ISSN 0350-5561
za konectedna
Jutri bo občasno rahlo deževalo ali rosilo. V noči na soboto se bo ohladilo. V soboto popoldne bodo možne kratkotrajne snežne plohe.
tS let
številka 46
četrtek, 20. novembra 2008
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Bodo komaj sprejeti proračun kmalu popravljali?
V torek so velenjski mestni svetniki in svetnice skorajda brez razprave sprejeli proračuna občine za leti 2009 in 2010.			
Če so ga v prvi obravnavi v mesecu oktobru še vsi podpirali, tokrat od 29 prisotnih na seji zanj ni glasovalo kar 10 svetnikov in svet-	nic, a nihče ni bil proti. Vzrok? Večina je svoj »vzdržan« glas podpore utemeljevala z gospodarsko krizo, ki zna bistveno spremeniti -"-^T-:-7M-T"	prihodke v proračunu. Zato lahko že hitro pričakujemo popravke, torej rebalans. A dejstvo je, da pravočasno sprejet proračun	omogoča upravi lažje in bolj tekoče delo. Več o seji na strani 3. ■ bš
Brezbrižnost
Milena Krstič - Planino
Petek dopoldne. Odprtje enega od novih nakupovalnih središč. Gneča, da redkokje in redkokdaj taka. V njej predvsem starejši ljudje, ki se jim je v siceršnji vsesplošni novembrski zdolgočasenosti in jesenski melanholiji obetalo pestro dopoldne: ugodna ponudba, zabavni program, pogostitev, nagrade ... Vse, kar vleče na enem mestu. In je potegnilo.
V	nepopisni gneči je eni od obiskovalk postalo slabo. Priskočili so varnostniki. Gospo, ki ji je bilo vedno huje, so bolj nesli kot
pospremili v notranjost, kjer so jo, ko so ji prinesli stol, posadili nanj. Zunaj se je program odvijal naprej.
Sledil je klic na nujno medicinsko pomoč. Reševalno vozilo je prišlo dokaj hitro. A kaj, ko se je v množici komaj prebilo do vhoda v trgovino, kjer so medtem že prerezali otvoritveni trak, da bi gospe, ki je potrebovala njihovo pomoč, lahko pomagali. Kako nujno je bilo, se še ni vedelo, a slišim, da naj bi se potem vse dobro izteklo. K sreči. Ker - lahko se tudi ne bi.
Dogodek bi bil mogoč kjerkoli. Na katerikoli prireditvi ali otvoritvi, kjer se zbere veliko ljudi. Kljub prošnjam, naj se za božjo voljo vsaj za trenutek ustavijo, umaknejo, naredijo prostor za reševalce, se množica ni pustila motiti. Mogoče v vrvežu niti slišala ni. Razmišljala pa prav gotovo ne. Obnašala se je kot čreda, v kateri je vsem vseeno za vse. Pomembno je bilo biti prvi, priti skozi vrata. Reševalno vozilo in reševalci naj kar čakajo. Gospa, ki ji je slabo, prav tako. Kaj pa ji je bilo treba riniti v gnečo, če je brez kondicije? Ja, tudi kako tako vprašanje je bilo slišati.
Pa bi se lahko zgodilo tudi vam. Ali vam bližjim. Bi vam bilo v tem primeru tudi vseeno? Ne verjamem. daj in zakaj smo postali tako brezbrižni, brezčutni?
V	petek me je bilo sram. In strah.
Sanjsko zakorakali v Evropo
Za boljšo povezanost in prepoznavnost
V tem šolskem letu je v slovenskih srednjih šolah prvič zaživel strokovni program okoljevarstveni tehnik. Na Poklicni in tehniški rudarski šoli Šolskega centra Velenje se v tem programu izobražuje 29 dijakov, od tega 21 deklet. Da bi bil program kar najbolj prepoznaven in povezan z okoljem, so vodstvo šole, učitelji in dijaki pripravili projekt Za vas in za nas posadimo drevo.
Minuli četrtek so na simboličen način zaznamovali začetek izobraževanja prve generacije okoljevarstvenikov in njihovo obljubo sebi, okolju in planetu Zemlja, da lahko računajo nanje.
Tp
* ai
gorenje,
generali'
^ VEGRAD
''Vc^js,'
Rokometaši Gorenja so ■-i-	se na uvodni tekmi
pokala Evropske rokometne zveze poigrali s podprvakom Črne gore. Na pot na Cetinje z zalogo devetnajstih

Ivan Čupič (na sliki) je
hiter kot veter in nerešljiva uganka za gostujočo obrambo. Dosegelje kar 14 golov.
jjFoto: s. Vovk) t
TEŠ (le)
začasno
ustavila
blok
dve
7
Mislimo na
energijo
Priloga: narava zdravje
9
17
9770350556014
2

lokalne novice
Okoljevarstvenos oglasje za blok6
Šoštanj - Na sedežu Občine Šoštanj in spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za okolje je na vplogled dokumentacija za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za izgradnjo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, skupaj s poročilom o vplivih na okolje, idejno zasnovo in osnutkom o okoljevarstvenem soglasju. Mnenja in pripombe lahko javnost vpiše do 15. decembra v knjigo pripomb na Občini Šoštanj ali neposredno na naslov Agencije.
■ mkp
Mladi zam lade obd nevihs trpnosti
Velenje, 15. novembra - V nedeljo je bil mednarodni dan strpnosti. Mladi prostovoljci, ki delujejo pod okriljem Mladinskega centra Velenje, so dan pred dnevom strpnosti organizirali akcijo v centru mesta. Namen akcije je bil obvestiti čim več prebivalcev Velenja o pomenu dneva in pomenu strpnosti v današnji družbi. Poleg tega so mimoidoče v centru Velenja informirali in izobraževali o odgovornosti, ki jo imajo v demokratični državi. Prostovoljci so v petek popoldne razdeljevali letake, hkrari pa so naredili anketo o strpnosti med Velenjčani. Prav zanimivo bo videti rezultate.
■ bš
Menedžerji povečali svoj delež
Velenje - Po poročanju Ljubljanske borze je v začetku prejšnjega tedna holdinška družba Ingor, ki jo je ustanovilo blizu 100 menedžerjev velenjskega Gorenja s Franjem Bobincem v ospredju, povečala svoj delež v Gorenju iz 3,9 na 5,4 odstotke. Družba je kupila 212.500 Gorenjevih delnic, zanje pa je odštela več kot 3,451 milijonov evrov. Nakup so menedžerji opravili deloma z lastnimi sredstvi, deloma s najetjem bančnega kredita.
■ tp
Svetovnemu dnevu otroka v čast
Velenje - Danes ob 17. uri se bo v dvorani Doma krajanov Konovo pričela prireditev ob svetovnem dnevu otroka. Pripravlja jo Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje v sodelovanju s 14 društvi prijateljev mladine, ki delujejo v posameznih krajih vseh treh občin v Šaleški dolini. Posebno vrednost bo obeležitvi svetovnega dneva otroka dalo dejstvo, da so program pripravili prav v društvih prijateljev mladine, torej ga bodo izvedli otroci in mladostniki iz vse doline. Na odru se bo zvrstilo kar okoli 100 nastopajočih. Program pripravljajo v društvih prijateljev mladine Šmartno ob Paki, Paka, Kavče, Konovo, Skorno-Florjan, Škale, Pesje, Ravne Topolšica in Lokovica. Vabljeni, da skupaj z njimi del današnjega svetovnega dneva otoka preživite tudi vi.
■ bš
Kaj veš os ladkornibo lezni?
Šoštanj - Osnovna šola Šoštanj v sodelovanju z Društvom diabetikov Velenje v soboto, 22. novembra, organizira 10. državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni. Otvoritvena slovesnost bo ob 10.30 v telovadnici Osnovne šole Šoštanj.
■ mkp
Pomoč družini s težkim bolnikom
Velenje, Lions klub Velenje je pripravil v sodelovanju z Galerijo ARSIN iz Velenja in slikarko Zlatico Becci iz Radenc dobrodelno prodajno razstavo njenih 47 umetniških del.Udeleženci otvoritve so sprejeli lepo izdelan katalog s CD. Cene umetniških del so bile med 350 in 1.000 €, odvisno od velikosti in umetniške ocene. Razstavo so si ogledali številni ljubitelji in poznavalci slikarstva. Z angažiranjem Lions kluba Velenje je bilo v času razstave prodanih 24 umetniških del s skupnim izkupičkom okoli 12.000 €. Avtorica je 25 % izkupička oziroma okoli 3.000 € podarila Lions klubu Velenje za dobrodelne namene, poravnala pa je tudi galerijske stroške in stroške otvoritvene slovesnosti. Lions klub bo s tako pridobljenimi sredstvi pomagal družini s težkim bolnikom in ji nabavil elektronsko krmiljeno posteljo.
Posvet o upravljanju s srnjadjo
Velenje - V soboto, 22. novembra, bo v Velenju potekal prvi slovenski posvet z mednarodno udeležbo O rupravljanju z divjadjo: srnjad, ki ga organizira Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije. Na njem pričakujejo okoli 250 udeležencev. Ideja o posvetu je nastala lani na 8. evropskem kongresu o srnjadi, ki je prav tako potekal v Velenju. Posvet o srnjadi je prvi v vrsti predvidenih vsakoletnih posvetov o upravljanju z divjadjo, na katerih bodo poleg domačih raziskovalcev slovenski znanstveni in strokovni javnosti svoje najnovejše izsledke predstavili tudi nekateri uveljavljeni svetovni raziskovalci. Poleg predavanj bo potekala tudi okrogla miza, na kateri bodo izmenjali poglede in ideje na trenutno upravljanje s populacijo srnjadi v Sloveniji ter nakazali perspektive za boljše upravljanje v prihodnosti.
■ mkp
Priložnost za osvežitev razvojnih usmeritev
Velenje - V sredo, 26. novembra, bo v Novi v Velenju Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica v sodelovanju z ostalimi nosilci razvoja v regiji Saša organizirala razvojno konferenco. Začeli jo bodo ob 9. uri.
Direktor zbornice Franci Kotnik je povedal, da je njen namen osvežitev usmeritev, zapisanih v območnem razvojnem programu za obdobje 2007-2013, hkrati pa naj bi ob tej priložnosti podpisali sporazum o skupnem načrtovanju turistične dejavnosti v regiji Saša ter pobudo za umestitev gospodarskega razstavišča Saša subregije v resolucijo nacional-
nih razvojnih projektov za obdobje 2007-2023. Sporazum naj bi podpisali predstavniki občin, gospodarske, obeh obrtno-podjetniških zbornic Velenje in Mozirje ter posameznih gospodarskih subjektov, podobni pa bodo tudi podpisniki pobude. Organizatorji pričakujejo blizu 150 udeležencev, med drugim poleg županov, vseh vidnejših predstavnikov gospodarstva regije Saša še generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije mag. Sama Miliča ter predstavnike nove slovenske vlade.
V osrednjem delu razvojne konference bo predsednik Odbora za razvoj
regije Saša dr. Milan Medved predstavil vlogo in pomen odbora, mag. Bojan Mažgon iz svetovalne družbe Prof. dr. Ferk & Partner pa strateške priložnosti regije na področju turizma. Prvi tematski sklop bosta zaokrožila dr. Uroš Rotnik, direktor Teša, in dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje, s predstavitvijo področja energetike v regiji do leta 2040 in po njem.
O nadaljnjem razvoju in kreiranju podjetniške regije Saša bodo govorili član uprave Gorenja, d. d., Franc Košec, predsednik uprave Skupine Fori Milan Forštner ter predsednika
Območno-podjetniških zbornic Velenje in Mozirje Miran Irman ter Janez Kaker. Direktor Saša inkubatorja Drago Potočnik bo v svojem prispevku namenil osrednjo pozornost pomenu in pogojem za ustanovitev gospodarskega središča regije, direktor Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Velenje, Robert Rajšter pa kadrovskim težavam v regiji. O načinih za boljši prenos znanja iz izobraževalnih ustanov v gospodarstvo pa bo razmišljal predsednik sveta Regijskega študijskega središča s sedežem v Celju dr. Franc Žerdin.
■ tp
Iz občine Šmartno ob Paki
Za zdaj ni težav
Zaradi povečanja proizvodnih zmogljivosti v Tešu mora Eles ojači-ti transportne poti z električno energijo, zato načrtuje rekonstrukcijo obstoječega daljnovoda Šoštanj -Podlog.
Na nedavni zadnji seji šmarškega občinskega sveta je predstavnik Ele-sa Boštjan Butar povedal, da bodo daljnovod obnovili na 6 oziroma 7 lokacijah, bolj ali manj v obstoječem koridorju. Pri sklepanju služnostnih pogodb z lastniki zemljišč na območju občine Šmartno ob Paki, ki so pogoj za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja, za zdaj niso zaznali kakšnih težav tudi zato, ker so jim ponudili primerno odškodnino. Prav tako so, po njegovih besedah, naročili presojo vplivov na okolje, čeprav po novi uredbi za takšen objekt ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Parametri ne izkazujejo prekoračitev določenih emisij v okolju. Sicer pa naj bi bila merila glede elektromagnetnih sevanj v Sloveniji 10-krat bolj stroga, kot to predvideva evropska zakonodaja.
Šmarški svetniki so predstavniku Elesa predlagali, da za zainteresira-
no javnost pripravijo še kakšno obravnavo in podrob no obrazložitev v zvezi z naložbo in njenim vplivom na okolje.
Kolikopr ispevek občine za izlet z
vlakom? ^■
Na predzadnji seji sveta je svetnika Franca Berdnika zanimalo, koliko je občina prispevala za vsakega udeleženca z vlakom v Sarajevo in v Kamnik. Na zadnji seji pa je izvedel, da za prvi 10, za drugi izlet pa 5 evrov. Po zagotovilih šmarškega župa na Alojza Podgorška so se za takšen prispevek odločile vse sodelujoče občine v projektu v regiji Saša.
1000 evrov za Ano ^■
Med pobudami in vprašanji na zadnji seji občinskega sveta so svetniki obravnavali tudi prošnjo članice slovenske alpske smučarske reprezentance - domačinke Ane Drev. Ta je v njej pojasnila, da morajo tekmovalke obveznosti za novo sezono plačati same (po nekaterih podatkih 5600 evrov). Ker je bila poškodovana in si je morala tudi zdravljenje plačati sama, bi stroške nove sezone težko
zmogla sama.
Svetniki so menili, daje malo športnikov iz tukajšnjega okolja, kije doseglo takšne uspehe kot Ana, zato so ji iz občinskega proračuna namenili 1000 evrov. Po zagotovilih svetnika in predsednika Društva športnih navdušencev Šmartno ob Paki Marjana Kneza so Ani po svojih močeh pomagali tudi v društvu.
Povezovalnac esta dok onca tega meseca
Več kot 100 tisoč evrov so namenile Slovenske železnice za izgradnjo povezovalne ceste Rečica ob Paki-Podgora, ki je v tukajšnjem okolju povzročila nekaj polemike.
Zaradi omenjenih vlaganj je namreč železnica ukinila nivojski prehod malo višje, občina pa odredila zaprtje dela ceste do tega železniškega prehoda. Ko je bila povezovalna cesta asfaltirana, del ceste do nivojskega prehoda že razrit, je cestni inšpektor povezovalno cesto zaprl, ker menda ni bila zgrajena po predpisih. Občina je morala razrito cesto usposobiti za promet.
Očitno pa se stvari v zvezi s pove-
zovalno cesto ob železniški progi v Rečici ob Paki sedaj le premikajo v pravo smer. Po informacijah naj bi namreč do konca tega tedna izvajalci odpravili večino ugotovljenih nepravilnosti: popravili naj bi krivino ob koncu ceste v logu, uredili prometno signalizacijo ter postavili ograje. Izvajalci in naročniki upajo, da ne bo prišlo do novih zapletov in da bo cestna povezava lahko služila svojemu namenu že pred iztekom tega mese ca.
Gre zas rečanje
Občina v sodelovanju s krajevnima organizacija RK Šmartno ob Paki ter Gorenje in šmarškim društvom upokojencev vsako leto v okviru občinskega praznika organizira srečanje starejših občanov. Ker se ga vsi povabljeni ne udeležijo, so nekateri med slednjimi menili, da bi jim organizatorji izročili bon v vrednosti prispevka na udeleženca srečanja.
Pobudo je na seji občinskega sveta podal svetnik Franc Berdnik, vendar je svetniki niso sprejeli. V razpravi so menili, da gre za srečanje, druženje starejših občanov in ne morebiti za kakšno obliko pomoči.
■ tp
Lepo je živeti v lepem okolju
Veliko slovenskih lepotcev in lepotic z našega konca - Lepotec tudi nad Štorami - Naša kandidata na zaslišanju - Türk med dvestoletniki
Kar so nekateri že nekaj časa vedeli, so konec tedna v Podčetrtku tudi uradno proglasili. Na prireditvi v Hotelu Sotelia so podelili priznanja v več kot dvajsetih kategorijah »lepotnega«tekmovanja. Gre seveda za tekmovanje v okviru akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki jo pripravlja Turistična zveza Slovenije. Zaključna prireditev je bila v Podčetrtku zato, kerje ta kraj zmagal med izrazito turističnimi kraji. In za ta kraj še posebej velja, da izredno tesno sodeluje s tamkajšnjimi Termami. Pa ni čudno, da si v partnerstvu tudi prizadevajo za ustrezen odkup deležev v njih. Med zmagovalci v posameznih kategorijah so z našega širšega območja še Slovenske Konjice, in sicer med srednjimi mesti, za povrhu pa še v kategoriji mestnih jeder. Dvojni uspeh na malo nižji ravni je uspel tudi Velenju - bilo je drugo med večjimi slovenskimi mesti, kamp Jezero pa tretje. Med najboljše oziroma najbolj urejene se je uvrstila še Dobrna (turistični kraji), Zreče med večjimi termami, med izletniškimi kraji je drugo mesto zasedlo tudi Mozirje. Zdaj, ko so tu na novo lepo uredili staro trško jedro, se morda lahko naslednje leto nadejajo še kakšnega priznanja. Med različnimi drugimi priznanji naj omenimo še priznanje za osnovno šolo Rečica ob Savinji med novejšimi šolami. Čeprav nekateri pravijo, da podelitev teh priznanj samo po sebi še ne pomeni, da je naše okolje res vse bolj urejeno, saj prva tri mesta ali objekti pač dobijo priznanja, naj le ne bi bilo tako. Mesta in različni turistični kraji so pri nas res vse lepše urejeni. In treba je priznati, da taki kraji lažje privabljajo goste, bolje pa se počutijo tudi domačini.
Posebne vrste lepotec pa se ta čas že razteza nad Štorami. 200-metrski
nadvoz bo namreč povezal južni in severni del kraja. Potekal bo nad državno cesto Celje-Rogaška Slatina in, kar je še posebno pomembno, nad železniškimi tiri proge Celje-Maribor in nad industrijskimi tiri. Prav zaradi te gostote prog so zapornice na cesti, ki povezuje dele Štor, spuščene tudi do 16 ur dnevno. Z novim nadvozom, ki naj bi jim ga prinesel sveti Miklavž, bo vseh teh težav konec. Ker ta povezava pomeni tudi povezavo Celja s »svojo« Celjsko kočo, kjer imajo kljub težavam vseeno velike turistične načrte, je projekt vsaj delno financirala tudi ta občina. Te dni pa se je v Ljubljani začel tudi velik proces zasliševanj. Ne zaradi kakšnih sumov kaznivih dejanj, na svojevrstna zaslišanja so morali kandidati za bodoče ministre. Med njimi sta seveda tudi kandidata z našega širšega območja. Pričakovani Velenjčan Matej Lahovnik in presenečenje med kandidati Šentjurčanka Zlatka Ploštajner. In prav ta kandidatka za ministrico (sicer brez listnice) za lokalno samoupravo in regionalni razvoj naj bi se tudi presenetljivo dobro odrezala na zaslišanju. In si pridobila tudi glasove opozicije. Čeprav ni hotela izdati, za koliko pokrajin se v primeru (končne) regionalizacije Slovenije pravzaprav zavzema. Na našem območju smo imeli zadnje dni tudi dva visoka obiska. Evropska poslanka Romana Jordan Cizelj je v Latkovi vasi obiskala podjetje Bisol, prvega proizvajalca fotonapetostnih modulov v Sloveniji (začetki dejavnosti segajo v Velenje). Beseda je seveda tekla o potrebi po hitrejšem razvoju te industrije »z bodočnostjo« pri nas. To podjetje doživlja v času triletnega delovanja hiter razvoj in še do konca leta bo zaposlilo novih 22 delavcev. Celje in nekdanje in sedanje dijake gimnazije pa je obiskal predsednik države Turk. Na posebni množični prireditvi so namreč proslavili 200 let te gimnazije. Ker je bila nekoč edina daleč naokoli, so na prireditev prišli tudi nekdanji dijaki s širšega območja regije.
■ k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik in Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
mz

SEJA
Bo zaradi prispevka za razširjeno reprodukcijo razpisan referendum?
Velenjski mestni svet je s potrebno večino potrdil odlok o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe in kanalizacijske sisteme - Proti glasovala svetniška skupina SDS, ki napoveduje vložitev zahteve za razpis referenduma
BojanaŠ pegel
Velenje, 18. novembra - V torek dopoldne so se na novembrski seji sveta, sicer že 18. po vrsti, zbrali velenjski svetniki in svetnice. Od 33 jih je na sejo prišlo 29. Po pričakovanjih so potrdili proračuna Mestne občine Velenje za leti
Pri obravnavi dokončnega besedila proračuna za leto 2009 je vodja urada za finance Amra Kadrič svetnikom predstavila amandma, v katerem so za najem stacionarnega radarja za meritev hitrosti namenili dodatnih 209 tisoč evrov. Po novem zakonu namreč lahko nadzor hitrosti v prometu oprav-
nostih inm estnihč etrtih.
Pri obrazložitvi glasov pred glasovanjem je Jože Kavtič-nik (LDS) povedal, da kljub temu da je pro ra čun dober, ne bo gla soval zanj, pa tudi proti ne. Zdelo se mu je, daje v njem premalo sredstev namenjenih šolstvu, motilo
2009 in 2010, a ob tem poudarili, da bodo v občinski upravi že kmalu pripravili rebalansa proračunov, ki bosta upoštevala gospodarsko krizo, saj je nerealno pričakovati, da se bo prav zaradi krize v proračunu za leto 2009 zbralo za dobrih 64 milijonov evrov prihodkov. Od tega, koliko sredstev se bo zbralo v občinski blagajni, pa so seveda odvisne številne investicije, ki pomenijo razvoj mesta inp odeželja.
ljajo tudi mestni redarji, za to pa seveda potrebujejo radar. Računajo, da bodo s pobranimi globami za prekrške ta sredstva dobili nazaj v občinski račun. Več sredstev so namenili tudi Rdečemu križu, predvsem za pomoč socialno šibkim družinam, ter medobčinskemu društvu gluhih in naglušnih. Več denarja pa so namenili tudi za srečanja krajanov, starejših od 70 let, kijih pripravljajo v vseh krajevnih skup-
pa ga je tudi, da v njem ni sredstev za grad njo let ne ga baze na. Drago Martinšek (LDS) je prav tako pohvalil pripravo proračuna za leto 2009. Opozoril pa je, da v njem ni upoštevana gospodarska kriza, »ki bo zagotovo vzrok zmanjšanja prihodkov v proračunu«. Zato je predlagal, da občina čim prej pripravi rebalans proračunov za leti 2009 in 2010, v katerih upošteva bolj realna pričakovanja po višini prihodkov in v skla-
du s tem tudi prednostne projekte vm estu.
Svoj glas je obrazložil tudi Franc Sever (SD), kije povedal, da ne bo podprl dvoletnega proračuna občine, in to predvsem zato, ker se je gospodarska situacija od oktobra, ko so odloka obravnavali prvič, pa do torka, ko so obravnavali dokončno besedilo, bistveno spremenila in zaostrila. Zato je tudi on povedal, da so nerealna pričakovanja o višini prihodkov, predvsem od prodaje občinskih nepremičnin. Zato je tudi menil, da je nujno pripraviti rebalans proračuna in v njem natančno opredeliti nujne investicije, vse ostale pa prestaviti vp rihodnost.
Pri glasovanju o odloku proračuna za leto 2009 se je za izreklo
19 od 29 v dvorani prisotnih svetnikov in svetnic, nihče pa ni bil proti. Slika se je ponovila pri glasovanju o proračunu za leto 1010. To pa pomeni, da sta oba odloka o proračunih dobila zeleno luč, saj je zanju glasovala večina svetnikov ins vetnic.
Bo breme za občane preveliko?
EeH£LLIS(££Z)
Se bo sprožil plaz?
Po torkovi seji sveta smo pred mikrofon povabili župana Srečka Meha in svetnika Franca Sev-erja, ki je napovedal, da bo svetniška skupina SDS zaradi na seji že sprejetega odloka o plačevanju prispevka za razširjeno reprodukcijo vložila zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma. In kaj sta nam povedala?
Vodja svetniške skupine SDS Franc Sever: »V času od obravnave osnutka o podaljšanju plačevanja prispevka za razširjeno reprodukcijo do leta 2020, torej od oktobra do danes, se je gospodarska situacija močno zaostrila. Res je, da smo osnutek podprli, vendar moramo vedeti, da kriza ne bo zaobšla Šaleške doline. Zato smo v SDS zaskrbljeni tako za delovna mesta kot višino osebnih dohodkov občanov Velenja, sploh tistih, ki imajo delo v Gorenju. Če vzamemo povpreček
-	če 4-članska družina porabi 20 kubikov vode, bo morala mesečno odšteti 20 evrov za RR
-	0,45 evra za kubik vode in prav toliko za kanalizacijo, plus davek in indeksacija cen vsako leto,
kar bo znesek še višalo. To pomeni, da bodo zaposleni s plačo okoli 500 evrov in tudi vsi upokojenci z nizkimi pokojninami preobremenjeni. Predlagali smo, da nakup nepremičnin s proračunskimi sredstvi v MO Velenje upočasnimo in za leto ali dve sredstva za gradnjo komunalne infrastrukture, ki bi jih sicer prispevali občani, namenimo iz občinskega proračuna. To bi pomenilo približno milijon in pol evrov proračunskega denarja letno. Ker je bil odlok o RR že sprejet, resno razmišljamo o vlogi pobude za razpis posvetovalnega referenduma. Občani bodo na njem lahko sami povedali, ali so pripravljeni še naprej plačevati ta prispevek, ki mu sam pravim »prisilni« prispevek. Druga možnost je tudi, da bi mestni svet razpisal samoprispevek. Ob tem da pravijo, da gre za solidarnostni prispevek tistih, ki komunalno infrastrukturo že imajo, do tistih, ki je še nimajo, naj povem, da imam besede solidarnost dovolj! Sam veliko pomagam ljudem, pa ne govorim o solidarnosti. Mestni proračun pa polnijo tudi ljudje iz podeželja, saj je največji vir v njem dohodnina. Infrastrukturo na podeželju pa so gradili ljudje
in ne mesto.«
Zupan MO Velenje Srečko Meh: »Vesel sem, da je občinski svet sprejel proračuna za leti 2009 in 2010 in strinjam se, da bo zaradi gospodarske krize treba hitro pripraviti rebalans. Znotraj teh proračunov so tudi sredstva za vlaganje v nove vode na področju vodooskrbe in komunalne infrastrukture, pri čemer je treba poudariti, da so vsi trije občinski sveti v Šaleški dolini, torej tudi v Šoštanju in Šmartnem ob Paki, zelo odgovorno sprejemali predlog programa za vlaganja na tem področju in hkrati v prvem branju potrdili tudi prispevek RR, ki je potreben za uspešno izvedbo teh vlaganj. Ta prispevek pomeni, da bomo lahko še naprej zagotavljali primeren komunalni standard tako v primestnih delih občine Velenje, še posebej pa v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki. Tam so v izjemno težki situaciji, saj imajo zelo slabo oskrbljenost z vodo in kanalizacijo. Zato menim, da bi referendum o RR ogrozil tudi razvoj in investicije pri njih. Če bomo pobudo za razpis referenduma res dobili, bomo o njej tudi razpravljali. Bomo pa zelo pazljivo razmislili, ali bomo še naprej vlagali v
izgradnjo vodovoda in kanalizacijo v Vinski Gori. Bo pač treba tamkajšnjim ljudem povedati, da so Franc Sever in svetniki SDS glasovali proti prispevku za RR. To zame ni modro dejanje, saj se tako začenja razprava, kdo prispeva več - mesto ali vas. Sprožil je plaz, posledice pa je težko napovedati. Poskušam pa apelirati na razum, tudi na razum Franca Severja. Seveda je možno tudi, da sredstva, ki bi jih zbrali s plačevanjem RR pri občanih, prispevajo mestni proračuni. A vedeti je treba, da proračun ni vreča brez dna in da to hkrati pomeni, da zaradi tega ne bi mogli izpeljati drugih pomembnih investicij. Posebej tanko bodo piskali v primestnih krajevnih skupnostih MO Velenje, pa tudi v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki. Če si prebivalci MO Velenje želimo visok standard, ga moramo tudi plačati. Standard lahko tudi zmanjšamo, ampak se počutim zelo bedno, kadar na eni strani isti svetniki zahtevajo, kaj vse moramo s proračunskimi sredstvi narediti, na drugi strani pa omejujejo vire, ki se dajo pridobiti od Evrope. Vsakdo mora imeti čisto vest in jaz jo imam. «
V nadaljevanju seje, kije potekala zelo hitro, so svetniki skorajda brez raz prave spreje li tudi odlok o plačilu tako imenovanega prispevka za razširjeno reprodukcijo (RR): Uradno se imenuje »Odlok o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe ter objekte odvajanja in čiščenja komunalnih odpadkov in padavinskih voda za obdobje 2009 do 2020.« Ze doslej ta prispevek plačujejo vsa gospodinjstva v Šaleški dolini ob plačilu položnic za komunalne storitve Komunalnega podjetja Velenje, saj se z novim letom izteka desetletno obdobje plačevanja tega prispevka. Brez dodatnih razlag Komunalnega podjetja Velenje je mestni svet takoj prešel na obrazložitev glasov. V imenu svetniške skupina SDS je Franc Sever pove dal, da odlo ka ne bodo podprli. In ga tudi niso, saj je proti glasovalo 7 svetnikov, med njimi vsi iz stranke SDS. Tokrat se nihče ni vzdržal, 21 pa jih je glasova lo za. Torej je odlok vsee no dobil zadostno večino v mestnem svetu, v veljavo pa naj bi stopil 1. januarja 2009. Franc Sever pa je ob tem napovedal, da bodo v svetniški skupini SDS verjetno vložili zahtevo za razpis referenduma o plačilu prispevka za razširjeno reprodukcijo. Zato imajo 15 dni časa.
