim var-jv Italiji prodajalo za drag denar, nostnim činovnikom, da naj po-l Čigava je Istra in čigava osta-sebno pazijo mi neopravičeno noš- ne? Po zadnjem ljudskem štetju njo uniform iu vojnih odlikovanj je bilo v Istri prebivalstva 403 ti-in da podajo v takšnem slučaju j soč 566. od tega 168,143 Hrvatov, proti zasačenim. kojih je strogo 55,134 Sloveneev in 147.417 Itali-kaznovati. kazensko ovadbo zara- janov. Po tem številu imajo Hr-di prestopka po § 333. oziroma vatje sami relativno, skupno s § 334. kazenskega zakona. I Slovenci absolutno večino. Italija- Negova. Z južnega bojišča smo'nov je izkazanih preveč za lepo prejeli žalostno vest. da je Jakob število tisočev, ki so dejansko Hr-Geratič. priden mladenič iz Iž-J vatje in Slovenci. Premalo pa se mene. dne 10. julija našel smrt v upošteva pri vprašanju, čigava je hladnih valovih reke Vipave. j kaka dežela, koliko površine te Velika Nedelja. Po mučnem dežele je v rokah tega ali onega, trpljenju je umrl v daljni bolniš-j Čigava je ta površina .' Ali to niči dne 30. junija blagi mladenič vprašanje je za presojevanje, ko-vojak Fran Mlakar, doma na Ru- inu pripada kaka pokrajina, vrlo neču pri Veliki Nedelji. Bil je ve-, važno, morda važnejše, nego suhi dno priden in ubogljiv mladenič, statistični podatki. Ako se upo-bodisi doma ali v tujini. Zadnja števa to, potem je slika Istre poleta ga je vleklo v tujino. Ko je vsem drugačna. Hrvatje in Slo-poizkusil nekaj sveta, je vstopil venci posedujejo malone vso istr-v frančiškanski samostan v Ma- sko pokrajino. Italijani pa so raz-karski v Dalmaciji. Vsprejet je t rešeni po njej kot mali otoki po bil kot redovnik z imenom ;*fra{morju; ali reče se lahko, da izven sigurno mnogo višje kot zadnja voj. Da se takšnim, v sedanjem Carlo" in se je pečal s kroja-štvom. A Bog je hotel drugače. Ni mu pripustil, da bi dokončal tlelo življenja v samostanskih zidovih ob obali sinje Adrije. Moral je s puško v roki na bojno polje. Prišedši radi ozeblin enkrat s severnega bojišča, se je napotil še drugokrat na severne poljane. A sedaj mu sreča ni bila mila. Ruska granata ga je poškodovala tako, da je po osemdnevnem trpljenju zatisnil oči. Celje. Nedavno je izgubila Ana Bandek, vdova slikarja, hranilno knjižico s 622 K 17 v, v kateri je imela še tudi pet bankovcev po 20 kron shranjenih. Knjižico je našel ogrski krošnjar Geci. ki je v kratkem času zapil ves najdeni denar. Nepoštenega krošnjarja so izročili sodišču. Gotovlje. Josip Škafe r. sin tukajšnjega posestnika Frana Škafer. se je že čez leto dni vrnil iz ruskega ujetništva kot invalid. Dne 24. avgusni je pisal svojemu očetu iz mesta M ost v (Briix) na Češkem pismo, v katerem mu opisuje svoje dogodke. Škafer je bil lansko leto dne 26. avgusta težko ranjen v desno nogo in bil nato od Rusov ujet. V ruski bolnišnici so mu kmalu nato nogo odrezali. Rusi so ga spravljali i/, bolnišnice v bolnišnico. Bil je v Brodali, Kijevu. Moskvi. Voronežu. Sarato-vu in Petrogradu. Kkafer toži o velikih težavah in trpljenju, ki ga je moral radi ran prestati. Kot invalid je bil Škafer menda kot edini Slovenec prideljen onim avstrijskim 180. ujetnikom, katere so na Švedskem zamenjali za ruske invalide in jih odpeljali čez Nemčijo v Avstrijo. Dne 20. avg. so došli v nemško mesto Sasnitz in dne 22. avg. že v češko mesto Mostv, kjer so invalide z velikim veseljem sprejeli. Mesto je bilo v cvetju in zastavah, godua je spremljala reveže v bolnišnice. Iz Mostov bo Škafer kmalu poslau na dom. Jožef Škafer je služil pri G. stotniji 26. domobranskega peš-polka. Njegov brat Janez, tudi od 26. dom. pešpolka. 