NAROČNINA NA MESEC: Cena Prejeman v upravi ali po požti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din din 1 Leto XIII. Štev. 115 TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPBAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, ponedeljek 22. maja 1939 Incident v Mekin pri Gdansku Nasproiu oče si nemške in ool'ske vesti — V spopadu s poljskimi cariniki ubit Nemec GUbner — Goebbeis o Gdanskem in koridorju — Nemčija gradi z vso naglico utrdbene črte vzdolž vseh nemško-polda, v letu 1939. ga pa bomo na vzhodu.« i -------- Zapiski Andri Fran?ois-Poncet Ob koncu preteklega tedna so se razširile v evropskem tisku vesti, da so se pričela v Rjrtnu tajna pogajanja za sporazum med Italijo in Francijo. Pozneje se je izvedelo, da te vesti niso bile popolnoma izmišljene in da je bil res dosežen zadevni stik, Omogočil ga je Vatikan po svojem državnem tajniku kardinalu Maglioneju. Ob njegovi navzočnosti sta se sešla v vatikanski knjižnici kot zastopnik Italije grof Custozza, kot zastopnik Francije pa rimski veleposlanik Fran?ois-Poncet. Andrč Frangois-Poncet je bil rojen 13. junija 1. 1887 v Provinsu v departmanu Seine-et-Marne. Bil je spočetka na univerzi docent za nemški jezik in literaturo, postal je 1. 1919. predsednik »Societč d’Etudes et d’Informations economiques«, 1. 1924. poslanec zmerne desnice, 1. 1928. podtajnik za umetnost, 1. 1930. podtajnik za gospodarstvo, 1. 1931. pa veleposlanik v Berlinu, od koder je bil lani premeščen za veleposlanika v Rim s posebno nalogo, da pripravi sporazum z Italijo. V teku enega leta mu to ni uspelo. Ali mu bo sedaj? Tuj kapital na Poljskem V poljski industriji je trenutno vloženega 377,000.000 zlotov francoskega, 267 milijonov ameriškega, 191 milijonov nemškega, 190 belgijskega, 123 švicarskega, 78 angleškega in 56 milijonov holandskega kapitala. AngleSki delež je jel zadnje čase naglo naraščati, kar je v skladu s političnim preobračanjem Poljske. Tekmovanj« v — rojstvih Vedno več je glasov, ki poudarjajo dejstvo, da se deli Evropa glede rojstev zmerom očitneje na dva zelo različna tabora. »Nova Evropa« prinaša statistiko Zveze narodov, po kateri znaša letni prirastek v slovanskih deželah 11 do 14 na tisoč, v germanskih le 6 na tisoč ljudi. Na vsakega nemškega novorojenca pridejo trije slovanski. Računajo, da bo I. 1980. v Evropi toliko Slovanov kolikor Germanov in Romanov skupaj. »Poljska taborišča11 Kakor poročajo »Daily Herald* in drugi angleški listi, je ustanovila Nemčija v Rummlsburgu v Porenju »poljsko tabo-rišče«, v katerem se pod vodstvom nemških strokovnjakov vežbajo prostovoljci proti Poljski. Prvi prostovoljci so prišli v taborišče pred enim mesecem. Biio je to 600 iz Poljske pobeglih Nemcev. Razen Nemcev Iz Poljske pa prihajajo sedaj tja tudi Ukrajinci in Belorusi. Organizacija taborišča je podobna oni v bivših avstrijskih in sudetskih. Prostovoljci nosijo navadne uniforme SA s posebnim? znaki na rokavih. (»Jutarnji List«). Vera Kitajcev v končno zmago Dopisniku »Havasa« so sodelavci čangkajška izjavili, da zavisi uspeh vojne od rezerv v ljudeh, denarju in municiji. Kitajska ima vsega tega dovolj. Južne in zahodne pokrajine so dale v zadnjem času več stotisočev regrutov. Zaradi naklonjenosti tujine je prišlo preko Birme in Indokine dosti tujih deviz in vojne industrije, ki delajo zdaj s polno paro v zahodnih provincah Kitajske. Kitajska bo zmagala in kot taka bo spoštovana od vseh, ki si žele miru. Zveza Italije in Nemčije podpisana Prvi dan Cianovega obiska v Berlinu - Politična in vojaška pogodba, ki je bila slovesno podpisana danes ob 11. uri, obsega 7 členov — Italijanski komentar BERLIN, 22. maja. V okviru tridnevnega bivanja italijanskega zunanjega ministra grofa Člana je bila »noči svečana avdienca pri Hitlerju. Sprejemu Ciana je pri-sostoval tudi Ribbentrop. Razgovor med državniki je trajal dve uri. Nemško-itali-ianska vojaška pogodba bo danes Svečano podpisana. Po avdienci je Hitler priredil na čast italijanskemu zunanjemu ministru gala-večerjo, ki so se je med drugimi gosti udeležili tudi italijanski veleposlanik v Berlinu Attolico, šef italijanskega generalnega štaba Pariani, zastopnik italijanskega tiska, dalje Ribbentrop, maršal Goeringf, poslanika Papen in Mackensen. Na čast v Berlin dospelih italijanskih časnikarjev je priredil vodja nemškega tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu kosilo, v pozdravnem nagovoru je poudaril prisrčno Sodelovanje obeh narodov. Direktor »Popolo dltaliac se je zahvalil za topel sprejem italijanskih časnikarjev in dejal, da se je v Evropi stvoril blok 150 milijonov ljudi, ki delajo za mir. BERLIN, 22. maja. Danes dopoldne ie bil prirejen Članu svečan sprejem v Mestni hiši, ob 11. dopoldne pa je bil v palači državnega kancelarstva izvršen svečani akt podpisa vojaške pogodbe med Nemčijo In Italijo. Takoj po podpisu je bil ta svečani akt sporočen po radiu Italijanskemu In nemškemu narodu. Pogodba obsega sedem členov, ki se glasijo: l. Pogodba traja deset let; 2. pogodba stopi v veljrfvo z dnevom podpisa; 3. v primeru konflikta samo ene obeh držav ji nudi druga takoj svojo pomoč; 4. posvetova- nja med obema državama v tem primeru se nanašajo izključno le na Izvedbo vojaških operacij; 5. niti vprašanje krivde niti odgovornosti v tem primeru ni predmet posvetovanj; 6. ne ena ne druga država ne more sklepati separatnih vpo-godb; 7. ne ena ne druga država v primeru konflikta ne more ostati nevtralna. Končno se še določa, da se pogodba obnavlja vsakih deset let, da sodelujejo v primeru vojne kopne, pomorske in zračne sile obeh držav pod nemškim vrhovnim poveljstvom. RIM, 22. maja. Italijansko-nemški pakt, ki bo danes v Berlinu podpisan, vsebuje po zanesljivih informacijah sedem členov in uvod, v katerem so jasno obrazložene njegove zahteve. Obe vladi sta se pri sestavljanju pakta izognili vsem kompllci- RIM, 22. maja. V zvezi z vestmi, da bo tudi Japonska pristopila k italijansko-nemški vojaški zvezi, poroča »Giornale d’ltalia« Iz Tokia; V japonskih vladnih krogih se naglaša važnost uradne izjave, v kateri se potrjuje, da ostane japonska zunanja politika nespremenjena in ohrani sodelovanje z drugimi prijateljskimi silami. Ta sklep bo dostavila japonska vlada vladama v Rimu in Berlinu. Stališče Japonske je že določeno, o čemer sta Rim ranim formulam in je bil tako ustvarjen nov sistem sodelovanja, ki bo funkcioniral avtomatično v miru in vojni. Na ta način bosta mogli Italija in Nemčija zavarovati vedno in v vseh primerih svoje skupne interese in nastopiti proti vsaki akciji, ki bi mogla ogroziti njune pravice in s tem tudi mir v Evropi. Gayda pravi v »Giornale d’Italla«, da je ta pakt odgovor na francosko-angleško politiko ob-koljevanja Italije in Nemčije, obenem pa izraz novega evropskega ravnotežja, ki se ustvarja na razvalinah versallleskega sistema. Ker računata Italija in Nemčija z gotovostjo preventivne vojne, ki bi jo proti njima izzvala francosko-angleška obkoljevalna politika, je ta zveza končno tudi garancija ne le za vzajemno, temveč sploh za vso evropsko varnost. in Berlin točno poučena, zato je treba računati kot z gotovim dejstvom, da bo tudi Japonska že v najkrajšem času pristopila k političnemu in vojaškemu paktu, ki se danes podpisuje v Berlinu. Vprašanje pristopa je zato le še vprašanje časa. Borza. Curili, 22. maja. Devize: Beograd 10, London 20.80, Pariz 11.77, Ne\v Vork <114 3/8, Milan 23.40, Berlin 178.35, Praga 15.20, Budimpešta 87, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25. Japonska tretji partner »GIORNALE D’ITALIA« POROČA IZ TOKIA, DA JE PRISTOP JAPONSKE K PAKTU ITALIJE IN NEMČIJE LE SE VPRAŠANJE CASA. Zadnji Mussolinijev opom n OS RIM—BERLIN JE PRIPRAVLJENA VSILITI EVROPI MIR TUDI Z OROŽJEM. — NAMESTO MUSSOLINIJA BO POSLEJ GOVORIL ITALIJANSKI NAROD. RIM, 22. maja. Govor, ki ga je imeli vsili Evropi mir tudi z orožjem. »Gazeta Mussolini ob koncu svoje inšpekcije del Popolo« meni, da je to opozorilo za-v Cuneu, tolmači italijanski list kot loglč- dosti jasno in ne sme nihče več dvomiti, ni dodatek k turinskemu govoru, v kate- (da bo os Rim—Berlin uporabila vsa sred-rem je bilo naglašeno, da se vsa evropska stva, da si zagotovi potrebne pogoje za sporna vprašanja lahko rešijo na miren življenje, a s tem tudi za ureditev sploš-način. V Cuneu je Mussolini naglasil po- nega položaja v Evropi. To opozorilo si men italijansko-nemške zveze, ki združujeJ morajo zapomniti vsi, kajti Mussolini je 150 milijonov ljudi. S tem je, pravi »Po- dejal, da ne bo več govoril, ampak bo polo d’Italia«, prepustil konzervativni in reakcionarni demokraciji odgovornost za vse, kar se lahko zgodi, ker italijansko-nemški blok hoče mir potom pogajanj. Ako pa demokracije to onemogočijo, je ta blok prav tako odločno pripravljen, da odslej v primeru potrebe govoril namesto njega italijanski narod. »Corriere della Sera« pa pravi, da so italijanska in nemška vprašanja že jasno formulirana, ta vprašanja so sedaj: Tunizija, Džibuti in Suez, kolonije, Gdansk in koridor. Angleško-ruska pogajanja SESTANEK LORDA HAL1FAXA Z DALA DIERJEM IN BONNETOM V PARIZU. — HALIFAXOVA KONFEREN CA Z MAJSKIM V ŽENEVI. Pomatt zapiske Misija ..hrvaških Slovencev" Maribor, 22. maja. S slovesnim vkorakanjem čet generala Franca v Madrid je bila v petek in soboto tudi formalno zaključena španska državljanska vojna, ki se je pričela pred tremi leti ter požrla Španiji in španskemu narodu ogromne tvarne in moralne dobrine ter uničila stotisoče življenj. S pomočjo zaveznikov in podpornikov je dosegla zmago vojaška stranka generala Franca in zavladala v državi