Gle de na to, da so na oktobrski seji v prvem branju odlok podprli tudi svetniki SDS, je prav, da zapišemo tudi argumente, ki so jih tokrat vodili k odločitvi, da glasujejo proti. »Proti smo predvsem zato, ker bi mora li plač ni ki RR dobiti lastniški delež na komunal-
ni infrastrukturi. Leta 2002 so višino prispevka dvignili za 100 %, program pa ni bil izve den v celoti. V času gospodarske krize ni prav, da bo delavec, ki je reci mo zaposlen v Gorenju, samo za RR pri speval 5 % svoje mesečne plače, torej okoli 12 evrov mesečno. Poleg tega je v programu investicij, ki naj bi se investirale iz RR, tudi zamenjava dotrajanih in azbestnih cevi, kar se po zako nu ne bi smelo financirati iz te postavke,« je zatrdil Sever.
Bojan Škarja (SD) pa je v ime nu svoje svet niš-ke skupine povedal, da bodo odlok podprli, saj gre za solidarnostni prispevek mes ta do vasi. V mes tu je komunalna infrastruktura zgrajena, na podeželju pa marsikje nimajo ne vodovoda in ne kanalizacije. »S tem, da bi v prihodnjih letih dobili varne komunalne vode, pa bomo vlagali tudi v boljše in bolj čisto okolje v Šaleški dolini,« je zatrdil in pouda ril tudi, da je podaljšanje plačevanja prispevka za RR tudi predpogoj za črpanje nepovratnih evropskih sredstev, brez kate rih bodo grad nje še počas nej še.
Imenovali direktorico in usta novi li nov zavod
Mest ni svet je soglas no in brez razprave na mesto direktorice javnega zavoda Festival Velenje za petletno obdobje imenoval dosedanjo vršilko dolžnosti direktorice Barbaro Pokorny. Na seji pa so ustanovili tudi nov javni zavod Galerija Velenje, ki ga je ustanovila Mestna občina Velenje, soustanovitelj pa je podjetje Gorenje, d. d. Dogovor o soustanovitelj stvu sta še pred začetkom seje sveta podpisala župan Srečko Meh in predstavnik uprave Gorenja Drago Bahun. Z njim so se v Gorenju zavezali, da bodo financirali plačo direktorice - to mesto naj bi zasedla Stanislava Pangeršič, ki v podjetju Gorenje skrbi za področje kulture - poskrbeli pa bodo tudi za financiranje nadstandardnih programov Galerije. Nemalo bo prispeval tudi mestni proračun. V letu 2009 je v proračunu MO Velenje za dejavnost Galerije Velenje namenjenih dobrih 143 tisoč evrov.
4
Za vas in nas posadimo drevo
Na Poklicni in tehniški rudarski šoli na poseben način zaznamovali začetek izobraževanja v novem programu oko ljevarstveni tehnik - Na šoli prvič po 50 letih več deklet kot fantov - Zaobljuba sebi, okolju in planetu Zemlja
Dijaki prve generacije okolje-varstveni tehnik so med manjšim številom občanov izvedli anketo o tem, ali so že kdaj zasadilo drevo in za kakšno pri-lož nost.
55 % vprašanih je to že počelo, največkrat pa so zasadili drevo ob rojstvu otroka, ob ustanovitvi društva, nekaj pa tudi ob zasaditvi domačega sadovnjaka.
ževanje deklet.
Slednjo je izkoristila Katja Masnec, ki po dobrih dveh mesecih in pol meni, da je pro gram v celoti izpolnil njena pričakovanja. Čeprav si Premogovnik Velenje prizadeva omiliti posledice rudarjenja, bo za varovanje narave v Šaleški dolini potrebno še marsikaj postoriti. Dijak Lovro Grušov-nik pričakuje, da mu bo program
Velenje 13. novembra - Pod
naslovom 'Za vas in nas posadimo drevo' so pred tednom dni dijaki, profesorji Poklicne in tehniške rudarske šole Šolskega centra Velenje (ŠCV) na poseben način zaznamovali začetek izobraževanja v novem programu okoljevarstveni tehnik. V oddelku je 21 deklet in 9 dijakov. Mimogrede - prvič v 50- letni zgodovine šole se je zgodilo, da je na njej več deklet kot fantov. Da bi uresničili željo po kar najboljši povezanosti in prepoznavnosti novega programa, njegove vpetosti v lokalno in širše okolje, so v petek, 7. novembra, zasadili ob Velenjskem jezeru (ob koncu golf igrišča) 4 drevesa (2 javorja in prav toliko češenj), na priložnostni prireditvi prejšnji četrtek v prostorih Medpodjetniškega izo-
braževalnega centra pa so dijaki, učitelji in gostje izrekli še zaobljubo sebi, okolju in planetu Zemlja, da lahko računajo nanje.
Ravnatelj Poklicne in tehniške rudarske šole mag. Albin Vrabič je v nagovoru zbranim poudaril, da so cilji programa plemeniti: »Usposobiti dijake, da bodo v okviru svojih pristojnosti vestno, etično, odgovorno udejanjali varstvo okolja zase, za vse nas in za zanance. Zadovoljni smo, ker država krepi zavest o sistematični skrbi za okolje. Dijaki, ki bodo uspešno končali naš program ali izobraževanje na Višji strokovni šoli Šolskega centra v programu komunala in okoljevarstvo ali na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju, bodo njeno strategijo na tem področju pomagali udejanjiti.« Zahvalil se je vsem, ki so sode-
lovali pri oblikovanju in nastajanju programa oko-ljevarstveni tehnik, in izrazil upanje, da bo okolje-varstveni gaj ob Velenjskem jeze ru pomem ben prispevek k ozaveščanju čimš iršegak rogal judi.
Po besedah pomočnika direktorja Premogovnika Velenje Ludvika Goloba se v družbi zavedajo posledic opravljanja 130-letne dejavnosti oziroma več kot 200 ton izkopanega premoga. Reševanja so se lotili dokaj zgodaj, saj so med drugim že pred 8 leti pridobili certifikat ISO 14000 ter uredili sodoben varnostno-tehnološ-ki informacijski sistem s kakovostnim monitoringom, kjer 24 ur na dan spremljajo vse vplive na okolje, kijih povzročajo z dejavnost-
jo. Vsi rezultati meritev so pod maksimalno dovoljenimi koncentracijami. »Naša želja je, da jih še zmanjšamo, nekatere pa tudi povsem odpravimo. Zato smo še toliko bolj veseli, da je izobraževanje v programu okoljevarstveni tehnik možno tudi v Velenju, da se bomo lahko s pomočjo pridobljenega znanja dijakov, študentov
skupaj zoperstavili svetovnim okoljskimi zzivom.«
Darko Lihteneker, vodja urada za negospodarske javne službe Mestne občine Velenje, pa je med drugim dejal, da lokalna skupnost podpira program zaradi posledic rudarjenja, direktive EU na področju varstva okolja in tudi zaradi večjih možnosti za izobra-
okoljevarstveni tehnik omogočil pridobitev čim več uporabnega znanja, kar bo dobro zanj, za ŠCV in dolino. Druženje dijakov, učiteljev in gostov sta na priložnostni prireditvi popestrila mlada harmonikarja.
■ TatjanaP odgoršek
Prve svetovne igre miselnih športov
V slovenski reprezentanci sta nastopila tudi Velenjčana Kristij an Kuhar in Gregor Rus
Slovenskib ridžisti vP ekingu( iza rhiva Z. Ž.)
Velenje, Peking - Od 3. do 18.
oktobra so v Pekingu potekale prve svetovne igre miselnih športov, kamor prištevajo šah, bridž, kitajski šah, go in damo.
V bridžu je sodelovala tudi slovenska reprezentanca, v kateri sta bila igralca Šaleškega bridž kluba Kristijan Kuhar in Gregor Rus, ter Zmagoslav Žibert kot vodja odprave in delegat slovenske bridž zveze nak ongresus vetovnez veze.
Na tekmovanju, na katerem se je pomerilo 74 ekip iz vsega sveta, je juniorska bridž reprezentanca Slovenije osvojila 50. mesto, zmagali pa som ladiN orvežani.
»Tekmovanje je potekalo po švicarskem sistemu, tako daje reprezentanca vsak dan odigrala tri dvoboje, v vsakem dvoboju pa 16 iger. Psihično naporno moštve-no tek movanje, saj so bili mla di igralci vsak dan izpostavljeni sedemurni miselni obremenitvi, je zah teva lo davek. Vsa ko pomanjkanje zbranosti in koncentracije je pomenilo vzetek manj, ki je odlo čal o pora zu ali zmagi v dvoboju,« je po vrnitvi
povedal Zmagoslav Zibert.
V sedemnajstih krogih je slovenska juniorska reprezentanca dose-
gla osem zmag, osem pora zov in enn eodločenr ezultat. Para Gregor Jus - Andrej Jus
in Gregor Rus - Kristijan Kuhar
sta se v nadaljevanju prvenstva poskušala z dobro igro uvrstiti
med naj bolj še, toda žal jima v kvalifikacijah ni uspel preboj med najboljših 64 parov v kategoriji juni-orjev do 28 let. Mogoče pa jima bo že na naslednjem velikem tek-
movanju, ki bo avgusta prihodnje leto vt urškemI stanbulu.
■ mkp
DOGODKI
Moja dežela - lepa in gostoljubna
V Podčetrtku so v soboto podelili priznanja in prehodne zastave nagraj encem v 22 kategorij ah - Med večj imi slovenskimi mesti 2. mesto zasedlo Velenje
MilenaK rstič- P laninc
Podčetrtek, 15. novembra - V
soboto je v Podčetrtku potekal zaključek akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki jo pripravlja Turistična zveza Slovenije. Podelili so priznanja in prehodne zastave nagrajencem v dvaindvajsetih kategorijah, med njimi jih je bilo kar nekaj tudi z našega »konca«.
Med večjimi slovenskimi mesti se je na 2. mesto uvrstilo Velenje, avto-kamp Jezero pa sodi med najboljše v državi, povzpel se je na 3. mesto. V kategoriji turistični kraji je na 2. mestu Dobrna, med izletniškimi kraji pa na 2. mestu Mozirje. V kategoriji novejših šol je na 3. mestu Osnovna šola Rečica ob Savinji.
»Vnovična visoka uvrstitev Velenja potrjuje, da si občani, gospo-
darske organizacije, občinska uprava z županom že vrsto let prizadevajo, da živimo v lepem, urejenem, občanom in turistom prijaznem mestu z gostoljubnimi prebivalci,« pravi Alojz Hudarin iz TICa Velenje. Sicer pa je v imenu Velenja na slovesnosti priznanje prevzel pod žu pan Mihael Letonje, v ime nu avto kampa Jeze ro pa Danica Iršič.	■
Sp odelitvep riznanj.( foto: A. H.)
Velenje - mesto cvetja 2008
Petčlanska komisij a j e bila v ocenjevanj u stroga
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 12. novembra - S podelitvijo priznanj in nagrad za urejeno zunanje bivalno okolje se je zaključilo tekmovanje Velenje, mesto cvetja 2008, ki so ga tudi letos družno pripravili v Turističnem društvu, TlC-u in PUP-u Velenje. Za nagrade se je potegovalo 33 tekmovalcev v petih kategorijah.
Ocenjevali so trije predstavniki Turističnega društva: Dejan Jan, Oskar Sovinc in Janez Hrovat ter dva predstavnika PUP-a Vele nje, Nataša Dolejši in Jernej Hrustel.
Kot je povedala Nataša Dolejši, članica ocenjevalne komisije, je bila letošnja zanimivost tekmovanja ta, da so na tekmovanje dobri dve tretjini sodelujočih prijavili drugi, ki so opazili trud svojih someščanov v urejanju bivalnega okolja.
Tekmovanje se je odvijalo v petih kate-
gorijah: kmetija, individualni stanovanjski objekti, ostalo, stanovanjski bloki 28 ter balkoni in terase. Komisija pa je bila pozorna na ureditev zelenice, okrasnih grmov-nic, drevnin, cvetličnih gred, vrta, zasaditev v loncih in koritih, podobo stavbe (streha, fasada, ograja) in vrtne elemente (klopi, luči, fontane) ter poti.
Kdo so nagrajenci, prvi trije, oziroma kdo so bili opaženi, ker so v svojih kategorijah izstopali? V kategoriji kmetij 1. Zvonko in Fanika Gradišnik iz Črnove, 2. Bojan in Vanda Miklavžina iz Škal in Anica Bevc iz Podgorja; v kategoriji individualni stanovanjski objekti: 1. Olga in Silvo Pečko z Lopatnika, 2. Marko in Vesna Kortnik iz Šentilja in 3. Emil in Regina Meh iz Velenja; v kategoriji stanovanjski bloki: 1. stanovanjski blok Stantetova 2632, 2. Kardeljev trg 11, 3. Kardeljev trg 5,7,9; v kategoriji ostalo: 1. bencinska črpal-
ka na Celjski cesti, 2. Gasilki dom na Žaro-vi in 3. napis pri šoli v Šentilju, v katego-
riji balkonov in teras pa 1. družina Dolin-šek iz Laz, 2. Martina in Stanko Glinšek
Zglednos krbijo za lep videzo kolja.( Foto: N.D.)
iz Škal in 3. Angelca Kanduti iz Pesja.
Hotel, zavetišče in veterinarska klinika za male živali?
Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina ocenjuj ej o, da bodo z novimi vsebinami na posestvu Turn izkoristili tržno priložnost za doseganje še boljših poslovnih rezultatov -Hotel in zavetišče prihodnje leto, do leta 2010 pa še ureditev prodaj alne s sonaravno pridel ano hrano
TatjanaP odgoršek
Kmetijska zadruga Šaleška dolina ima na posestvu Turn v Hrastov-cu pri Velenju sadovnjake. Po napovedih sodeč pa bodo že prihodnje leto dodali tej dejavnosti nove vsebine.
»Drži. Iskanje novih tržnih priložnosti, prizadevanja za doseganje še boljših poslovnih rezultatov so nas privedli do treh projektov, povezanih s posestvom Turn: eden od njih je veterinarska klinika za male živali, ki bo v celoti v upravljanju Veterine Šoštanj, na zadrugi pa smo se odločili za izgradnjo hotela za male živali. Eno brez drugega ne gre. Ljudje veliko potujejo in ne vedo, kam in komu bi lah ko svoje ljubljence za ta čas zaupali v dobro varstvo, oskrbo in nego. V dogovoru z lokalno skupnostjo pa nameravamo urediti tudi zavetišče za zavržene živali. Umestitev ome-
njenih novih vsebin na lokaciji v Hrastovcu bo primerna tudi zato, ker se na to področje seli Kinološko društvo Velenje. V nadaljevanju teh projektov pa imamo v načrtu še razširitev prodajne ponudbe na posestvu,« je povedal Ivo Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina.
Idejne načrte že imajo, k uresničitvi naložb pa bodo pristopili po fazah. Najprej naj bi zgradili kliniko, hotel in zavetišče (prihodnje leto), leta 2010 pa prodajalno, v kateri bodo ponudili kupcem sonaravno pridelano hrano. Poleg jabolk torej še zelenjavo, olja, sire ... Skratka, kar je »domače« neposredno s kmetij, kar sodobni mestni kupec išče. Vrednost naložbe v hotel in zavetišče so ocenili na blizu 300 tisoč evrov.
Ivo Drev,d irektorK metijske zadrugeŠ aleškad olina:» V današnjih časih ljudje radi potujejo in za časp otovanja nimajo kam datis vojih hišnihl jubljenčkov.T ržno nišo bomo sp ridom izkoristili.«
Mestna občina Velenje
vabi na
JAVNO OBRAVNAVO
Osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Zazidalnem načrtu kompleksa ob železniški progi (območje urejanja M4/10 v Velenju).
Javna obravnava bo v sredo, 26. novembra 2008, ob 17. uri,
v sejni dvorani Mestne občine Velenje (Titov trg 1, Velenje).
Prijazno vabljeni.
'i?
Od srede do torka i svet i n domovina
a

žab j or perspektiva
1
Nova sorta urbane zabave
Katja Ošljak
Ljudem nam je včasih dolgčas. Naveličani smo praznega vsakdana, v katerem se potikamo po mestnih središčih, srečujemo venomer iste obraze ter pijemo kavo z istimi znanci. No, kakor nekateri. Marsikdo najde v mestnem utripu vso eksistencialno zadovoljstvo. Marsikateri med nami si bivanje dodatno začini. Redki, a hkrati ravno prav pogosti pa so tisti, ki druženju, zabavi in kulturi prestavljajo meje.
Zabave, koncerti, razstave in predstave so načini združevanja ljudi, ki se vse pogosteje širijo v odprte urbane prostore, na ulice, trge in v parke. Nič več ni absolutne vladavine stroge pol-intime pri uživanju kulturnih dobrot, ki sijejo izza škrlatno rdeče žametne zavese tradicionalnih hramov kulture, ampak totalni narcisizem nastopajočih, ki so hkrati mimoidoči. In popolni ekshibicionizem mimoidočih, ki postanejo nastopajoči. V Ljubljani seje prejšnji četrtek, 15. novembra, na Slovenski cesti pred blagovnico Nama zgodil prvi pravi (beri: uspeli) "flash mob" v Sloveniji. "Prvipravi"pišem zato, ker smo bili avgusta 2003 (tako poroča spletni Dnevnik) skoraj na istem mestu, na Čopovi ulici v Ljubljani, priča poizkusu prvega tovrstnega nastopa, v katerem pa so sodelovali le trije akterji. Dobrih pet let kasneje je organizatorjem sredi mesta uspelo zbrati precej več udeležencev, ki so za kakšne pol minute, po moji razmeroma zanesljivi notranji uri, "zamrznili" med prečkanjem ceste, sredi prehoda za pešce. Pri tem so močno vznemirili šoferje, tako da so avtomobili in avtobusi glasno hupali. Da je bil učinek še večji, se je prisrčen incident zgodil na deževen dan ob 17. uri popoldan, torej v okoliščinah, ko promet v Ljubljani nemalokrat "zamrzne" sam po sebi in so udeleženci resno razjarjeni že zaradi mokrih čevljev in zarošenih vetrobranskih stekel. In kaj to sploh je "flash mob"? Beseda izvira iz angleškega govornega področja in označuje posebno vrsto nastopov na javnih prostorih, kjer se zberejo posamezniki, ki so bili predhodno mobilizirani prek spleta. Pomeni "v trenutku" ozoroma "na hitro"splanirano akcijo in mobilizacijo njenih udeležencev. Vsebina akcije oziroma predstave pravzaprav ni pomembna. Pri tovrstnih dogodkih si udeleženci želijo vzbuditi odziv, kakršen koli že bo, pri naključnih prisotnih. Načeloma je začudenje in nelagodje nič hudega slutečih mimoidočih pravi balzam za organizatorje. Nastop, komuniciranje z okoljem je torej bistvo "flash mob"-a, zato je edini vsebinski kriterij pri definiranju akcij najbrž stopnja bizarnosti. Za akcijo se skrivoma dogovorijo prek svetovnega spleta, se točno ob uri zberejo na dogovorjenem mestu, igrajo svoje vloge največ nekaj minut in jo takoj po nastopu skrivnostno popihajo vsak v svojo smer.
Prvi primer take mobilizacije je vzniknil v zibelki urbane kulture, v mestu New York junija 2003. Podobno kot v Sloveniji je tudi v ZDA prva izvedba razočarala. Nekdo od soudeleženih je takrat obvestil veleblagovnico, kije bila tarča načrtovanega zabavnega napada. Kmalu zatem je drugi poizkus uspel. Na dogodku se je zbralo 200 ljudi, ki so napolnili prodajalno in prodajalcem razlagali, da so vsi skupaj prišli kupiti veliko preprogo za ljubljenje. Med bolj znanimi vsebinskimi zasnovami "flash mob"-a, ki običajno prodrejo tudi do rumenih kronik klasičnih medijev, kot so časopis, radio in televizija, so množične borbe z vzglavniki ("pillow fight"), druženje nagcev na kolesih, plesanje dunajskega valčka na železniški postaji, pohodi zombijev in divje, a kratke, zabave v vagonih podzemne železnice.
In ti, Velenje, si se že mobiliziralo? Naj te nič ne skrbi. "Flash mob" je dobronameren in ne povzroča zlega ljudem ali škode na objektih. Skrbi le zato, da se v mestu nekaj zgodi, da se ljudem z morda malce svojstvenim občutkom za humor nekaj dogaja.	■
Sreda,
12.	novembra
Mufti Nedžad Grabus je izrazil obžalovanje, da so bili v dneh, ko je svet praznoval 90. obletnico konca prve svetovne vojne, grobovi muslimanskih vojakov oskrunjeni z nacionalističnimi znaki.
Mufti je ob obisku pokopališča iz prve svetovne vojne v Logu pod Man-grtom izpostavil pomen strpnosti in dejal, da gre za dejanja vandalov, na podlagi katerih ne gre soditi o položaju islamske skupnosti v Sloveniji nasploh. Položaj muslimanov v Sloveniji je ocenil kot zadovoljiv, pri tem pa poudaril, da odprta vprašanja rešujejo s pristojnimi organi.
Slovenska odškodninska družba je objavila razpis za prodajo 10-odstot-nega deleža družbe Telekom. Gre za delnice, ki jih je na Sod prenesla država za poplačilo obveznosti po zakonu o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Delež, ki je na prodaj, znaša 653.548 delnic družbe, Sod pa še vedno ostaja lastnik 4,21 odstotka Telekoma. Vrednost Telekomove delnice je na Ljubljanski borzi dosegla ceno okoli 174 evrov, kar je za skoraj polovico manj, kot je bila vredna marca lani. Sod se je za prodajo v sicer finančno neugodnem obdobju odločil zaradi nuje po zagotovitvi sredstev za izplačilo odško dnin vlagateljem v telekomunikacijsko omrežje.
V prvem intervjuju po izvolitvi Barac-ka Obame za novega predsednika ZDA je Bush spregovoril za ameriško televizijsko mrežo CNN in pokazal obžalo-va nje zara di nepremišljenih izjav, ki jih je izrekel v svojem osemletnem mandatu. Med drugim Bush obžaluje, daje izrekel besede, da bodo vodjo Al Kai-de Osamo bin Ladna ujeli mrtvega ali živega, kot je včasih pisalo na tiralicah na Divjem zahodu. Žal mu je tudi sporočila upornikom v Iraku, naj le pridejo na plano in napadejo, če si upajo.
Četrtek,
13.n	ovembra
Finski preiskovalni organi so znova priprli nekdanjega predsednika uprave podjetja Patria Jormo Wiita-korpija. Gre za priprtje pred začetkom sojenja, kar je na Finskem izreden ukrep, aretacijo pa je odredilo helsinško okrožno sodišče. Wiitakor-
Spet aretacije na Finskem.
pi je osumljen korupcije in industrijskega vohunjenja, njegovo priprtje pa so potrdili tudi v podjetju. Poleg Wii-takropija je priprt še en uslužbenec iz ožjega vodstva Patrie, šlo naj bi za direktorja trženja, finski preiskovalci pa so zaslišali še enega uslužbenca in ga nato izpustili.
Zaradi plime je morje v Piranu zalilo polovico cestišča ob Gea College-u, del ceste proti Punti, parkirišče hotela Piran in glavni pomol. Ob 8.30 so na mareografski postaji v Kopru izmerili, da je morje na tisti točki visoko 304 centimetre, kar je 18 centimet-
rov nad višino prelivanja čez obalno črto.
Precej huje je v Italiji, predvsem v Toskani, Furlaniji - Julijski krajini in Benečiji. Pri južnotoskanskem mestu Grosseto je reka Ombrone prestopila bregove in celo odnesla delavca energetske družbe Enel, a se mu je na srečo uspelo rešiti. Poplave so tudi v pokrajini Ligurija, tam sta se sprožila zemeljska plazova, zastoji vode pa so precej kaosa povzročili tudi v Rimu in Neaplju. Deževje je med drugim prizadelo tudi Benetke, kjer je delno poplavljen glavni trg, trg svetega Marka.
Potem ko so predsedniki štirih koalicijskih strank podpisali sporazum o sodelovanju v vladi, je Borut Pahor v DZ predal seznam ministrskih kandidatov. Od mandatarja je seznam sprejel predsednik Državnega zbora Pavel Gantar, ki je dejal, da so v mapi imena ljudi, ki se bodo znali spopasti s trenutnimi izzivi, in napovedal, da bodo v DZ takoj organizirali vse potrebne delovne postopke.
Borut Pahorje po predaji dejal, da čaka novo vlado vodenje v zelo težkih časih, in še enkrat ponovil, da bo vlada začela delati takoj, da bi posledice gospodarske krize kar se da omilila. Še prej so predsedniki in predsednica štirih koalicijskih strank, torej SD, Zares, LDS in DeSUS, podpisali sporazum o sodelovanju v vladi v mandatu 2008-2012.
Petek,
14.n ovembra
Skupino za premislek, katere namen bo iskanje odgovorov na vprašanja, kakšna naj bo Evropa med letoma 2020 in 2030, bo vodil nekdanji španski premier Felipe Gonzalez, ima pa dva podpredsednika in devet članov. Podpredsednika skupine sta nekdanja latvijska predsednica Vaira Vike--Freiberga in nekdanji vodja finskega podjetja Nokia Jorma OHila, člani pa Lykke Friis, Rem Koolhaas, Richard Lambert, Mario Monti, Rainer Münz, Kalypso Nicolaidis, Nicole Notat, Wolfgang Schuster in Lech Walensa. Mesto generalnega sekretarja pa je pripadlo aktualnemu ministru za razvoj Žigi Turku.
V družbi Engrotuš pojasnjujejo, da dobavitelji niso znali pojasniti razloga za dvig cen, ko na primer cene pšenice in nafte na svetovnem trgu v zadnjem obdobju padajo, zato so jim zavrnili napovedane dvige cen. Gre za družbe Klasje, Koroške pekarne, Mli-notest, Pekarna Boč, Pekarna Srček, Ptujske pekarne in Žito. V družbi so se že pred nekaj časa zavezali, da sami
Recesija je pred vrati; tudi v evro območju.
cen izdelkov na svojih policah ne bodo dvigovali, hkrati pa ne bodo dopustili neupravičenega dvigovanja cen dobaviteljev. V zadnjih treh mesecih tako niso potrdili podražitve več kot 700 izdelkov različnih blagovnih skupin - moke, kruha, peciva, mlevskih izdelkov, mlincev, testenin in drobtin.
Območje evra je prvič v zgodovini v recesiji, je razvidno iz podatkov, ki jih je sporočil Evropski statistični urad Eurostat. Kot kažejo podatki, v tem območju v tretjem četrtletju letošnjega leta že drugo četrtletje zapored ugotavljajo negativno gospodarsko rast. Po tehnični definiciji gospodarstvo namreč zapade v recesijo po dveh zaporednih četrtletnih padcih rasti. Kot je še sporočil Eurostat, je bruto domači prozvod v tretjem četrtletju
v primerjavi z drugim v območju evra kot tudi v celotni EU padel za 0,2 dstotka. V drugem letošnjem četrtletju je gospodarska rast v območju evra znašala -0,2 odstotka, v celotni uniji pa 0,0 odstotka. Eurostat podatkov za gospodarsko rast v Sloveniji v tretjem četrtletju tega leta še nima.
Sobota, 15.n ovembra
Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama je po izvolitvi prejel daleč največ groženj v zgodovini ameriških predsednikov. Tajna služba ne poroča o natančnih številkah primerov, ki jih preiskujejo, a jasno je, da je število groženj zelo visoko. Od 4. novembra naprej, ko je Obama zmagal, so oblasti zaznale veliko grozilnih napisov, spletnih strani in drugih aktivnosti, usmerjenih proti novemu predsedniku. V začetku tedna je tajna služba tako preiskovala primer v Vayu v zvezni državi Idaho, kjer je bil na drevesu napis z imenom Obame in pozivom na brezplačno javno obešenje.