7. stotniji, je tudi ranjen in je že na potu okrevanja. Vinko Škafer, tudi od istega polka, 8. stotnije. je že bil odlikovan s srebrno kolajno, a jc sedaj vojni ujetnik v Taškentu v gorskem Turkestanu. Brežice. Zavzetje ruske trdnjave Brest Litovsk se je slavilo dne 29. avg. z zahvalno službo božjo v cerkvi sv. Roka, katero je imel vojni kurat Revai. Iste se je udeležilo vojaštvo in ranjenci tukajšnje rezervne bolnišnice. Zakot pri Brežicah. Občinski svetovalec Fran Kržan je v naši občini nabral 194 K 94 vin. kot podporo domačim invalidom. PRIMORSKO. Goriški nadškof dr. Sede j se je nastanil v svojem rojstnem kraju v Cerknem. Kobarid, ponosni naš Kobarid, je sedaj zaeasno v italijanski posesti. Pravijo, da prebiva tam sedaj neki "ghica". H Kobaridu spada tudi Sužid in Svino. Koba-riška občina šteje okoli 1400 prebivalcev. Kobarid je oddaljen od Gorice 52 km. Kobaridci so čvrsti. krepki ljudje, inteligentni, za vedni Slovenci. Kobarid ima prvo slovensko ljudsko knjižnico na Primorskem. Narodna čitalnica je bila ustanovljena, ustanovil jo je pesnik S. Gregorčič 1. 1871 in ima tudi trobojnieo iz istega leta. V Kobaridu je bilo tudi več gospodarskih društev, jako razvita hranilnica in posojilnica. V Kobaridu je križišče cest proti Gorici, Koroški in Italiji, poštna zveza po Nedizki dolini s Čedadom v Italiji. V Kobaridu se je rodil in tudi tam predano umrl slovenski Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. Upravni odbor: Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5th St., New York. N. Y. Podpredsednik: John Pirnat, L'SOl Catalpa Ave., Itidgewood, X. Y. Tajnik: Vinko Zevnik, 852 Antb on Ave., Ridgewood, N. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2S01 Catalpa Ave., Ridgewood. N. Y. Zapisnikar: Ivan Gerjovich, 328 Bond St., Brooklyn, N. Y. Nadzorni odbor: Josip Pogachnik, 5G Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. John Jurkas, 640 Warren St., Brooklyn, N. Y. Anton Cvetkovich, 440 Union St., Brooklyn, N. Y. Mary Kompare, 32 Stagg St., Brooklyn, N. Y. 59 st> aiar;k-s place, New York, N. Y. Društveni zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, G9 E. 7th St., New York, N. Y. Redne društvene seje se vrSe vsako ČETRTO SOBOTO v mescu v društveni dvorani "BEETHOVEN-HALL"', 210 E. 5th St. blizu 3. Ave. v N- »v Torku, N. Y. in se prično točno ob S. uri zvečer. mestnih ulic ni običajno niti 1% Italijanov. Na primer izven Pazi-na ni v vsej okolici niti enega njihovega človeka, z malimi izjemami je tako tudi okoli Poreča. Motovilila. Rovinja. Pulja, Vodnjana in vseh drugih mest. Italijani ne morejo reči niti tega, da je zapad-na obal Istre njihova, kajti tudi tu sega naš seljak ven tja do morja. Ako bi se na zemljevidu Istre označilo z barvami, kje prebiva kaka narodnost, bi bila Istra pokrita s hrvatsko, na severu s slovensko barvo. Italijane bi ozna-čale samo male točke. Treba dvigniti trgovino iu obrt in v urade poslati hrvatske in slovenske ljudi. pa bo istra čista slovanska pokrajina. S Krka poročajo, da se na otoku Krku in v drugih čistih hrvatskih krajih objavljajo brzojavke o položaju na bojiščih, ki se pribijajo na poštne urade, v italijanskem jeziku. V Pnlju postopa komisija, ki pregleduje prodajalne in gostilne, prav radikalno ter da takoj zapreti prodajalne in gostilne, ki so v higijeničnem ozirtt oporečene. j Te dni so zaprli dve trgovini jest-j vin in tri gostilne. V Trstu se je razvila špekulacija tudi s kruhom aprovrzacijske, komisije, in sicer so prišle na dan nezaslišane špekulacije. Zato pa se od sedaj dalje v določenih pro-j dajalnah oddaja kruli samo proti, izkaznicam za živila; izkaznica se ne