po svoji neomejeni volji. S tem je bojev konec, toda problemi, ki so jih povzročili, so ostali nerešeni in so se v marsikaterem oziru ceio še znatno poostrili. S tem, da je bilo ustreženo enim, so oškodovani drugi, in teh drugih je več ko prvih. V tem je senčna stran Francove zmage in tudi že neizogibna pot v bodočo špansko usodo, ki ne bo rožnata. Pred vsem je triletna državljanska vojna uničila vse špansko narodno gospo-podarstvo, nešteta mesta, trge in vasi, komunikacije, industrije itd. Za obnovitev bodo potrebna poleg velikih delovnih naporov tudi ogromna denarna sredstva, s katerimi obubožana Francova Španija ne razpolaga in si jih bo morala poiskati v tujini. Vprašanje je le, kje naj jih dobi? Italija in Nemčija ki sta ji pomagali streti republikance, sami nimata finančnih sredstev, zato Francu ne moreta postreči s s posojilom. Angleži, Francozi, Holandci, Belgijci in Američani, ki imajo denarja dovolj, bi pa bili pripravljeni odpreti no- vi španski vladi svoje blagajne samo pod pogojem, da zapusti dokončno svoje dosedanje italijanske in nemške zaveznike in se, če že ne pridruži njihovemu bloku, vsaj nevtralizira. Da bi Francova vlada to mogla — tudi ako bi hotela — je vsaj v sedanjih razmerah zelo malo verjetno. Brez zunanje finančne pomoči se pa uničena Španija ne bo mogla obnoviti in bo Še dolga desetletja obsojena na gospodarsko hiranje, ki gotovo ne bo ostalo brez posledic tudi v razpoloženju širokih ljudskih plasti, ki se od kratkotrajnega kmetovanja na lastni zemlji vračajo v položaj najbolj bednega evropskega proletariata. Ti milijoni ne bodo s svojimi simpatijami na strani tistih, ki so jih ogoljufali za najbolj vroče upe. Tega največjega španskega socialnega vprašanja zmaga generala ‘Franca ne le ni rešila, ampak ga je še bolj poostrila. Kar nas najbolj preseneča, pa je to, da se je s fevdalnim plemstvom solidarizirala tudi cerkvena gospoda, od katere bi pričakovali več socialnega čuta, zlasti še, ker je bil prav tu izvir skoraj vsega sovraštva, ki so ga španski levičarji pokazali tekom državljanske vojne do cerkve in duhovščine. Ako bi se bila odrekla vsaj delu svojih posvetnih dobrin v korist revnih vernikov, bi bila s tem gotovo storila za Španijo m cerkev neprecenljivo večjo korist, kakor s čimer koli drugim. Z razveljavljenjem katalonske in bas-kiške avtonomije, z izgonom katalonščine in baščine iz šol in uradov, kamor sta si utrli pot po težkih, včasih celo krvavih bojih in z vsiljevanjem velikošpanskega centralizma ter španščine, si je vlada generala Franca nakopala na vrat nadaljnje sovraštvo skoraj pet milijonov državljanov. Ako menijo general Franco in njegovi, da so s tem spravili dokončno s sveta katalonsko in baskiško vprašanje, se gotovo krvavo motijo. Dva naroda, ki se niti po stoletnih neuspehih svojih bojev nista vdala, se tudi sedaj ne bosta. Izrabila bosta pač prvo ugodno priložnost, ki se jima bo kdaj nudila, da stopita znova odkrito na stran sovražnikov Madrida. Posamezni poizkusi novih nemirov in uporov so se pojavili v Kataloniji že te dni, torej komaj nekaj tednov po končani državljanski vojni. Tu pa ne gre morda le za levičarje, komuniste in anarhiste, ampak tudi za desničarje, katalonske nacionaliste in celo konservativce. V odporu proti centralizmu in španščini je solidaren ves katalonski narod. Isto velja za Posebna negativna postavka za generala Franca in njegov režim bodo ostali Judi stotisoči španskih, katalonskih in baskiških emigrantov, ki se niso vrnili v Španijo in se tudi ne nameravajo. Teh emigrantov je najmanj pol milijona In so nastanjeni razen v Franciji še v Angliji, Švici, Mehiki itd., kjer ustvarjajo s svojo propagando tndi pri domačinih psiholo- ŽENEVA, 22. maja. V soboto sta francoski ministrski predsednik Daladier in Bonnet obrazložila v Parizu angleškemu zunanjemu ministru lordu Halifaxu francoski posredovalni načrt za sporazum z Rusijo. Ta načrt določa nekakšno razširitev francosko-ruske zveze na Anglijo in garancije tudi za baltiške države. Včeraj ob 11. uri dopoldne sta se pa sešla v Ženevi lord Halifax in londonski sovjetski veleposlanik Majski. Halifax je informiral Majskega o svojih razgovorih v soboto v Parizu. V teku tega razgovora so se pa ško razpoloženje, ki nacionalistom ne more biti v prid. Tuje javno mnenje sicer res ne more direktno škodovati Francu, kakor tudi ne nobenemu drugemu režimu, je pa lahko v mnogih primerih prav neprijetno in indirektno občutno kvarno, kajti končno sta vsaka država in vsak pojavili novi elementi, zato sta Halifax in Majski sklenila predhodno obvestiti o tem vsak svojo vlado. Ker odgovora ni mogoče pričakovati tako naglo, se bodo angleško-ruska pogajanja nadaljevala sedaj najbrže šele po Halifaxovi vrnitvi v London. Včerajšnji razgovori med Hali-faxom in Majskim, ki so trajali dve uri in pol, so potekli v zelo prijateljskem razpoloženju in je bilo tudi z ruske strani ponovno izjavljeno, da se bodo pogajanja za sklenitev politične in vojaške zveze končno vendarle uspešno zaključila. narod tudi dela višje, mednarodne človeške skupnosti. Vse to so problemi, ki mečejo na madridske slovesnosti temne sence in slutnje. Morda so jih v petek in soboto videli tudi general Franco in njegovi. -r. Zaradi politike se po vojni ne shajamo na skupne domenke niti 'katoliška sloven-sko-hrvaška inteligenca niti katera druga. Na evharistični kongres v Ljubljani 1, 1935. so poslali Hrvatje kot glavnega govornika nekega bivšega avstrijskega majorja in to je bilo vse — zaradi politike. Politika nas razdvaja in slabi v korist he-gemonistov in diktatorjev. Slovensko politiko vodi Štajerec, hrvaško prav tako Štajerec, pa nastane vprašanje, zakaj ne nastopamo skupno, kadar zahtevamo pravice svojemu narodu... Cas bi že bil, da se po štajersko domenita oba voditelja! Kakor je važen sporazum srbsko-hrvaški, tako je potreben slovensko-hrva-ški. Mislim, da ni ničesar prirodnejšega in logičnejšega kakor to, da se naša dva štajerska Mojzesa sporazumeta! Dva Slovenca naj se pogovorita, takoj se bo razvedrilo nad Gorjanci... 98% hrvaških Slovencev je v decembru 1938 glasovalo za dr. Mačka. Slovenski konzuli naj pazijo, da bodo vodili tako politiko doma, ki je duši naroda pristopna, kajti domači in tuji hegemonisti čakajo, da opravijo v »tretji« Jugoslaviji dokončno delo..., ugotavlja po dopisu iz Zagreba »Slovenija«. »Beograd ima besedo E" Ne smemo pozabiti, da gre za veliko stvar, za povsem novo orientacijo po dvajsetih letih. Tu je treba pokazati veliko zrelost in odličnost. Vse štiri srbske stranke bi morale pred volitvami m brez oblasti stvorjti enoten, najtežji program. Na drugi strani so pa v akciji številni elementi, ki so se obilno koristili s stanjem v dvajsetih letih. Ti bi seveda mnogo izgubili, zato so agilni v rovarjenju in podtikanju. Zdrav instinkt srbskega in hrvatskega naroda je pred izpitom. Predvsem pa: Beograd ima besedo! je napisala k naporom za sporazum »Nova Ri-ječ«. Prošnja koroškim materam Matere! Ostanite junakinje v boju za svetinje naše materne besede in slovenske narodne zavesti. Gorje rodu, ki bi zataval v temo narodne nezavednosti in ki bi izgubil ljubezen do naroda. Matere 1 Vam izročamo mali, ubogi, prestrašeni, morda bojazljivi rod, da ga sprejmete v svoje materinsko okrilje in zaščito. Naj bo, slovenske matere, ves naš slovenski rod na Koršokem, samo eno: Vaš otrok! Od vas naj se še naprej uči, kar je tako zelo materinsko svetega, nezlomljivega, je zapisal »Koroški Slovenec« ob materinskem dnevu v dneh ljudskega štetja. V odgovor slavonskim Nemcem Na nedavni članek v »Slavonischer Volksbote« odgovarja »Hrvatski dnevnik« med drugim, da noben hrvatski kmet ne šikanira Nemcev zaradi njihove narodne pripadnosti. Hrvatska je domovina vseh narodnosti, ki v njej prebivajo. Ce bo dobro Hrvatski, bo dobro vsem njenim prebivalcem, pa tudi nemški narodni manjšini. Kjer koli je sprejeta politika KDK, povsod vlada v vaseh mir in prijateljsko sodelovanje. Ni prav, da se kdor koli na Hrvatskem postavlja na stran onih, ki vodijo protihrvatsko politiko. Največja radio postaja v državi Razpisana je licitacija za gradnjo nai-večje radio postaje v Jugoslaviji. Na Du-šamovcu pri Skoplju bodo postavili za enkrat oddajno postajo ca 20 kv, kasneje se bo povečala jakost na 100 kilovatov. Postaja bo po 12 km dolgem kablu zvezana s študijem v Skoplju, po telefonski progi pa z Beogradom, tako da bo lahko prenašala tudi beograjski program. Volitve obratnih zaupnikov »Nova Pravda« prinaša rezultate volitev delavskih zaupnikov iz 13 obratov v Kranju, Ljubljani, Goričanah in Medvodah, v Konjicah, Št Pavlu pri Preboldu, v Žirovnici in Radečah. V teh industrijskih obratih so dobili modri (NSZ) 37, rdeči 27, beli (Jug. strokovna zveza) 17 in zeleni (Jugoras) 2 zaupnika. Kakor znano, so bile nadaljnje volitve zaupnikov z odlokom ministra za socialno politiko preložene na čas od 15. julija do 15. av* gusta. Zasedanje Zveze narodov KONFERENCA MED VODITELJI POSAMEZNIH DELEGATOV. — PRVA SEJA DANES POD PREDSE DSTVOM MAJSKEGA. ŽENEVA, 22. maja. Sinoči ob 23. je prispel iz Lyona v Ženevo francoski zunanji minister Bonnet in stopil takoj v stik s člani francoske delegacije pri Zvezi narodov. Lord Halifax pa se je sešel z visokim komisarjem Gdanska Burckhar-dom, s katerim sta razpravljala o gdan-skem problemu. Predsednik sveta Zvefee narodov Majski je konferiral s Halifaxom Bonnetov govor v Lyonu LYON, 22. maja. Na zborovanju starih bojevnikov je imel francoski zunanji minister Bonnet govor, v katerem je naglasil, da Francije pri organizaciji kolektivne varnosti v Evropi ne zadene nobena