Delegati NSi so na predčasnem volilnem kongresu z 207 glasovi za in 28 neveljavnimi glasovnicami Ljudmilo Novak izvolili za novo predsednico stranke. Predtem je njen edini proti kan di dat, župan Dolenj skih Toplic Franc Vovk, svojo kandidaturo za prvega moža stranke umaknil. Dejal je, da njegov čas očitno še ni prišel. Za nove podpredsednike stranke so bili imenovani nekdanji poslanci NSi Jožef Horvat, Anton Kokalj in Marjetka Uhan, nova predsednica sveta stran ke pa je postala ministrica za visoko šolstvo v odhodu Mojca Kucler Dolinar.
Svetovni voditelji skupine G-20 so podprli ukrepanje zoper finančno krizo, reformo svetovnega finančnega sistema, boljšo regulacijo finančnih trgov in večji vpliv držav v razvoju. Takšno je glavno sporočilo vrha v Was-hingtonu, na katerem voditelji razpravljajo o finančni krizi. Voditelji so tako sprejeli le glavne smernice, niso se pa dogovorili o usklajevanju glede znižanja obrestnih mer ali omejevanja javnih izdatkov, temveč so sklenili, da bodo o omenjenih potezah odločile države same. Dokument na petih straneh tudi določa 31. marec kot zadnji rok za konkretne predloge o globalni recesiji, nadzoru in tržni transparent-nosti. Do takrat se mora na zahtevo voditeljev oblikovati tudi seznam finančnih institucij, ki predstavljajo tveganje za globalno gospodarstvo.
Nedelja, 16.n ovembra
Hrvaška vlada je zaradi svetovne finančne krize prepovedala vse božične in novoletne zabave v javnem sektorju. Državna podjetja in organizacije med letošnjimi decembrskimi prazniki prav tako ne bodo smela iz svojih proračunov jemati denarja za nakup daril za zaposlene. Premier Ivo Sanader je pojasnil, da za zdaj še ni razlogov za pani ko, da pa mora država paziti in ravnati čim bolj gospodarno.
V samomorilskem napadu na kolono mednarodnih sil pod poveljstvom Nata (Isaf) v Heratu sta bila davi ranjena ameriška vojaka. Napad seje zgodil blizu oporišča Isafa, v katerem
so nameščeni tudi slovenski vojaki, ki pa v napad niso bili vpleteni. Niso bili niti v napadeni koloni niti v bližini napada, so sporočili iz Slovenske vojske. Samomorilski napadalec se je razstrelil v avtomobilu, polnem eksploziva, ko je šla mimo kolona Isafa, v kateri so bili ameriški vojaki. Talibanski uporniki so sporočili, daje njihov pripadnik izvedel napad in da naj bi bilo pri tem ubitih več vojakov, iz ameriške vojske pa poročajo, da sta bila ranjena dva ameriška vojaka.
Tretjo nedeljo vnovembru je svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, saj na cestah vsako leto umre in se poškoduje na tisoče oseb. Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč je lani imenovala Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi resolucije ZN. Razlog za dan spomina je preveliko število mrtvih in poškodovanih na cestah. Nevladne organizacije po vsem svetu tako organizirajo številne aktivnosti, s katerimi opozarjajo na preveliko število žrtev v prometu. Spominu in podpori dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč se je pridružil tudi slovenski predsednik Danilo Türk, ki je za to priložnost napisal poslanico vsem državljanom in državljankam Slovenije.
Ponedeljek, 17.n ovembra
Zaradi pomanjkanja naročil bodo v Savi Tires, hčerinskem podjetju kon-cerna Goodyear, letos že četrtič začasno ustavili proizvodnjo. Gre za enega od ukrepov, s katerimi se v podjetju odzivajo na krizo in prilagajajo razmeram na trgu. Kot pojasnjujejo, težave v finančnem sistemu močno vplivajo tudi na avtomobilsko industrijo, zaradi česar je tudi povpraševanje po pnevmatikah manjše.
Cene naftnih derivatov v Sloveniji so se še znižale. Cena za liter 95-oktan-skega bencina se je znižala za skoraj 6 centov in bo po novem znašala 0,877 evra. Tudi za liter 98-oktanske-ga bencina se je cena znižala za skoraj 6 centov in je po novem 0,899 evra. Dizelsko gorivo se je pocenilo za 2 centa, na 0,976 evra, kurilno olje pa tudi za 2 centa na 0,643 evra na liter. To je že peto zaporedno znižanje cene. 95-oktanski bencin je tako naj-
Cene nafte še navzdol.
cenejši po februarju 2007, v začetku julija letos pa je doživel svojo najvišjo vrednost, ko je bilo treba za liter odšteti 1,217 evra.
Danes mineva osem let od plazu v Logu pod Mangartom, kije pod seboj pokopal sedem domačinov in povzročil ogromno gmotno škodo, ki jo še odpravljajo. Plaz izpod Mangartske planine se je utrgal ponoči 17. novembra leta 2000. Ogromna gmota muras-tega toka je nato z veliko hitrostjo zdrsnila po pobočju in po strugi Pre-delice pridrvela v Log pod Mangartom, kjer je zasula več hiš. Po osmih letih je vas opremljena s sodobno komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo, gradbeniki pa končujejo še zadnjo od 16 nadomestnih hiš. Trenutno največji projekt izvaja ajdovsko Primorje, ki spaja loka novega mostu pri Mlinču. Ta naj bi bil s 128 metri dolžine, razponom loka 86 metrov in 60 metri višine največji v Julijskih Alpah. Poleg tega pa Ložani pričakujejo še ureditev celotne struge Pre-delice in zemljišč ob njej, na plazišču sanacijo večine plazu in obnovo Man-gartske ceste ter ceste med Logom
pod Mangartom in Predelom.
Torek,
18.n ovembra
Uspešno je bilo obnovljeno skoraj vse, kar je bilo potrebno obnoviti, je ob obisku občine Bovec ob obletnici potresa ugotovil predsednik države Danilo Türk. Predsednik se je na Bovškem seznanil s popotrseno obnovo, sanacijo Loga pod Mangartom po plazu ter razvojno vizijo tega območja. Najprej sije ogledal zgornji del plazu Stovže, ki je 17. novembra 2000 zdrsnil v dolino in v Logu pod Mangartom odnesel več hiš ter pod sabo pokopal sedem domačinov, nato pa še popo-tresno obnovo Bovca, ki sta ga v zadnjem desetletju prizadela dva potresa.
Zavarovalnica Triglav je v prvih devetih mesecih ustvarila 48 odstotkov manj dobička kot pred letom dni. Vzrok so predvsem številna izplačila škod zaradi neurij. Če bi izplačila škod,
ki jih je Triglav izplačal zaradi neurij, ki so poleti prizadela Slovenijo, izvze-li, bi bil dozdajšnji dobiček zavarovalnice nekoliko višji od lanskega in v skladu z načrti, tako pa dobiček pred obdavčitvijo znaša 29,2 milijona evrov.
Torkovo trgovanje je slovenski borzni indeks oklestilo še za 4,8 odstotka, njegova vrednost 4.462 točk je najnižja po marcu 2006. Pri Luki, Novi KBM in Aerod ro mu so se morali prodajalci občasno zadovoljiti tudi z deset odstotkov nižjo ceno od ponedeljkovega tečaja. Krka je ob najvišjem prometu ta mesec (31.945 lotov oziroma slaba dva milijona evrov) padla za 5,6 odstotka in po dveh letih in pol zdrsnila pod 60 evrov, vse do 57,50 evra. Petrolov tečaj se je zni žal za sko raj osem odstotkov in padel do 282 evrov. Na trgu vlada popoln pesimizem, redki upajo kupovati, saj je velika možnost, da bo naložba že jutri izgubila nekaj odstotkov.
Po osmih letih vladanja, pride na vrsto obžalovanje.
Nsi bo reševala Ljudmila Novak.
Na
Hrvaškem letos ne bo božička.

GOSPODARSTVO
TEŠ (le) začasno ustavila blok dve
Bloka ena in dve, ki stoj ita na mestu bodočega bloka šest, bodo zagotovo dokončno ustavili do spomladi 2010
Šoštanj, 13. novembra - Po poročanju Slovenske tiskovne agencije (STA) naj bi Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) prejšnji teden trajno ustavila 30-megavatni blok dve, ki je bil zgrajen v prvi fazi izgradnje termoelektrarne. To bi vsekakor bila zgodovinska novica, saj gre za blok, ki obratuje vse od avgusta leta 1956, zato je tudi ekološko precej obremenjujoč. Ko smo novico preverili v TEŠ, nam je direktor dr. Uroš Rotnik povedal, da so blok dve res ustavili, a še ne dokončno.
»Zaustavitev bloka dve verjetno še ni dokončna. V TEŠ imamo namen zaustaviti bloke ena, dve in tri, sta pa bolje obratovalno pripravljena bloka ena in tri, zato smo tudi ustavili blok dve. Če bi imela bloka ena in tri pri obratovanju kakšno napako, pa bomo še vedno lahko v sistem vključili tudi blok dve. Vendar pa
lahko tudi bloka ena in tri delujeta najdlje do spomladi leta 2010,« nam je pojasnil dr. Rotnik.
Proizvodnjo električne energije je začasno nadomestila tudi nova 42-megavatna plinska enota, ki je
plinsko enoto, oskrba Slovenije z električno energijo pa seje povečala za dodatnih 54 megavatov. Rot-nik nam je še povedal, da sta plinski turbini priključeni na bloka štiri in pet. »Trenutno električne ener-
bila sin hro ni zi ra na septem bra letos. Šoštanjska termoelektrarna je že spomladi letos uspešno sin-hronizirala prvo 42-megavatno
gije v Sloveniji ne primanjkuje, saj je hidrološko stanje ugodno. To tudi pomeni, daje pri proizvodnji elektrike veliko hidropotenciala,«
nam je še povedal direktor TEŠ.
Do konca leta 2014 načrtuje TEŠ izgradnjo 600-megavatnega bloka šest, ki bo eden naj so dob nej ših termoenergetskih blokov. Za potrebe novogradnje morajo prej odstraniti hladilne stolpe blokov ena in dve, zato je ključen datum za zaustavitev že znan. Po njem zagotovo bloka ne bosta več delovala. Priprave na gradnjo bloka šest pa tečejo po termin-skem pla nu. Sicer pa v TEŠ pričakujejo, da bodo po izgrad nji blo ka šest s precejšnjim povišanjem proizvodnje električne energije trajno znižali specifično emisijo ogljikovega dioksida za 30 odstotkov, zmanjšale pa se bodo tudi emisije drugih snovi, prahu skorajda ne bo zaznati, hrup v oko li ci pa se bo zmanj šal kar za 70 odstotkov.
■ bš
Z novo optiko do (še) bolj varnega dela
Prvi videoprenos v živo z najdaljšega odkopa v zgodovini Premogovnika Velenje j e bil za zbrane v zeleni sobi Premogovnika pravo doživetj e
Velenje, 12. novembra - Prejšnji teden smo v Našem času že poročali, da je bila sreda, 12. novembra, prav poseben dan za Premogovnik Velenje. Malo po 10. uri so se namreč prvič v zgodovini Slovenije in po podatkih Guinnesso-
ni direktor Premogovnika Marjan Kolenc je v njem med drugim predstavil značilnosti odkopa G2/B, ki je najdaljši v zgodovini Premogovnika Velenje. Poleg tega je teren zelo zahteven - zaradi velikih količin vode v plasteh so na tem pre-
in uspešne izvedbe prenosa slike in zvoka iz jame prek optičnega omrežja na površino. 210-metrski odkop prinaša v naš proizvodni proces velike možnosti racionalizacij. Racionalizacije bodo svoje prednosti pokazale že v prihod-
Z videoprenosom odkopavanja premoga prek optičnega omrežja na površino so na velenjskem Premogovniku zagotovo dokazali, da podjetje ostaja med najsodobneje opremljenimi premogovniki s podzemnim pridobivanjem premoga v Evropi in v svetu.
Z izgradnjo novega optičnega jamskega omrežja želijo v čim večji meri nadomestiti obstoječe bakreno jamsko omrežje in zagotoviti prenos vseh podatkov iz jame na površino po optičnem jamskem omrežju, tako za obstoječe sisteme in naprave kot tudi za v prihodnosti vgrajene nove sisteme in naprave. Vse zato, da bo delo v jami še bolj varno.
■ bš
Zrcalce, zrcalce povej
Strategija turizma
Dobro je imeti strategijo turizma tudi in predvsem na lokalni ravni. Prav tako je seveda dobro iimeti tudi dejanske informacije in podatke o stanju na terenu, ki snovalcu strategije turizma preprečujejo, da bi načrtoval pot do želenega cilja v stilu cesarjevih oblačil in izkupička »cesar je nag«. Tako je na primer obnovljen Hotel Palace v Portorožu resnično pravi biser naše obale, ampak v družbi spremljajoče ponudbe pic in čevapčičev tako odstopa, da se že na prvi pogled zdi, da ponudba za petičneže z vsakdanjostjo nima kaj dosti opraviti, ker bi ti visoki gostje želeli ponudbo na podobni ravni tudi zunaj zidov pregrešno dragega in arhitekturno resnično čudovitega hotelskega obzidja. Tako je na primer moj rojstni kraj Velenje eno večjih mest v državi z bogato industrijsko popotnico in snovanje turizma v dokaj obremenjenem ozračju in načetem okolju se zdi nespametno, razen če... Ustvarimo nekaj prepoznavnih dogodkov, kot je na primer za otroke Pika Nogavička, zgledno poskrbimo za obnovo in razvoj infrastrukture, v katero je vpet tudi turizem (kar se, mimogrede, lepo dogaja) in ga vpnemo v širšo zgodbo evropske kulturne prestolnice (kar se je tudi že zgodilo). Tako je tudi Mozirje kraj, ki se želi ukvarjati predvsem s turizmom in ima v okviru svoje ponudbe zapolnjenih šest mesecev z rožicami obdanega Mozirskega gaja in malo manj dolge zimske sezone na Golteh, ki pa v času vse večje vpetosti ljudi v naravo s svojim krajinskim parkom vse bolj živi tudi v poletnih mesecih. Vmes pa je lepo obnovljeno trško jedro Mozirje, ki naj bi trške pravice dobilo že okoli leta 1318 in je tako eden najstarejših trgov v Sloveniji. V Zavodu za TKSM Mozirje, ki ima, med drugim, tudi status turistične agencije, skušamo razvijati enodnevne obiske s poudarkom na koncertnem Mozirju in uveljavljenih dogodkih v organizaciji Pusta Mozirskega in Mozirskega gaja ter ponudbo celostno zaokrožiti na dvodnevno bivanje v ta hip edinem hotelu v kraju z opcijo plavanja v bližnjih termah ali smučanja na Golteh in z ogledom kakšnih domačih zanimivosti.
Zasnovana strategija turizma pa vsaj v mojem videnju razvoja tega kraja obvezno sovpada s sintagmo: turizem, šport ter kultura z roko v roki. Razvoj športne infrastrukture, ne le za domačine, tudi z možnostjo trženja in privabljanja športnih gostov ter ustvarjanje lokalno prepoznavnih kulturnih dogodkov in oživitev trškega jedra z domačo kultur-no-turistično ponudbo (vsaj od maja do septembra): vse to se mi zdi, glede na obstoječe stanje razvitosti infrastrukture in stopnjo pripravljenosti ljudi, da dihajo in živijo s turizmom, tisti pravi kompas, ki lahko pripelje do pravega cilja: še bolj turistično obarvanega Mozirja. Takšnega kraja, v katerem bosta turizem in drobno podjetništvo z odpiranjem novih delovnih mest za mlade še bolj živela skupaj z roko v roki. Pravilno zasnovan prostorski plan, ki bo ob cestno obremenjenem območju predvidel tudi prostor za obrtnike (brez industrije) ter primerno lociral spremljajočo turistično infrastrukturo, npr. vsaj bazenski kompleks z wellnesom kot podpora smučarskim gostom na Golteh. Ena od številnih študij, ki so jo pripravili v Ministrstvu za gospodarstvo na ravni države je na primer pokazala, da so najpomembnejši turistični produkti naslednji: strežba hrane in pijače, zabava in druge rekreativne prireditve ter na tretjem mestu nastanitvene storitve. Turistična strategija mora biti turistična zgodba, ki se prodaja in ne polni s papirjem že tako natrpanih predalov različnih ustanov. Pridite torej na božično-novoletni koncert Gibonnija, okrepčajte se s toplim vinom pri Brigiti, privoščite si masažno-welness storitve pri Urški, okrepčajte se z domačo hrano na kmetiji pri Ljubi in naslednje jutro se odpravite na smučanje na Golte ali pa naprej na izlet po dolini in zavijte še v Topolšico ali prek Gornjega grada v Snovikm ... Strategija turizma nekega kraja mora potemtakem spisati zgodbe, ki bodo meso postale, pri čemer je treba upoštevati, kaj je tisto, kar bogati in popestri življenje samega kraja in krajanov, in kaj je tisto več, ki lahko privabi tudi enodnevne obiskovalce ter turiste.
■ Biserka Povše Tašic
Novoj amskoo ptičnoo mrežje sop reizkusili tudis p renosomd ogajanja na4 00m etrih pod zemljo v živon ap ovršino.N amenjena pa bop redvsemv arnosti inn adzoru nadd ogajanjem
nao dkopnihm estih.
ve knjige rekordov tudi v svetovnem merilu - s pomočjo optike iz globine 400 metrov pod zemljo s sliko in glasom javili na površje. Zaradi preobremenjenosti server-ja - prenos si je očitno želelo ogledati ogromno ljudi - žal direkten prenos na portalu www.energeti-ka.net ni potekal, ogled zgodovinskega dogodka pa je bil možen na straneh Premogovnika Velenje www.rlv.si. Posnetek dogodka je sedaj objavljen na obeh portalih.
Za tiste, ki smo dogodek spremljali v živo v zeleni dvorani podjetja, je bil skoraj 20-minutni prenos v živo res pravo doživetje. Tehnič-
delu, kjer so premog pred dobrimi tremi desetletji že odkopavali, takrat jamo zaprli. Sedaj pa so velenjski rudarji dokazali, kako dobro tehnično usposobljeni so, saj je teren še vedno zahteven. Zaradi tanjših izolacijskih plasti odkopavajo le do višine petih metrov, v jamo pa so namestili tudi nov transporter, ki je posebej prilagojen za 120-metrski odkop.
Takoj po koncu prenosa je direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved izrazil svoje zadovoljstvo: »Današnji dogodek je zgodovinski iz dveh razlogov: zaradi delovanja 210-metrskega odkopa
njem letu in kasneje, do leta 2050, do koder sedaj načrtujemo odkopa-vanje v Šaleški dolini. Ocenjujemo, da imamo še 163 milijonov ton skup nih zalog pre mo ga, od kate rih je oko li 120 milijo nov ton odkopnih zalog. Zato bo načrtovani blok 6 v TEŠ edini energetski objekt v Slove niji, ki ima ener-gent zagotovljen do konca svoje življenjske dobe,« je poudaril ob nagovoru novinarjem, vodstvenim delavcem Premogovnika in hčerinskih družb, ki so se udeležili dogodka. Potem je dr. Milan Medved simbolično, s površja, zagnal nov odkop.
POVEČAJMO IZRABO SEKUNDARNIH SUROVIN
Telefon: 03 8982119 E-pošta: info&karbon.si
• ••
Dosežki pričajo o uspesnem poslanstvu
Najmlajša matična osnovna šola v mestni občini Velenje, šola Šalek, j e stara 20 let - Ponosni na prehoj eno pot - Po nekaterih proj ektih prepoznavna v slovenskem prostoru - Učencem uporabna znanja za življenje
TatjanaP odgoršek
Pred 20 leti se je petim matičnim osnovnim šolam v mestni občini Velenje pridružila še šesta - šola Šalek. Znanja željne generacije otrok skupaj z delavci na šoli pišejo zgodovino, ki priča o njenem uspešnem poslanstvu. »Ponosni smo na prehojeno pot,« poudarja ravnateljica Irena Poljanšek Sivka, »saj je na njej vidnih toliko dobrih rezultatov na skoraj vseh področjih delovanja, projektov, dobrih odnosov s starši, udejanjenih veliko ustvarjalnih idej, spregledati ne gre vpetosti šole v okolju, v katerem delujemo. Ponosni smo na pridobitve, kot so telovadnica, šolsko igrišče, računalniška učilnica, šolsko gledališče, nova kritina na strehi šole, posodobljena šolska knjižnica, fitnes studio, družabni kotiček v avli, prenovljena učilnica kemije, posodobljena zbornica ... Naša šola je kljub letom še vedno videti sveža, mlada in -dobro služi svojemu namenu.« Na nekatera naša vprašanja je Irena Poljanšek Sivka takole odgovorila: Koliko učencev ste na šoli v teh letih pripravili za nadaljnjo življenjsko pot? »Natančno število bi težko povedala. Največ učencev je bilo v šolskem letu 1992/93, in sicer 845. Kar nekaj časa jih je bilo toliko, potem pa so se tudi pri nas odrazile posledice manjšega števila rojstev. V tem času se je število učencev prepolovilo, v tem šolskem letu jih je 361. Prepričana sem, da bomo slednjim, tako kot mno gim učen cem doslej, dali dobro popotnico za nadaljnjo življenjsko pot.» Po čem se šola razlikuje od ostalih petih
matičnih šol v MOV?
»Morda po tem, da sprejemamo in prepoznavamo drugačnost. Po drugačnih pristopih pri novih izzivih. Ti so pravočasni, strokovno dobro pripravljeni, z dobro motivacijo pridobimo k sodelovanju precejšnje število udeležencev. Trudimo se za kakovostno izobraževanje,
RavnateljicaO snovne šole Šalek Velenje! renaP oljanšekS ivka: »Prepoznavamo ins prejemamo drugačnost in tudi po tem se razlikujem odo stalih šol v tukajšnjemo kol ju.«
uvajamo sodobne metode dela, z dobrimi pogoji izobraževanja poskušamo »potegniti« iz vsakega učenca vse tiste potenciale, kijih nosi v sebi.» Kateri so mejniki v delovanju šole? »10. oktober pred 20 leti, ko je začelo pisati šolsko kroniko 524 učencev, razporejenih od 1. do 7. razreda. Šola je bila
brez telovadnice in zunanjih igralnih površin. Dve leti kasneje smo dobili telovadnico, 11 let kasneje pa veliko zunanje športno igrišče. Leta 1992 je matična šola dobila podružnico v Paki, kjer je kar precej učencev obiskovalo pouk v kombiniranih oddelkih. Zaradi prostorske stiske na matični šoli so se jim v šolskem letu 1994/95 pridružili učenci 3. in 4. razredov. Osem let kasneje je na podružnici pri šlo do udo ra stro pa, star ši pa so se odločili, da bodo njihovi otroci obiskovali pouk na matični šoli. V šolskem letu 1994/95 je šola Šalek doživela prvo obnovo, in sicer smo s preureditvijo pridobili dve učilnici na podstrešju predvsem za dejavnost šolskega gledališča. Pomembno leto je tudi leto 2000/2001, ko smo kot prva osnovna šola v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v soglasju s pristojnim ministrstvom uvedli v prvi razred program devetletke.«
Šola vseskozi izstopa iz sivine povprečja
s kar nekaj odmevnimi projekti?
»Res je. Delo z otroki postavlja pred nas vedno nove izzive. Ustvarjalne iskrice učencev so »krive«, da se lotevamo novih projektov. Prepoznavni smo po gledališki dejavnosti, slovimo kot dobri organizatorji državnih tekmovanj iz turizma, naša šola je bila prva eko šola v Šaleški dolini. Dokaj visoka stopnja okoljske ozaveščenosti bogati našo šolsko in obšol-sko dejavnost z novimi programi, aktivnostmi, ki bodo zanesljivo odmevali še nekaj časa. Da delo na tem področju dobro opravljamo, potrjujemo s tem, da vsako šolsko leto potrdimo eko zastavo. Vzpodbudni so dosežki naših učencev v
znanju, športu, raziskovalni dejavnosti. Še bi lahko kaj omenila.« S čim motivirate učence, njihove starše za tako tvorno sodelovanje v projektih? »Starši učencev so res odličen partner pri našem delu. Učenci so polni idej, zamisli, odlični strokovno podkovani učitelji polni delovnega zanosa. Vtem obdobju smo ustvarili na šoli pozitivno delov-
no klimo, s katero se lotevamo projektov, ki so v prid učencem, zaposlenim na šoli in tudi okolju, v katerem ustvarjamo.«
Konkretno - kateri so to v tem šolskem letu?
»Velik poudarek namenjamo medsebojnim odnosom. Vesela sem, daje strategija reševanja težav, s katerimi se tudi sre čuje mo občas no, pre šla v sodob nej še
pristope, pri katerih se med seboj spoštujemo, poslušamo in slišimo, učimo naše otroke pravilnega ravnanja na demokratičen način, iz katerega lahko odidejo kot zmagovalci. Prepričana sem, da bo projekt 'Z lepo besedo v lepše čase' odmeval še nekaj časa. Projekt 'Športno vzgoja vsak' dan negujemo že 9 let, smo šola, ki ponuja naravoslovne tabore in šolo v naravi učen cem od 1. do 9. raz re da.«
Prihodnji čas prinaša nove izzive. Kateri bodo to za vašo šolo?
»Še zavzetejše strokovno pedagoško delo, novi pristopi, metode poučevanja, skrb za sodobno učno tehnologijo. Odziva li se bomo na pri lož nos ti, za kate re bodo učenci sami pokazali, da jih želijo imeti v okviru interesnih dejavnosti, izbirnih vsebin, tujih jezikov ... takih, ki jim
bodo dale še več uporabnega znanja za življenje.«
Konkurence se ne bojite?
»Ne. Vse šole v MOV so dobre, med sabo se razlikujemo po posebnih pristopih. Naš dolgoročni cilj je, da bi učenci prihajali v šolo in odhajali iz nje z iskricami v očeh. Mislim, da nam to že uspeva.«
Vključevanje otrok priseljencev v velenjske osnovne šole
V četrtek, 12. 11., so na odru doma kulture Velenje osnovnošolci predstavljali tuje države. Izbrali so predvsem tiste, iz katerih prihajajo njihovi sošolci priseljenci: Makedonijo, Srbijo, celo Moldavijo in Kitajsko. Na prireditvi Vsi drugačni - vsi enakopravni s podnaslovom Različne kulture nas bogatijo so večinoma učenci tujci predstavili svoj jezik in kulturo. Občinstvo je bilo nad pestrostjo programa, različnostjo jezikov in kulture ob koncu prireditve navdušeno. Pa vendar je slika o vključevanju učencev tujcev v naš šolski sistem vse prej kot navdušujoča.
Velenje, nekdaj Titovo mesto, je (kot še marsikatero slovensko) tudi danes mamljivo za migrante. Hrvati, Bosanci, Srbi, Makedonci, Albanci, pa tudi Moldavci, Ukrajinci, celo Kitajci prihajajo v »mesto priložnosti« in v njem poskušajo najti svoj košček sreče. Kako se v slovensko šolo vključi otrok, ki pride v povsem drugačno okolje, kjer ga ne razume nihče od sošolcev ali celo delavcev šole, ki naj bi mu pomagali? Kako naj tak otrok razredničarki pove, da ne bo malical, ker mu njegova vera to prepoveduje, kako naj ji pri uri pojasni, da mora nujno na stranišče? Velike črne oči so me letos ob začetku šolskega leta spremljale, jaz pa mu nisem znala pomagati. Albanski deček se je iz povsem drugačne kulture preselil v Velenje in bil dodeljen v moj razred. Slovensko ne razume niti besede, jaz ne albansko, angleško ne zna. Kako naj z njim komuniciram, mu pomagam, saj sem vendarle njegova razredničarka?
V podobni zagati se iz leta v leto srečuje vse več učiteljev, ne le v Velenju, tudi na Primorskem, Dolenjskem in drugod po Sloveniji. Šole se vedno pogosteje soočajo s prilivom otrok tujcev, ki težko vstopajo v učni proces. Resolucija o imigracijski politiki Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 40/99) navaja, da bo naša država vodila »integracijsko politiko, katere cilji so zasnovani na temeljnih načelih in vrednotah enakopravnosti, svobode in vzajemnega sodelovanja. Zakon o osnovni šoli (1996) za otroke tujce predvideva tudi pouk maternega pouka v skladu z mednarodnimi pogodbami. Ministrstvo je izdalo Smernice, v katerih so ukrepi za pomoč pri šolanju otrok tujcev nakazani, dopolnitev 10. člena Zakona o osnovni šoli pa omogoča izvedbo tečaja slovenščine za učence, ki se vključujejo v vzgojno- izobraževalni sistem v Sloveniji in prihajajo iz tujega jezičnega okolja.
Zakonske podlage obstajajo, a kaj ko v praksi ni vse tako gladko. Ministrstvo je enajstim učencem tujcem, ki prihajajo iz različnih držav in v letošnjem letu obiskujejo našo šolo, skupaj namenijo tragikomičnih 30 ur. Kako naj se Albanci, Makedonci, Bosanci in Kitajci skupaj pri eni uri slovenščine na teden v enem letu naučijo jezika z učiteljico, ki ne zna ne makedonsko, albansko, kaj šele kitajsko. Kitajskim deklicam, ki letos obiskujejo našo šolo že drugo leto, tečaj sploh ne pripada več, saj jim ga je država radodarno namenila že prejšnje leto, čeprav bi ga nujno potrebovale.