preščipne, služi le za legitima-j cijo. Dobili so se ljudje, ki so nakupili kruha kar mogoče mnogo in ga prodajali potem po 1 K. IŠČEM Slovenko za pomoč v kuhinji. Plača po dogovoru. Če ko j o veseli, naj se oglasi na moj naslov: Rosie Uljan. Box 144, West Line, Pa. (30-9—2-10) dobita 4'GLAS NARODA" skozi Itirl mesece dnevno, izvzemši nedelj ln po-itavnih praznikov. "GLAS NARODA" "^j-j izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih -šgj mesecih. "GLAS NARODA" d o naša dnevno poročila x bojišča in razne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osebje lista je organizirano in spada v strokovne unije. Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. 4 Vrednostna ponudba kadilcem CIGARETTES ''Standard Amerike". HASSAN KUPONOV (IZREŽlTE TA KUPON) illli ZASTONJ Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga predloži z devetdeset (80) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ aH pri THE AMERICAN TOBACCO CO., Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. Y. Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915. Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN ciga rete v Ameriki za najbolj razširjenecigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonjin prikupna lahkost teli velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost. Par Trednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone: Kuponov Milo za briti.......25 Čopič, Ščetine so vložene v trd gumi . 50 Britev, najboljie jeklo J 50 Jermen, dvojen za brušenje in glajenje . , 50 Elaatični pas, ki se R-A-Z-T-E-G-N-F. mera od 30 do 44 inčev. Prikladen za vf »ko telo in postavo. Zdravniki ga priporeč t jo povsod 100 Žepni nožič, biserni ročaj, dve klini ;er pila za nohte........125 Aparat za rezanje brane, s štirimi oožmi, katerega je lahko pritrditi. Potreben v vsakem domu........200 r, , . ,. Kuponov Ženski ali mežki dežnik, ameriški Taffeta, Mission ročnik . . Kuhinjska oprava — 10 kosov z visečim obeša-lom. Oprava obstoji iz: Priprave za rezanje mesa s priveskom za drobnejše sekanje; mesarskega neža, Emery brusa, kuhovnice, lopatice, noža za kruh, pri Drave za odpiranje škatelj, velikih vilic, noža za rezanje in žage Ura za gospode, pristno temno jeklo Ura za gospode ali gospe, z odprtim kazalom. H karatno zlato, "Waltham kolesje" . 250 300 650 3D00 Pošljite kupone na Premium Department, AMERICAN TOBACCO CO M P AN V Drawer L, 484490 Broome Street New York City, N. Y. .. . . - . Marija Grubbe 1_. (Nadaljevanje) Spisal J. P. JAKOBSEN. Za Glas N aroda pre vel G. P. 10 NVkejra dno. proti koncu oktobra, pa se je zgodilo, da je se-d<>Ia pozno popoldne pri oknu velike sobe. v kateri je stal kamin. Hospa Ri^itz" je sedela ob kaminu t«*r imela poleg sebe majhno medenico /. /a reč i m opijem, v katero je sempatain metala posušene w<*t(. Zrak v itiz!-i sobi je bil vroč- in opojno-težak. Iz sosednje soli« jt- bilo slisitli šumenje kolovrata iu medtem je gospa Rijritze (mulo zadremala v svoji naslonjači. ilarija (Jrubbe jt* bila onemogla vsled vročine. Skušala je hladiti svoja vroi-a liea na majhnih, obrobljenih šipah okna ter je obenem zrla na eesto. kjer je lahna preproga sveže padlega snega delale, /.rak ostro prozoren. Nato se je zopet ozrla v sobo. kjer je bilo dvakrat tako temno in pusto. Nai'nkr; t pa je stopil 1'lrik Kristijan tako hitro skozi vrata v sobo. da j«- skočila gospa Rigitze vsa prestrašena pokonci. On ni zapazil Marije ter takoj sedel poleg kamina. Xato je rekel par Wsi-d v opravičilo, da ira že tako dolgo ni bilo tukaj. Rekel je. da ,':■> truden, se sklonil na slolti naprej ter podprl brado z