krivda. Krivda je v tem, da Zveza narodov ni imela dovolj izvršne sile in da med članicami ni bilo edinosti. Predobro pozna vojne grozote, da bi opustil napore za ohranitev miru. Vsaka država ima svoje lastne interese, zato so težkoče tem večje. Ponekod spoznajo nevarnost prej, drugod kasneje. Na vsak način sta pa Francija in Anglija pri naporih za ohrani-nitev miru složni. Sem spada tudi sistem garancij. Srečen je, da more zagotoviti zadovoljiv napredek v angleško-ruskih pogajanjih. Niso ti napori nikakšno obko-ljevanje, temveč zagotovila za ohranitev miru. Francijo ne more od te poti nič odvreči, noče biti pod vtisom trajne negotovosti in tudi ne dopusti, da bi kdo tipal po njenih mejah. Tak duh je že od nekdaj preveval stare bojevnike in veruje, da so prav tako navdahnjeni tudi mlajši rodovi. Večne paleitintko vprašanle LONDON, 22. maja. Za današnji dan je v angleškem parlamentu napovedana debata o palestinskem vprašanju v zvezi z Belo knjigo in z nedavnimi nemiri v Palestini. Židje bi po novi ureditvi postali v Palestini manjšina, ki bi bila izročena sovražnim Arabcem na milost in nemilost. Ne samo govorniki opozicije, ampak tudi številni govorniki konservativne stranke bodo kritiziralo politiko vlade v tej smeri. LONDON, 22. maja. Palestinski arabski obrambni odbor je na svojem zase- o tekočih zadevah. Majski je nato konferiral še z delegatoma švedske in Finske o remilitarizaciji Alandskega otočja. Rusija je edina sila, ki doslej še ni pristala na švedsko-finski predlog o oborožitvi in utrditvi omenjenega otočja. Prav tako so konferirali včeraj med seboj tudi delegati raznih drugih držav. Zasedanje sveta Zveze narodov se prične danes. danju odločno odklonil predloge angleške Bele knjige in pripravlja protestno spomenico vsega arabskega sveta. SESTANEK MARKOVIČ—GAFENCU BUKAREŠTA, 22. maja. Včeraj sta se na parniku na Donavi sestala romunski in jugoslovanski zunanji minister, ki sta se razgovarjala o mednarodnem položaju. Vsebina teh razgovorov ni znana. Danes so Gafencu vrne v Bukarešto. ODHOD NEMCEV IZ ŠPANIJE MADRID, 22. maja. Nemški vojaki legije »Kondor« se bodo vkrcali na ladji med 24. in 26. t m. V Španiji bodo ostali le nekateri mehaniki NESREČA NEMŠKEGA LETALA BERLIN, 22. maja. Veliko nemško vojaško letalo, ki ga je posadka že zapustila, je nenadoma prešlo v pogon, se zaletelo v neki zid in eksplodiralo. Ogenj je letalo v nelkaj trenutkih vpepelil, osebnih žrtev ni bilo. REDNA LETALSKA POŠTNA ZVEZA Z AMERIKO LONDON, 22. maja. Z današnjim dnem je vzpostavljena prvič v zgodovini redna prekooceanska zračna poštna zveza med Ameriko in Evropo. Veleletalo »Yankee Clipper« je že včeraj prispelo iz New Yorka preko Bermudskih m Azorskih otokov v Lizbono in ga za danes že pričakujejo v Angliji. DIPLOMATI PRI FRANCU MADRID, 22. maja. Franco je sprejel včeraj v Escorialu ves diplomatski zbor. Vremenska napoved. Prevladovala bo oblačnost, morda nekoliko vetrov. Dež bo prenehal. Dežja je padlo 53.5 mm. Naj-višja temperatura je bila včeraj 17.1, najnižja danes 12.7° Č. Novice Mogočna narodna manifestacija v Guštanju V 'epi narodni slogi je bila včeraj odkrita spominska plošča narodnemu junaku Zapundjiču Včeraj je bila v Guštanju velika proslava Maistrovih borcev. Kljub neprestanemu močnemu deževju se je zbralo vse v Sokolskem domu, kar narodno čuti ne glede na politično pripadnost. Proslave se je udeležilo mnogo Mariborčanov, Sokolov, Slovenskih fantov, Trgov. pev. društvo pod vodstvom g. Cibica, mariborska godba požarne brambe, Maistrovi borci in koroški legionarji. Ob 9. uri je povorka krenila iz Sokolskega doma v cerkev k svečani službi božji, kjer je g. župnik z lepimi besedami orisal pomen današnjega dne. Nato je povorka odkorakala na Glavni trg pred občinsko hišo, kjer je pred veliko množico, ki se je zbrala kljub nalivu, spregovoril predsednik severnih borcev g. Julij Guštin. Z jedrnatimi besedami je pozival Slovence, da naj se končno združijo v en tabor, nadalje, da borci zahtevajo, naj oblast te kraje, ki so jih pred 20. leti priborili Jugoslaviji, boli upošteva, da naj Iz celjskega, laškega in šmarsikega okraja prihajajo poročila o velikanskih poplavah. Tako sta Voglajna m Savinja poplavili vse ozemlje po dolinah, koder tečeta. Pod vodo so Štore, Št. Jurij, Grobelno, Št. Vid pri Šmarju, Mestinje in deloma tudi Šmarje pri Jelšah. Ogromne poplave so nadalje v Rogatcu, kjer je Sotla poplavila vse travnike. Še huje je v Podčetrtku jn v okoliških vaseh. Sotla V noči od sobote na nedeljo je razsajala nevihta s hudimi nalivi nad skrajnim kotom severne Slovenije. Najhujši pa je bil naliv nad Pesniško dolino, kjer se je utrgal oblalk ter je velika množina vode preplavila tudi pota in ceste, je bil ce in njenih pritokov. Velike množine vode* so nenadoma prestopile bregove ter se pri vseh javnih delih upoštevajo domačini, v prvi vrsti pa oni borci, ki so se za te kraje borili. Na koncu se je spomnil največjega borca kralja Petra II., kneza namestnika Pavla in kraljevskega doma. Odposlana je bila vdanostna brzojavka, na kar je godba zaigrala državno himno. Za njim je govoril domačin in prireditelj koroški borec g. Gačnik, ki je pozdravil funkcionarje in pozival obmejne kraje, naj s skupnostjo tako Sokoli kakor 'Slovenski fantje delujejo za blaginjo naroda, tako kakor so se pred 20. leti žrtvovali tisti, ki jih danes proslavljamo. Posebno pa se je spomnil junaka J o v a Z a-pundjiča, kateremu se odkrije na tej hiši, ob čije steni je bil ustreljen, spominska plošča. G. Gačnik je pozval predsednika kor. legionarjev g. ppolk. Andrej-ko, naj odkrije ploščo, kar ta tudi stori ter jo s kratkimi besedami preda v varstvo domačemu županu. in njeni pritoki so tako narasli, kakor ne pomnijo najstarejši ljudje. Voda odnaša žage in mostove in vdira skozi okna v mnogč hiše. Marsikje mora prebivalstvo bežati. V Podčetrtku je zavozil v naraslo Sotlo mariborski prevoznik Beneš s tovornim avtomobilom. Nevarnost je, da bo naraslo vodovje avto odneslo. se jele razlivati po dolini. Voda je pričela sredi noči vdirati v hiše in gospodarska poslopja, da so morali prebivalci v strahu za svoje življenje zapuščati hiše, reševati živino in najnujnejše potrebščine. Do jutra se je Pesniška dolina spremenila v veliko jezero, iz katerega so samotno štrlela drevesa ih naselja. Ker so G. župan je pozval občane k sodelovanju rekoč, naj nikoli ne pozabijo, Katera mati jih je rodila, prevzel ploščo v varstvo, pevski zbor je pa kljub nalivu požrtvovalno zapel. Vence so položili Maistrovi borci, Slov. fantje, Slov. straža, Branibor, Narodna odbrana in Sokol. Zaradi deževja se je nadaljevanje proslave vršilo v Sok. domu. Tu so se spominjali padlih junakov razni govorniki, ki so orisali njihova dela za našo domovino. Venec je položila na grob deputacija Udru-ženja boraca Zagreb, medtem ko so druge deputacije položile vence pri Malgajevem spomeniku. Kljub trajnemu slabemu vremenu ie nroslava lepo # uspela in tudi ljudstvo je navzlic nalivu* in slabi cesti številno po-setilo Malgajev spomenik, kar priča, kako je ta narod svojega junaka ljubil in kako ga še danes spoštuje. vode preplavale tudi pota in ceste, je bil skoraj povsod ustavljen vsak promet. Posebno veliko škode je napravilo divjanje naraslega Cerkniškega potoka in njegovih hudournikov, ki so se sunkoma zagnali v železniško progo ter jo na treh mestih spodjedli, da so mogle vode najti izhod. Blizu šentiljskega predora pa se je še utrgal manjši plaz zemlje, ki je zasul progo. V noči in tekom dopoldneva je bil promet na progi popolnoma ustavljen, dokler delavstvo ni s požrtvovalnim trudom uredilo proge ter odstranilo nevarnih ovir. Neurje je povzročilo na nekaterih mestih precejšnjo škodo, zlasti na njivah, kjer so tako lepo obetale poljedelske kulture. Uničena je vsa košnja, ker je voda nanosila na travnike blaga in peska; prebivalstvo pesniške doline je hudo prizadeto ter z žalostjo gleda razdejanje njegovega marljivega dela. za starostno zavarovanje, zopet izvoljen za predsednika dr. Sokolič, čeprav je bila letos na vrsti Slovenija, da določi za prihodnje leto predsednika. Zvečer so se odpeljali številni udeleženci kongresa v Split, kjer se danes kongres zaključi v mestni posvetovalnici. Celi« OBČNI ZBOR SADJARSKEGA IN VRTNARSKEGA DRUŠTVA V nedeljo dopoldne je zborovala v Unionski dvorani v Celju kmetijska organizacija »Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani«. Zborovalci so razpravljali o važnih vprašanjih našega sadjarstva. Kako veliko je bilo zanimanje za zborovanje, je razvidno iz udeležbe podružnic iz vse Slovenije. Zanimiv je bil predlo« pesniške podružnice, ki je nakazala povsem novo smer v našem sadjarstvu. c. Kupne pogodbe za svet, ki je bil uporabljen za regulacijo Savinje, se bodo sklepale s posestniki zemljišč v Tremer-ju jutri dopoldne. Izplačevale se bodo tam tudi tozadevne odškodnine. c. člani Združenja gostilničarskih obrti v Celiu se obveščajo, da dobijo od mestnega poglavarstva v Celju predpisane cenike v zadružni pisarni po zmernih cenah. c. Močen naliv z grmenjem in bliskanjem smo imeli v noči od sobote na nedeljo v celjski kotlini in po Savinjski dolini. Tudi včeraj je močno deževalo. Savinja in vsi pritoki so zelo narasli. c. Celjski dom v Bakarcu bo otvorjen 15. junija. c. V prepiru zaboden. 31-letni Karol Lihteneger in neki drugi delavec na Ljubnem ob Savinji sta se pri »plavanju lesa sprla. V prepiru je Lihteneger dobil tri vbodliaje z nožem v hrbet in enega v glavo. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnišnico. ^Pazite doGro kadar j kupujete Aspirin, dali so »*-blefe,in zavoj označene z [ »>Bayer«-jevim križem. Brez le zaščitne znamk* ni Aspirina. ASPIRIN 1AME.U Ogftt r»g. pot# S,' br»[ewi 'JJ609 od S. XI. ItH c. Saraarijanski tečaj. Okrajni odbor Rdečega križa v Celjn javlja vsem, ki so se prijavili za samarijanski tečaj, da bodo predavanja ob torkih in petkih ob 19.30 v predavalnici v Zdravstvenem domu. Tečaj se začne v sredo, 24. t. m. c. Javni nastop Sokolskega društva Celie-matice bo v nedeljo, 4. junija. Ob 15. bo zbor vseli oddelkov na dvorišču -mestne ljudske šole, od koder bo povorka po mestu. Po povorki bo nastop, s katerim bo društvo položilo obračun svojega dela. c. Iz poslovnega sveta. Trgovina Benko z delikatesami in mesnica na Kralja Petra cesti preide s 1. junijem zopet v last gospo Zany. PfuJ p. Mnogo škode je povzročila nevihta v noči od sobote na nedeljo. Dež je prišel zelenečim posevkom kar prav, toda narasli potoki so naredili ponekod precej škode. Tudi poleglo žito se bo mak>-kje spet popolnoma popravilo. Ptujske ceste in ulice pa je neurje tako temeljito spralo in pometlo, da so jih bili v nedeljo zjutraj Ptujčani kar veseli. p. V mestni muzej pride po sklepu zadnje mestne seje plošča z nemškim napisom, ki je vzidana v Marijino znamenje na Minoritskem trgu. Nadomestila jo bo plošča s slovenskim napisom. p. »Velikodušen akademik«. Na to notico v »Večerniku« z dne 19. V. je dopisništvo »Več.« iz Ptuja prejelo kartico od neke starejše gospe v Mariboru, ki želi temu plemenitemu akademiku vso srečo, ki mu naj poplača to velikodušno delo. p. Vlomi. V Halozah je -bilo vlomljeno v zidanice g. Tamrna in g. dr. Schosohte-ritscha iz Ptuja. p. Med bratoma. Brata Jusa v Nadolah pri Stoprcab sta zelo vročekrvne narave. Ko sta te dni nekaj debatirala, je ta vročekrvnost pri enem izmed njiju dosegla takšno stopnjo, da so drugega, Franca, nato prepeljali v bolnišnico. Ko je njegovemu bratu namreč zmanjkalo drugih argumentov, se je poslužil ročice. 'JaPPav,.- x .... , . . Akrobat išče službo. »Ravnatelj je prost — zdaj lahko govorite z njim!« *Bnos*m, n»j .-pride »kar Katastrofalno razdejanje v Vuzenici DIVJE NARASLI POTOK CERKVENICA RAZDRL CESTO IN DANES ZJUTRAJ ODNESEL BETONSKI MOST — VODA STALNO NARAŠČA IN OGROŽA ŽELEZNIŠKI MOST Danes zjutraj smo prejeli iz Vuzenice zaskrbljeno poročilo o razdejanju potoka Cerkvenice, ki izpod Velike Kepe teče skozi Vuzenico v Dravo. Tekom noči je potok strahotno narasel ter je pričel že v zgodnjih jutranjih urah rušiti ogromne sklade rezanega lesa In hlodov ter ogroža več lesnih žag, ki so postavljene v dolini proti Vuzenici. Voda ie les, deske, hlode in podobno odnesla. Ob pol 7. zjutraj pa je postal vodni pritisk tako mo- Novinarski jubilejni kongres V zgodovinski saborni dvorani na Radičevem trgu v Zagrebu je bil ob priliki 20-letnice 'ustanovitve »Jugoslov. novinarskega udruženja« pod predsedstvom dr; Sokoliča svečan kongres novinarjev iz vseh krajev Jugoslavije. Svečan značaj prireditve je zlasti dvignilo, da je prišel na zborovanje tudi odposlanec Nj. Vel. kralja Petra II., general J. Jovan Antič. Vlado je zastopal minister Miloje M. Rojakovič, ki je tudi poklicni novinar. Presbiro ministrskega predsedništva je zastopal njegov šef, dr. Kosta Lukovič. Navzoči so bili tudi odposlanci ministra vojske in mornarice, ministra prosvete in drugih oblasti. Organizacijo inozemskega tiska je zastopal bolgarski novinar Geor-gijev. Pen-klub pa njegov predsednik dr. Livadič. Kongresa šo se udeležili kot častni gostje razen tega še številni zastopniki gospodarskih in stanovskih organizacij. Pred prehodom na dnevni red je ko.i-gres sklenil odposlati vdanostne brzojavke Ni. Vel. kralju Petru II., knezu-namest-Jiiku Pavlu in predsedniku vlade Cvetkoviču. posebnega priznanja za zasluge, ki si jih Predsednik novinarske organizacije, 1 je pridobil za izvedbo novinarske uredbe čan, da se je moral vdati 1937. leta zgrajeni betonski most ob žel. mostu. S tem je bil prekinjen delno promet, ki je tekel preko mostu. Voda pa še vedno narašča ter resno ogroža železniški most. S seboj nosi ogromne množine lesa ter cela drevesa z vejevjem vred, ki jih je izruvala na poti v dolino. Pogled na razdejanje je grozen. Resno so v nevarnosti tudi nekatere hiše v Vuzenici, ki stoje tik ob potoku. Škoda ie neprecenljiva. dr. Sokolič, ki je predsedoval tudi kongresu, je v daljšem nagovoru opisal razvoj in pomen novinarske organizacije od nje ustanovitve pred 20 leti. S posebnim poudarkom je omenjal važnost pred kratkim izvojevane zakonske uredbe o novinarskem starostnem zavarovanju. Za ministrom za socialno politiko Rajaikovičem je pozdravil kongres zagrebški podžupan ter bolgarski novinar Georgijev, čigar naglaševanje skupnega bratskega dela in sloge med bolgarskimi in našimi novinarji za srečno bodočnost vseh južnih Slovanov je vzbudilo posebno navdušeno odobravanje. Po daljšem referatu soustanovitelja novinarske organizacije Kreše Kovačiča je predsednik dr. Soikolič zaprosil odposlanca Nj .Vel. kralja, da naj bo tolmač današnjega stanja novinarske organizacije naglašujoč, da ima novinarstvo visok pomen po svojem poklicu, po svojih dolžnostih nasproti družbi, narodu In državi. Novinarji zahtevajo svobodo tiska v zadovoljstvo in srečo naroda. Po svečanem delu kongresa je bil občni zbor JNU, na katerem je bil v znak Grozeče poplave po vsej Sloveniji Divje neurje nad Pesniško dolino SREDI NOCI JE VODA PREPLAVILA DOLINO PESNICE, VDRLA V HIŠE TER RAZRUŠILA NA VEC KRAJIH ŽELEZNIŠKO PROGO Maribor Idealno de!@ narodno zavedne mladine V nedeljo dopoldne so mariborski akademiki ustanovili v Narodnem domu akademsko podružnico Branibora. Na ustanovni občni zbor je prišlo iz Ljubljane nad 120 akademikov, ki. so v sprevodu prikorakali do Narodnega doma. Občnega zbora, ki ga je vodil R i h*a r d K n e z, se je udeležilo več narodno obrambnih mariborskih organizacij, navzoča pa je bila tudi delavska mladina, dijaštvo in delegacija bolgarskih dijakov. Za Knezom, ki je očrtal narodno obrambno delo Branibora in pomen njegove ustanovitve v obmejnem Mariboru, je govoril akademik Tominc kot zastopnik akademskega Branibora iz Ljubljane. Poudarjal je pripravljenost mladine v današnjih dneh, kajti v tej mladini še živi duh naših slavnih prednikov in povedal po Prešernu, da največ sveta otrokom sliši Slave. Za njim je pozdravil ustanovitev zastopnik Akademskega narodnega bloka akademik Majcen, ki je poudaril, da se je zadnje dni javilo na univerzi v akademsko legijo 500 akademikov, ki so pripravljeni žrtvovati življenje za našo domovino. Govorili so še g. S a h s z^ CMD, g. Kravos za NSZ, g. Zajc za mariborsko podružnico Branibora, g. V o j s k a za četnike, g. minister v p. Kukovec in drugi, ki so vsi poudarjali odločnost mladine. Padle so misli p narodno obramb-. nem delu na podeželju. Mladina se zaveda, da brez naslonitve na kmeta in delavca hi uspešnega obrambnega dela. Pri tem je akademik Zajc iznesel primer lan- skoletnega delovnega tabora akademikov med preprostim ljudstvom pri Št. Danijelu in na Kapli in dejal, da pripravlja Narodni akademski svet za prihodnje počitnice celo vrsto takih delovnih taborov ob severni'meji. Poslušalci so z navdušenjem odobravali narodno zavedne besede akademske mladine. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni za predsednika R. Knez, za podpredsednika C. Cvetko in za odbornike Br. Z i n a u e r, Karmela B u d i h n a, Marica Dekleva, VI. K a d u n e c, VI. Arzenšek, Danila Gasparič, Jože Kavs, Fr. Bajt in R. Rakuša. Popoldne so se zborujoči akademiki zbrali pri »Orlu«, kjer se je razvila prisrčna akademska zabava. Kulturna bilanca Ljudske univerze V soboto je prikazal odbor mariborske Ljudske univerze obračun svojega kulturnega in prosvetnega dela. Zborovanje je vodil dolgoletni predsednik Ljudske univerze g. inž. Kukovec, ki se je spomnil umrlega podpredsednika prelata dr. Kovačiča in odbornice ge. M. Maistrove. Očrtal je na kratko prevažno delo Ljudske univerze in omenil lanske svetovne krize, ki so vse močno ovirale uspešno delo prevažne mariborske institucije. Tajniško poročilo je podal g. prof. Stupan. Ljudska univerza je priredila 46 prireditev, med njimi 5 literarnih večerov, 3 koncerte in 2 kulturna filma. V dveh ciklusih so predavanja prikazala zgodovino nastanka naše države in še posebej Slovenije na gospodarskem socialnem in kulturnem področju v zadnjih dvajsetih letih ter državnoznanstveha in politična vprašanja. Sledilo je poročilo g. prof. Bunca, ki je orisal delo tečaja slovenskega jezika. Iz blagajniškega po- ročila g. Mateliča je bilo razvidno, da je imela Ljudska univerza lani 245 članov in da je obiskalo predavanja 5324 članov. Dohodkov je bilo 31.318 in izdatkov 29.501 din. Lanskoletna jubilejna razstava v Mariboru je prikazala razvoj Ljudske univerze; pripravila sta jo gg. prof. L. Bizjak in Birne. Pri volitvah so bili izvoljeni za predsednika inž. J. Kukovec, za podpredsednika nadzornik Matija S e n k o v i č, za tajnika prof. B. Stupan, za njegovega namestnika prof. SL B u n c, za blagajnika Iv. Matelič in za njegovega namestnika prof. Iv. Kos. V odbor so bili izvoljeni gg. Niko Vrabl, dr. Trstenjak, , dr. Dolar, dr. Travner, prof. Bizjak, dr. Crnek, dr. Rihter, J. Levstikova in v nadzorni odbor nadz. Poljanec ter dr. Rapotec. Na občnem zboru je bilo tudi očrtano bodoče delo (francoska revolucija, umetnostno historičen ciklus predavanj in zdravniški ciklus). Jubilejno slavje »Jadrana1' V soboto zvečer in v nedeljo dopoldne je pevsko društvo Jadran slavnostno proslavilo 20-Ietnico svojega plodonosnega delovanja. V soboto so se zbrala k slavnostnemu koncertu