Staršem tujcem, večinoma ekonomskim migrantom, ki ne želijo, da njihov otrok izgubi leto ali dve šolanja, tako ostaja še
možnost, da sami poskrbijo za učenje slovenskega jezika svojega otroka. Od 10 do 25 EUR se gibljejo cene šolske ure tečaja slovenskega jezika, ki ga ponujajo uradne institucije. Kako naj si jih privoščijo?
Država ni krivična le do učencev tujcev, temveč tudi do učiteljev, ki niso usposobljeni za izobraževanje otrok tujcev. Kako naj jih polno in polnopravno vključijo v učni proces, če za to niso usposobljeni? Na papirju učiteljem ostaja možnost izobraževanja, v praksi pa tečaji zaradi raznovrstnosti državljanstva učencev tujcev niso rešitev. Naj se torej letos učim albansko, naslednje leto pa kitajsko in romunsko? Država bi morala vedeti, da učitelji nismo »super učitelji« ter bi problematiko morala reševati celoviteje, ne pa da njeno reševanje prepušča posameznim šolam oziroma posameznim nemočnim učiteljem.
Pa vendarle ob koncu ne smemo mešati jabolk in hrušk. Za nekatere učence tujce je tudi v Sloveniji dobro poskrbljeno. Ze leta v Ljubljani otroci diplomantov in poslovnežev zaradi neznanja jezika obiskujejo šole, ki delujejo po tujih in mednarodnih programih, pouk v njih poteka v angleščini oziroma v francoščini, tudi njihove učne vsebine so prilagojene.
Velenje pa je še vedno mesto priložnosti, ki se mu ob odobrenem vladnem projektu graditve 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj obeta močan priliv tujcev. Kljub morebitnim očitkom, da tudi za slovenske otroke v šolskem sistemu primanjkuje denarja, pa še vedno velja, da bi svet vsaj za otroke moral biti enakopravnejši in strpnejši.
■ Renata Škodnik
Odprtje spominske plošče, razstava in druženje
40 let teritorialne obrambe bodo praznovali tudi v Velenju - Jutri bodo odkrili spominsko obeležje na Domu SLO, v domu krajanov Konovo bodo odprli razstavo
Velenje - Letos mineva 40. let od ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije (TOS). V počastitev tega pomembnega jubileja, ki ga zagotovo še posebej občutijo vsi, ki so bili aktivno vključeni v delovanje TO, bodo jubilej bogato zaznamovali tudi v Velenju.
Kot nam je povedal predsednik organizacijskega odbora prireditve Karli Stropnik, bodo jutri ob 16. uri na objektu doma SLO in mladine na Kopališki cesti, kjer je deloval občinski štab TO Velenje - takrat seveda še za vse tri sedanje občine v Šaleški dolini - odkrili spominsko obeležje. »Takoj po tej slovesnosti se bomo preselili v Dom krajanov Konovo, kjer smo pripravili slikovno razstavo zgodovine delovanja Občinskega štaba TO Velenje, ob vojaškem pasulju pa bomo obujali spomine na leta, ki smo jih preživeli kot aktivni člani TO. Ta je bila namreč leta 1995 ukinjena, a njena zgodovina je pestra,« je še povedal Stropnik. Tudi zato se nekdanji člani štaba TO že dogovarjajo, da bodo zapisali vsak svoje spomine na delovanje v TO in jih tudi izdali v brošuri ali knjigi.
RudiŽevart, član organizacijskega odbora jutrišnje obeležitve 40-letnice TO, se je ob tej priložnosti spomnil nekaj najpomembnejših mejnikov v zgodovini. »Leta 1968, po ponovni agresiji Sovjetske zveze na Češkoslovaškem, je predsednik Jugoslavije izdal ukaz o formiranju Teritorialne obrambe na celotnem ozemlju takratne države. V Velenju tega leta ustanovljena t. i. partizanska četa. Ze leto kasneje je bil ustanovljen koroški bataljon, ki je imel 300 pripadnikov. Leta 1975 je bil po spremembi zakonodaje imenovan Občinski štab teritorialne obrambe; imel je profesionalno mirnodobno in bojno poveljstvo. Leta 1980 smo imeli že 1400 pripadnikov teritorialne obrambe. Leta 1989 se je velenjskemu območnemu štabu priključilo tudi poveljstvo TO Zgornje Savinjske doline. Tako je bilo leta 1991 pod orožjem že 1600 ljudi. Pomembno je, da tik pred agresijo na Slovenijo leta 1990 kljub ukazu JLA le-tej nismo predali orožja.«
Vse to in še več bodo teme jutrišnje slavnosti in druženja nekdanjih pripadnikov TO v Velenju.
■ bš
GOSPODARSTVO
Mislimo na energijo
Občina Gornji Grad h konkretnejšim aktivnostim v proj ektu EU za zmanjšanje porabe energij e in izpust toplogrednih plinov po letu 2010 - Več kot skromna udeležba na novinarski konferenci ni v ponos občini, katere podj etj e že ogreva gospodinjstva z biomaso
Tatjana P odgoršek
Gornji Grad, 12. novembra -
»Energy in minds!« (Mislimo na energijo) je eden od 18 projektov programa Concerto, s katerim želi EU zmanjšati porabo energije in izpuste toplogrednih plinov na lokalni ravni. Od maja 2005 sta (poleg mest Neckarsulm v Nemčiji, regije Weiz-Gleisdorf v Avstriji, Zlina na Češkem, Falkenberga na Švedskem) edina slovenska partnerja v tem projektu tudi občina Gornji Grad in podjetje Ene-com iz Ljubljane. Pred tednom dni so predstavniki omenjenih partnerjev v dvorani kulturnega doma v Gornjem Gradu predstavili širši javnosti dosedanje rezultate v projektu, katerega cilj je zmanjšanje porabe fosilnih goriv in emisije CO2 za 20 do 30 odstotkov in katerega proračun znaša 22 milijonov evrov.
Po zagotovilih predstavnikov nemškega, avstrijskega, češkega in švedskega partnerja so na dobri poti. Večina se je za zdaj odločila za izgradnjo solarnih sistemov (le na Švedskem za zdaj za pridobivanje električne energije z vetrnimi elektrarnami) in za ukrepe na samih objektih (izolacija,
vgradnja najsodobnejših kotlov na lesno biomaso ...). Rezultati uporabe alternativnih virov energije so povsod spodbudni, ne glede na to, ali je vlagateljem pri tem pomagala država ali so vso potrebno infrastrukturof inancirali sami.
Za zdaj brez vidnejših rezultatov
V Občini Gornji Grad pa za zdaj vidnejših uspehov ni. Gorn-jegrajski župan Stanko Ogradi
nam je pojasnil, da je lokalna skupnost skupaj s podjetjem Ene-com v projektu za zdaj še opazovalka,« kar pomeni, da bomo na osnovi izkušenj sodelujočih partnerjev v tem projektu izbrali tiste rešitve, ki bodo najprimernejše za lokalno skupnost in tudi širše. Katere projekte bo možno umestiti v naše okolje, naj bi bilo znano do leta 2010, po tem letu pa naj bi pos to po ma preš li od besed k dejanjem. » Na našo ugotovitev, da občina že ima svoje podjetje, ki pridobiva toplotno
energijo na biomaso, pa je Ogradi odvrnil: "To je res. Podjetje Engo so ustanovili pred leti, zaradi nerentabilnega poslovanja je fir ma v stečaju, občinski proračun pa blokiran. Podjetje prodaja mo in kupec, ki se bo odlo čil za njegov nakup, bo najbrž razmišljal tako kot danes mi, da bo potrebno nadgraditi dejavnost podjetja tudi s pridobivanjem električne energije, torej kogene-racijski sistem.« Kot je še dejal, so v okviru projekta Mislimo na energijo doslej izvedli dva seminarja o uporabi alternativnih virov energije, energetski pregled stavb v občini, v okviru projekta je prav tako nastala Študija izvedljivosti postavitve soproizvodnje elektrike in toplote na les no bio ma so moči 2 x 150 kW, pri kateri občina pričakuje začetek izvedbe prihodnje leto. Sicer pa bodo usmerili aktivnosti k večjemu osvešča-nju ljudi, poskušali izdelati analize in izračune, v kakšen obnovljiv vir energije bi se občanom
splačalo vlagati.
Niko Purnat, občinski svetnik , je bil na novinarski konferenci zelo kritičen do slabe udeležbe ostalih svetnikov in soobčanov. »Tako slaba udeležba ni v ponos okolju, v katerem že 10 let nerentabilno obratuje sistem, ki je eden od sistemov za uporabo obnovljivih virov energije. Sprašujem se, ali je kriva slaba obveščenost, bolj pa se mi dozdeva, da ljudje niso zavzeti za zadevo, ki jo dejansko že uporabljajo, a ne dovolj učinkovito,« je dejal. Po njegovem prepričanju njihovo podjetje Engo ne posluje pozitivno, ker na samem začetku glavni akterji niso poskrbeli, da bi projekt občani vzeli za svojega. Prav tako je prepričan, da bi na podeželju bolje zaživeli individualni sistemi izrabe obnovljivih virov energije, ki naj bi jih z določenimi spodbudami podprla tudi država, saj so za kakršenkoli ukrep potrebna velika vlaganja.
Upokojeni energetik Robert
Jamšek iz Raven na Koroškem je ob predstavitvi sistemov in njihovih učinkov v projektu Mislimo na energijo menil, da so to veliki koraki, kijih lahko naredijo interesenti le s pomočjo države. »Iz izku šenj pa vem, da se da tudi z majhnimi koraki pri prihranku energije veliko narediti. V našem okolju poleg osveščanja od vrtca dalje ljudi sproti obveščamo o njihovi porabi energije, jih seznanjamo, kako naj znižajo stroške porabe toplotne energije. »Prav v tej kurilni sezoni smo izvedli veliko akcij za znižanje energije v bivalnih prostorih. Med drugim si prizadevamo za znižanje temperature v prostorih javnih zavodov za 1 stopinjo. Izračuni kažejo, da bi na ta način prihranili 6 odstotkov energije,« je še dejal Robert Jamšek.
Zn ovinarskek onference vd voranik ulturnega doma vG ornjemG radu
Metlečani nasprotujejo bencinskemu servisu
Župan jim zameri, ker ni bilo nikogar od njih ne na javno razgrnitev ne na javno obravnavo
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - Konec oktobra so šoš-tanjski svetniki potrdili osnutek odloka o spremembah prostorsko ureditvenih pogojev za dele mesta Šoštanj s Pohrastnikom, ki med drugim v Metlečah predvideva gradnjo bencinskega servisa. Pobudo za gradnjo bencinskega servisa je podala Kmetijska zadruga Šaleška dolina.
Gradnji v tem prostoru nasprotujejo krajani Metleč, ki pa so v postopku oblikovanja sprememb in dopolnitev prostorskega akta zamudili ali pa spregledali celo vrsto postopkov, v katerih bi lahko vplivali na oblikovanje osnutka sprememb in dopolnitev pros-torskoureditvenih pogojev. Možno je tudi, da so bili s postopki premalo seznanjeni.
Zdaj so se oglasili z ugovorom, ki so ga naslovili na Svet Občine Šoštanj in župana Darka Meniha. Pod ugovorom je podpisanih petinpet-deset Metlečanov, ki pričakujejo, da jim bodo v Šoštanju prisluhnili.
»Postavitev bencinskega servisa na predvidenem prostoru v neposredni bližini bivalnih objektov pomeni, da boste na naša dvorišča pripeljali avtocesto, saj točenje goriva in ustavljanje avto-
mobilov povzroča stalno koncentracijo hlapov, ki jim ni mar za dopustne odmike od stanovanj, prinaša svetlobno onesnaževanje, nemir do poznih večernih ur. Ker je zemljišče nameravane gradnje močvirno, pomeni, da bodo potrebni močni posegi v zemljo ali celo gradnjo nadzemnih rezervoarjev,« so med drugim zapisali v ugovor in dodali, da bi ob kmetijsko zadrugo in trgovski objekt neprimerno bolj sodila otroško igrišče, ekološka tržnica, večnamenski prostor za različne aktivnosti ali kaj podobnega kot pa bencinska črpalka. »Zdi se, da so prevladali trenutni interesi določenih krogov, ki čez dvajset let ali še prej ne bodo imeli prav nobenega vpliva več, naselje pa bo zavoženo in ekološko obremenjeno. Prebivalcem Metleč je dovolj blizu že obstoječi bencinski servis, če pa se kaže potreba za izgradnjo še kakšnega - zaradi turizma v Topolšici - je ob tej cesti zagotovo mogoče najti še veliko primernejših in manj spornih lokacij.« pišejo
Zaključujejo pa tako, kot se običajno podobni ugovori zaključijo: »Če bo naše nestrinjanje naletelo na gluha ušesa v lastni občini, bomo svoje uveljavljali tako na
upravni enoti kot ministrstvu za okolje in prostor in o našem nestrinjanju obvestili medije. Prepričani smo, da imamo vso pravico zahtevati primerne pogoje bivanja in življenja in da bo tako župan kot svet Občine preprečil postavitev bencinskega servisa na tako neprimernem mestu.«
Pa ga bo res? »Z ugovorom krajanov Metleč sem seznanjen. Odločili smo se, da ga prouči komisija za okolje in prostor, čeprav je ta prispel zunaj vseh rokov. Nobenega iz Metleč ni bilo na javno razgrnitev dokumenta, pa tudi na javno obravnavo ne. Skratka, naprej bo zadevo proučila komisija, potem pa bomo potegnili nadaljnje korake. Ali pa jih ne bomo,« je bil odločen župan Darko Menih.
V Šoštanju se bo v ponedeljek na redni seji sestal svet Občine. Vprašanje je, če bo o tem rekel kakšno. Med rednimi točkami dnevnega reda obravnava tega ugovora ni predvidena, je pa slišati, da so krajani Metleč v zvezi z njim v stiku tako s svetniki kot tudi s svetom krajevne skupnosti Šoštanj.
Garant z Danijelo in Kubo
Tovarna pohištva Garant, ki med 354 podjetji iz 24 držav predstavljen v barvni izvedbi češ-
uspešno posluje že od leta 1948, je lansko leto glede na kritične razmere v številnih lesarskih podjetjih končala uspešno, s čistim dobi-
uspešno predstavili z novo zanimivo in cenovno ugodno spalnico Danijela. Predstavili pa so tudi moderne regale Kuba za dnevno
nja-romana, fronte pa v štirih izvedbah visokega sijaja (belo, bež, bordo, rjavo). Sestavljivi program bo kupcem omogočal številne kom-
čkom 188.000 evrov. Podoben rezultat upajo, da bodo dosegli tudi v tem letu.
Na nedavno zaključenem ljubljanskem pohištvenem sejmu so se
sobo. Spalnico odlikujejo moderne barvne izvedbe češnja--romana s kombinacijami front visokega sijaja v belem in krem. Program dnevnih sob je bil tudi
binacije, po potrebah in željah kupcev. Oba programa bosta v serijski proizvodnji v prvi polovici naslednjega leta.
POVEČAJMO IZRABO SEKUNDARNIH SUROVIN
Telefon: 03 8982119 E-pošta: info&karbon.si
Jager odprl vrata
Center se razprostira na 8.800 kvadratnih metrih - Naložba znašala 6 milij onov evrov, v ureditev parkirišč, krožišča in komunalne infrastrukture podj etj e vložilo 500.000 evrov
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 14. novembra - Družinsko podjetje Jagros, d .o. o., - trgovine Jager, je v petek v Velenju na cesti Simona Blatnika odprlo svoj šestnajsti trgovski center na Štajerskem, v katerem je delo dobilo
trideset ljudi, cel kolektiv Jagrosa pa šteje že 280 zaposlenih.
Center Jager Velenje se razprostira na 8.800 kvadratnih metrih površin v treh etažah. V spodnji je živilski supermarket, mesnica, tehnična trgovina, salon keramike in gradbeni material; v etaži pa so tek-
stilne trgovine s priznanimi blagovnimi znamkami. V objektu je tudi kava bar, salon kuhinj in salon oken.
Naložba, ki jo je podjetje izvedlo v lastni režiji in z lokalnimi podizvajalci, je znašala blizu 6 milijonov evrov. Pred centrom in v
Obiskovalce so tudip ogostili.
garažni hiši je 180 parkirnih mest. Podjetje Jagros je bilo tudi investitor izgrad nje kroži šča pred centrom in nove kanalizacije ter vodo-
voda, v kar so vložili preko 500.000 evrov.
V Centru Jager Velenje bodo potrošniki na policah našli tudi bla-
Nao tvoritev je v petek prišlan epreglednam nožica radovednihk upcev.
go manjših lokalnih proizvajalcev in obrtnikov, česar v večjih nakupovalnih središčih ni moč najti.
Otvoritvenega dogodka, ki so ga popestrili z zabavo in pogostitvijo, seje udeležila množica ljudi. Podjetje Jagros, d. o. o., pa je ob tej priložnosti Osnovni šoli Gustava Šil-iha in Vrtcu Velenje poklonilo po 500 evrov.
Šentilj ima svo turistično druš
e
vo
Ohranjaj o dosedanje prireditve, dodali bodo tudi nove
Šentilj pri Velenju - Že nekaj časa so člani pododbora Turističnega društva Velenje iz Šentilja napovedovali, da bodo ustanovili svoje društvo. Sedaj so ga. Vodenje društva, ki nosi preprost naziv Turistično društvo Šentilj pri Velenju, so zaupali Leopoldini Čas, domačinki, ki ji delo v turizmu ni neznanka, saj se z njimi srečuje tudi v svoji službi. Zaposlena je namreč v Termah Dobrna. »Zame je vodenje društva res izziv, pri delu pa so mi pomoč obljubili vsi, ki so bili dejavni že doslej. Upam, da se nam bodo pridružili tudi mladi, pravzaprav vsi, ki imajo dobre ideje in zamisli,« nam je povedala na začetku pogovora.
Dodala je še, da je pododbor velenjskega društva v Šentilju zadnja leta pripravljal kar precej dogodkov, zato je ideja, da bi bilo modro ustanoviti svoje društvo, res zore la kar nekaj časa. » Sedaj je dozorela. Uradno bomo društvo registrirali z novim letom, dejansko pa smo že začeli delati. Sobotno martinovanje 'Rajža-nje od kleti do kleti' smo že pripravili kot samostojno društvo,
seveda ob pomoči TD Velenje.«
Sicer pa bodo v Šentilju tudi naprej ohranjali tradicionalen krst konj, ki ga vsako leto na štefanovo pripravi Mirko Vranjek, pomagajo pa mu turistični delavci iz kraja. Časova pravi, da bo tako tudi v prihodnje. Ohranili bodo še
Leopoldina Čas jep revzela vodenje turističnega društvaŠ entilj.
simpatično prireditev, imenovano Salamijada, ki vsako leto privabi več pridelovalcev domačih salam in budjol, hkrati pa jo obišče tudi več obiskovalcev. Še naprej bo za to prireditev skrbel Ivo Petek. »Vse te prireditve bodo seveda ostale, dodali pa jim bomo nekaj novih, saj imamo kar nekaj idej. Društvo ima že ob začetku delovanja 18 članov, izbrali smo tudi ožji upravni odbor, širšega pa bomo zbrali na občnem zboru, ki ga bomo pripravili takoj po novem letu.«
■ bš
Pogrešajo malo več razumevanja
V Klubu študentov šmarške fare uresničili več proj ektov, kot so si j ih zadali na začetku mandatnega obdobj a - Novosti v letošnjem delovnem programu ni - Novi predsednik kluba Nejc Robida
TatjanaP odgoršek
V prostorih Mladinskega centra v Šmartnem ob Paki so se sešli na skupščino člani Kluba študentov šmarške fare. »V klubu smo uresničili skoraj vse projekte, ki smo sijih zadali na začetku preteklega mandatnega obdobja. Nekatere smo celo dodali,« je pri pregledu opravljenega dela v minulem letu med drugim poudarila dosedanja predsednica kluba Andreja Hleb.
Med uspelimi projekti je omenila informativni večer za dijake, delovni vikend celjske regije, ki so se ga ude leži li pred stavni ki sko -raj vseh klubov študentov v njej, sode lova nje na občin ski akciji ob Dnevu zemlje, brucovanje, potopisno predavanje, izlet, kostanjev piknik z Bohemi, organiziran prevoz študentov v Ljubljano ob nedeljah zvečer ter vrsto športnih aktivnosti. »Naša dejavnost je namenjena bolj druženju študentov, zato namenjamo več pozornosti zabavi in rekreaciji.« Med drugim so uredili še klubsko sobo v centru, do marca izvajali v njih tudi uradne ure, nato pa so slednje zaradi preskromnega zanimanj auk inili.
Na skupščini so izvolili tudi novo vodstvo kluba. Andrejo Hleb je na čelu kluba zamenjal Nejc Robida. Ta je povedal, da bistvenih novosti v delovnem programu v tem študijskem letu niso predvideli, "ker je takšen, kot je dober, ker je glede na finančne zmožnosti realen. Prireditev je glede na število študentov in dijakov v lokalni skupnosti dovolj, saj če jih je preveč, se prostor zapolni. Nenazadnje pa hodimo na prireditve še vL jubljano in Celje."
Pri naštevanju načrtovanih projektov je Robida izpostavil potopisno predavanje, športne aktivnosti, že ustaljene zabavne prireditve, sodelovanje na Škisovi tržnici, večji koncert, z občino so se dogovorili tudi o nadaljevanju
Novip redsednikK luba študentov šmarške fare NejcR obida
organiziranega prevo za študentov s kombijem v Ljubljano. »Vsekakor pa bi pričakoval malo več razumevanja občanov do nas in naših prireditev,« se je odzval Robida na vprašanje, kaj pogrešajo v domačem okolju. »Včasih se pritožujejo, da so naše prireditve preglasne, vendar nimamo toliko takšnih dogodkov, da bi bila lahko to takšna težava. Trudimo se, da bi bile prire ditve sprejemljive za vse.« Izrazil je upanje, da bodo tvorno še naprej sodelovali z drugimi društvi v občini, da jih bodo občani sprejeli in da bodo na njihove prireditve prihajali starejši indi jaki.
Ss kupščine vp rostorihg alerije Dile
It
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
V	soboto skupščina ŠŠK in volitve novega predsednika
V	soboto, ob 18. uri, bo v prostorih mladinskega centra Velenje, potekala redna letna skupščina Šaleškega študentskega kluba, zato so vsi člani vabljeni, da se je udeležijo in prispevajo k odločitvi o novem vodstvu. Za novega predsednika, ki bo nasledil Žigo Brodnika z ekipo, je kandidital le Janko Urbanc, v upravnem odbor pa bodo v primeru izvolitve še Jure
Holešek, Aleš Koželjnik, Luka Avberšek, Darko Pajevič, Jure Tovrljan, Tjaša Zajc, Lena Ocepek, Jank Skok in Nejc Robida. Skupščina bo predvidoma potekala po vrstnem redu: Predlaganje in potrditev delovnega predsedstva in dnevnega reda, nato bo nadzorna komisija predstavila svoje poročilo, ki ga bodo člani morali potrdili. Potem bodo prisotni obravnavali programsko in finančno poročilo za lansko študijsko leto, sledi potrditev poročilo. Zatem pa še: Poročilo Zavod ŠŠK; Razrešitev starega vodstva ŠŠK-ja in predstavnika ŠŠK-ja v zvezi ŠKIS; Predstavitve kandidatov za predsednika in ostale organe Šaleškega študentskega kluba; Predlaganje volilne komisije; Potrditev volilne komisije; Tajne volitve za predsednika ŠŠK, nadzorno komisijo in svetnika v zvezi ŠKIS; Predstavitev rezultatov volitev; Potrditev novega predsednika in upravnega odbora Šaleškega študentskega kluba in točka razno.	■

LJUDJE
Zlata poroka zakoncev Potrč
V soboto, 15. novembra 2008, se je v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju zgodil prav poseben dogodek, saj sta si pred pričama, ki sta bila kar njuna hči in sin, sorodniki in svati po 50 letih
muzeja Stojan Špegel, ki jima je ob tej priložnosti simbolično izročil zlati »markici« v spomin na ta slovesni dogodek - označeno mar-kico namreč rudarji vzamejo s seboj v jamo in jo po vrnitvi vrne-
v Velenju. 15. novembra 1958 sta se poročila v Juršincih pri Ptuju. Kot zanimivost naj navedemo tudi to, da se je na isti dan poročila tudi nevestina sestra, saj je poroka predstavljala kar precejšnji strošek.
skupnega življenja svoja prstana ponovno izmenjala Genovefa (Pep-ca) Potrč in upokojeni rudar Premogovnika Velenje Alojz Potrč. Poročil ju je nekdanji direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin.
V imenu Muzeja premogovništva Slovenije ju je pozdravil vodja
jo na evidenčno tablo prisotnosti, da se takoj vidi, če koga ni iz jame.
Zlatoporočenca Potrč sta se spoznala davnega leta 1957 na vlaku na poti s Pragerskega v Celje. Alojz je prihajal iz vojske in je bil namenjen na delo v takratni Rudnik lignita Velenje, Pepca pa je gospodinjila pri družini Lovrenčič
Poroka je trajala tri dolge deževne dni, za poročno darilo pa sta dobila strojček za mletje mesa (t. i. fla-jš mašino), ki ga imata še vedno. Rodila sta se jima dva otroka: leta 1959 sin Boris, leta 1964 pa še hči Vera. Danes ju razveseljujejo dve vnukinji in en vnuk. ■ Tadeja Mravljak Jegrišnik
Mošt je zamenjalo vino
Minulih dneh se je v naši bližnji in daljni okolic zvrstilo kar nekaj martinovanj, na katerih je sv. Martin spremenil mošt v vin. Tudi v Šmartnem ob Paki, kjer si tukajšnji vinogradniki prizadevajo pridelati najboljšo kapljico. Po nekaterih podatkih je pridelajo blizu 12
tisoč litrov. Letošnja letina je menda med naj bolj ši mi v zad njem času. To pa zato, ker vin sko trto in pridelek negujejo z ljubeznijo, sv. Martin pa je razgrnil plašč in objel dolino, da ji nobena ujma ni mogla do živega.
Mlado vino so na nedavni Vese-
li Martinovi soboti v Šmartnem ob Paki seveda najprej poizkusili sv. Martin (Franc Kačičnik), predsednik šmarških vinogradnikov Peter Krajnc in šmar ški župan in tudi sam vinogradnik, vinar Alojz Podgoršek (na sliki).
■ tp
Začel se je pustni čas
Mozirje - Sv. Martin po ljudskem izročilu med drugim oznanja tudi začetek pustnega časa. Dan je bil pomemben tudi za Mozirske pustnjake, ki skrbijo za ohranjanje bogate kultur ne dediščine Mozirja in njemu širšega okolja.
Kot člani evropskega druženja kar neval skih mest so začetek
pustnega časa naznanili z glasnim pokom iz znamenitega mož-nerja sredi obnovljenega trškega jedra točno ob 11. uri in 11 minut. Predstavnik Društva Mozirskih pustnjakov Robert Kle me nak je ob tem napove dal, da bodo nekatere stvari posodobili. Na prireditvi so okronali tudi novo pustno kraljico. To je
postala - kot so jo predstavili -Mateja iz Šmartnega ob Dreti.
Temu je sledilo družabno srečanje ljudi dobre volje, med katerimi so bili vinarji, ki so ponujali v pokušino mlado vino, sadjarji s svojo ponudbo, šolski otroci, upokojenci in seveda tudi drugi občani.
■ tp
zaLescanskip ortreti2
Jože Krajnc
Matjažek se je rodil 3. aprila leta 1953, a je Matjažek ostal le kakšna dva dni. Ko je stari oče Jože Krajnc, priseljenec iz okolice Vojnika in nekdanji dolgoletni ravnatelj osnovne šole v Šmartnem ob Paki, izvedel, kako so fanta poimenovali, so na njegovo zahtevo ime spremenili v Jože - jasno. To ime je fant obdržal, ves čas pa so ga seveda spremljali vzdevki: Još, Joško, Joco, Piko, Sosi ... Torej stari oče po očetovi strani je bil ravnatelj in začetnik sadjarstva in gasilstva v Šmartnem ob Paki, stari oče po mamini strani, domačin Franc Klančnik, pa ustanovitelj pevskega društva in Kulturnega društva Šmartno ob Paki. Oče Viktor je bil poslovodja v trgovini, mama Jožica pa se je ukvarjala s frizerstvom in pedikuro. Da malemu Jožeku ne bi bilo dolgčas, sta starša poskrbela že leta 1949, ko sta povila sestro Alenko.
Družina je živela v hiši očetovih staršev v središču Šmartnega ob Paki, pomanjkanja niso ravno trpeli, privo šči ti pa si tudi niso mogli veliko - na morje so recimo šli vsega skupaj enkrat. Sicer pa je bilo otroštvo brezskrbno, lepo. Vsak prost trenutek so otroci izkoristili, da so se igrali na »Zidarjevem dvorišču«, fantje so seveda nabijali nogomet, poleti so šli na kopanje ob Paki in ob Savinji do Letuša, pozimi so se sankali.