roko. — Molčal je tff le napol poslušal živahno pripovedovanje gospe Higitze. — Ko je vstopil, je Marija Grubbe vsled presenečenja obledela. Za trenutek je zaprla oči. kot da se ji vrti v glavi: nato pa je postal;: rdt'«-a kol rak ter je le s težavo dihala. Polastilo so jo je čustvo kot da ji 'zgrinjajo tla pod nogami ali kot da se pogreza cela sol i« s stoli, mizami in ljudmi. Kljub temu pa je videla vse tako čudno ostro in določno. Ni pa trajalo dolgo časa, da se je vse to zo-pet u;ntbilo ter se je zopet zavedla. To torej je bil on. Želela si je, da bi b'la dalo- proč ali vsaj v svoji sobici zgoraj, v svoji mirni, tnali innati. Kilo ji je tesno pri srcu in čutila je, kako se ji tresejo reki. Da bi je vsaj ne zagledal! Neslišno s-- je pomaknila še globlje za zaveso ter šele tedaj uprla svoj pogled ostrejše na gosta svoje tete. Tako toi \i je i/gledal! Zakaj pa ne večji, veliko večji? In njegove o-i vendar niso bile žgoče črne! Višnjeve so bile. lepe. višnjeve in otožne oči. Kaj takega bi si nikdar ne mislila! ln bled je bil ter izgled.d tako pobit! Da. sedaj se je nasmehnil, a ne tako od Frca. Njegovi zobje so beli in krasna so njegova usta. tako fina in majhna! rim dalj ga je opazovala, tem lepši se ji je zdel in kmalu se j. pri'Vl:! čuditi temu. da si ga je predstavljala večjega ter v splošnem drugačnega. Čisto pozabila j.* na svoj strah ter je mislila le na slavo, katero je užival. Neprestano je zrla proti njemu ter si ga \ duhu slikala na čelu njegovih čet, naskakujoč sovražnika. Polna občudovanja in navdušenja je tako zrla nanj. Pri neki i.enadni kretnji pa j" on ujel njen pogled. Skloni' je "lavo a stran, povesil oči ter se trudil, da potlači zmagoslaven sin h. Nato se i.- vzravnal ter napravil kot da je šele tedaj zapazil Marijo Grubbe. Gospa Rigitze j,- rekla, da j" to hčerka njenega brata in Marija se je priklonila, ! !rik Kristijan se je začudil, kajti bil je nekoliko razočaran,, da - . I • d e oči. ki >o se na tak način obračale vanj. oči otroka. M a el<. re. je rekel nekoliko prisiljeno ter zrl na njeno vn":io delo. Om> j e največja umetnica, kar sem jih kedaj videl. (Vli < ; s ni bilo čuti niti najmanjšega ropota. Ah. je »vkla Marija, ki ga je dobro razumela. — ko sem * id- a e os po d i generalnega poročnika, sem si mislila, da je sedaj j bolj <"•;imi primerno skrbeti za šarpijo kot pa za čepice. •laz pa mislim, da avhe v vojnem času prav tako dobro pri- j ^toja io kot drugače. je rekel on ter se ozrl vanjo. I >a. i kdo ima v takih časih svoje misli pri tem! j Številni. j-' rekel Flrik Kristijan, kateremu se je do-j padla i'jena ivsnoM - in jaz sem tudi pri teh. Da. razumem, je rekla Marija ter se resno ozrla vanj. — S;i j je le otrok, s katerim govorite. —- Ceremonijelno se je priklonila ter prijela za ročno delo. Naj malo počaka, mala gospiea ! <> ne. dovolite, da vas ne nadlegujem še nadalje. Naj posluša. je rekel on. jo prijel tesno za obe roki ter potejnil preko mizice k sebi. — Pri Bogu. to mi je težavna oseba, i< /a--peta! - kdor mi je voščil dober dan s takim izrazom v on !■ kot Vi preje, od tega se nočem posloviti kar takole s siro-lii.i.