v veliki dvorani Sokolskega doma številna narodna, kulturna in obrambna društva. Odličen pevski zbor, ki ga vodi prof. Ubald Vrabec, je zapel nekaj najmodernejših skladb: eno Pahorjevo in eno Vrabčevo ter starejše narodne pesmi, ki so vse doživele močno priznanje. Kakor koncerta tako so se tudi slavnostnega občnega zbora v nedeljo dopoldne udeležila številna društva, delegati emigrantskih društev in številno članstvo. Predsednik Marino Kralj, ki je predsedoval slavnostnemu občnemu zboru, je očrtal v jedrnatih besedah pionirsko delovanje Jadrana in še prav posebej Jadranovega pevskega društva. Zborovalci so se ob tej priliki prav toplo spomnili delovanja dolgoletnega bivšega pevovodje Jadrana g. Lah a. Gg. Rudolf Golouh in prof. V. Mirk in ostali delegati ph so poudarjali uspešno delovanje Jadrana in mu čestitali k njegovemu dru- gemu desetletnemu jubileju. Višek slavnostnega občnega zbora je bil, ko je prof. V. Mirk kot zastopnik Ipavčeve župe in Jugoslovanskega pevskega saveza izročil odlikovanja najzaslužnejšim pevcem Jadrana. Odlikovani so bili z zlato kolajno za 20-letno delo gg. J. Rojc, J. Godina, F. Crkvenič, A. Tomažič in R. Povh, s srebrno kolajno za 15-letno delo gg. Le-giša, Valenčič in J. Žižmund in z bronasto kolajno za-več kot desetletno delo v pevskem zboru gg. Frank in M. Žižmund. Slavnost je bila zaključeha z močno narodnostno poudarjenim govorom g. dr. J. M. Čoka, ki so ga zborovalci sprejeli s spontanim navdušenjem. Samor pod brzovlakom Pred košaškim predorom se je vrgel pod dunajski brzovlak 45-letni Franc Salamon. Razmesarjeno nesrečneževo truplo so prepeljali v pobreško mrtvašnico. Samomorilec je bil zaposlen v neki opekami v Košakih, doma pa je bil iz Sv. Marjete pri Pesnici. Zadruga za gradnjo cenenih stanovanj V soboto zvečer je imelo redni občni zbor Društvo najemnikov stanovanj. Zborovanje, ki je bilo pri Povodniku, je vodil predsednik g. J. K a c. Očrtal je borbo stanovanjskih najemnikov in društveno delovanje. Tajniško poročilo je podal tajnik g. Mohor, blagajniško blagajnik g. F e 1 d i n in poročilo za nadzorni od- bor g. Brečko. Društvo ima 1245 članov. Dohodkov je bilo lani 18.205 din in izdatkov 17.955 din. Najemniki so sklenili, da bodo ustanovili zadrugo za gradnjo novih cenenih stanovanjskih poslopij. Pri volitvah, je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. K ačem. V pomoč trpečim someščanom V petek je bila v dvomi Delav. zbornice anketa Protituberkulozne lige, ki jo je vodil predsednik g. dr. J u r e č k o. Sestanek je bil namenjen razgovoru o letošnji prireditvi Protituberkuloznega tedna, ki bo od 4. do 10. junija. Ankete so se udeležili številni zastopniki tuk. državnih in samoupravnih ustanov, humanitarnih organizacij in raznih društev. Zastopana je bila tudi vojska po majorju dr. Tasiču. Predsednik dr. Jurečko je obrazložil pomen prirejanja Protituberkuloznega tedna in borbe proti jetiki. Zato je potrebno, da pri teni delu pomaga vsa javnost brez izjeme. Govoru je sledila živahna in zelo stvarna debata zastopnikov mariborskega javnega življenja. — Tudi letos je bil sprejet program lanske ankete. Delavski zaupniki so soglašali s tem, da žrtvuje vsak delavec 1 dinar za protituberkulozno borbo. Delodajalci pa bodo prispevali v to svrho vsaj toliko kakor delavci. V nekaterih podjetjih bo uradništvo prispevalo za Protituberku-lozni teden po 10 din. Pri človekoljubnem delu bodo sodelovale tudi šole, ki so še vsako leto doprinesle svoj delež. Svojo pripravljenost in razumevanje za človekoljubno akcijo PTL so izjavili tudi zastopniki cerkve, vojske, gledališča, kino-podjetij, hišnih posestnikov in drugih stanov. Prireditveni program bo zelo pester. Ker so cilji Protituberkuloznega tedna tako plemeniti in vzvišeni, naj ne bo nikogar, ki bi to delo omalovaževal in zavračal. Akcijo je treba v korist stoterih jetičnih podpreti. Drava narašča Zaradi neprestanegadeževja je zadnja dva dni prvič, naraslo dravsko vodovje. Na mariborskem državnem mostu postajajo mimo idoči in opazujejo kajno vodovje, ki je docela napolnilo strugo. Po reki plava dosti lesa, ki ga lovi siromaš-nejše prebivalstvo. Vodovje stalno narašča ter se je prav resno bati, da bo prestopilo bregove, če bo še deževje nekaj časa trajalo. Dežuje v Mariboru že od nedelje zjutraj. DVA NOVA SOKOLSKA PRAPORA Sokol Maribor I. je razvil v nedeljo dopoldne dva nova prapora, in sicer za članstvo in naraščaj. Razvitju je prisostvovalo mnogo sokolskega članstva. PREDRZNO DEJANJE Mizarski pomočnik Franc Veronik iz Reke v Zg. Hočah je prijavil studenškim orožnikom, da sta ga na cesti iz Maribora v Slovensko Bistrico ustavila kar na lepem dva moška, mu napovedala aretacijo, ga odvedla v betnavsko hosto ter mu tam odvzela denar, ga sezula in pobegnila. najceneje pri Franjo Bureš, urar in oplih, Maribor Vetrinjska ulica 26 m. Sola Glasbene Matice priredi v četrtek, 25. t. m., ob 20. ter petek, 26. t. m., ob 17. in 20. v Beli dvorani Sokolskega doma javne nastope gojencev nižje in srednje stopnje. Spored velja kot vstopnica. m. Bela kuga. V mariborski bolnišnici je na posledicah mazaškega splava umrla vdova železničarskega uradnika. m. Napredovanja: za Inšpektorje V. sk. viš. kontrolorji Bele Štefan, Vidmar Jernej, Požeg Anton, Ločičnik Vincenc, Za-blačan Valentin, Pipan Ernest, Žgur Vinko, Jurkovič Hubert, Flur Mavricij, Strniša Ljudmila, Špendf Avgust in Eržen Anton na pošti Maribor 2; Pernat Marija, Šavrič Josip, Liško Henrik, Doljak Andrej, Klasinc Franc, Pilato Jurij in Kotnik Peter na Maribor 1. — Za vlš. kontr. VI. sk. Križ Anton, Kokošar Ciril in Kan-dus Pavel na Maribor 2, Gselman Rikar-da, Verlič Marija, Reich Milan, Aleš Lidija, Oblak Frančiška in Glinšek Mira na Maribor 1. _ Za p. t. urad. VIII. sk. Miklavič Svetopolk na Maribor 2 in Kolbe-zen Ervin in Aleš Edvard na Maribor 1. m. Ga. Marija Lasič ju v spomin na iam naglo preminulega soproga g. dr. Ferda Lasiča podarila moški podružnici CMD v Mariboru 100 (sto) din. — Enake ie »prleška družina« v Mariboru ob prvi obletnici smrti svojega »očeta« zložila in oddala v dr. Lasičev obmejni sklad 100 , (sto) din. S tem je ta sklad narastel na 7.202 din. Hvala vsem darovalcem! m. Dečki med seboj. V Stražunskem gozdu je vrgel neki deček kamen v glavo 12-letnemu mesarjevemu sinu Miroslavu Arzenšku iz Pobrežja. Deček se ie moral zateči v bolnišnico. m. Ker je mirila razgrajače, je v Zgornjem Radvanju neki SL F. vrgel kamen v glavo delavčevi ženi Katarini Brglezo- vi in jo še nabil s planko po hrbtu. Ženska se zdravi v bolnišnici. o. Nad materjo se je spozabil. V mariborsko bolnišnico je prišla 66-letna posestnica iz Sv. Martina pri Vurberku, ker jo je sin poškodoval pri prepiru s stolom. m. Avtomobilska nesreča. Na Pobrežju je podrl neki avto iz Sv. Barbare 56-let-nega mizarskega mojstra Antona Juga iz Pobrežja. Jug ima težje poškodbe po glavi in -rebrib. m. S kolesom se je zaletel neki kolesar v 33-letno šiviljo Terezijo Maherjevo v Zg. Radvanju. Šivilja si je pri padcu poškodovala levo nogo. Zdravi se v bolnišnici. m. Tatvina kolesa. Laborant Gustav Karečnik je prijavil na policiji, da mu je bilo iz veže neke gostilne na Aleksandrovi cesti ukradeno kolo znamke »Her-kules«, rdeče pleskano in z ev. št. 25949. m. Stražnik našel kolo. Stražnik D. Leskovar je našel na Tržaški cesti kolo znamke »Viktoria« z ev. št. 2-131738-19. m. Najdba naočnikov. Na Betnavski cesti so bili najdeni naočniki. Najditelj jih je izročil policiji. * Tombola. Sokol Maribor II, Pobrežje, priredi na binkoštni ponedeljek, dne 29. maja, ob 15. uri, na letnem telovadišču na Pobrežju tombolo. Krasni dobitki. Po tomboli velika narodna zabava. Godba. Glavni dobitek din 2000.—. Tablice po din 2.—. * Interesente za potovanja v Italijo se opozarja, da pravočasno predložijo potne liste za preskrbo italijanskega vizuma, ker bo pred binkoštnimi prazniki na konzulatu ogromno dela. Vse podrobne informacije, preskrba vizumov, turističnih lir, potovalnih čekov, hotelskih bonov, vse vozne karte pri »Putniku« Maribor, Trg svobode-grad. * Za binkošti v Logarsko dolino z mo-dernim avtokarom »Putnika« za le din 120.—. Zasigurajte si mesta. Nočna lekarniška služba: Lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg, tel. 20-05; Magda-lenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. Kino * Grajski kino. Veliki senzacionalni frlm Sužnji zlata (13. tnož dobi 12 žen). Viktor Staal. Elfi Mayerhofer. * Kino Esplanade. Od danes izborni češki film prekrasne vsebine »Poročnik Rjepkin«. * Union kino. Od danes »Heroji z Marne«, največji vojni film. V glavni vlogi znameniti igralec Albert Bassermann. Mariborsko gledališča Ponedeljek: Zaprto. Torek ob 20.: »Utopljenca«. Red A. Premiera. Sreda: Zaprto. Premiera poljske veseloigre »Utopljenca«, s šegavimi in zabavnimi glasbenimi vložki voj. kapelnika Jiranka v Skrbin-škovi režiji, bo jutri, 23. maja. Radio Torek, 23. maja Ljubljana: 12. Plošče; 13.20 Koncert Radijskega orkestra; 18. Klavirski koncert; 19.30 Nacionalna ura; 20. Šaljapin poje (na ploščah); 22.15 Koncert Radijskega orkestra. — Beograd: 16.45 Popularne melodije; 18.50 Vedre plošče; 20. Narodne pesmi; 20.30 Simfonični koncert. — Sofija: 18. Lahka in plesna glasba; 20. Komorna glasba; 20.50 Ruske romance, nato lahka in plesna glasba. — London Regional: 20. Verdijeva opera „Trubadur“. — Fircnzc: 21. Ciramozejeva opera ,,Zenske zvijače". — Berlin: 18. Operetne melodije; 19. Koncert Radijskega orkestra. — Bratislava: 20.40 Koncert orkestra in lahka glasba s plošč. — Bukarešta: 20. Velik simfonični koncert. — Praga: 20.05 Pester spored, noto