Ker je stari oče veliko pripovedoval o svojem delu v šoli, je Jožek prvi šolski dan porabil za usklajevanje slišanega in videnega ... Stari oče je bil strog možakar, a ko je bil Jožek v stiski, se je vedno zatekel k njemu. Vedno tudi takrat, ko je k hiši prišel norčavi dimnikar Roman, ki se ga je fantič neznansko bal. Prva tri leta je bil Jožek v stari šoli, potem se je preselil v novo. Sicer je bil odličnjak, ampak daleč najraje je imel predmete, za katere je zadolžena leva možganska polovica: pisanje, risanje, igra ... Še v stari šoli so starejši učenci igrali predstavo o Kekcu, ki ga je tako prevzela, daje potem še kar nekaj časa lazil za glavnimi igralci. Še kot otrok je prvič zaigral v odraslem šmar-škem gledališču v igrah Herojka in Gospa ministrica, prva njegova resna izkušnja pa sega v šesti razred, ko je že igral Glažka v Županovi Micki, s to predstavo so celo gostovali v Rovinju. Nekaj malega se je takrat učil tudi igranja na harmo-ni ko in klavir .
Sicer priden fantič je bil zaradi svojih »pisateljskih« uspehov v osmem razredu že kar malo domišljav in iz napuha je nehote užalil in prizadel svojo učiteljico. Za to sije prislužil štirico iz vedenja in strah, kaj se bo zaradi tega madeža z njim dogajalo na gimnaziji. Sicer pa sije v tistem času od neke sošolke tudi prislužil udarec s piskrčkom po glavi, ker jo je nagovarjal za svojega prijatelja - toliko o ljubezni v osnovni šoli.
Za celjsko gimnazijo seje odločil, ker na velenjski takrat niso poučevali nemščine. Bilje vozač, nikakor se ni mogel vživeti v Celje. Lepa je bila le vožnja z vlakom, zjutraj še pisanje nalog in ponavljanje, na povratku pa igranje kart in spogledovanje z dekleti. Med njimi je bila tudi Šoš-tanjčanka Metka, s katero ste se nežno držala za roke . Posebnih aktiv-
nosti v šoli ni imel, se je pa veliko ukvarjal s kulturo in s športom v domačem kraju. Največ se je družil z Bojanom in Janezom Prašnikar-jem, Lojzetom in Gvidom Omladi-čem, Petrom Tevžem, Andrejem Mlakarjem, Stanetom Zamernikom, Mirkom Žerjavom ... Stric Franc Klančnik je bil organist v cerkvi in zborovodja, imel pa je tudi svoj ansambel Srnica in Jože se mu je pridružil ter potem z njim dolga leta na bobnih ali bas kitari zabaval ljudi, dostikrat globoko v jutro.
Namenil se je študirati psihologijo, pa na informativnem dnevu nekako ni bil zadovoljen. Prijatelj Andrej Mlakar, zdaj znani režiser, gaje prepričal, da se gresta vpisat na igralsko akademijo, a ga potem ni bilo na
avtobus za Ljubljano. Šel je sam, tam srečal znance, ki so ga nagovorili, da je vpisal pravo. Doma so se seveda prijeli za glavo.
Prvo ljubljansko leto je dobesedno preluftal - hitro je ugotovil, da pravo ni zanj, denarja je imel od glasbe razmeroma veliko - študentsko naselje, žuri, kino, športne tekme... vse to pa je vabilo.
Leta 1973 je nato vpisal novinarstvo na takratnem FSPN in s študijem ni imel težav, imel je celo šti -pendijo Našega časa iz Velenja. Kljub študiju so bila študentska leta prijetna. Miša Molk, Brane Kaste-lic, Igor Vidmar, Pero Lovšin, Zvone Šeruga, Ivo Milovanovič .so bili v tistem času kolegi na fakulteti. Začel je sodelovati z Dnevnikom, Valom 202, televizijo pa je spoznaval, ko je honorarno prenašal kable.
Gledališče je v tistem času malo zanemaril, sicer pa je bil zaradi glasbenih nastopov vsak konec tedna obvezno doma. Ko mu je leta 1978 umrl oče, se je odlo čil, da sprej me vabilo Našega časa, da se takoj zaposli ... Takrat sta mu do zaključka študija manjkala še dva izpita in diploma - in približno tako je to potem ostalo do leta 2004, ko je nežno obarvanih las končno diplomi ral.
Na Naš čas in sodelavce, s katerimi je preživel dve leti, ima najlepše spomine, užival je tako v pisanju kot pri delu na radiu. S Primorko Elvi-ro, študentsko ljubeznijo, sta se poročila leta 1979 in v Velenju živela v garsonjeri do leta 1985, ko so se preselili v Koper. V Velenju se je 23. avgusta 1983 rodila Alja, 28. avgusta leta 1988 pa na Primorskem še Živa. Prva je pred diplomo na kul-turologiji, druga študira ekonomijo. Leta 1980 ga je Večer zvabil za svojega dopisnika v Celju in je sprva pokrival Savinjsko in Šaleško področje, potem pa so ga pošiljali za dopisnika v druge jugoslovanske republike, poročal je iz zvezne skupščine ... Tako je bil priča začetka in
konca razkroja nekdanje skupne domovine. Jasno je, da ga ni bilo veliko doma, a čeprav je izrazito »morski človek«, se Kopra nikoli ni navadil.
Prelomnico v življenju je pomenila odločitev, da se kot svobodnjak posveti televiziji, sodelovanje z Večerom pa ohrani v manjšem obsegu. Prav preko sodelovanja pri Gledališču pod kozolcem je namreč spoznal Mita Trefalta, ki gaje dokončno zvabil na TV, s katero ima pogodbo že od leta 1991. Ves čas je urednik oddaj, v času Miše Molk je bil celo urednik celotnega razvedrilnega programa, dela kot scenarist, redaktor, urednik ... Prvih sedem let, ko so ustvarjali popularne oddaje Zdravo, Nedeljskih 60 in Zoom, ni preživel doma niti enega vikenda - v glavnem je živel med Ljubljano in Šmartnim ob Paki . Tako se je počasi izpel tudi odnos z Elviro. In potem: Res je, Po domače, Vsakdanjik in praznik, Igre brez meja, Poletni most, Pri Jožovcu z Natalijo, Na zdravje . serija za serijo in številni posamični projekti, festivali, silvestrske oddaje... Spoznal je ogromno znanih, nadvse zanimivih ljudi z vseh področij, v spominu ima številne anekdote .In kljub temu da vedno dela zabavne oddaje, je delo nadvse stresno.
Gledališče ima zapisano v genih. V gledališču Pod kozolcem je med prijatelji preživel dolga leta. Dobil je kar štiri Linhartove zlate značke za igro. Čeprav ga označujejo za karak-ternega igralca bolj komičnih vlog, mu ustrezajo tudi drugi liki in morda je tam celo bolj opažen. Svojo igralsko gledališko pot je kot gostujoči igralec končal v Vrbju pri Žalcu, pa po naključju tam za deset let prevzel režisersko palico, se kot režiser preselil v Šmartno ob Paki, od tam v Izlake in Galicijo in zdaj že drugo sezono dela s kolegi v Gledališču Velenje.
Z Jožetom Robido sta pred natanko dvajsetimi leti pripravila igro Prihranjeni dolar, ki je doživela kar okoli sto ponovitev. Jože je že delal kot urednik na TV in je prijatelja in soigralca Jožeta Robido prepričal, da je nastopil v tekmovanju pripovedovalcev šal... In zmagal. Takrat se je začela njuna skupna slava Strašnih Jožetov strmo vzpenjati, nastopala sta na TV, na festivalih, koncertih, prireditvah. V »najboljših« časih sta imela celo po sto petdeset nastopov na leto! Ob nastopih, delu na TV, režiji . pa je Krajnc napisal še nekaj besedil za narodnozabavne ansamble.
Pred deseti mi leti je Jože po naključju srečal Zagerjevo Karmen in 11. junija 1999 se jima je rodila Klara. Nekaj časa so živeli v Ljubljani, potem pa so se preselili v hišo Jožetovih staršev v Šmartnem ob Paki.
Dopuste preživlja družinica malo na snegu, veliko več pa na morju, kamor s sabo Jože obvezno vzame dobro poezijo. Čez leto se zaradi delovnih obveznosti videvajo bolj proti večeru, vikende jim v večini uspeva preživljati skupaj. Nastopov ni več toliko, če pa so, so v večernem času. Jože v svojem delu na TV še vedno uživa, gledališče pa ga neznansko privlači in morda nekoč povsem potegne v svoje naročje . morda. Morda pa si spet začne kdaj puščati brke, ki si jih je obril po petin dvaj setih letih!
■ Vlado Vrbič
12
»Rad imam vodo ...«
Velenje - Tako je na otvoritvi razstave fotografij na temo velenjskih jezer začel prijeten nagovor Velenjčan Robert Klančnik, ki se tokrat v zasebni prodajno-razstavni galeriji Arsin predstavlja s črno-belimi fotografijami, ki so v nekaj letih nastajale na in v okolici šaleških jezer. Robertovo razstavo, ki ob odlični postavitvi deluje kot negativ fotografskega filma, si je prišlo že ob odprtju ogledat res veliko ljudi. In ne le da je bila otvoritev razstave kulturni dogodek, bila je tudi lep družabni dogodek, saj so lastniki galerije, družina Sermek, in Robertovi prijatelji poskrbeli tudi za pogostitev in stopnjevanje dogajanja, tako da se je večina od tistih, ki so na otvoritev prišli, ob prijetnem druženju zadržala vsaj dve uri.
Robert je sam povedal več o svojem umetniškem udejstvovanju, ki je zadnja leta izjemno plodno. Delček multimedijskih projektov, ki se jim posveča v navezi z umetniki iz Slovenije in tujine, je pokazal tudi v Arsinu. Razstava, ki je vredna ogleda.
■ Bš
Robert Klančnik pogosto vesla po velenjskih jezerih, tokrat pa je kanu postavil v razstavišče. V njem je veslal skupaj z Diano (eno od tekmovalk v prvem Big Broderju), ki je z njim ne le veslala, ampak tudi klepetala.
Vrnitev staroselk
Barbara Zupanc j e ustvarjalka, ki le redko dovoli, da gledalec vstopi v njen domišljijski likovni svet
Šoštanj, 13. novembra - Barbare zato ne srečujemo po galerijah in drugih razstaviščih. A takrat ko se pojavi, je to posebno doživetje in takšno je bilo tudi pretekli četrtek v Mestni galeriji Šoštanj. Takšno, kot je njeno likovno ustvarjanje, ki ni enosmerno omejeno v natančno izbranem likovnem besednjaku, je tudi njena razstava. Po eni strani v bogatem koloritu, po drugi strani nežna v zemeljskih barvah, s prepoznavno figuraliko
živalskih, ženskih in moških likov, pri katerih stopajo v ospredje ženske figure. Avtorica je naklonjena tudi različnim likovnim tehnikam, pri čemer se ne ustraši niti oblikovanja glinenih izdelkov, za slikarsko ploščo ji velikokrat služijo stari predmeti in les. Nova znanja je niso nikoli omejevala, zato si njena dela sledijo od čistih skoraj min-imalističnih kompozicij do bogastva motivov v barvnem in formalnem smislu, povezanih v nadrealistični maniri.
Kulturni dogodek je pospremil nas top učen cev glas be ne šole Frana Koruna Koželjskega iz Velenja, likovno spremno besedilo je pri spevala Marlen Prem šak, ki je med drugim o Barbarinem ustvarjanju zapisala: Avtorica je nekoč dejala, da ne ve, kam jo bo popeljal izbrani motiv, danes pa to ne velja več; premišljeno, na krilih
Barbara (levo) je upravičeno prejela veliko pohval in čestitk.
svoje domišljije se podaja v ustvarjalni proces in dopušča le tista naključja, ki se morajo zgoditi. Če sledimo temu videnju, nam
tudi naslov razstave »Vrnitev staroselk« logično zaključi dogodek.
■ Milojka Komprej
Štirje različni temperamenti zdruzeni v eno...
Najstniška pevsko-plesna skupina - Poimenovali so se Wild step in sodeluj e s pevcem Ninom
VesnaGli nšek
Pod imenom skupine Wild step najdemo štiri zanimive srednješolce: Marka, Majo, Sabino in Nino. Zakaj zanimive? Zato, ker mi je Marko, edini fant v skupini, povedal, da so si karakterno zelo različni: on je komunikativen in iznajdljiv, Nina je tiha in sramežljiva, Sabina zelo redoljubna, Maja pa je hiperaktivna in vedno dobre volje. Se sprašujete, kako lahko sploh funkcionirajo skupaj kot uspešna najstniška pevsko-plesna skupina? Odgovor ponuja kar Marko sam: »Preprosto. Vsi smo prijatelji že od otroštva, saj smo živeli v istem naselju v Velenju. Poleg tega sem prepričan, da tako drug drugega dopolnjujemo in brez enega samega člana gotovo ne bi šlo. Nekaj bi manjkalo.«
Njihov začetek sega v leto 2006, ko so spoznali pevca Nina. Najprej so nastopali kot njegovi plesalci, nato pa so se odločili, da želijo iz sebe narediti še nekaj več. »Preprosto smo ugotovili, da znamo prav vsi tako dobro peti kot tudi dobro plesati. Nadeli smo si ime Wild step, si organizirali prvi resen nastop na festivalu FeNS (festival novih skladb) in sedaj smo, kjer smo. Mislim, da na dobri poti,« je začetek samostojne poti opi sal Marko. Pos ne li so namreč že kar nekaj svojih last nih skladb, za kate re je besedila napisal Marko, ki o tem pove: »Ponavadi se pač zaprem v sobo, vzamem papir in napišem nekaj besedil. Nato izberem najboljše. In to je to.«
Za večino obveznosti skrbijo kar sami. »Ima-
mo sicer menedžerko Cvetano Rozman (Power dancers), a se trudimo, da smo čim bolj samostojni, vsaj kar se tiče pesmi in koreografij. Do sedaj smo med drugim sodelovali s pevcem Ninom in še vedno nekaj malega sodelujemo, a naslednja pesem bo popolnoma naša. Pravzaprav kar moja. Besedilo, aranžma in glasbo - vse bom naredil sam.« Dekleta in fant raču-
najo, da boste pesem lahko slišali že v mesecu decembru, v teh dneh pa se že pripravljajo na nov izziv - konec meseca se bodo zaprli v studio in snemali. Kaj bo nastalo, pa se pustimo presenetiti...
Spletna stran: www.wildstep.net

KOLONA
Dragi kupleraj
Na slovenskem prostitucija ni legalizirana, to pa ne pomeni, da je ni, ravno obratno, v zadnjem času je začela cveteti kot le kaj. Kdaj se celo zgodi, da o kontekstu kdo napiše kakšno knjigo, objavi kakšen članek in naredi celo raziskavo.Umetniki 19. st., sploh figu-raliki, so pogosto iskali svoje motive ravno v kurbiščih, zlasti impre-sionisti,postimpresionisti in ekspreionisti so s svojimi upodobitvami slikali sliko nočnega življenja pariških lukenj, socialnega obrobja in razuzdanosti. Danes je seveda malo umetnikov, ki bi se potikali po t.i. night clubih, saj se je scena zelo spremenila in tudi iz medicinskega vidika postala prenevarna in tudi za umetnike predraga. Klasični umetniki še vedno slikajo akte, vendar ni nujno, da se bodo odpravili ravno v kurbišče, saj je ceneje, da si najdejo spodoben model po normalni ceni in da 170 eur, kolikor bi plačali za nizko cenovno dekle za noč ali par ur, zadošča za tedensko pozi-ranje. Seveda umetniki gledajo na golo človeško telo sila objektivno in študiozno, pogled in namen je drugačen, a vendar, saj ponavadi pišem o likovni umetnosti, torej je le na nek način lahko logično, da vsaj malo povežem prostitucijo in likovno umetnost. Ameriški klinični psiholog dr. Peck je pred leti opravil raziskavo o moških uporabnikih seksualnih uslug in naredil njihov t.i. psihološki profil. Ugotovitve niso bile presenetljive, saj je bil med uporabniki visok procent kandidatov, ki so izkazali zelo nizek inteligenčni kvocient in še nižjo stopnjo čustvene inteligence. Večina uporabnikov je izhajala iz nižjih socialnih slojev, dosti uporabnikov pa je bilo tudi iz višjih slojev, pri katerih je bila hkrati z prej omenjenim ugotovljena tudi zelo nizka dovzetnost za premagovanje stresnih situacij. Povprečen uporabnik je bil srednje situiran moški srednjih let, 40% poročen in 12% živeč v izven zakonski skupnosti. Ker prostitucija ni legalna tudi ni zdravstvene kontrole med ponudnicami seksualnih uslug. Recimo, da vzamemo pod drobnogled srednje aktivno uslužbenko, ki na teden opravi vsaj pet storitev, je to na mesec vsaj 20 storitev in na leto 240 storitev in recimo, da je aktivna vsaj pet let, je to 1200 storitev. Zanimivo in če bi se poigrali še malce s kombinatoriko; z uporabnikom, ki ne obiskuje le ene uslužbenke, marveč tri različne, je to 3600 različnih spolnih partnerjev in če upoštevamo industrijo lateksa pakiranega po dvanajst, bi bilo to v primeru zdrave kmečke pameti (ki na žalost izginja) 300 škatlic kondomov (če so v uporabi) in seveda 204 000 eur neobdavčenega denarja plačanega za uporabo seksualnih uslug. Toliko o statistiki. O prostituciji se nikoli ne govori kot o prostituciji, ker pač ni legalna, tako da govorimo raje o prijateljicah, o spremljevalkah, poslovnih partnericah in artističnih plesalkah (nekatere prijavljene med njimi imajo celo status samostojne kulturne delavke, da so ugodneje obdavčene; lahko bi upali, da bo nova ministrica spoštovana ga. Širca zakon o pridobitvi statusa samostojnega kulturnega delavca malce popravila). Pogost je tudi pojav posebnega poslovnega darila v obliki mične spremljevalke, ki bo bodočega poslovnega partnerja razbremenila in pripravila na ugodnejši podpis pogodbe. Ker je naša družba naravnana izrazito mačistično je pomembno le-to kaj se dogaja med moškimi pripadniki, ni pa pomembno koliko žensk zapolni ginekološke klinike in tudi zaščita žensk pred moško lahkoživostjo ni državna prioriteta. Zgane se in zašušti le takrat, ko medicinska stroka po naključju najde kakšno HIV pozitivno uslužbenko in takrat medije zapolni slika, ki se kot tiha grožnja naseli v marsikateri dom, dokler se spet vse ne poleže in umiri. Cepivo proti humanem papiloma virusu, ki je spolno prenosljiva bolezen in povzroča raka na materničnem vratu, je zunaj že dobre dve leti in stane približno 300 eur, za obisk in pol kupleraja, za en enourni ples striptizete in polovico storitve »poslovne« spremljevalke. Ce bi država bila prava in pravična bi absolutno sprejela nova medicinska dognanja in plačala uvrstitev v nacionalni program cepljenj za deklice, dekleta in ženske, saj plača tudi za razmahnjeno prostitucijo, za ženske pa bi uvrstitev cepljenja proti HPV v državni preventivni program pomenila ena ogromno skrb za življenje manj. Glede na recesijo bodo ginekološki oddelki isto polni, cene seksualnih uslug bodo verjetno zrasle, kakor tudi cene hrane in ostalih dobrin. Še vedno pa ne bo nadzora in masovnega cepljenja ženske populacije, ki bi stala toliko kot polovica ene patrije. Prihajajoča vlada bi se lahko zamislila in namesto dragi kupleraj, bi ta kolumna nosila kakšen drug naslov.
■ Nataša Tajnik Stupar
Wild step( foto: MajaPl askan)
107,8 MHz
^DÜJSKÜ IDO iAs©pasDüi
Razveseljujemo ju vsak s svojimi zahtevami
Če kje, je v naši redakciji tu in tam že slišati: saj po novem letu boljše bo. Jasno, kaj s tem tisti, ki te besede izreče, misli. »Lepa tolažba, zadeve pa tako ali tako gredo svojo pot,« ugotavljata tudi naša oblikovalca - Janja Špegel Košuta in Tomaž Geršak. Ob ponedeljkih, torkih in delu sredine dopoldneva ju iz tedna v teden razveseljujemo vsak s svojimi zahtevami pri pripravi tekoče številke Našega časa: poleg odgovornega urednika časopisa Staneta Vovka, odgovorne urednice Radia Velenje Mire Zakošek še novinarji (Milena Krstič- Planinc, Bojana Špegel, moja malenkost) in propagandista Nina Jug ter Jure Beričnik. Preostale dni v tednu pa so
zadnji mesec (poleg prej omenjenih) njune stalne stranke še Almanahovci: Peter Groznik Peč, Mateja Softič, Matjaž Šalej, Katja Koželj ter direktor Našega časa Boris Zakošek. Zadeva se »finišira«, kako je takrat, pa prav dobro ve vsak od nas.
Toliko minut časa pa smo si kljub »gužvi« vzeli in stisnili roko Tomažu, ki je praznoval v minulih dneh rojstni dan. S čokolado, ki mu jo je podaril Stane, nas je sicer res že »sladkal«, a mi ...
V zvezi z rojstnimi dnevi pa bo sploh »nor« december. Kar pet sodelavcev praznuje zadnji mesec v letu. Pa naj še kdo reče, da ni naporno.
Tp
33ÜD
... na kratko...
SASA LENDERO
Po izpovedni skladbi Stoje bom prebolela je minuli vikend premierno predstavila novo skladbo z naslovom Ob tebi lepši je svet. Obe skladbi bosta seveda izšli na novem Saškinem albumu, ki je tik pred izidom.
MAGNIFICO
3. decembra bo s koncertom premierno predstavil nov album z naslovm Srečno, na njem so tudi starejše uspešnice v bolj prefinjeni preobleki. Na albumu je enajst skladb v izvedbi Magnifico Bal-country Quarteta, ki ga poleg Magnifica sestavljajo še Aleksander Pešut, Robert Pikl in Anže Langus.
LOSVENTILOS
Po treh letih se z novim singlom Stik vrača na sceno slovenska rock skupina Losventilos. Novkomad napoveduje tudi izid nove plošče, ki bo luč sveta ugledala v začetku naslednjega leta. To bo po albumih ISO 4586 (2000) in Horai (2005) tretji album skupine.
AVTOMOBILI
Novogoriške legende domače popularne glasbe so dočakale izid novega albuma z naslovom Klub klubov, ki je bil posnet v živo v znamenitem Studiu 14. Prva skladba z albuma je znana uspešnica skupine Enkrat v življenju.
ANŽEJ DEŽAN
Zmagovalec letošnje Slovenske popevke po izboru strokovne žirije Anžej Dežan je v teh dneh posnel videospot za skladbo Šopek maka. Spot, nagrada za interpretacijo na Slovenski popevki, je bil posnet pod režijsko taktirko Izidorja Fariča.
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	LAURA PAUSINI-Invece no
2.	LEONA LEWIS-Forgive Me
3.	JAMES MORRISON feat. NELLY FURTADO-Broken Strings
Laura Pausini je ena najuspešnejših italijanskih pevk, ki ji je uspelo doseči mednarodno slavo. Poje v italijanščini, španščini in angleščini, doslej pa je prodala že več kot štirideset milijonov albumov. Skladba Invece no prihaja z njenega desetega studijskega albuma z naslovom Primavera in anticipo, kot večina njenih zadnjih albumov pa bo tudi ta izšel v angleščini in španščini.
^ES
LESTVICA
mwpmmmm
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ansambel Orion - Nisva si priznala
2.	Ansambel Svetlin - Ne odhajaj več
3.	Pajdaši - Avtocesta vzhodni krak
4.	Krajcarji in Mišo Melanšek - Zaradi tebe
5.	Robert Goter - Na Homcu
6.	Veseli Begunjščani - Ko domov se vrnem spet
7.	Skupina Malibu - Življenje so ene štenge
8.	Ansambel Braneta Klavžarja - Vinska pesem
9.	Novi spomini - Čuvar cvička
10.	Show band klobuk s Fanti s Praprotna - Spomin na stari mlin ... več na: www.radiovelenje.com

Postanite naročnik
Za naročnike kar 9 številk zastonj!
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokičite 03/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
Glasbene novičke
Markov svet
Nekdanji član skupine Čuki Marko Vozelj je posnel videospot za single Zdaj moj svet, drugo skladbo z albuma Moj svet, ki ga je izdal pred kratkim. Spot je režiral Miha Tozon, v njem pa nastopa tudi mlada
■ n
Novas kladbaA lye
igralka Ana Dolinar, nad katero je Marko navdušen in pravi, da je bilo pravi užitek delati s tako profesionalko. Skladba Zdaj moj svet je drugi single s prvega samostojnega albuma Marka Vozlja. Prva je bila skladba Te ni, s katero je na letošnjem festivalu Slovenska popevka osvojil prvo nagrado občinstva.
Pester konec leta za Šank Rock
Slovenski rockeiji Šank Rock na radijske postaje pošiljajo novi single Čez rob neba. Skladba je zadnja z njihovega aktualnega studijskega albuma Senca sebe, saj bodo fantje v prihodnjem letu pripravljali nove posnetke in material za njihov naslednji izdelek. Pred novim letom pa skupino čaka še niz večjih
koncertov. Poleg rednih nastopov fantje 20. decembra v Velenju pripravljajo pravo koncertno poslastico, ko bodo v Rdeči dvorani skušali ponoviti lanskoletni razprodani koncert ob njihovi 25. obletnici glasbenega ustvarjanja. Poleg Šank Rocka bodo na koncertu nastopili še zagrebška skupina Jinx, elektro--pop skupina Electrix in še kdo.
Z decembrom bo na prodajne police prišel tudi koncertni dvd 25 let - Šank Rock v živo z gosti, na katerem so združili posnetek celotnega nastopa ob lanskoletnem žuru za 25. rojstni dan, zbirko trinajstih videospotov in avdio cd z glasbenimi vrhunci odličnega koncertnega večera v Velenju.
Simpatična pevka Aly-a je po dolgem času predstavila novo skladbo z nenavadnim angleš-ko-sloven skim naslovom Absolutelymoj. Skladbo je premierno predstavila v oddaji NLP na TV Sloveniji, z njo pa napoveduje nov album. Igriva pesem, ki govori o mladostniški ljubezni, je malce drugačna, kot smo jih bili doslej vajeni pri Alyi. Pravi, da želi z njo kljubovati mrzli in dolgočasni zimi. Avtor glasbe je Tomislav Jovanovič Tokac, sicer pevec skupine Dan D, besedilo podpisujeta skupaj s Primožem Žižkom, aranžma in produkcija pa sta delo Žareta Paka. Mastering za skladbo je bil narejen na Švedskem, skladba pa se že vrti na domačih radijskih postajah.
Jackson brezN everlanda
Ameriški zvezdnik Michael Jackson se je moral odpovedati lastništvu zabaviščnega posestva Never-land. Posestvo, ki mu je ogro mno pomenilo, je prenesel na zasebno podjetje in zanj prejel 35 milijonov dolarjev. Pop zvezdnik je posestvo, ki se razprostira na 1100 hektarjih, ustvaril konec 80. let prejšnjega stoletja na vrhuncu svoje priljubljenosti. Več tisoč otrok se je v domišljijskem zabaviščnem parku lahko igralo in uživalo, zgodba pa se je klavrno končala, ko so proti Jacksonu vložili obtožbo zaradi domnevnega spolnega nadlegovanja dečkov. Finančne težave, v katerih se je znašel sloviti pevec, so povzročile, da posestva ni zmogel več financirati, njegov dolg pa je prevzelo neko nepremičninsko podjetje.
Aretha številka ena
Znamenita revija za popularno glasbo Rolling Stone je znano soul pevko Aretho Franklin ustoličila še kot največjo pevko dobe rokenrola. 66-letna diva seje morda nekoliko presenetljivo zavihtela na vrh lestvice pred Rayem Charlesom, Elvisom Pres-leyjem, Samom Cookom in Johnom Len-nonom. Gre za strokovni izbor, saj je glasovalo 179 glasbenikov, producentov, urednikov in drugih glasbenih strokovnjakov, med katerimi so bili tudi James Hetfield (Metallica), Keith Richards (Rolling Stones), Iggy Pop in James Blunt. Poleg Arethe Franklin sta v prvi desete ri ci le še dva žive ča glas be ni ka, Bob Dylan na sedmem in Stevie Wonder na devetem mestu. Najmlajši med prvimi petindvajsetimi je 50-letni Michael Jackson na 25. mestu.
> ;
2. Srečanje harmonikarskih skupin na Konovem
V soboto, 15. novembra 2008, je v dvorani Doma krajanov na Konovem potekalo drugo Srečanje harmonikarskih skupin. Pobudo za takšno srečanje so lani pripravili člani harmonikarske skupine KUD Lipa Konovo z željo in namero, da srečanje postane tradicionalno in tudi vsako leto kakovostnejše. Gre za edino takšno srečanje harmonikarskih skupin v Mestni občini Velenje in širše.
Na srečanje so letos povabili več
harmonikarskih skupin. Tako so se na Konovem predstavili poleg domače skupine s Konovega še Harmonikarski orkester Barbara Premogovnika Velenje, Harmonikarji iz Doliča, Konovski Štraj-harji, Orkester harmonikarjev Roberta Goterja, Harmonikarski oktet Stari Prijatelji in Vaški godci iz Andraža.