-1 i m. Z lioirom! T "ga nočem in ona — naj me hitro poljubi! Marija je s solzami v očeh pritisnila svoji drhteči ustnici na njcfla*& u i> lavljaask« ilitia*. foredniki naj bi ae aeetali a pri 3«ij«a»i na Sili« Ialaadm ali pr Itarj« Offlee. SUtiAVNl DSLATlSi DBFARTMSH9 V State Department of LaEtiV) SHRBAU OF INDUSTRIBS AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorknj M £s*t 29th St, odprt vsaki daa o4 m fj&traj do 9. popeMa* b v anio avsler i. d« II U Obsega 11 ratnih zemljevidov, ■a lOtih straneh in vsaka stran je 10i pri 13 i palca velika; Cena samo 25 centov.JJ Manjši vojni atlas ^ obsega devet raznih zemJjevidov aa 8 straneh, vsak« stran 8 pri 14 palcev. TSS __ Cena samo IS centov. \% ~ Vsi semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak J lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre- m bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod M tndi označen obseg površine, katero zavzemajofcosamesee j§ države. Pošljite 25c, ali pa 16c. ▼ znamkah ln natančen naslev * la mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlss. Pri večjsa K edjema damo popast. Slovenic Publishing Company, 1 82 Cortlandt Street, New York, N. Y^ I Jk ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (IZREŽITE TA KUPON) I Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, V^IiJkost je pri 28 palcih Cena 15 centov. . Kaj pravijo [»laateljl, učenjaki ln dričavnild o knjid Bert* |L Svttner "Doli z orožjem!" Le* Nikola j« vli Tolstoj Je pls&l: Knjigo aem ■ velikim uflt-fcoai prebral in 7 ajej našel veliko koristnega, Ta knjiga celo rpliva na Človeka in obsega nebroj lepih misli.... Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla mad*ma Stael al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A Dodel: "Doii z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ie bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lnd. Jakobovčki: To knjigo bi človek najr&jše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem.jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Bosegger piše: Sedel sem v nekem gozda pri Krleglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli a orof-Jem 1" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dnevs nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi t Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi n ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar aem lik kdaj bral.... C. Neumann Hofer: — To je najboljg* knjiga, kar ao jih spisali ljudje, ki se borijo sa svetovni mir.... Hans Laud (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu)! Ne fcm slavil knjige, samo imenoval jo bom Vsakemu Jo bom p» oučiL bJaJ bi tudi ta knjiga našla svoje a postelje, ki bi ill injo krlžemsvet in učili vse narode.... Finančni minister Donajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Kkl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosin/vas, posvetite par ur temu delu. Miwiim, Sa ae ne bo nlkdo več navduševal za vojno, če bo prebral to CENA M CENTOV. ši*70tajte Je pri: Slovenic Publishing Co., *2 Cortlandt Street, New York City, N. Y. t^r "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ1 fOSOX fcOJAMJ' Najbolj n-■pe5ro mazilo za ženske ;n moške lase, kakor tu. di za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni. Kopti iu dolgri lasje. kakor tndi moškim krasne brke in brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Povrnatlzem. kcatibol ali trgr&nje v rokah, nog^h in križu v H dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bnle. tare. kraste in grinte, potne noge, kurje oci. brado vice, ozebline ▼ par dneb popolnoma odstranim. Kdor b: moja zdravila brez uspeha rabit, mu jamčim za $6.00. Pičit« takoj po cenik in knjižica, pošljem zastonj. JAKOB VTAHČI& itn m. Mik H. ClevelaaC Okle. SOJAKI NAROČAJTE SE NA GLA& NUK>DAM* NAJVEČJI »LOTENiU DNEVNIK X ZDB. DB9ATUL Zadej je natančen popis keliko obsega Kaka drsala koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nit Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino." 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. ' -1, ..vr*«