Dvorakove simfonije. — Strasbourg: 20.15 Pester in zabuven koncert. — Rim: 21. Glasbena komedija. Spor Železničar je odpravil tudi Zagrebčane ZMAGAL je šele v podaljšku, ko gostje niso ponovno nastopili — S TEM SE JE SK ŽELEZNIČAR PLASIRAL ZA FINALNI TURNIR NA KONGRESU V SPLITU Atletski meeting SSK Maratona ŽELEZNIČAR (MARIBOR)—ŽELEZNIČAR (ZAGREB) 2:2 (1:0) Na Železničarjevem stadionu se je včeraj ob stalnem silnem nalivu odigrala nogometna tekma za pokal prometnega ministra dr. Spaha med domačim _ Železničarjem in istoimenskimi gosti iz Zagreba. Tekma je bila jako slabo obiskana. Vreme in teren sta bila kar se da neugodna ter se je temu primerno razvijala tudi igra sama. Gosti so od začetka nastopili v precejšnji premoči, pokazali so lepo tehnično znanje, dobro obvladanje žoge z glavo ter prilično dober start, so pa premalo odločni pred golom, kjer tudi v povolj-nih situacijah preveč kombinirajo, šele po prvih 15. min. so se domačini izvili iz objema gostov ter začeli tudi sami napadati, to da na mokrem terenu niso spravili žoge ■ v mrežo. V 40. min. je Krasnik pred golom lepo podal prosto stoječemu Roniaku, ki je skozi gnečo neubranljivo plasiral v mrežo. S tem je bil postavljen rezultat polčasa. Tudi po odmoru so od začetka prevladovali gosti, toda ne v tej meri kakor v prvi polovici. Ustvarili so več prav kočljivih situacij pred domačim golom, toda v pomanjkanju strelcev brez uspeha. V 9. min. je desna zveza gostov z glavo stopala žog ov mlako, kar je bilo usodno z adomače. V silnem naletu je srednji napadalec Kolakovič prevzel žogo ter iz bližine neubranljivo izenačil. Od tega tre-untka je postajala borba za zmago vedno zagrizenejsa in ostrejša, domači Železničar je prehajal vedno bolj v premoč, za-strelil pa je tudi najpovoljnefše šanse, Krasnik celo iz 3 m. Proti polovici polčasa so začeli z ofenzivo zopet gosti ter so v 31. min. iz sumljive pozicije po Vinceko-viču dosegli vodilni gol. Gosti so se nato podali v obrambo, napad za napadom domačih se je končal brez uspeha. V 39. min. pa je Ronjak iz težkega kota dosegel efekten gol. Med brezuspešnimi poizkusi, doseči zmago, je sodnik g. Nemec dal znak za konec tekme. Po propozicijah za tekmovanje bi se moral nato odigrati podaljšek 2 krat 15 minut, ki naj bi odločil o zmagi. Toda gosti so se branili nastopiti ter so stavili pogoje, ki so po pravilih nedopustni. Ker tudi po roku, ki jim ga je stavil sodnik, niso prišli na teren, je sodnik proglasil domaščine za zmagovalce v podaljšku. Poudariti je treba, da so si domačini po poteku včerajšnje tekme zmago zaslužili, ako bi imeli odločnejši napad, bi ista bila lahko celo precej izdatna. Istočasno pa si ne smemo prikrivati, da njihovo moštvo ne funkcionira tako, kakor bi bilo želeti. Glavna njegova hiba je še vedno napad, kjer je bil na mestu le Ronjak, preko katerega so se uprizarjali vsi napadi, in morda Pavlin, medtem ko so drugi odpovedali. Slab dan je imela nekorapletna krnska vrsta, dočim je obramba ves čas bila na mestu, precej pa ji je šla na x*oko tudi sreča, kakor je to pri takem terenu že običajno. Zlasti so pa domači dosegli remis in s tem zmago z boljšo kondicijo, gosti so proti koncu vidno omagali. Gosti so predstavili dobro vigrano tehnično enajstorico, ki je predvajala na momente prav dober in koristen nogomet, toda brez strelcev niti v najlepših pozidni uspela. Glavni moči v napadu sta levo krilo in srednji napadalec. Krilska vrsta odlično pokriva, pri včerajšnjem terenu pa ni pravilno podajala žog napadu. Ožja Obramba je dobro čistila, zlasti vratar in levi branilec. Z včerajšnjo zmago se je SK Železničar plasiral v finalni turnir, ki bo v okviru železničarskega kongresa v Splitu. Upati je, da se bo tudi letos vrnil -pokalom v Maribor. Kljub deževnemu nalivu, ki je trajal vso noč, se je vršil včeraj dopoldne na Že-ezmčarjevem stadionu pri dovolj ugodnih terenskih razmerah medklubski meeting v priredbi SSK Maratona kot prireditev po dolžnosti. Prijavilo se je preko 70 tekmovalcev, med njimi 32 Članov Maratona, tako da bi bilo pri ugodnejšem vremenu to eno izmed največjih tekmovanj, radi dežja pa jih je nastopilo le 39. med njimi tud trije Ljubljančani, člani Primorja, Ljubljane in Planine. Doseženi rezultati so seveda na račun dežja malo slabši, kakor se je pričakovalo. Organizacija tekmovanja je bila dobra, odprayiti pa bi trebalo na kakršen koli način, da je treba tekmovalce pri vsaki disciplini po večkrat pozivati na start, radi tega in radi pomanjkanja dovoljnjega števila sodnikov se je trajanje prireditev močno raztegnilo. Doseženi so bili sledeči rezultati: 100 m juniorji: Bačnik(Ž) 12:4, 2. Hrovatin (Z) 13, 3. Jelša (M) 14:3. 100 m seniorji: 1. Robert (R) 12, 2. Badl (R) 12.1, 3. Musnig(R) 12.2 Met krogle, Jun. B (4 kg): 1. Gala (Z) 12.27, 2. Šiška (M) 10.91. 400 m: 1. Skušek (Primorje) 53.9, 2. Sin-tar (Planina) 54.4, 3. Kolarič (M) 55.3. Skok v daljino: 1. Bačnik (Z) 602, 2. Filipič (M) 578, 3. Jelša (M) 558. Met kopja, jun. B (600 gr.): 1. Nikanen (Pl) 50.07, 2. Metelko (Z) 37.05, 3. Šiška (M) 32.75. Skok v višino: 1. Filipič (M) 165, 2. Bal-gavi (Z) 160, 3. Kolarič (M) 155. Odličen uspeh Maratona v Zagrebu MARATON JE NA NAJBOLJŠI POTI, DA SI OSVOJI NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA V ROKOBORBI Včeraj je bilo v Zagrebu povratno srečanje v rokoborbi med mariborskim Maratonom in zbagrebško Croatio. Kakor znano, se je prvi dvoboj v Mariboru končal z zmago domačinov v razmerju 15 :9. Pred številnim občinstvom so bili doseženi sledeči rezultati: bantam: Dolinšek (M)—Šneberger (Cr.) 0:3; peresna: Dolinšek ml. (M)—Moguljak (Cr.) 0 :3; lahka: Babič (M)—Perko (Cr) 3:0; welter: Blatnik (M)—Metzner (Cr) 3 :0; srectja: Verbošt (M)—Markovič (Cr) 3:0; poltežka: Orešnik (M)—Metzner II. (Cr) 0:3; težka: Vidic (M)—Metzner III (Cr) 1:2. Včerajšnji dvoboj se je torej končal z zmago Croatije v razmerju 11 :10, kar še vedno predstavlja odličen uspeh za mariborske rokoborce. Ker so zmagali v prvem srečanju, je celoten rezultat 25:20 za Maraton, s čimer so se plasirali v nadaljnje tekmovanje. Prihodnji nasprotnik bo SK Hajduk, Sarajevo, v slučaju zmage E a pride Maraton nato v finale s Hakoa-om, Subotica. Ker sta oba šibkejša od Croatije, je pričakovati, da bo prišel naslov prvaka države v Maribor. MARIBORČAN BLANKE SI JE OSVOJIL PRVENSTVO V ZAGREBU Na teniškem turnirju za nacionalno prvenstvo države je tekmoval v juniorski skupin itudi Mariborčan Blanke, član SK Ra-pida, ki je zasluženo odnesel prvo mesto v svoji skupini. V predzadnjem srečanju je odpravil Stroka 6 :1, 6:0, v finalu pa Krznarja 6:2, 6:0. „SPORTNI TEDEN“ V ZAGREBU V Zagrebu so zastopniki poedinih športov sklenili pri sestavljanju sporeda za olimpijski dan, ki je določen na 18. junij, da se priredi v Zagrebu „Sportni teden" ob sodelovanju vseh panog športa. Trajal bo od 11. do 18. junija. DVE TEKMI V LJUBLJANI V hudem nalivu je ligaško moštvo Ljubljane remiziralo s KAC-om (Celovec) 3:3 (3:1), 2. garnitura pa je izgubila proti SK Celje 1:4 (0:4), bila je ojačena z igralci drugih klubov radi sestave reprezentance, ki bo 29. maja nastopila v Zagrebu. Met diska, sen. (2 kg): 1. Jeglič (Pl) 38.08, 2. Lužar (M) 36.45, 3. Sintar (Pl) 33.60 Met diska, jun. (1 in pol kg): 1. Nikanen (Pl^ 35.31, 2. Gala (Z) 31.22, 3. Šiška (M) 800 m: 1. Muraus (ž) 2 :04.2, 2. Kramer (R) 2:05,6, 3. Holz (Z) 2:12. 5000 m: 1. Zupan (Z) 17 :33, Volfgruber (R) 18 :05 dve petini, Javnik izstopil. Skok ob palici: Ta disciplina je bila namenjena le novincem. Radi slabega vremena je izostalo 9 atletov, startali so le 4t ki so dosegli za novince zadovoljive rezultate: 1. Jelša (M) 270, 2. Robert (R) 260, 3. Gala (Z) 240. Štafeta 4 X 100 m: 1. Kombinirana štafeta Primorja, Planine in Maratona (Skušek, Sintar, Filipičš, Kolarič) 47, 2. Rapid (Musnig, Badl, Muhleisen, Robert) 47, 3. Železničarjeva štafeta je bila radi padca drugega tekača prekinjena in je odstopila. DAVISOV CUP Nemčija vodi po drugem tekmovanju 2:1 proti Poljski, Švedska z 2:1 proti Danski, Belgija pa ravno tako proti Indiji. FRANCIJA V TRETJEM KOLU Po obeh singlih prvi dan je Francija zmagala drugi dan tudi v dublu. Petra in Pelizza sta premagala kineški parKho-Sie-Kie-Choy 6 :2, 6:0, 6:3. Po zmagi v zadnjih dveh singlih pride Francija z rezultatom 5 .-0 v tretje kolo, kjer bo njen nasprotnik Anglija. Šah »Evropa-turnir" v Stuttgartu Borba za prva mesta se razvija čedalje bolj ogorčeno; mojstri so »vzeli na piko« Bogoljubova, ki je ves čas na čelu tabele. V dolgi in mukotrpni partiji je naposled uspelo Foltysu, da je v 6. kolu porazil Bogoljubova. Kieninger je premagal Italijana Staldija, dočim so bile ostale igre prekinjene. Dr. Vidmar ima v igri t»roti Eliskasesu nekaj izgledov na zrnato, s čimer bi se povzpel na čelo tabele s 4 'A točkami. Vendar pa mu je tik za petami Belgijec O’ Kelly, ki ima svojo visečo partijo proti Engelsu dobljeno. Stanje po 6. kolu: Bogoljubov 4, dr. Vidmar, O’ Ke>lly in Engels 3H (1), Kieninger in Richter 3'/s, Elislcases 3 (1), /bltys 3, Hess 2, Grob, Staldi in Szily {'A točke. ..Sreča v nesreči" Tako lahko naslovimo partijo, ki jo je v „Evropa-tumirju“ v Stuttgartu igral naš drž. prvak velemojster dr. Milan Vidmar proti švicarskemu prvaku H. Grobu. Po otvoritvi je dosegel dr. Vidmar docela dobljeno pozicijo, nadaljeval pa je precej brezskrbno in izgubil celo figuro. Grob se kljub temu ni znašel in dr. Vidmar je v dramatičnem razpletu odločil igro v svojo korist, ki bi jo moral sicer dobiti Grob, če bi ne bil igral tako „lahkomiselno“. Partijo Srinašamo z glosami nemškega prvaka E. liskasesa: DAMSKI GAMBIT (1. kolo v Stuttgartu) Beli: dr. Vidmar Črni: Grob 1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. SI3, d5 4. Sc3, Sbd7 5. Lg5, H6 6. Lh4, a6 (boljše Le7) 7. cxd5I, exd5 8. e3! (na d5 ni dobro jemati: 8. Sxd5, g5 9. Sxf6+, Sxf6 10. Lg3, Lb4 11. Sd2, Dxd4 itd.), c6 9. Ld3, Ld6 10. Dc2, De7 11. 