V povsem polni dvorani, kije s ploskanjem in pripevanjem priljubljenim vižam ustvarila zani-
miv kulturniški večer domače glasbe, so na koncu združeni harmonikarji vseh skupin na odru zaigrali še tri skupne pesmi. Program je povezoval Karli Stropnik, samo prireditev pa so uspešno izvedli v sodelovanju s KS Konovo prizadevni konovski Kudovci in harmonikarjii pod organizacijskim vodstvom Staneta Cevzar-ja. Srečanje tako očitno postaja tradicionalno.
■ DragoM artinšek
14
O varovanju okolja in mladih
V Esslingenu je bila od 13. do 16. novembra Mednarodna mladinska konferenca partnerskih mest, na kateri so sodelovali tudi mladi iz Velenja.
Barve Mestne občine Velenje sta
ja), Vienne (Francija) so iskali rešitve na okoljska vprašanja in v dveh dneh produktivnih diskusijah prišli do zanimivih zaključkov, ki lahko pripomorejo k boljšemu jutri.
Majhne rešitve, kot so znižanje
ni kot mednarodni ravni.
Konferenca se je zaključila s konkretnimi predlogi za projekte, ki se bodo na tem in podobnih področjih odvijali v bližnji prihodnosti. Tako se bo mednarodni pro-
zastopala predstavnika Počitniškega društva Kažipot, ki sta v okviru teme »Varovanje okolja in mladi« predstavila organizacije in projekte, ki se v Velenju dogajajo na tem področju.
Mladi iz držav partnerskih mest Esslingen (Nemčija), Neath Port Talbot (Wales), Norrkoping (Švedska), Piotrkow Trybunalski (Poljska), Udine (Italija), Velenje (Sloveni-
porabe v gospodinjstvih, uporaba javnega prevoza, skrb za ohranjanje naravnih virov, ozaveščanje o možnostih in ponovni uporabi le-teh, so velikega pomena in bi jih z malo truda lahko vpeljali v naš vsakdan. Takšne spremembe lahko dosežemo le z ozaveščanjem prebivalstva, še posebej najmlajših. K oza-veščanju pripomorejo tudi raznovrstni projekti tako na lokalni, nacional-
jekt odvijal v letu 2009 v Udinah (Italija), leta 2010 v Esslingenu (Nemčija), v letu 2011 pa bodo mladi prišli v Velenje (Slovenija).
Na Počitniškem društvu Kažipot bomo priprave na ta projekt začeli še letos, vanj pa želimo vključiti lokalno prebivalstvo, predvsem mlade. Več o tem in drugih projektih pa v prihodnjih mesecih.
Malčka in
Lojzka
navdušili
Velenje, Tolmin - V Šaleški dolini niso doma samo dobri pevski zbori in manjše vokalne pevske zasedbe. Nadvse uspešni so tudi izvajalci ljudskih pesmi, kar dokazuje sobotni nastop ljudskih pevk Malčke Jelen in Lojzke Jezernik iz Šentilja pri Velenju na državni
Malčka Jelen in Lojzka Jezernik sta s svojim nastopom v Tolminu navdušili. (Foto: Janez Eržen)
prireditvi "Pevci nam pojejo, godci pa godejo", ki jo je organizirala tolminska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Na prireditvi je nastopilo
12 skupin iz vse Slovenije, ki še vedno gojijo pristno slovensko ljudsko petje, predstavnici Šaleške doline pa sta se odlično predstavili in odrezali.	■
Blagoslov na domačiji Stropnik
S posodobljenim odsekom asfaltne ceste uresničena dolgoletna želja
S trdna voljo in ogromno tru-da,se je poplačalo z asfaltiranjem 200-metrskega cestnega odseka do domačije in njej pripadajočega dvorišča. Že v začetku pomladi smo začeli izkopavati in pripravjlati ter utrjevati podlago, da smo do jeseni pripravili vse potrebno za ulit-je asfalta in ureditev bankin.
Zdaj, ko so dela zaključena, mi pa zadovoljni, se zavedamo, da brez pomoči in posluha številnih ne bi zmogli. Zahvala gre županu Šoštanja Darku Menihu, predsedniku sveta KS Sko-rno - Florjan Valterju Pir-tovšku, izvajalcu del gospodu Fajdigi, svetnikom, ki zastopajo naš kraj tako v občinskem svetu kot svetu krajevne skupnosti. Posebna zahvala pa velja vsem našim dobrim sosedom.
Cesti je na sončen nedeljs-
ki dan blagoslov podaril dekan Jože Pribožič. Ob skromni pogostitvi so za dobro voljo poskrbeli člani mladega ansambla Hej skupaj z našimi sorodniki in sosedi,
ki se vedno znova radi vračajo na našo domačijo Madlešnik.
■ Marija Stropnik
Srečanje Jeričevih
Nori tempo življenja nas vsak dan znova potiska v tekmo s časom in vse manj je priložnosti, da bi se srečali s tistimi, ki so del naše preteklosti, sedanjosti in prihodnosti - z našimi sorodniki. Pogosto se želimo pogovoriti in poveseliti, a ker nas je veliko, se le malokdaj zbe re mo. Prav zato smo se v tem jesenskem času odločili, da se vsi Jeričevi zberemo na skupnem kosilu
Kdo ve, kako bi se oblikovalo družin sko drevo, če se pred sko raj sto leti Gaberčan Jeričev Franc ne bi zagledal v Grbinsko Jožefo. Kljub grožnjam škalskih fantov se ni pustil odgnati. Franc je tako očaral njeno mamo, da seje smela z njim poročiti, kljub temu da še ni bila polnoletna. Manjkajoča leta so ji morali celo dokupiti. Poročila sta se še pred 1. svetovno vojno leta 1911.
Žal je njun prvorojenec umrl, a je kmalu hišo vedno znova napolnjeval otroški jok. Rodilo se jima je še devet otrok. Leta 1913 sta dobila prvo hčer Marico, 1915 Tončko
in 1916 Pepco. Sledili so štirje sinovi: leta1919 Tone, 1921 Ivan, 1923 Franc in 1927 Jože. Leta 1931 je na svet prijokala Tilka, leta 1937 pa najmlajša Ivanka.
Njihove pridne in delovne roke, iznajdljivost, praktičnost, napredna miselnost in smisel za gospodarjenje so ustvarili trdno Jeriče-vo kmetijo, ki je bila med največjimi in najuglednejšimi v Gaber-kah. Ukvarjali so se s kmetijstvom, hmeljarstvom, furmanstvom in
kovaštvom. Pozimi so izdelovali sode, čebre, lesena kolesa za vozove, notranje in stavbno pohištvo. Lotevali so se tudi izdelovanja opeke iz gline in oglarstva. Skoraj vse, kar so potrebovali, so pridelali ali izdelali sami. Bili so svetli in temni dnevi, najhujši udarec pa je družini zadala 2. svetovna vojna, kije pustila neizbrisan pečat na mladih fantih, ki so morali sredi najlepših let k vojakom. K sreči so se vsi vrnili domov.
Kljub obilici dela so Jeričevi vedno našli čas za druženje z ljudmi. Pustili so velik pečat v domačem gasil skem druš tvu, v katerem so bili med ustanovitelji, prevzemali vodilna mesta in se vselej udeleževali najrazličnejših akcij.
Trdo vsakdanje delo so znali presekati z druženjem tudi v družinskem krogu, kjer sta pogosto odmevala prešerna pesem in humor. Številna družina je imela seveda tudi veliko ohceti. Otroci so počasi
zapuščali topel dom in si ustvarjali nove družine.
Ob projekciji starih fotografij smo obujali spomine in podoživljali premnoge dogodke iz preteklosti. Orosilo seje marsikatero oko. Ogledali smo si naše družinsko drevo, ki gaje pred nekaj let narisala Tatjana Šumah. Njegova krošnja je vse bolj košata. Danes bi na njem morali zapisati že okoli 130 imen. Najstarejša udeleženka je bila 92-letna Pepca Jan iz Škal, najmlajša
pa njena trimesečna pravnukinja Žanin.
Ob razgovoru, petju in igranju naših rodbinskih muzikantov seje popoldne naglo prevesilo v večer. Vsi smo si bili enotni, da se prihodnje leto znova srečamo, do takrat pa bomo obujali spomine ob fotografijah, ki so nastale na srečanju pri Volku.
■ M. K.
VI PISETE
Mnenja inod mevi
Kriza kot priložnost
Kriza je postala beseda, ki jo vse bolj pogosto uporabljamo. Kitajci imajo za krizo dve besedi wei ji.
Prva pomeni nevarnost, druga priložnost, priložnost za spremembe. Velenje je precej ranljivo, vendar če bomo sprostili ustvarjalne potenciale prebivalcev doline in poiskali prave rešitve in bili pripravljeni na prihodnost, lahko s krizo pridobimo. Pri tem se moramo zave dati dej stva, da mora lokalna skupnost biti proaktivna in se pripraviti na krizo. Naših težav ne bodo reševali v Beli hiši, Bruslju ali Ljubljani. Rešiti jih mora mo sami. In kaj bi blop otrebnos toriti: - Trezno razmišljati, ne dovoliti, da stres blokira našo ustvarjalnost.
-	Nes memoi skatir ešitev v trdem delu, ampak vi skanju novihp riložnosti.
-	Nar avnip olitičnih strank in mestnegas vetap ozabiti na ozkes trankarskei nterese in ustvaritis inergijo, ki omogoča zdravd olgoročenr azvoj( v Dubrovniku v času, ko je bil republika, je nav hodu vk neže-vop alačop isalo' Oblitip riva-torum,p ublicac urate'-p oza-biteo sebno,č uvajte skupno).
-P redsedniki upravv elikihp od-jetij bil ahko, kot je DavidP ac-kard, eden odu stanoviteljev HP,u stanoviliz druženjep roiz-vajalcev Šalešked oline, ki bi združevalov odstvened elavce podjetij izdo line s ciljem, da skupaj sp redstavnikio blasti nal okalni,r egionalni inn acio-nalnir avnip rispevajo kz dra-
vemug ospodarstvu ink ako-vostiž ivljenja vŠ aleškid olini. Več o temz druženju na www.-svlg.net/. -Z manjšajmov laganje va tome (zgradbe...) inv lagajmo vl judi. Vi zobraževanje,k ulturo, znanost. S prostimou stvarjalne potenciale naših prebivalcev. -Z manjšajmom aterialnop ora-bo nao sebni ind ružbenir av-ni, povečajmo porabo duhovnih do b rin. To je cenej e in ne onesnažuje. - Podpirajmo majhna, fleksibil-nap odjetja, ki bodou stvarjala novad elovnam esta. -K riza jep riložnost zas truktur-nes premembeg ospodarstva. Dolina se ne more dolgoročno razvijati na trdem,s labop lača-nem f izič nem delu, ampak na pomembnihe mpiričnihz na-njih, ki sen ahajajo vd olini. -I zkoristimos odobnei nforma-cijsko-komunikacijsket ehnolo-gije zag lobalnom reženje.P oi-ščimor azvojne ing ospodarske partnerje vr azvitiho ziroma komplementarnihr egijah zunaj S lovenije( nekateri to imenujejodr ugag lobalizacija). -Z avedajmo se, dar azvojd oline nip roblem samodo ločene ožjes kupine, ampakn aloga vseh.U krepajmo temuu strez-no.
Tudi če kri ze ne bo ali ne bo tako huda, bodo zgor nji ukre pi prispevali k razvoju doline. Članka nisem napi sal, da bi pre stra šil, ampak da bi javno opozoril na nevar nost in priložnost. Kot je rekel Martin Luther King: »Bojaz-ljivosts prašuje- ali je tov arno? Preračunljivosts prašuje- ali
bo top rineslop olitične točke? Prevzetnosts prašuje- ali je to priljubljeno?
Toda vest nass prašuje- ali je tom oralnop ravilno?« In čas vsekakor prinese situacijo, v kateri moramo sprejeti odločitev, ki ni niti varna, niti ne prinaša političnih točk, niti ni priljubljena, jo mora posameznik sprejeti, ker jem oralnop ravilna.
Sicer pravijo, sreča ima rada pripravljena podjetja. Ali kot je rekel ameriški predsednik Jefferson:« Verjamem v srečo. Več delam, več je imam.«
■ Stanko Blatnik
Streznitev
Ameriške predsedniške in parla men tar ne volit ve so mimo. Mimo je tudi ame riška in obča mondialna evforija, kije dosegla vrhunec ob rezultatih volitev, da bo v ZDA za naslednja štiri leta njenp redsednik BarackO bama.
Napočil je torej čas streznitve in razmišljanja o tem, kaj bo in kaj ne bo izpolnil od tistega, kar je v skoraj dveletnem predvolilnem cirkusu obljubljal sedaj že štiriinštirideseti predsednik naj-moč nej še d ržave na svetu.
Streznitev je napočila tudi za nas v Sloveniji, ki smo končno spoznali, da je bil izvoljen ameriški in ne slovenski predsednik: zanimanje, še posebej tik pred volitvami v vseh sredstvih javnega obveščanja, je bilo namreč tolikšno, da je občutno presegalo tisto, kije obstajalo v času volitev našega predsednika države. Res pa je, da ni bilo nič boljše v drugih državah. Zato upam, da ne bo tudi morebitno razočaranje toli-
kov ečje.
Evforija, posebej izven ZDA, je bila utemeljena na pričakovanjih, grajenih na odporu proti dosedanjemu predsedniku G. V. Bushu, ki se gaje utemeljeno prejel vzdevek naj slab še ga pred sed ni ka te države vseh časov. Pričakovanja so imela eno skupno točko; to je upa nje, da bi bil Oba ma vsaj tak kot so bili boljši predsedniki, pri čemer pa simpatija nikoli ni zasen-čilat iste J. F.K ennedyja.
Streznitev bo postavila pričakovanja na realna tla z ugotovitvijo, da tudi Barack Obama ne more nič več storiti kot mu to dopuščajo domače družbenoekonomske in družbenopolitične razmere. Strinjam se, da bo v načinu vodenja administracije in celokupne ameriške politike, še posebej do evropskih zaveznikov drugačno, prijaznejše, z manj ignorance in arogance, kot smo je bili navajeni od Teksašana. Obnašanje slednjega je v mnogočem spominjalo na tisto R.N ixona.
Streznitev bo po prvih dejanjih novega ameriškega predsednika tudi časov no soraz mer no hit ro nastopila. Hitro še posebej zato, ker bo moral takoj pri četi poprav ljati in obnavljati ameriško barko, ki se je tudi zaradi finančne krize pričela nevarno nagibati na stran. ZDA so pričele občutno izgubljati na ugledu in položaju v svetu, ne samo zara di kriz, ki so jih sami rodi li. To pa pome ni, da bo Barack Obama dober predsednik, če bo znal odpraviti napake svojega predhodnika in ameriški stvarnosti povrniti prvotni svetovni primat. Ta primat pa pomeni zgolj in samo ures ni čeva nje nji hovih nacionalnihi nteresov.
■ Vladimir Korun
Na obisku pri mizarju
Razstava »Ljudsko izročilo v Šaleški dolini« v Muzeju Velenje je predstavljala predmete, ki so jih mesarji, peki, čevljarji, krojači, mlinarji, lončarji, usnjarji, sedlarji, mizarji, kovači v svojih obrtnih delavnicah v Šaleški dolini uporabljali pri svojem delu. Ob razstavi je za Mlade muzealce in njihove starše 19. oktobra 2008 zaživela nedeljska muzejska ustvarjalnica »Na obisku pri krojaču«, o kateri smo že pisali. V nedeljo, 16. novembra 2008, pa smo Mlade muzealce s starši povabili na obisk k mizarju.
Pričakal jih je mizar Branko Špital. Predstavil jim je vrste lesa, razložil pot od sekanja lesa do izdelka, pokazal, kako se orodje, ki je na razstavi, uporablja pri ročnem delu, za primerjavo pokazal tudi delo z električnim orodjem in predstavil svojo učno pot. Bil je nazoren in zanimiv, zato so mu otroci zastavili veliko vprašanj.
V	delavnicah, ki jih je, kot vedno, pripravila Andreja Zelenik, pa so otroci iz lesenih palčk izdelali košarico za bonbone in okvirček za svojo najbolj priljubljeno risbo ali fotografijo.
V	decembru bodo vse nedeljske muzejske ustvarjalnice pravljično obarvane. Babice bodo pripovedovale dolinske bajke in pravljice, na temo pravljic bodo tudi delavnice. Vabimo tudi otroke in starše, ki še niso bili pri nas, da se nam pridružijo.
■ Aca Poles, fotografija: Tanja Verboten
T R G O V I
SVEŽE MESO!
f" 1AGER	CENTER JAGER VELENJE, Cesta Simona Blatnika 7, VELENJE, telefon: 03 896 41 30	f -|A6ER
' velenje	Akciia velia do 26.11.2008 oz. do prodaie akciiskih zaloe, vse cene vkliučuieio DDV.	' f velenje
20. novembra 2008
^ Bivši Tešovec Alojz Bole (prvi z leve) in zagnan konjenik, predvsem pa vinogradnik Marjan Primožič. Slednji Boletu: »Veš, ob pogledu na hišo pevke Irene Vrčkovnik razmišljam, da bi jo povabil na kleti odprtih vrat prihodnji vikend. Bo spet imel potem kdo kaj za povedat, sicer je v Šmartnem ob Paki kar dolg čas. Morda pa bom ob tem slišal koga, ki mi bo zal svetovati, kako si skrajšam pot in zmanjšam stroške za pridobitev dovoljenja za razširitev dejavnosti. Lojz , imaš ti še kake reference?«
Zakonca Mandič sta pogosta obiskovalca kulturnih prireditev. Pa naj gre za razstave, gledališke predstave ali literarne večere. Je potem kaj čudnega, da sta oba njuna sinova, Marko in Janko, prav tako zapisana umetnosti? Marko bo v kratkem v domače mesto prišel predstavit film Pokrajina št.2, v katerem je spet dokazal, da je odličen igralec, Janko pa je študent oblikovanja na ALU, pa tudi igra mu ni tuja. Ni kaj, ljubezen do umetnosti se zagotovo tudi deduje, veselje staršev ob uspehih otrok pa je zagotovo največja nagrada v življenju.
Star slovenski pregovor pravi, da je smeh pol zdravja. Morda je v njem tudi formula za odličen izgled in »skrivanje« let Jožeta Klančnika, Šoštanjčana po rodu, dolga leta pa tudi Velenjčana. Prejšnji teden se je z razlogom spet mudil v naših krajih. Nekdanji učitelj in novinar namreč že dolgo živi v bližini prestolnice, v Velenje pa pride le še na obisk k sinu Robiju in njegovi družini. Ponosen na sina, ki je spet odprl zanimivo razstavo, v družbi žene in vnukinje Pike, je Jože pozdravil tudi številne znance in prijatelje iz doline, ki jih ne vidi več prav pogosto. In prav vsi so ga bili veseli.
Papir, ki samb rise
Ameriško podjetje Xerox je razvilo papir za tiskalnike, ki po določenem času sam izbriše vsebino, tako da ga je mogoče uporabiti znova. Kot pojasnjujejo na spletni strani Xeroxa, tehnologija temelji na posebnem premazu papirja, ki že vsebuje nevidno barvo. Ko tiskalnik ta premaz "" /: Hjf?	N. osvetli z določeno valovno dolžino svetlo-
be, postane barva na tistem mestu vidna. Po 24 urah pa se kemi-•m kalije v tem premazu znova i obnovijo in postanejo nevidne. i S tem je papir znova priprav-j Ijen na tisk. Nova tehnologija / je sicer še v preizkusni fazi, ven-/ dar je že jasno, da bi lahko i pomembno vplivala tako na stroške r J^^	i tiska kot tudi na varovanje okolja. Po
t ocenah Xeroxa naj bi bilo na svetu letno / natisnjenih za okoli sedem bilijonov stra-t ni, od katerih jih pozneje kar 70 odstotkov / konča v navadnih smeteh in ne v zabojnikih, namenjenih za reciklažo. Kar okoli 40 odstot-^^^^^ kov natisnjenega papirja pa se po ocenah Xer-oxa zavrže prej kot v 24 urah.
Solzavi umetnik
Najbolj plodna
Ekipa ameriških strokovnjakov je prišla do zaključka, da je ženska najbolj plodna takrat, ko se oglaša s cvilečim glasom. Dr. Greg Bryant z ene od kalifornijskih univerz pravi: »Ko ženske govorijo s cvile-čim glasom, so najbolj plodne in najbolj privlačne moškim.« Raziskovalec pojasnjuje: »Ženski glas je višji in tanjši v trenutku, ko se jajčna celica sprosti iz jajcevoda, to je na sredi menstrualnega ciklusa. V času ovulacije govorijo z višjim tonom in obenem sporočajo, da so bolj plodne kot v preostalih dnevih. To odkritje kaže, da ženske oddajajo nekakšne skrite signale, ki jih moški ponavadi ne razumejo ali pa si jih napač no raz la ga jo.« Predhodne študije na tem področju so pokazale, da se ženske v času ovulaci-je tudi obna ša jo pre cej dru ga če. Obla -čijo se bolj izzivalno in oddajajo posebne vonje, da bi privabile nasprot ni spol.
Na Kitajskem živi človek, kije zaslovel s solzami. Z vodo, ki jo briz gne sko zi oči, se je namreč naučil delati prave umetnije. 56-letni Ru Anting iz mesta Luo-jang zabava množice s prav posebno sposobnostjo - da jo ima, je ugotovil še kot otrok, ko je plaval v reki. » Po nesre či sem se nekoč poto pil in pogoltni! precej vode, nato pa presenečen ugotovil, da jo lah ko iz tele sa spravim kar skozi oči. Prijatelji so bili šokirani, ko so
videli, kaj sem naredil,« se spominja. Kljub temu nenavadne sposobnosti ni izkoriščal za služenje denarja, nato pa je po 20 letih ostal brez službe in začel razvijati svoj edin stven talent. Po treh letih vadbe se lahko pohvali, da lahko curek vode skozi oči »izstreli« na točno določeno mesto, in to kar tri metre visoko. Poleg tega zna s solzami pisati kitajske pismenke, njegov najbolj priljubljen napis je »Sreča, globoka kot morje«.

(SSznte
i
Nevarne ceste
Tudi tujci pravij o, da so naše ceste med najnevarnejšimi v Evropi. Ko bi bilo tako -e zaradi vinjet!
Naslednje presenečenje
Po zadnjem uspehu, ko so velenjski rudarji -z jame Pre-oge iz globine oko-i 400 metrov v živo prenaša-i sliko, nekatere zanima, kakšno presenečenje še priprav-ja-o v Premogovniku. Tisti, ki pozna-o prodornost tamkajšnjih strokovnjakov, pravij o, da ne bi bili presenečeni, če bi po sliki kma-u -z -ame po optičnih kab-ih na površino prenaša-i še kar premog.
Enakopravne
V mesecu varstva pred požari so mnogi opozar-ja-i, da so v gasilstvu ženske že povsem enake z moškimi. Pogosto celo boljše, saj zna-o gasiti -n reševati še veliko več stvari.
Zimska obutev
Avtomobi-e smo že obu-i v zimska obuva-a. Ker tako veleva zakon. Če bo osta-o še kaj denar-a, si bomo zimska obuva-a kupiti še vozniki. Nas v to zakon ne sili.
Sta ro in novo
Slišimo, da j e v velenjski Stari vasi veliko preveč mestnega hrupa.
Krče nje pro gra mov
Nekateri ljubitel-i gledanja televizi-e so zaskrbljeni. Z vseh strani slišij o, da bo zaradi narašča-oče stiske treba krčiti programe.
Dru gač na govo ri ca
Tudi strokovnjaki opo-zarj aj o, da j e v družinah vse manj pogovorov. Zakonci ali partnerj i druge vrste vse manj govorij o. Zato pa tolikokrat spregovorij o pesti, valjar-i, noži -n drugi pripomočki.
Brez napove di
Na zavodih za zaposlovanje še ne beležij o napovedi o odpuščanju delavcev. To mnoge najbolj skrbi. Najneprij etnejše so tiste nenapovedane odpovedi.
Dva obra za
Predstavnikom občine Cetinje -n rokometnega kluba Lovčen so na velenjski občini pripraviti lep spre-em. Malo manj prisrčnega igralcem Lov-čena v Rdeči dvorani. Čeprav so -im dali obilno »dari-o«.
PRILOGA ZDRAVJE
mm
O bolezni neradi razmišljamo In smo nanjo najpogosteje tudi povsem nepripravljeni. To je pravzaprav presenetljivo, saj so
različne bolezni stalne spremljevalke našega življenja. Pogosto pa se šele takrat, ko zbolimo sami, zavemo, tla nam zdravje zagotavlja telesno, duševno in socialno blaginjo in nam je za prijaznejše, prijetnejše življenje nujno potrebno. Vsa bolezenska stanja nas vsaj ovirajo, če nam že ne onemogočajo opravljanja številnih dejavnosti. Kljub temu pa so le redki med nami, ki imajo voljo in skrb, da z zdravim načinom življenja preprečujejo bolezenska stanja, onemoglost ali prezgodnjo smrt. Ker pa je zdravje tudi temelj socialnega in gospotlarskega razvoja in odsev razmer v družbi v posameznem zgodovinskem obdobju, je skrb zanj naloga ne le posameznika, ampak tudi odgovornost celotne družbene skupnosti.
Mi vas bomo z današnjo prilogo skušali vsaj malce popeljati skozi nekatere vsakdanje zdravstvene tegobe, kijih še posebej zima tako rada poglablja ali prinaša s sabo. Predstavili vam bomo tudi nekatere zdravstvene rešitve in ponudnike storitev. Zavedajte se, tla svoje slabo zdravstveno počutje marsikdaj lahko preprečite, najpogosteje pa s pravočasnim ukrepanjem vsaj omilite. Ostanite v ustrezni zdravstveni kondiciji in svoje subjektivno doživljanje zdravja dvignite na raven, ki vam bo zagotavljala kar najbolj kakovosten vsakdanjik - ne le prijetno mladost, ampak tudi življenja polno starost.
Pravočasni pregled lahko reši življenje!
DIAGCENTER d.o.o.
Najnovejši medicinski sistem za funkcionalno ugotavljanje telesnih sprememb omogoča, da hkrati opravimo sistematski zdravstveni pregled celotnega telesa in vitalnih organov (srce, pljuča, prebavila, možgani, ožilje, sklepi, hrbtenica ...), ki zahteva precej manj časa kot klasični pregled.
Sistem omogoča ugotavljanje za vsak notranji organ in njegove dele, saj jih natančno pre gle da in ugotovi mes to in zna čil nost morebitne bolezni. Tako ugotovimo, kakšno je zdravstveno stanje ozi ro ma stanje vitalnih notranjih organov. Pregled je popolno ma nebo leč in varen, zato je primeren tudi za otroke.
Tovrst ne pre gle de priporočamo vsakemu
posamezniku, še zlasti vsem, ki so pogosto izpostavljeni stresu in težkim fizičnim in psihičnim obremenitvam, pa tudi tistim, ki se pritožujejo nad splošnim slabim počutjem.
Pravočasno na pregled celotnega organizma!
Ježa 43, Ljubljana - Črnuče
Tel.: 01 56 33 093
Mob: 040 360 700
Email: dlagcenter@junlor-eco.sl
www.diagcenter.si
S sistemom za funkcionalno diagnostiko odkrivamo začetne
bolezenske spremembe na vseh 49 organih hkrati: hrbtenici, sklepih, živčnem sistemu, ožilju ... Je neboleče in neškodljivo. Izvid in nasvet dobite takoj.
S tem oglasom vam do konca decembra nudimo 10% popust!
Masaža in zdravje
Ohranjanje zdravja in telesne kondicije do zrele starosti so že od nekdaj sanje človeka in vsak posameznik si želi, da se izpolnijo.
Dejavnost masaže ima že zelo dolgo tradicijo. Naj bo to v času grške antike, starega Rima, na Bližnjem vzhodu ali v evropskih državah - že od nekdaj so ljudje po napornem fizičnem delu vedeli, kako regeneri-rati svojo telesno zmogljivost in jo stopnjevati.
Masaža vzpodbudi delovanje živčnega sistema in krvnega obtoka, tako da so mišice in notranji organi dobro prekrvavljeni. Telo za tem znova poživi in vi se počutite sveži in polni nove energije.
Naredite kajdo brega zase, sprostite se in sep riravite na nove izzive
Ko po napornem dnevu v službi, sedenju za računalnikom, potovanju z avtomobilom ali po stresnem vsakdanjiku potrebujete masažo, vam ni potrebno v ma-sažni salon. Masažo si lahko privoščite kar doma - v ma saž nem stolu.
Razvoj svetovne tehnologije in elektronike sta omogočila, da so strokovnjaki v aparate in stole vgradili različne masažne tehnike, med drugimi tudi svetovno znano
shiatsu tehniko, kar pomeni pritisk s prsti, vgrajene pa so tudi tehnike gnetenja, valjanja, raztezanja, trepljanja.
Vse te masažne tehnike sproščajo mišice, jih krepijo, pospešujejo krvni obtok, poveča se cirkulacija, kri hitreje potuje po našem telesu in prinaša kisik ter odnaša strupe. Poveča se energijski tok, ki vpliva na boljše počutje, polni smo energije in delovnega elana.
V hitrem tempu vsakdanjika nam zmanjkuje časa za gibanje, aktivnosti in sproščanje. Delovne obveznosti od nas zahtevajo, da smo vedno bolj ustvarjalni, pripravljeni na nove izzive in polni delovnega elana. To iz nas črpa energijo, ki jo zaradi številnih obveznosti težko nadomestimo.
Se vamd ogaja,
da ste pod stresom, utrujeni, brez volje - nič čudnega, celo leto delate od jutra do večera, čas je, da pomislite nase in si privoščite sproščujočo masažo, po kateri vam ne bo potrebno v masažni salon, ampak si jo boste lahko privoščili v intimi svojega doma. Na razpolago bo vsem družinskim članom, kadar boste hoteli in kolikor boste želeli.
Razvajate sel ahko
v masažnih stolih z različnimi tehnikami masaže, vsem pa je skupno, da vas sprostijo, odpravijo napetosti, obnovijo vašo energijo in ublažijo bolečine. O vseh podrobnostih in vrstah masažnih aparatov in masažnih stolov si lahko preberete na: http://www.bralcom.eu/masazniaparati.html.
Pišete nam lahko tudi mail: bralcom@siol.net. ■
Naravna
terapija
Naravna terapija pulzirajočih magnetnih polj je skonstruirana kot terapevtska blazina. Wagner Therapiesystem se uporablja povsod kot osnova, podpora ali dopolnitev k vsem oblikam zdravljenja telesa, duha, uma, brez kemije in bolečin. Lahko jo uporablja vsak, ne gle de na sta rost.
Med ležanjem na terapevtski blazini vpliva magnetno polje na organizem zdravilno, krepčilno in stimulativno. Magnetna akupunktur-na palčka ZEM omogoča nebolečo akupunkturo. Izvaja se na vseh delih telesa predvsem za lokalno stimulacijo tkiv, izboljšanje kroženja energije v posameznih aku-punkturnih točkah in energijskih poljih - meridianih. Izboljša,p ospeši,k repi inp ove-ča se:
•	celično dihanje - celični metabo-
lizem;
•	prekrvavitev in količina kisika v
MASAŽNI STOLI BRALKO
www.bralcom.eu
Čutite bolečine v križu, trde mišice, stres ...
Premagajte vse to z masažnimi stoli in aparati - BRALKO SO PIKA NA I v dnevni sobi, službi in avtomobilu. Ob 10. obletnici vas vabimo s sloganom MI PRAZNUJEMO, VI PRIHRANITE!
Pri nakupu masažnih stolov vam priznavamo 25% promocijskega popusta in še dodatno letos 25 % popusta ob našem jubileju.
\Ov
330 €
2486
422I €
3576 € 20II €
Specialist za križni del hrbtenice
3174 ^
I785 € tel. 03/891 55 60, 041/670-391 SVETOVANJE,OGLED IN TESTNE MASAŽE - Šmartno ob Paki 134 (bivše Vino podjetje)

Trg mladosti 6 3320 Velenje Info: 031/202 916
Delovni čas:
pon., sre., pet. 9.00 -14.00, tor., čet. 15.00 -18.00
Imate težave z alergijo, s stresom, z migreno, s slabim počutjem, s slabim spancem, z razvadami (kajenjem ...)?
Rešitev za VAS!!! MAGNETNA TERAPIJA
('--¿ft.-. Neboleče in zelo učinkovito!
Pokličite in se naročite!
organizmu;
•	imunski sistem;
•	izločanje toksinov;
•	celjenje ran in drugih poškodb tkiva;
•	uravnovešajo se psihosomatska stanja;
•	učinkovito neguje kožo in telo;
•	samozdravljenje organizma. Torej lahko Wagner Therapiesystem uporabljamo kot pomoč v vseh
vejah medicine:
•	v ortopediji pospešuje in bistveno skrajšuje čas obnove tkiv;
•	v nevrologiji obnavlja živčne celice (multipla skleroza, Parkinso-nova in Alzheimeijeva bolezen, demen ca, tes no be . );
•	v internistiki lajšanje bolečin, alergij, revmatoidnih vnetij, presnovnih motenj .
18
Prehladna obolenja
Zimski čas je kot nalašč za razvoj številnih bakterij in virusov, ki ogrožajo naše zdravje. Prehlad in gripa sta v tem času še pogostejša in zato smo vam pripravili nekaj koristnih napotkov v pomoč pri prepoznavanju in zdravljenju gripe in prehlada.
Razlike med prehladom in gripo
Prehladna obolenja se pojavljajo vse leto, najpogostejša pa so jeseni in pozimi. Gripa je bolj sezonska in se pojavlja od konca oktobra do sredine aprila. V povprečju imamo desetkrat več možnosti, da zbolimo za prehladom kot za gripo, kije veliko resnejše obolenje kot prehlad.
Prehlad spada med najpogostejše virusne okužbe zgornjih dihal. Običajno se začne z bolečinami v žrelu. Oteženemu požiranju sledijo znaki prehlada: izcedek iz nosu, kihanje, hripavost in suh kašelj. Prehlad se običajno konča po tednu dni. Lahko traja tudi do dva tedna, pri blagih okužbah pa samo dva do tri dni. Pri nekaterih bolnikih se razvijejo okužbe obnosnih votlin ali srednjega ušesa. Okužbe srednjega ušesa so pogoste pri otrocih.
Simptomi so obrambna reakcija telesa na okužbo z virusi. Prehlad spremljajo zamašen nos in obi-
len izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, včasih tudi glavobol in rahla utrujenost. Pri gripi zamašeni nos ali obilni izcedek iz nosu običajno nista prisotna, pogostejši simptomi pa so zvišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih in velika utrujenost oz. izčrpanost, ki lahko traja tudi do tri tedne.
Kako se okužimo?
Virusi prehlada in gripe se prenašajo s kužnimi kapljicami, kijih razširjajo bolniki v okolico s kaš-
ljanjem, kihanjem in glasnim govorjenjem. Prenos je možen tudi s posrednim stikom preko površin, na katere je okužena oseba zanesla kužne kapljice, npr. preko kljuke, telefona, izmenjave predmetov, pri rokovanju. Ljudje pogosto prenašajo bolezen, preden ugotovijo, da so zboleli, ker se lahko bolezenski znaki kažejo šele v času 1-2 dni po okužbi, prenašala virusov pa so lahko še 5 dni potem, ko simptomi bolezni že izginejo. Pri otrocih se to obdobje lahko še podaljša na 6 dni pred začetkom simptomov do 10 dni po preboleli bolezni.
Prehlad in gripo povzročajo virusi, za katere nimamo učinkovitih zdravil, zato je zdravljenje simpto-matsko, kar pomeni, da samo lajšamo posamezne bolezenske znake.
Zamašen nos
Kadar virusi napadejo nosno sluznico, se krvne žile v njej razširijo. V sluznico prihaja več tekočine, zato oteče in proizvaja več sluzi. Zdravila, ki jih imenujemo dekongestivi, ožijo krvne žile v nosni sluznici in tako zmanjšajo otekanje in proizvodnjo sluzi. Tako zmanjšajo zamašenost nosu. Kot dekongestive uporabljamo simpatomimetike in antihis-taminike.
Simpatomimetiki se lahko uporabljajo v obliki kaplijc in pršil (oksimetazolin, kslometazolin, nafa-zolin). Pršila ne priporočamo manjšim otrokom, ker
BLAŽI ZNAKE VNETJA C Zmanjšuje oteklino in rdečino
HITRO UMIRI BOLEČINO # Zmanjšuje težave pri požiranju
Rantum
VERDE
O za simptomatsko zdravljenje pri vnetjih ustne sluznice, žrela in grla, učinkovit in enostaven za uporabo ter varen.
BREZ SLADKORJA, PRIMERNO TUDI ZA DIABETIKE. TANTUM® VERDE se izdaja brez recepta v lekarnah! Dodatne informacije dobite pri imetniku dovoljenja za promet.
CSC Pharma, d.o.o. Jana Husa 1a Ljubljana
www.csc-pharma.si
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
nimajo dovolj širokih nosnic in s tem dovolj velike površine, ki bi omogočala ustrezno rabo pršil. Pripravkov ne smemo uporabljati dalj kot 6 dni, ker lahko predolga uporaba privede do povratne kongestije in nosna sluznica se še bolj izšuši.
Dekongestivi so na voljo tudi v peroralnih oblikah (psev-doefedrin, efedrin). Ti pripravki imajo stimulativno delovanje na centralni živčni sitem, povzročijo lahko stimulacijo srca, povišajo krvni tlak, zvišajo vrednosti krvnega sladkorja. Zato jih ne smejo uporabljati sladkorni bolniki, bolniki z zviša-nim krvnim tlakom in bolniki, ki imajo težave s ščitnico.
Antihistaminiki lahko zmanjšajo izcedek iz nosu in kihanje zaradi svojega antiholinergičnega učinka. Zmanjšujejo pogostnost kašljanja in osušijo izcedke, lahko pa povzročajo zaspanost, zato je smiselna uporaba antihistaminikv in antitusikov pri suhem dražečem kašlju pred spanjem, kar omogoči bolniku miren spanec.
Pri nosečnicah, majhnih otrocih in kroničnih bolnikih je smiselna uporaba fiziološke raztopine, ki nima stranskih učinkov.
Za zmanjševanje nosne kongestije uporabljamo tudi inha-lacijsko paro, kije primerna tudi pri produktivnem kašlju. Para pomaga omehčati pljučne izločke, vlažen zrak pa blagodejno vpliva na dihala in jih umiri. Kot dodatek vodi lahko uporabljamo eterična olja - evkaliptusovo, smrekovo. Pazljivost je potrebna pri astmatikih.
Kašelj
Kašelj je refleks in eden od načinov za zaščito pljuč in dihalnih poti. Očistiti poskuša dihalne poti sluzi, tujkov in gnoja. Kašelj pogosto povzroča vnetje sluznice dihal, kije navadno posledica virusne okužbe. Pri izbiri zdravil za kašelj moramo biti pozorni, ali je kašelj produktiven ali neproduktiven. Pri produktivnem kašlju se izloča sluz, pri neproduktivnem ali suhem in dražečem kašlju pa se sluz ne izloča. Pri suhem in dražečem kašlju uporabimo zdravila za pomirjanje in odpravljanje kašlja. Pri produktivnem kašlju ne smemo uporabiti zdravil za pomirjanje kašlja, ker to vodi do zadrževanja muku-sa v pljučih in zveča možnost infekcije.
Za zdravljenje produktivnega kašlja imamo na voljo zdravila rastlinskega izvora z izvlečki bršljana, jegliča, timijana. Zdravila sinteznega izvora pa so bromheksin in metilciste-in. Delujejo tako, da stimulirajo izločanje mukusa, izcedek se zmehča in ga lažje izkašljamo. Pri produktivnem kašlju je pomembno, da je vnos tekočine zadosten, tako se izmeček lažje zmehča in posledično izkašlja.
Zdravila za zdravljenje dražečega in suhega kašlja - anti-tusiki: v prosti prodaji so na voljo pripravki z dekstromor-fanom in butamiratom, ki ne povzročajo sedacije in imajo manj stranskih učinkov. Kot antitusik lahko uporabljamo tudi naravne pripravke, med, pastile z izvlečki lišaja, ki ščitijo sluznico pred draženjem in ne vsebujejo zdravilne učinkovine in so zato primerni tudi za uporabo pri nosečnicah in maj hnih otro cih.
Glavobol in zvišana telesna tempe ra tu ra
Pri povišani temperaturi in glavobolu si lahko pomagamo z zdravili proti bolečinam in zdravili za zniževanje povišane telesne temperature. Še zlasti kadar jemljemo zdravila za zniževanje telesne temperature, priporočamo pitje veliko tekočine z vitamini (zlasti z vitaminom C). Če zvišana telesna temperatura traja več kot tri dni, se posvetujmo s svojim osebnim zdravnikom.
Vneto in boleče žrelo
Vneto in boleče žrelo je posledica vnetja sluznice. Antisep-tiki so zdravila, ki odpravljajo blage okužbe v ustih in žrelu, blažijo bolečino pri požiranju in preprečujejo razvoj resnejših bakterijskih obolenj. Lahko pa so jim dodani lokalni anestetiki lidokain, benzokain, ki pomagajo odpraviti močnejše bolečine v žrelu in olajšati požiranje. Na voljo imamo ustne vode, pršila in pastile. Klorheksidin, povidon jod in cetilpiri-din delujejo protimikrobno. Pri uporabi ustne vode je pomembno, daje bolnik ne pogoltne, ampak jo mora izpljuniti.
Bolj učinkovito pa je preprečevati kot zdraviti, zato je pomembno, da se v času virusnih epidemij izogibamo zaprtim prostorom, kjer je veliko ljudi. Čim več se moramo gibati na svežem zraku. V ogrevanih prostorih poskrbimo za vlaženje zraka. S pitjem večjih količin tekočine toplih napitkov, vode, soka preprečimo izsušitev grla, nosu, sinusov. Sluznice tako ostanejo primerno vlažne in razmere za obstoj virusov so slabše. Tudi alkohol in kofein povečujeta izsušenost sluznic, zato je najbolje, da njuno uporabo omejimo. Tudi prenehanje kajenja ugodno vpliva na organizem. V času epidemij je pomembno tudi pogosto umivanje rok s toplo vodo in milom. S tem viruse mehansko odstranimo. Pomembno je tudi uživanje varovalne hrane - veliko sadja in zelenjave, ki vsebujeta vitamin C (zelje, broko-li, paprika, kivi, jabolka). V lekarni lahko kupimo tudi razne pripravke za krepitev imunskega sistema (ameriški slamnik).
Virusna prehladna obolenja v večini primerov pozdravimo s samoozdravljenjem. Pri izbiri ustreznih zdravil za samo-zdravljenje, o pravilni uporabi zdravil in trajanju samozdrav-ljenja oz. tudi napotitev k zdravniku v primeru, da sodijo bolniki med osebe, ki niso primerni za samozdravljenje, vam bodo svetovali tudi farmacevti v lekarnah.
PRILOGA ZDRAVJE
DOBRO JE ZDRAVO.
Kar gre noter, mora tudi ven. Vsak dan.
POSKRBITE ZA BOUŠO PREBAVO!
Več kot polovica ljudi ima težave s prebavo. Leno in počasno črevo je pogosto pri mladih in starejših ženskah, v vseh starostnih skupinah pa ima težave s prebavo več žensk kot moških. Za dobro delovanje prebave je pomembno, da uživate dovolj balastnih snovi in zdravo prehrano s koristnimi mikroorganizmi.
ČREVESJE. Potrebuje ravnovesje!
Vsako počasno prehajanje hrane skozi črevesje še ne pomeni bolezni. Vendar je pomembno, da preprečimo pojave zaprtja. Ko se pojavi, ga lahko z ustrezno hrano olajšamo. Prehrana igra ključno vlogo v ravnovesju črevesne flore. Ohranjamo jo s prehranskimi vlakninami in z mikroorganizmi, ki se nahajajo v nekaterih fermentiranih mlečnih izdelkih. Vsak dan uživajmo hrano, bogato z vlakninami, ki pospešujejo peristaltiko. Če
Vi
C-vitamin
C-vitamin je izjemno pomembna hranilna snov iz kroga vitaminov, saj ima številne ugodne učinke na organizem. Zaradi teh je pomemben prav vsem: nosečnicam, dojenčkom, otrokom, mladostnikom, odraslim in starejšim. Nujen je za skladen razvoj, normalno funkcioniranje organizma in ohranjanje zdravja.
C-vitamin v naravi najdemo v sadju in zelenjavi, zato se v sodobni prehrani priporoča več sadnih in zelenjavnih obrokov dnevno. Zal le malo ljudi s prehrano vnaša zadostne količine C-vitamina v organizem. Pomanjkanje le-tega pa ima za posledico utrujenost, padec odpornosti, povečanje rizika razvoja srčnožilnih in drugih degenerativnih bolezni. C-vitamin je eden temeljnih, nepogrešljivih antioksidantov. Sodeluje v sintezi številnih za organizem potrebnih snovi, kot so encimi, hormoni, nev-rotransmiteiji, kolagen ... Sodeluje pri razstrupljanju telesa, v največjem laboratoriju organizma - v jetrih. Ima pomembno vlogo pri varovanju celičnih struktur (kot so celična ovojnica, genetski material celičnega jedra, mitohon-driji - celični laboratorij), in sicer z nev-tralizacijo prostih radikalov, ki se ustvarjajo med presnovo. Po tej poti upočasni degenerativne procese v organizmu, ki popvzročijo prezgodnje staranje in povečano obolevnost. Če se v organizmu nakopiči veliko prostih radikalov in ni na razpolago dovolj antioksidantov, ki bi jih vezali nase (in s tem nevtralizirali), nastane oksidacijski stres, kar izrazito stopnjuje nevarnost razvoja številnih bolezni. Za varovanje organizma pred oksidacijskim stresom je potreben vnos optimalne količine antioksidantov.
Zaradi opisanega pomena antioksidantov so sadje in zelenjava nujni del sodobne uravnovešene in zdrave prehrane. Skladiščenje, konzerviranje ter termič-
na obdelava hrane uniči veliki del C-vita-mina v njej (ki je občutljiv na svetlobo, vlago, povišano temperaturo). Na primer vsebnost C-vitamina v jabolkih, ki po obiranju stojijo 2-3 mesece, upade za 2/3 v primerjavi s tem, koliko ga je bilo v njih v sveže obranem stanju. C-vitamin najbolje učinkuje ob hkratni uporabi ostalih vitaminov, saj nekateri vitamini omogočajo boljše izkoriščanje C-vitamina v organizmu, po drugi strani pa C-vitamin varuje vitamine, kot so vitamin E, A, D ... pred peroksidacijo (poškodbo od prostih radikalov) in tako ohranja njihovo učinkovitost.
C-vitamin je nepogrešljiv za ohranjanje normalne funkcije odpornosti organizma. Spodbuja obrambo organizma pred infekcijami (z virusi, bakterijami, glivicami) kot tudi pred razvojem rakastih bolezni.
C-vitamin nevtralizira številne kance-rogene snovi, ki v organizem pridejo po različnih poteh (preko zraka, hrane, tekočine). Z nevtralizacijo prostih radikalov ščiti genetski material celice pred poškodbo, ki lahko povzroči razvoj rakastih bolezni. Priporoča se jemanje C-vita-mina tudi tistim, ki so zboleli z maligno boleznijo, saj izkušnje kažejo na ugoden vpliv C-vitamina na počutje ter potek bolezni pri obolelih.
C-vitamin ima pomembno vlogo v izboljšanju zdravstvenega stanja in počutja tudi pri osebah z astmo in alergijskimi boleznimi.
Zaradi inhalacije številnih strupenih snovi (nekateri so tudi kancerogeni), kadilci potrebujejo bistveno več C-vita-mina kot nekadilci. C-vitamin pospeši celjenje ran, zato je njegovo uživanje koristno tudi po poškodbah, operacijah, kroničnih ulceracijah (ranah) na koži ter pri diabetikih. C-vitamin sodeluje v sintezi kolagena (beljakovine, ki so pomembni sestavni del vezivnega tkiva). Pomanjkanje kolagena sproži upad prožnosti sten ožilja, atrofijo dlesni, tanjšanje in povešanje kože ...
C-vitamin je izjemno pomemben v ohranjanju celovitosti in elastičnosti stene ožilja, kar je pogoj za dobro oskrbo vseh organov s kisikom in hranilnimi snovmi. V tej funkciji C-vitaminu dajejo pomembno podporo bioflavoni-di, snovi, podobne vitaminom, ki se v večji količini nahajajo v beli plasti citru-sov (pomaranča, limona, grapefruit) ter šipku. Bioflavonidi izboljšajo resorb-cijo C- vitamina v prebavilih in krepijo njegovo učinkovitost v organizmu. C-vitamin znižuje raven holesterola, in sicer predvsem raven a-lipoproteina, ki izjemno poveča tveganje za razvoj srčnožilnih bolezni. C-vitamin je nujen za proces transformacije holesterola v žolčne kisline in je njegovo pomanjkanje tudi delno odgovorno za višjo raven holesterola v krvi. C-vitamin spodbuja sintezo koristnega (dobrega) HDL holesterola, ki zmanjšuje tveganje za razvoj srčnožilnih bolezni. Zmanjšuje tudi tveganje za razvoj krvnih strdkov, ki lahko zamašijo žile in pripeljejo do trajnih poškodb na organih, kijih oskrbujejo sk rvjo.
V stresnem obdobju je nujen povečan vnos C-vitamina, saj stres izjemno poveča porabo C vitamina v organizmu, kar je povezano s povečano sintezo nekaterih hormonov nadledvične žleze v tem obdobju.
C-vitamin ima pomembno vlogo tudi pri rasti ter ohranjanju normalne strukture kosti in zobovja. Enkraten vnos velikih odmerkov C-vitamina, ki se v kratkem v celoti resorbira, ni smiselen, ker se višek C-vitamina iz organizma hitro izloči, ob tem pa obremeni organske sisteme, ki skrbijo za acidobazno ravnovesje organizma. Za organizem je najbolj koristno, če mu priskrbimo optimalne količine C-vitamina, ker so prenizki odmerki neučinkoviti, previsoki pa potencialno škodljivi.
Vir: http://vitamini.finechance.com/c-vitamini.htm
Zakaj jabolko?
Jabolko je okusno, dostopno skozi celo leto, enostavno za uporabo in pripravo ter sodi med najbolj priljubljeno sadje. Jabolka je lahko pridelati, so dobra in so del evropske kulturne zgodovine.
Uživamo jih že tisočletja in že Hipokrat, oče medicine in zagovornik zdravljenja s prehrano, je za zdravje najpogosteje predpisoval jabolka. Tudi sodobna medicina potrjuje zdravilne učinke rednega uživanja jabolk. Jabolko imenujemo tudi varuh zdravja. Kaj je v jabolku tako dragocenega, da pregovor pravi: "Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran?" V jabolku je več kot 250 sestavin, ki dajejo sadežu prijeten sladko-kisel okus in zdravilni učinek. Jabolko je okusen, zdrav prigrizek med obroki. Je "prenosno" sadje, damo ga v torbo ali žep in ga pojemo kadarkoli in kjerkoli. Privoščimo si sadni dan in telo nam bo hvaležno. Najboljša jabolka so sveža, saj je v lupini
največ koristnih sestavin (sadne kisline, pektin, vitamin C, kalij, sladkorji). Slovenska jabolka so pridelana v skladu z visokimi evropskimi standardi in so pod stalnim nadzorom.
Nekatere sorte jabolk: elstar (jesensko-zim-ska sorta), gala (jesensko-zimska sorta), zlati delišes (zimska sorta), jonagold (zimska sorta), braeburn (zimska sorta)...
Nakup in shranjevanje jabolk
Zrel sadež ima značilen vonj, in če je pravilno skladiščen, nima drugih vonjev; pri nakupu bodite pozorni, da sadje ne bo poškodovano. Jabolka lahko hranimo pri sobni temperaturi le nekaj dni, za daljše shranjevanje pa je primerna kletna temperatura; hranjenje v hladilniku ni priporočljivo.
Še nasvet!
Za zajtrk si pripravimo kozarec jabolčnega soka iz svež ih jabolk, ki smo mu doda li sok polovi ce limo -ne. Ko nas popade želja po sladkem, zaužijmo jabolčne krhlje.
Zdravilne brusnice
Brusnice so majhne temno rdeče jagode, ki imajo poleg kuharske tudi dolgo medicinsko zgodovino.
Brusnica in brusnični sok pomagata preprečiti in celo odstraniti vnetja sečevoda. Ta pogosta okužba povzroča tipično pekoč občutek kot tudi pogost in večkrat tudi močan občutek potrebe po uriniranju. Ze dolgo je znano, da brusnice direktno napadejo okužbo s tem, da naredijo seč
alkalen do te mere, da bakterije, kot je »escherichia coli« propadejo ali umrejo. Danes prevladuje teorija, da brusnični sok prepreči lepljenje celic na podlogo sečevoda in s tem naredi to okolje manj gostoljubno za širjenje »escherichi-a coli« in ostalih nalezljivih bakterij. Nasploh pa je brusnice bolje uživati že preventivno, ker s tem preprečujemo vnetje sečevo dov, kar pa je bolje kot zdraviti resne infekcijske bolezni, ki so se že razvile.
20
PRILOGA ZDRAVJE
JJJJ
H;tIS 20. novembra 2008
Nagradna križanka Erico
marsikaj naučili in sedaj to znanje posredujejo naročnikom po vsej Sloveniji in tudi širše, zlasti v državah jugovzhodne Evrope. Zdravo okolje je prvi pogoj za zdrave ljudi, zdravo razmišljanje in tudi zdravo gospodarstvo. Večina njihovih
Klamatska alga - najboljši vir "molekule ljubezni"
Feniletilamin (PEA) je endogena molekula, ki se proizvaja v našem organizmu, še posebno v naših možganih. Aktivira glavne nevrotransmitoije, predvsem dopamin in noradrenalin.
Prof. Sabelli iz Chicaga, ki seje dolgo posvečal raziskavi, je gotovil, da sprejem PEA znatno izboljša motnje razpoloženja in depresije. Razne druge raziskave potrjujejo vpliv PEA na razpoloženje. V navedenih raziskavah prof. Sabellia se je močan antide-presivni učinek začel z minimalno 10 mg PEA, pa do 60 mg. Upoštevamo pa, daje šlo vtem primeru za odrasle in močno depresivne paciente.
Pomembno je, da ima za razliko od zdravil na osnovi amfetaminov PEA koristne učinke brez stranskega delovanja in brez potrebe, da bi sčasoma povečevali dozo, tj. ne da bi se ustvarila toleranca. PEA izboljšuje razpoloženje enako hitro kot amfetamini, a ne ustvarja tolerance.
Zakaj, je jasno: PEA je endogena molekula, ki jo proizvaja seveda naš organizem in je dejansko prisotna v širokem spektru živil, od čokolade do rdečega vina, od čičerike in stročnic do zrelih sirov in je prisotna predvsem v mikroalgi iz jezera Klamath, ki predstavlja njen absolutno najbogatejši vir. V tem smislu lahko vidimo, da se PEA endogen amfetamin kot endorfin smatra za endogene opiate, s tem da dopaminergijski padec, ki ga stimulira in vzdržuje PEA, vodi tudi do večje proizvodnje endorfinov, endogenih snovi proti bolečinam, ki ustvarjajo občutek splošnega ugodja in imajo močno protistresno delovanje. Če upoštevamo vse to, nastopa PEA kot optimalna fiziološk pomoč, da se naravno lotimo različnih plati in/ali različnih faz stresa.
Ni naključje, daje PEA, razen da vzdržuje in izboljšuje razpoloženje, tudi zelo dober stimulator pozornosti in koncentracije. V resnici je močna povezava med pozornostjo/koncentracijo in presnovo dopamina. Poleg tega, daje PEA močan dopaminergijski promotor, deluje tudi preko modulacije drugih nevrotransmitorjev in ima torej
splošno funkcijo energijske stimulacije, bodisi fizične kot čustvene in psihične: V glavnem se zdi, da je PEA eden od modulatorjev možganskih procesov, ki vzdržujejo fizično, čustveno in psihično energijo.
2-4 miligrame PEA je doza, ki jo lahko prejmemo z normalnimi obroki, ampak sestavljenimi iz virov, ki vsebujejo PEA. Na primer, lahko dosežemo cca. 2 mg PEA, s tem, da pripravimo jed na osnovi stročnic in zrelih sirov, z rdečim vinom za pijačo in topljeno čoko la do za desert.
2 miligrama je torej za prehrano absolutno normalna doza. Jasno pa je, da to odsvetujemo, ker bi zaužili jedi in zraven popili alkohol - snovi, ki so lahko problematične.
Na srečo nam prihaja v pomoč alga Klamath. En g -alge AFA, sušene po metodi Refractance Window, vsebuje cca. 3 mg PEA. Gre za fiziološko dozo, pri kateri se lahko, če se jemlje dan za dnem, obnovijo rezerve PEA, ima pa istočasno neposredne energetske učinke in pomaga pri pozornosti in koncentraciji. Prejemanje PEA s pomočjo alge Klamath nudi to prednost, daje ta v močni sinergiji s prehranskimi in nutricevtskimi dejavniki, ki so skrajno koristni za premagovanje simptomov stresa.
Videli smo, kako je PEA lahko pomembna za vsa človeška bitja - glede na to, daje vsem všeč, če so psihično bolj bistri, da imajo fizično več energije, da so boljše volje in manj stresni.
Za zaključek: izjemnost alge Klamath je v dejstvu, da je njena koncentracija feniletilamina znatno večja kot pri čokoladi, ki vsebuje samo 100 ng/100 g. Feniletilamin se navaja kot eden glavnih dejavnikov, zaradi katerih je čokolada "vir sreče". Poudarimo pa naj, da ga s klamatsko algo prejmeta celo 2-3 mg/g.
Prirejeno po: Otroci in psihofarmaki, Stefano Scoglio, Ph.D., N.D; Motnja pomanjkanja pozornosti, hiperaktivnost in ADHD: tragedija Ritalina in vloga prehrane (knjiga v pripravi).
dejavnosti se vrti okoli zdravja okolja in zdravja ljudi. Ker so nastali v sodelovanju z industrijo, za podjetja opravljajo monitoringe voda, plinskih izpustov in tal, jim svetujejo pri okoljskih vprašanjih in pomagajo pri razvojnih usmeritvah. Veliko izkušenj imajo na področju okoljskih vplivov energetike, sodelujejo z gozdarji, s kmetovalci in posamezniki. V svoji dvajsetletni zgodovini so opravili vrsto okoljskih, družbenih in interdisciplinarnih raziskav, tako temeljnih kot uporabnih. Generacije mladih ozaveščajo in učijo o pomenu varovanja okolja in kako lahko sami pripomorejo k temu. Zdravje ljudi in okolja ostajata predmet njihovih razmišljanj, raziskav, dela in razvoja.