0-0-0, Sb6 IX e4 (z otvoritvijo linij pride beli, ki je boljše razvit, takoj v prednost), LM-f- 13. Kbl, g5 14. Lg3, Lxg3 15. hxg3, Sxe4 16. Lxe4, dxe4 17. Sxe4, g4 (grozilo je Sxg5; 17. - - - Lf5 pa ne gre zaradi 185d6+) 18. Se5, Kf8 (grožnji 19. Sxc6 se je treba izogniti) 19. Th5!, Kg7 20. Tdhl, Sd5 21. Del? (napaka; potrebno je bilo najprej 21. Kal!), f6, 22. Kal (nujno; na 22. Txhft sledi Lf5! in črni dobi), Ixe5 23. Txh6, Lf5 24. Sd6, Lg6 25. dxe5, De6? (črni bi moral enostavno vzeti na e5; 25 Dxe5 26. Txh8, Txh8 27. Txh8, Dxd6! z močno pozicijo in prednostjo 2 lahkih figur za trdnjavo) 26. a3 (beli mora preprečiti grožnjo Sb4), Se7? (Grob se še vedno ni znašel; z Dxe5 bi dosegel dobljeno pozicijo) 27. Dg5 (zdaj pa je dr. Vidmar ,,nategnil vajeti“; z dvema kmetoma za figuro in napadom drži lepe izgledc na zmago ter grozi z f4\ Sd5? (Grob je docela zmeden in dr. Vidmar izvede nekoliko hudomušno in vendar presenetljivo zadnji udarec) 28. Txg6-H, Dxg6 29. SI5+, KI7 30. e6-f! in črni preda. Kdo je prvak Sloveni]«? Včeraj je bila v Celju zaključna tekma med ljubljanskim in celjskim šahovskim klubom za prvenstvo Slovenske šahovske zveze. Tekma je bila zelo napeta ter ni prinesla' končnega rezultata, ker sta bili dve partiji prekinjeni ter se bosta odigrali v Ljubljani. Ob prekinitvi je razmerje 31/,: 27* za Ljubljano, vendar pa je položaj v prekinjenih partijah tak, da bo tekma verjetno končala 4:4 ter bo treba ponovno igrati za naslov prvaka. E. S. BRUCE: 24 pMSUU/MkGVa SltMVMSt Danes je videl lepo, mlado dekle pri soncu, in čeprav je bil takoj prepričan, da je neznanka iz parka, se je zdaj izpraševal, ali se ni zmotil. JiJI Glenister-ieva je stanovala v majhni vili in je živela od dela svojih rok. Vse pri njej se ji je zdelo občudovanja vredno. Kaj naj bi ona počela v graščinskem vrtu, nekaj kilometrov daleč, sredi noči, s pleteno lestvo? »Vragal« je vzkliknil Warren- AH se je res tako zmotil? Spomnil se je obraza Jille Glenisterjeve, ko rmi je prisolila klofuto. Ne zmedenosti ne strahu ni bilo v njenih očeh. Samo jeza in zelo prirodna užaljenost. Zdaj je njega obšel strah. V kuhinji Jille Glenisterjeve je bil, v njeno delavnico se je vtihotapil. Če se ona vrne______ Zgrozil se je, ko je pogledal proti vratom ker se je zavedel, da je ujet. Od zunaj je že slišal hitre in lahke korake. Vrata so se odprla. Jil Glenisterjeva je stala pred njim. OSMO POGLAVJE Warrenove grožnje Dekle, ki je bilo v svoji lahki poletni obleki kar očarljivo, ga je presenečeno pogledalo. Potem ga je spoznalo, ta njeno začudenje se je izprevrgk) v jezo. »Spet vi!« je rekla. »Ni dovolj, da se zaletavate vame pred ljudmi. Zdaj se vsiljujete še v moj dom! Ali ste prismojeni? Kdo ste prav za prav? Cernu me zasledujete?« Warren bi bil najrajši sto metrov pod zemljo. Komaj se je zbral ta ji rekel. »Clinton sem,« je rekel. »Wanreo Clinton.« »Da, slišala sem govoriti o vas,« je odvrnila JiM. »Letalec ste ta vaše letalo se je snoči na polju razbilo. Oprostite mi, — zdi se mi, da ste od padca še nekoliko zmešani.« Warren jo je pogledal resno, kolikor jo je mogel. Uprla je vanj tiste lepe oči, ki se jih je tako dobro spominjal. »Prišel sem. da bi se pomenili z vami o nečem zelo resnem, miss Glenisterjeva,« je dejal. »Takoj zjutraj, ko sem vas zagledal, sem vas spoznal.« »Spoznali ste me? Ne vem, kaj naj *o pomeni. Kolikor vem, se še nikoli v življenju nisva videla.« »Ne govorite tako! V pretekli noči sva se videla sredi vrta v CaTringtomovi graščini,« je neusmiljeno nadaljeval War-ren. »Bili ste v črni obleki in imeli ste svileno pleteno lestvo. Izsilili ste mi obljubo, da o najinem srečanju ne bom iz-pregovoril niti besedice, toda s policijo sem imel h-ude sitnosti, in zato vas prosta, da me odvežete obljube.« »Molčite!« je vzkliknila. Warren je ubogal. Jezna se je vzravnala. »Ali ste čisto izgubili glavo?« ga je vprašala. »Davi sem vas videla prvič v življenju. Kako ste me mogli videti v Car-ringtonovem vrtu v obleki, ki ste jo omenili. »Prepričan sem, da je bilo tako«, je mimo rekel Warren. (Stari dvomi so se mu vrnili). »Ne morem si razlagati, zakaj tako trdno vztrajate, da ni bilo tako. Saj sva sama, ali ne? In to je samo najina skrivnost!« »O!« je obupano vzkliknila. »Smešno je! Ale ne veste, da obdaja Carringtonovo graščino štirideset čevljev visok zid?« »Seveda vem, saj sem splezal čezenj s pomočjo vaše lestve!« »Gospod Clinton, motite se, ali pa se vam je zmešalo«, mu je hladno rekla. »Vse je tako smešno, da se niti jeziti ne morem resno. Vse kaže, da ste dobro vzgojeni. Ali mislite iti? če misliti ostati tu, vam povem, da pojdem takoj na va* in da se bom pritožila pri policiji.« Warren je zardel. Prezir mladega dekleta je bil preočiten. Zdaj je bi! prepričan, da se je zmotil. »Oprostite mi, gospodična Glenisterjeva«, je dejal, »šel bom«. »Hvala!« »Oprostite mi, nisem vam mogel verjeti . . . Prepričan sem bil, da ste dekle, ki sem ga srečal ... Ne vem, kako sem se mogel tako zmotiti.« Obrnil se Je proti vratom in ona se j* nasmehnila. »Ne govoriva več o tem, gospod Chin-ton«, je rekla. Z eno roko je odprla vrata, z drugo pa sl je snela klobuk. »žal mi je, da sta bili najini današnji svidenji tako vihravi, toda, — saj vam to pot nisem daja klofute, kaj ne?« Zdaj se je že vedreje nasmejala in vrgla lase nazaj. »Upam, da se bova še videla . . . Kaj pravite?« »Nič», je iznenada odsekano odvrnil Warren Clinton. V resnici je na tihem zaklel. In napravi! je nekaj še bolj čudnega. Namesto, da bi stopil čez prag, je vzel stol in sedel. (DaUe sledfc) Svečanost ob Prešernovi rojstni hiši Skromna gorenjska vasica Vrba, Prešernov rojstni kraj, je včeraj doživela praznik, kakršnega zlepa vsa Slovenija ne pomni, številni mlaji, zastave, venci in trume ljudstva so pričale, da doživlja Prešernova Gorenjska in z njo vsa slovenska zemlja svečan dan, ko prehaja pesnikova rojstna hiša v last vsega slovenskega naroda. Ta dogodek pa je predvsem omogočil slovenska mladina, ki je zbrala svoja skromna sredstva za odkup in se s tem na čudovit način oddolžila svojemu velikemu geniju. Slovesnosti, ki bi se bila ob lepem vremenu brez dvoma razvila v mogočno narodno slavje, se je udeležilo veliko število domačega ljudstva, mladine iz vseh krajev Slovenije in drugih gostov. Svečanosti so se udelžili tudi naslednji ugledni javni in kulturni delavci: ban dr. Natlačen, rektor univ. dr. Kušej, dr. Kidrič, 2upan-čč, Finžgar, ki je dal za današnji dogodek pobudo, in zastopniki gledališča, Pen kluba, Slov. matice in drugih kulturnih, narodnih in gospodarskih društev. Prišli so tudi Sokoli, Slovenski fantje in dekleta, gasilci in druga društva. Pri slovesnosti, ki jo je prenašal tudi ljubljanski radio, so sodelovali gledališki igralec Levar, ki je na začetku in koncu recitiral Prešernove pesmi, pesnik Župančič, ki je slavil Prešerna kot slovenskega genija, ki je dal izraza vsemu globokemu svetu slovenskega doživljanja in ki ni bil le glasnik svojega srca, temveč svojega naroda, — nadalje je spregovoril predsednik odbora za odkup hiše dr. Kušej, ki je izročil banu dr. Manku Natlačenu v Umor v pohlepu po denarju V soboto zvečer ob 10. uri je v Sotel-skem v Šmarju pri Jelšah ustrelil 25-letni posestnikov sin Jože Verbovšek 46-let-nega hlapca, italijanskega državljana Franca Jereba, ki je služil pri posestniku Karlu Poljšaku ml. Hlapec Jereb je s svojim večletnim delom v Belgiji in Franciji prislužil precej denarja. Lani se je nameraval poročiti, nazadnje se je premislil in odšel v službo k 351etnemu posestniku K. Poljšaku. Ta pa se je hotel polastiti hlapčevega denarja, okoli 15.000 din. Začel je nagovarjati soseda Jožeta Vrbovška, da bi hlapca ubl. Napravila sta načrt in v soboto sta Poljšak in njegova žena odšla od doma, tako da bi Vrbovšek lahko nad hlapcem nemoteno izvršil zločinsko dejanje. Proti večeru je prišel Vrbovšek k Poljšaku s pištolo »Steyer« In steklenko vina. S hlapcem sta odšla v klet, nekaj časa pila, znanada pa je Vrbovšek naperil proti hlapcu samokres in ga ustrelil v trebuh. Po krvavem dejanju je morilec pobegnil, hlapec pa se je zavlekel k staremu Poljšaku, kjer je vse izpovedal, šmarski orož-nki so še isto noč dali prepeljati v celjsko bolnišnico ranjenega hlapca, kjer je pa v nedeljo zvečer izdihnil. Poljšaka ml. in Vrbovška so pa aretirali in predali celjskemu sodišču. Dejanje priznavata. Konjske dirke v Ljutomeru Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru je moralo za 14. t. m. napovedane dirke zaradi dežja odgoditi na 21. maj. Tudi ta dan so hudi nalivi in razmočeni teren, ogrožali varnost vozačev in živali. Obisk občinstva je bil slab. Navzlic slabemu terenu ni bilo nezgod, le vozačem je blato oviralo pogled. Dirke je s priznano rutino vodil predsednik Kola g. Mirko Šumak, bana je zastopal sreski načelnik dr. Farčnik, iz Zagreba je prišlo zastopstvo Kasaškega društva s predsednikom g. Edom Funkom. Rezultati: I. Dirka Centrale kasaških društev Jugoslavije: 1. Krka, lastnik Bežan Anton, vozač Vavpotič Joško, 2. Nelson Viktor, Slavič Alojz, 3. Princesa. II. Dirka Sreskega kmet. odbora v Ljutomeru: 1. Marjan, Berden Katarina, 2. Lidija, Vavpotič Jakob, 3. Pri-ma I., Špindler Alojz. IV. Galopska dirka Knez Mihajlo: 1. Valencija, Stajnko Vilira iz Zagreba, 2. Sumadinec, Panič iz Čakovca, 3. Gladiator, Papst iz Zagreba. V. Spaminska dirka Vekoslava Razlaga: 1. Julija, 2. Princesa, 3. Legro. VI. Muropoljska dirka, kmečka ravna galopska: 1. Parafina, Slavič Ludvik, jahač Stajnko Vilim, 2. Kadet B, Bunderl Ivan, 3. Rubin, jahač Slavič Ludvik. VII. Spominska dirka Antona Slaviča, dvovprežna: 1. Firlica—Lidija, Zitek Franc in Vavpotič Jakob, vozač Vavpotič Joško, 2. Kanada—Legro, Marinič Franc in Novak Alojzij, 3. Princesa—Zemun, Slavič Ludvik in Šalamun Joško. VIII. Dirka Čakovec, preponska galopska dirka: 1. Sumadinec, Panič iz Čakovca, 2. Valencija, Stajnko Vilim iz Zagreba, 3. Cilka, Papst iz Čakovca. Upamo, da bodo jesenske dirke izpadle ugodnejše. „Krka“ je bila prodana v Zagreb za 10.000 din, tudi 3-letna „Lada“ je šla v Zagreb, Nervus vitae je šel za 10.500 din v Banjo Luko. Velika škoda, da se prodajajo kobile in s tem najboljše živali odtegnejo reji. varstvo ključe Prešernove hiše ter se zahvalil slovenskim šolarjem, ki so omogočili izvedbo te lepe zamisli. S tem postaja Prešernov dom last vseh Slovencev ne le v Jugoslaviji, temveč po vsem svetu. Po prevzemu varstva nad pesnikovi hišo je spregovoril ban, ki je, navajajoč njegove verze, pokazal, kako neizmerno živ in sodoben je še vedno Prešeren in izrazil vero, da bodo še tisočletja dolgo hodili Slovenci semkaj častit spomin svojega velikega sina.' Za banom je govoril še domači župnik, nakar so pevci zapeli več pesmi, in ljudstvo se je začelo razhajati. Vsekakor spada dan, ko se je spremenil Prešernov dom v njegov muzej, med nadsvetlejše dneve slovenskega duhovnega življenja! vokalne glasbe sploh. Kot idejni inicia-tor predstavlja F. Marolt hkrati tudi centralno osebnost teh novih stremljenj. Ima pa tudi vse odlike, ki so za iniciativnega kulturnega delavca neobhodne: nazorsko točno opredeljeno izhodišče in cilj, brezkompromisno doslednost v izvajanju začrtanega programa in — kar je glavna značilnost pravega intelektualca — pro-fundno znanje, ki je nastalo z nenehnim kumuliranjem novih spoznanj, z nenehnim kumuliranjem znanstvenega in umetniškega kapitala. O nazorskem elementu njegove osebnosti velja diskutirati na drugem mestu, a končno sodbo o tem bo dala zgodovina. Za nas so najvažnejša njegova naziranja o umetnosti in specialno o glasbi. M. odklanja samo-artizem, samoveljavnost estetskega momenta v umetnosti, skratka stališče esteticlzma. Estetska komponenta je le ena komponent v širokem utilitarističnem pomenu umetnosti, ki ima služiti v veliki simfoniji vseh panog človeškega udejstvovanja v zadnji konsekvenci življenju kolektiva — naroda. Kar velja za umetnost sploh, velja seveda tudi specialno za glasbo. S tega zrelišča je razumeti, da odklanja Marolt z vehementno borbenostjo vse, kar je lažnega, nepristnega v glasbi, kar nujno vodi do razkrajanja narodnega bistva (na pr. jazz, tako imenovana »nova stvarnost«, laži-modema glasba itd., kar je posneto iz njegovih razpravic, objavljenih v programih APZ-a). Tako je v iskanju pristnega nujno prišel do najpristnej-šega: do prvin resnične slov. narodne pesmi. Tu je njegovo izhodišče, a cilj mu je regeneracija slov. glasbene kulture s pomočjo te pristne slov. nar. glasbe. Tako opredeljen in oborožen s širokim teoretičnim znanjem in izredno vokalno-diri-gentsko veščino, pridobljeno v strogi vztrajnosti, je šel na delo. Prvo, kar je prinesel APZ v naše današnje vokalno-glasbeno življenje, so stilski koncerti. To seveda ni nič bistveno novega, ker smo to prej tudi že imeli. Toda prej so bili taki stilski koncerti sporadični, pri APZ-u pa so postali sistem, v dobi preloma za orientacijo vsekakor potreben in koristen. Drugo je spoznavanje zgodovine našega glasbenega ustvarjanja, kar nam omogočajo po zgodovinskih dobah razporejeni koncertni sporedi. Tretje — in to je najvažnejše, prav v tem je zgodovinski pomen dela APZ-a — odkril nam je na novo z znanstveno eksaktnostjo in umetniško dovršenostjo slov. narodno pesem. Koncerti slov. nar. pesmi, krajevno razporejeni (Korotan, Bela krajina, Panonija, Sredozemlje, Gorenjska, Dolenjska), je dosegel APZ troje. 1. Pokazal nam je resnično slov. nar. pesem za razliko od raznih quasi-narodnih pesmi. 2. Dokazal je, da ne more biti govora o revščini naše narodne glasbene tvornosti. Citiram samega Marolta: »Vsa zdihovanja o revščini naše narodne pesmi, ki jo vsak čas apostrofira ta ali oni naš glasbenik, so argumenti zelo omejenega etičnega obzorja in površnega poznavanja naše narodne pesmi. Pisariti o revščini svojega naroda in mu očitati, da nam je dal v primeri z drugimi revno pesem, je nizkotno zmerjanje samega sebe; besedičiti na uho vsemu svetu, da naša nar. pesem ni za moderno uporabo, je v skladu z »moderno stvarnostjo«, priča pa tudi, da takšen klicar ne pozna mnogo preko nekaj sto spak iz najnovejše dobe, o pristnih naših in tujih narodnih pesmih pa ne ve dosti več povedati...« »... naj ustvarjajo mesto besedi takšne pesmi, ki bodo po svoji pristnosti, intimnosti in ga-ivnosti narodu vzor...« 3. Udaril je s temi koncerti temelje za pravilno pojmovanje našega vokalnega ustvarjanja in reproduciranja. Kdor koli od ustvarjajočih glasbenikov ni poslušal s predsodkom, ni mogel več mimo refleksa teh doživetih A reprodukcija APZ-a pod Maroltom je ideal zborskega petja, ki naj služi za zgled vsem našim pevskim korporacijam. — Rekel bi, da predstavlja delo APZ-a v tej smeri širok in v svojem okviru uspel poskus preporoda slovenske pesmi. (Se nadaljuje.) L. N. Darulte za azilni sklad PTLI MALI OGLASI Življenje je sladko, toda plemenita čast je slajša ko plemenito življenje. (Shakespeare). Razume se meri z dejanji, ki terjajo naivečji napor. (Platon). X 300 koračnic je skomponiral na dan knez Ljudovik XI. od Hessena Danm-stadta. Mož je bil velik prijatelj vojaških koračnic. Klical je pred se kapelnike in ti so morali napisa/ti v notah, kar je on zaigral na klavir. Tako je šlo izpod njegovih rok na tisoče in tisoče koračnic. X Prav po ameriško... Jim Moran je novinar, mehanik, risar reklam in učitelj glasbe. Znan je postal po tem, da je potegnil Eskima, moža sredi ledenih planjav, da je kupil od njega hladilnik! Mož je preizkusil tudi svojo potrpežljivost s tem, da je iz velikega kupa sena zbiral več dni iglo tako, da je odlagal bilko za bilko na stran... X Skupni list nordijskih držav. Švedska, Norveška, Finska in Danska izdajajo skupen list, ki ima tudi članke v angleškem, francoskem in nemškem jeziku. »Le Nord« prinaša tako v zadnji številki vrsto člankov o organizaciji in vojni politiki severnih držav, o stanju na Islan-du, o norveški aneksiji Južnega tečaja itd. X Most zaljubljenih na Niagari bo spet zgrajen. Stari železni most jc Bil lani uničen, strle so ga ogromne ledene ploskve, ki so pritiskale nanj. Zdaj bodo postavili železno konstrukcijo v enem samem loku. Za most, ki ga bodo gradili 15 mesecev, bodo porabili 5 milijonov dolarjev. X Golob Je naročil zajtrk nekemu šoferju v Essexu, ki se je vedno jezil, da ni bil zajtrk pripravljen, kadar se je vrnil domov. Nabavil si je goloba pismonošo in kadar se z avtom bliža domu, izpusti že več ur prej ptiča, ki ima na nogi pritrjen listek, s sporočilom ženi, kaaj bo doma. X Oporoko na gramofonski plošči so napravili te dni v Varšavi. V tovarno gramofonskih plošč so prišli štirje gospodje v črnem in zahtevali, da napravijo novo ploščo. Pred aparat za sprejemanje je sto- §il notar in dejal: „V naš urad je prišel anes X.Y., ki ga osebno poznamo/* Znan varšavski industrijalec je nato prečital svojo poslednjo željo, ki je bila urezana na ave plošči. Notar jc ploščo zapečatil in shranil. Ko bo bogatin umrl, bo prišla do veljave kot najbolj utemeljena oporoka, ki so jo poznali doslej. Kultura Koncert APZ-a II. Od ponovnega nastopa Fr. Marolta na vodstvu APZ-a 1. 1932 torej datira odločilna doba v razvoju tega društva in slov. CENE MALIM OGLASOM« V malih oglasih stane vsaka beseda SO par: oalcaanlla oristotblna ta te oglate le din 6.—. Dražbe preklici- doolsovanla la ženltovanlskl oglasi dto 1— oo besedi. Nalmanlil znesek ca te oglase le din 10.--. pebelo tiskana besede se ra&oaslo dvolno. Odami davek za enkratno oblave tnala din 2.—. Znesek ta male ozlase te otačule tako! oH naroCtln oziroma «a le vposlatl v Pisma skaoal t narotllom ali na oo ooltnl položnici na Čekovni raCnn »t 11.409. Za vse pismene odtovore slede matih oglasov se mera oriloiltl znamka sa 8 din Razno BOLJŠA DRUŽINA ki bi vzela malega otroka v celo oskrbo, naj pošlje ponud ibe pod »Dobro ravnanje« na opravo fista. 4569—1 Posest NOVOZIDANO HIŠO 13% donosno (10.800 din letno), v industrijskem oredmest ju prodam za din 56.000 gotovine. 30.000 vkniižbe, in še 3 hiše po 30.000 do 45.000 din. Informacije: Fostržin, Pobrežje, Gosposvetska 56. Maribor. 4469-2 Prodam PRODAM KNJIGO »Banke i štedlonice d. d.« Kra pinske Toplice v nominalni vrednosti din 9000.— za din 7500.—. Pismene ponudbe na upravo pod »Hranilna knjižica«. 4868-4 Stanovanle VILNO STANOVANJE 3 sobno, sončno, komfortno, oddam 1. julija. Ponudbe pod Blizu parka« tu uoravo lista. 4571—5 Sobo odda 2 GOSPODA sprejmem na brano in stanovanje. Koroščeva 6. 4567—7 VELIKA soba štedilnikom se takoj odda. Dr. VerstovSkova 1, Pobrežje 4570—7 SOBA se odda z oskrbo ali brez, Aleksandrova 55. vrata 1 4572—7 Čitajte„Večernik“ iniRiHiii Najboljše kosouno apno Flpnenlce Rnt. Blrollo. Kresnice pisarna: Rnt. Sirollo. Ljubljano, Dalmatinova ulica 10 m Izd ta In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se na trača jo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 ko uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.