Na inštitutu ERICo, d. o. o., so usposobljeni in akreditirani za široko paleto okoljskih analiz, med drugim tudi za analize tal. Poznavanje lastnosti tal je podlaga za uravnovešeno gnojenje obdelovalnih površin. Z ustreznim gnojenjem ne preobremenjujemo okolja, hkrati pa si zagotovimo kar najboljši pride lek.
Trem izžrebanim reševalcem križanke bodo za nagrado podarili analizo vzorca vrtnih (ali kmetijskih) tal z gnojil ni mi nasveti. Nagrajenci bodo prejeli še publikacijo - zbornik »Šaleška in Zgornja Savinjska dolina«.
Rešitev izrezanega gesla pošljite do ponedeljka, 1. decembra 2008, na naslov:
Naš čas, d. o. o., Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom križanka ERICo.
Ko prostata omaga...
ONPROSTA"
prehransko dopolnilo
na voljo v lekarnah www.conprosta.si
S CERTIFIKATOM FDA(Food and Drug Administration)
Cvetni prah za zdravje prostate
Cvetni prah ali pelod je v zdravilstvu prisoten že od nekdaj. Zaradi njegovih zdravilnih učinkov so ga omenjali že Hipokrat, Plinij in Pitagora. Cvetni prah je moška spolna celica, ki je nosilec genetskih lastnosti rastline, zato vsebuje vse nujno potrebne snovi za razvoj novega življenja. Je eden najbogatejših naravnih virov vitaminov in mineralov, ki so človeku potrebni v vseh življenjskih stadijih. Vsebuje kar dvajset aminokislin, od katerih je osem nujno potrebnih človeškemu organizmu. Najkvalitetnejši cvetni prah ima repica, kostanj, divja in rdeča detelja, sadno drevje ter ajda. Številne raziskave so pokazale, da cvetni prah deluje na človeka kot poživilo, ki mu dviguje življenjsko moč (tudi spolno), zadržuje staranje, vzpodbuja delovanje možganov, krepi vid, blagodejno deluje pri obolenjih krvnega obtoka, nepravilni presnovi, obolenjih sečevodov, zlasti pa se priporoča pri težavah s prostato. Stara kitajska medicina je razvila popolnoma naravno sredstvo za pomoč pri težavah, kijih povzroča benigna hiperpla-zija prostate (BPH) in kronični prostatitis. Tablete Conprosta združujejo staro kitajsko modrost s sodobno tehnologijo, saj so izdelane iz kompri-mata cvetnega prahu oljne repice in so povsem naravne. Pri kliničnem testiranju je bil potrjen njihov terapevtski učinek, in sicer 95 % pri BPH in 86 % pri kliničnem prostatitisu. Razen blagodejnega delovanja na prostato, ta preparat vzdržuje telesno vitalnost in povečuje energijo. Prehransko dopolnilo Conprosta je zaradi svojih izjemnih lastnosti prejelo že vrsto nagrad: FDA certifikat 1.1998, tradicionalni kitajski mednarodni zaščitni znak l. 1995, nacionalno srebrno medaljo l. 1991, zlato medaljo za izredne čebelje izdelke na 32. Mednarodni izložbi apikulture in mnoge druge. Tablete Conprosta so na voljo v vseh lekarnah po Sloveniji. ■
PRILOGA ZDRAVJE
Informacijsko zdravljenje v informacijski dobi
Minulo stoletje je nedvomno zaznamoval hiter razvoj pretoka informacij. Razvoj elektronike in spoznanj o elektromagnetnem polju je prineslo mnogo učinkovitih rešitev, ne le v zabavni elektroniki, pač pa tudi zdravstvu.
Homeopati že dolgo vedo, da je za učinkovito zdravljenje bolj kot količina zdravilne učinkovine pomembna njena informacija. Najmodernejši laboratoriji zmorejo prebrati in zapisati kompleksna vibracijska stanja učinkovin - molekulske informacije. Med vodilnimi v svetu na tem področju je slovenski inštitut Bion, ki je z lastno patentirano nano-biotehnologijo Elibratech razvil obsežno linijo izdelkov Bioval za lajšanje številnih težav, pomirjanje ipd.
Tehnologija izhaja iz dejstva, da
vse molekule in posledično organizmi vibrirajo z določenimi frekvencami v občutljivem ravnovesju, ki ga nenehno ogrožajo zunanji dejavniki (virusi, onesnaženje, itd.). Kadar je vpliv dejavnikov premočan, se poruši ravnovesje, ki se pokaže z bolezenskimi simptomi. Z izdelki Bioval vnašamo v telo molekulske informacije, ki jih telo potrebuje, da ponovno vzpostavi ravnovesje, brez vnosa kemikalij, ki bi lahko imele neželene stranske učinke na druge dele organizma. Naše telo je najboljši zdravi-lec - običajno potrebuje le dovolj močno informacijo, da samo sproži proces zdravljenja - in informacije se nahajajo v izdelkih Bioval.
Izdelki so primerni za vse starosti: že dojenčke pomirjajo prikupne živali iz umetnega kamna ker-
rocka. Za kadilce, ki želijo prenehati, je Tul, ki zmanjšuje brezniko-tinski šok in s tem preverjeno poveča uspešnost odvajanja od kajenja. S pravilnim izborom infopatskih kapljic in granul lahko zmanjšate živčno napetost, izboljšate regeneracijo po poškodbah in boleznih,
dvignete telesno odpornost, zmanjšate občutljivost na alergene, pomirite vnetja, normalizirate krvni tlak ali telesno težo, zmanjšate željo po kajenju ... Če imate naštete ali podobne težave, izberite preizkušene Bioval izdelke, s katerimi ne obremenjujete telesa z dodatnimi
kemičnimi snovmi, ampak izboljšate lastno počutje in zdravje ter prispevate k razvoju slovenskega visoko tehnološkega podjetja in proizvajalcev - izdelki so v celoti zasnovani in izdelani v Sloveniji.
Pozor: infopatske kapljice vsebujejo alkohol in zato za otroke priporočamo granule.
C
BI(®)VAL
izdelki
Vrhunska slovenska nanobiotehnologija za zdravje in dobro počutje brez kemije!
LCA
Info. in naročanje: narocila@most-si.com 04 255 5031; 040 907 664 ali 040 852 049
Infopatske kaprice za regeneracijo, odpornost, uspešno hujšanje in odvajanje od kajenja, uravnavanje sladkorja v krvi.... Več na: www.trgovina.most-si.com	15 €
Podarite otroku občutje varnosti in miru.
Bioval žabica, muc in račka. 21 C
Želite prenehati kaditi?
tuC: Zmanjšuje željo po nikotinu in živčnost. Uporabljate ga namesto cigarete. Ne vsebuje nikotina, ne povzroča zasvojenosti in nima neželenih 37 € stranskih učinkov!
Paladij je v veliko pomoč pri premagovanju stresa, umirjanju tresočih in hiperaktivnih rok ter sprostitev pred spanjem. Nosimo ga v roki, žepu... 21
k» * -
»
*%« «
*
%%««> DA
Ali je smiselno, da zdrav človek uživa
probiotične jogurte?
To je zelo pomembno vprašanje na katerega odgovarjamo z , Ob rednem uživanju namreč * .vplivamo na dobro počutje in večjo odpornost organizma.
IMe pozabite!
Danes jih mogoče ne potrebujete, jutri pa boste hvaležni, da ste jih uživali!
ti
22
PRILOGA ZDRAVJE
na
H;tIS 20. novembra 2008

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, sklenjeno med 15. septembrom in 15. decembrom 2008, vam pri TRIGLAV, Zdravstveni zavarovalnici, d.d., prinaša ugodnosti Skupine Triglav, bon za 10 evrovv Big Bangu, celoletno članarino za nove člane pri AMZS in sodelovanjev nagradni igri za mega nagrade. Za večinformacij skočite na /ww.zdravstvena.net, kjer se lahkovsakdan tudi razgibate ob songu »Hej, stari!«. Še ena zdrava odločitev.
DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
triglav
ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA, D.D.
(C
MODRA ŠTEVILKA
R5J
Ne pozabite na dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Pomembne zakonske novosti za študente, starejše od 26 let
Nedavno sprejeta novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prinaša pomembne spremembe za študente, starejše od 26 let. Ti ne izpolnjujejo več pogojev za obvezno zavarovanje kot družinski člani, kar pomeni, da ne morejo biti več zavarovani prek staršev. Zato si morajo tako kot mladi, ki so zaključili šolanje ali izgubili status študenta, tudi študentje ob dopolnjenem 26. letu odslej sami urediti obvezno zdravstveno zavarovanje in posledično tudi prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Obvezno zdravstveno zavarovanje si lahko študentje uredijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje ali na občini, v kateri imajo stalno prebivališče.
Da vam ne bi bilo potrebno doplačevati storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, je priporočljivo, da si čim prej uredite tudi dopolnilno zdravstveno
Podarite zdravje
V trgovini z zdravo in biološko pridelano hrano lahko izbirate vsa žita, semena, stročnice, vse vrste olj, 100 % sokov brez dodanega sladkorja in konzervansov in BIO pridelanih vin. Kontrolo celotne predelave bioloških izdelkov BIOTOP in uvoženih izdelkov v Sloveniji izva-
ja oddelek za kontrolo ekološkega kmetovanja pri KZG Maribor.
Pridelava svežih kalčkov
S pomočjo kalilnika lahko pridelate sveže kalčke tudi doma in tako izdatno poskrbite za vitamine. Kal-čki imajo kar 10 x več vitaminov kot sveža zelenjava.
Posebej bi tokrat omenili nekaj izdelkov iz pire za zdravo prehrano. Izdelki iz biološko pridelane polnovredne pire: testenine, rogljički,
zavarovanje. Če se boste zavarovali v 30 dneh, odkar ste posta li zave zanec za doplačila, vam bo zavarovanje začelo veljati s prvim dnem prihodnjega meseca.
Odločitev za sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri Zdravstveni zavarovalnici TRIGLAV vam prinaša številne ugodnosti, do 15. decembra pa boste sodelovali tudi v nagradni igri z bogatimi nagradami. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje lahko sklenete v poslovalnicah Zavarovalnice Triglav, d. d., in zastopstvih TRIGLAV, Zdravstvene zavarovalnice, d. d. Pristopnico lahko izpolnite tudi z zavarovalnim zastopnikom, za njegov obisk pokličite brezplačno modro številko 080 26 64, ali preko spletne strani www.zdravstvena.net, na kateri boste našli tudi dodatne informacije o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, nagradni igri in ugodnostih.	■
Sadje in zelenjava
O >N O
Kruh, riž, krompir, testenine
In ostala škrobna živila
Meso, ribe, jajca, stročnice
In ostala hrana bogata z beljakovinami
Mleko in mlečni izdelki

Mastna, sladka hrana in pijača
Za vse, ki daste nekaj nase in ste pozorni kaj daste vase!
_! ZDRAVO
Trgovina z zdravo in biološko pridelano hrano
Celeia Park Celje Aškerčeva 14 3000 Celje Tel.:03-5441460
www.zdravahrana-biotop.si mediacor.celje@siol.net
:: sokovniki, mlini, kalilniki in aparati za sojino mleko in jogurt :: žita, semena, stročnice in semena za kaljenje iz BIO pridelave :: hladno prešana nerafinirana olja in olja z BIO certifikatom :: naravni sokovi brez dodanega sladkorja in konzervansov :: suho sadje, BIO posušena mleta zelenjava in zelišča :: polnovredna peciva, testenine, džemi in paštete v BIO kvaliteti
Poleg izbrane ponudbe zdrave in biološko pridelane hrane vam nudimo tudi svetovanje in literaturo o zdravi prehrani in recepte. Vsak mesec imamo za vas ugodnosti pri nakupu in degustacije novih izdelkov in praktični prikaz delovanja gospodinjskih aparatov.
Podarite svojim najdražjim nekaj za zdravje, izberite vredna darila pri nas!
prestice in kruhki s sezamom, rižo-ta, polnovredna moka, zdrob, otrobi, kosmiči in celo pirina kava.
Ideja za pogostitev nekoliko drugače...
Za pripravo hitrih malic na banketih ali izletih so nepogrešljivi kruhki iz rjavega riža, soje, koruze s česnom in čebulo ter kruhki iz pire in sezama, bio keksi in rezine iz polnovredne pire. H kruhkom lahko ponudite še BIO brezmesne paštete iz shitaki gob, zelenega popra, namaze iz bazilike, čemaža, olive in slastne sadne džeme, sladkane z medom. Za kakšen prigrizek je vedno dob ro do šlo suho sadje iz jabolk, fig, marelic, hrušk, brusnic in sliv.
Ali za kakšno prak tič no dari lo .
Za hitrejšo pripravo zdrave žitne hrane lahko izberete lesene ročne in elek trične mline na kamen, s katerimi lahko meljete žita. Z mlini, ki imajo valje iz plemenitega jekla, pa lah ko poleg žit meljete tudi oljna semena. Za pripravo svežih kosmičev iz ovsa, ajde, pire je najbolje izbrati kosmičnik.
Če želite vsak dan uživati sveže sokove brez sladkorja in konzervansov, je najboljši ročni ali električni sokovnik za prešanje čistih sokov. Stiskate lahko tudi goste sokove iz sadja in zelenjave, zelišč, žitne trave, korenja, kalčkov in listnate zelenjave.
Zelo praktičen in varčen je tudi aparat za sojino mleko, s katerim lahko pripravljamo sveže mleko brez holes te ro la iz soje, riža in mandljev. Z dodatnim aparatom pripravite sojin jogurt, preprosto, hit ro in bistve no ceneje iz doma pripravljenega mleka. ■
LEKARNA VELENJE
Vodnikova 1, Velenje
Primerna komunikacija s strokovnjakom v lekarni je danes vse pomembnejša za uspešen izid zdravljenja.V pogovoru s stranko lahko odkrijemo in preprečimo številne težave, ki se pojavljajo zaradi nepravilne uporabe zdravil.
Vabimo vas, da obiščete naše lekarne v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, v katerih poleg oskrbe z zdravili nudimo svetovanje za pravilno in varno uporabo zdravil in drugih izdelkov. Prisluhnemo vašim težavam ter ocenimo kdaj samo-zdravljenje ni primerno in je potreben posvet z zdravnikom. Veseli smo, da vas lahko povabimo v našo novo lekarno na Cankarjevi cesti v Velenju. Poleg izdaje zdravil na recept se vam bodo v njej zaposleni še posebej posvetili pri svetovanju izdelkov za ohranjanje in krepitev zdravja ter dobrega počutja. Lekarna je tudi zelo dobro založena s kakovostnimi izdelki za nego kože obraza in telesa.
Ker smo veseli vaših pobud, trenutno izvajamo v vseh naših lekarnah anketo o zadovoljstvu z lekarniškimi storitvami. Na podlagi rezultatov ankete želimo naše storitve še izboljšati in približati uporabnikom.
LEKARNA CENTER VELENJE	S	898 18 80	•	Vodnikova 1, Velenje
LEKARNA KERSNIKOVA VELENJE	S	89705 70	•	Kersnikova 2d, Velenje
LEKARNA CANKARJEVA VELENJE	S	897 63 80	•	Cankarjeva 2b, Velenje
LEKARNA ŠOŠTANJ	S	897 26 10	•	Lampretov trg 1, Šoštanj
LEKARNA ŠMARTNO OB PAKI	S	891 51 30	•	Šmartno ob Paki 80, Šmartno ob Paki

PRILOGA ZDRAVJE
Diabetes in rak dojke
Dejstva, novosti v odkrivanju, preprečevanje
Poglejmo nekaj dejstev:
Diabetes in rak dojke sta le dve
od mnogih bolezni, ki prizadeneta milijone žensk po celem svetu, rak dojke, čeprav zelo redko, pa se lahko pojavi tudi pri moških. Od leta 1973 do 1998 se je število na novo obolelih za rakom dojke povečalo za 40 %. V Sloveniji predstavlja petino vseh rakov pri ženskah, letno zboli za to boleznijo čez 1000 žensk. Kar se tiče raka dojk, se ga več kot 80 odstotkov razvije pri ženskah, starejših od 50 let, redke bolnice pa so mlajše od 30 let. Glede na pogostnost se lahko meri s sladkorno boleznijo. Gledano statistično, bo ena od osmih žena v svojem življenju zbolela za rakom dojke. Rak dojke je v zahodnem svetu na drugem mestu glede vseh vzrokov smrti (za kardiovaskularnimi bolezni ), vodilni pa je kot vzrok smrti zaradi raka pri ženskah v starostni skupini 4550 let. Preživetje bolnic po tej bolezni se postopoma izboljšuje, sicer pa pada z razširjenostjo bolezni ob odkritju. Z leti se počasi zvišuje odstotek raka, odkritega v zgodnjem stadiju, leta 2000 je bilo takih primerov manj kot 50 %.
Dojko sestavlja 15 do 20 lobu-sov, ki v času dojenja proizvajajo mleko ter mlečni vodi (duktusi), ki vodijo mle ko do bra davic. Rak dojke se začne običajno razvijati v celicah žleznega tkiva dojk oziroma njegovih vodih, ki so izgubile sposobnost kontroliranja čezmerne delitve in kopičenja celic. Rakave celice postopoma vraščajo v okoliška tkiva, ko pa prodrejo v mezgovnice in žile, jih limfni oziroma krvni obtok zaneseta v oddaljene organe, kjer tvorijo zasevke.
Znaki raka dojke so raznoliki, najpogosteje pa se pokaže kot:
•	zatrdlina (slabo premakljiva, čvrsta, nejasno omejena, običajno nebo le ča),
•	izcedek iz bradavice (krvavkas-to rjav, spontan),
•	ugreznjena bradavica (na novo nastalo ugreznjenje),
•	oteklina in rdečina kože dojke.
Vzrokov za nastanek raka dojke danes še ne poznamo.
Pomembni dejavniki tveganja za nastanek raka dojke so:
•	starost,
•	genetski faktorji in pozitivna družinska anamneza (več bližnjih sorodnic zbolelo za rakom dojk),
•	zgodnji nastop menstruacije in pozna menopavza,
•	nadomestna hormonska terapija (v trajanju več kot 5 let),
•	prevelika telesna teža,
•	pitje alkohola,
•	kemikalije (pesticidi).
V zadnjem času pa se je pojavilo tudi nekaj študij, ki so raziskale pomen hormonov pri razvoju te bolezni. Naše telo namreč vsebuje tako moške kot ženske hormone, oboji vplivajo na možnost nastanka raka dojk. Estrogenu in proges-teronu se je kot možni dejavnik pridružil še testosteron, ki v večji koncentraciji, še posebno v pre-menopavzalnem obdobju, poveča nevarnost nastanka te bolezni.
Raziskovalci povezujejo tudi visoke vred nos ti inzu li na in nje mu podobnih rastnih faktorjev s povečano možnostjo nastanka raka na dojki, in sicer v obdobju po menopavzi. Opazili so tudi, da je preživetje bolnic z rakom dojke, ki ima-
jo obenem tudi visoke vrednosti inzulina, slabše. Take bolnice imajo takoimenovani metabolni sindrom, ki ga označujejo poleg visokih vrednosti inzulina še nizek nivo HDL (dobri holesterol), visok krvni tlak, visoke vrednosti trigliceri-dov in večja možnost nastanka diabetesa. Prevladuje prepričanje, da visoke vrednosti inzulina in njemu podobnih rastnih faktorjev vzpodbujajo rast rakavih celic doj ke.
Raziskovalci povezujejo debe lost in nasta nek raka dojke z visoko vrednostjo inzulina. Raziskave so pokazale, da maščobne celice v tele su ne spijo, temveč pro -izvajajo različne snovi, ki se imenujejo citokini, ti pa imajo lastnosti, podobne hormonom. Vsaj za 6 citokinov je znano, da pospešujejo nastanek novih krvnih žil, ki so potrebne za rast in širjenje rakavega tkiva. V obsežni študiji v ZDA so 20 let preučevali zdravstveno stanje 116 488 žensk. Odkrili so, da imajo ženske z diabetesom tipa 2 ( najbolj pogosta oblika diabetesa) 17 % več možnosti, da zbolijo za rakom dojk, kot tiste, ki te bolezni nimajo. Ta značilnost je prišla do izraza pri ženskah v menopavzi, medtem ko pri žen skah, ki so še imele redne menstruacije, te značilnosti ni bilo opaziti.
Ob dejstvu, da kar nekaj hormonov prispeva k nastanku raka dojk, raziskovalci priporočajo spremeniti življenjske navade, ki bi lahko znižale vrednosti teh hormonov. Raziskave v zvezi z načinom življenja so pokazale, da redna telesna aktivnost zmanjšuje vrednosti inzulina in njemu podobnih rastnih faktorjev in testosterona.
Odkrivanje raka na dojki naj bo stalna skrb vsake ženske. V ta namen se priporoča redno:
•	samopregledovanje dojk (enkrat mesečno od 20. leta dalje, v prvi polovici menstrualnega ciklusa),
•	mamografijo (priporočljivo s 40. letom sta ros ti, nuj no v sta ros ti 50 let in večintervalno, odvisno od kliničnih znakov in dejavnikov tveganja),
•	obisk specialista ob pojavu zatrdline v dojki oz. sumljivih znakov. Pri ženskah mlajših od 40 let pride v poštev kot preiskovalna metoda ultrazvočni pregled, saj je zaradi strukture dojk (obilo žleznega tkiva) mamografska slika slabo pregledna. Ultrazvok v kombinaciji z mamografijo poskrbi za večjo točnost diagnostike oziroma ločevanje med solidnimi oz. cističnimi spremembami v dojki in je kot tak odlična dopolnilna metoda.
Vsaka tumor ska sprememba v dojki (zatrdlina) še ni nujno rakava (maligna). Kar 80 % sprememb v dojkah je benigne narave (fibro-mi, ciste), poleg tega pa se v zrelem obdobju pri žen skah rada pojavi drobna do groba vozljičavost v dojkah kot posledica sprememb v žlez-nih delih dojke, ko pride do razraščanja veziva oziroma širitve žleznega dela in polnjenja s tekočino. To so tako imenovane fibro cistične spremembe v dojkah.
Raka dojke se da premagati
Diagnoza rak ni nujno tudi smrtna obsodba. Zgodnejša diagnoza
raka dojk pomeni boljše možnosti preživetja. Petletno preživetje bolnic z rakom, ki je bil diagnostici-ran v zgodnjem stadiju bolezni, je kar 96,8 %, medtem ko je pri metas-tatskem raku preživetje le 20,6-od-stotno.
Mamografija (rentgensko slikanje dojk) predstavlja zlati standard za odkrivanje netipnih sprememb v dojkah. Vendar ima tudi ta metoda svoje omejitve, saj nekatere študije kažejo, da se 10-25 % zgodnjih oblik raka izmuzne zgodnjemu odkritju z običajno mamografijo.
Dvojno odčitavanje (2 radiologa analizirata mamografske posnetke) lahko izboljša odkritje raka dojke za 15 %.
Mamografija z računalniško podprto diagnostiko (CAD) lahko odkrije do 23 % več primerov zgodnjega raka dojke, in sicer do 15 mesecev preje, kot bi to odkrila običajna mamografija.
Z računalniško podprtim odčitavanjem odpade človekova omejena sposobnost interpretacije mamograma. Računalniško podprta detekcija uporablja namreč matematične algoritme za analizo mamograma glede na možne nepravilnosti (tumorji, mikrokal-cinacije, porušena zgradba dojke, asimetrična gostota tkiva). Rentgenolog najprej oceni klasični mamo gram, nato pa preve ri pre -dele dojke, ki jih je na svojem poročilu označil računalnik in podal končno oceno. Tako je zagotovljena najatančnejša diagnoza, radiologova občutljivost se poveča za 21,2 % (študija Brem et al. AJR AmJ Roentgenology, 181,687-693), kar pomeni, da bi za vsakih 100 žensk, pri katerih so odkrili raka dojke brez uporabe računalnika, z uporabo le-tega dodatno odkrili 21 novih primerov.
Ta najnovejša tehnologija je od začetka aprila 2005 na voljo tudi v Sloveniji.
Ukrepi za zmanjšanje smrtnosti zaradi raka dojke temeljijo na dobrem poznavanju dojk s samo-pregledovanjem, rednimi pregledi, informiranosti o bolezni in njenih znakih ter pravilnem ukrepanju ob ugotovitvi le teh. Vsako zatrdlino v dojki mora videti izkušeni specialist.
Poleg tega pa je vzdrževanje normalne telesne teže eden pomembnih dejavnikov pri preprečevanju raka na dojki. K temu poleg pravilne in uravnotežene prehrane pripomore tudi redna telesna aktiv-
nost. Ženske v postmenopavzi, ki se redno rekreirajo, imajo 20 % manj možnosti za nastanek tega raka. Za dober učinek je dovolj že polurna zmerna redna telesna aktivnost pet dni v tednu, čeprav bi verjetno večja aktivnost še bolj pripomogla k zmanjševanju nevarnosti zboleva-nja za rakom. Večji učinek telesne aktivnosti na zmanjšanje pojava rakave bolezni so opazili pri vitkej-ših žen skah ( indeks teles ne mase -BMI manj kot 24,13, normalen BMI je med 18,5 in 24,9 ), pri zelo debelih pa učinka telesne vadbe niso opazili. Seveda pa to še ni razlog, da se debelejšim ženskam ni treba redno rekre-irati, rekreacija ima varovalni učinek še na razvoj srčnih bolezni in diabetes, za ugoden učinek na rak dojke pa je potrebno najprej shujšati, saj se v telesni maščobi kopičijo hormoni, ki pospešujejo razvoj raka. Ugoden učinek telesne vadbe so opazili celo pri ženskah z neugodnimi dejavniki, kot so npr. družinska obremenjenost z rakom dojke in uporaba nadomestne hormonske terapije. Posebej ugoden učinek so opazili pri mladih ženskah, ki so izvajale večjo telesno aktivnost vsaj 3-krat tedensko, medtem, ko je bila enaka telesna aktivnost pri petdesetletnicah manj uspešna kar se tiče preprečevanja raka dojke.
Zaključek
Rak na dojki je eden redkih rakov, pri katerih se preživetje izboljšuje. Temu je vzrok izboljšano zgodnje odkrivanje in zdravljenje zaradi rednih mamografskih kontrol. Z upoštevanjem sodobnih odkritij v zvezi s prehrano in telesno aktivnostjo lahko tudi diabetiki zmanjšajo nevarnost nastanka raka na dojkah. Odkritje tumorja v zgodnjem stadiju bolezni lahko pomeni popolno ozdravitev oziroma dolgo preživetje, morebitne ponovitve bolezni je možno še dolgo zdraviti s kemoterapijo in obsevanjem, celo z operacijo.
■ mag. Milan Baškovič, dr. med., specialist ginekolog
Zasebna samoplačniška ordinacija diaVITA
Stara cesta 10, (poslopje Zdravstvenega doma Škofja Loka), 4220 Škofja Loka Tel: 04/515 4068, fax: 04/515 4069 E-mail: diavita@siol.net Ordinacijski čas: 16.30-20.30
2
SREDNJA ZDRAVSTVENA SOLA CELJE Ipavčeva 10,3000 CELJE
Telefon: 03428 69 00,428 69 10 E-mail:zdravstvena-sola-celje@guest.arnes.si
IZREDNO IZOBRAŽEVANJE
Skozi vse leto izvajamo tečaje:
•	maser/maserka,
•	pediker/pedikerka
•	vizažist/vizažistka,
•	maniker/manikerka
Vpis poteka vsak petek, od 10.00 do 12.00, na sedežu šole. Tečaji potekajo kot priprava na preverjanje in potrjevanje NPK. Izvajamo pa tudi postopke za preverjanje in potrjevanje NPK.
Vabimo k evidenčnemu vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2009/2010:
•	zdravstvena nega (SSI, štiriletni program)
•	zdravstvena nega (PTI, 3+2)
•	bolničar/negovalec (SPI, triletni program)
•	kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program)
Dan odprtih vrat bo v četrtek, 27.11.2008, od 12.00 do 16.30. Vabljeni!
Dodatne informacije: 03 428 69 00, zdravstvena-sola-ceodr@guest.arnes.si
Hmelj, melisa in pasijonka-pomirjajo in prinašajo spanje
V moderni tekmovalni družbi so psihične in fizične zahteve, katere so postavljene pred mnoge od nas, večje kod kadarkoli prej. Slabo počutje, notranji nemir, razdraženost, motnje pri koncentraciji, predvsem živčno pogojene motnje spanja - vse to je pogosto izraz poklicnih in osebnih stresnih situacij in preobremenjenosti.
Zdrav spanec
Spanje je fiziološki proces, ki ima obnovitveno vlogo. Če dobro spimo, se zbudimo zadovoljni in spočiti. Ljudje spimo različno dolgo. Za nekoga so dovolj tri ure, drugi se komaj naspijo v desetih urah. Dolžina spanja se spreminja s starostjo. Mladi potrebujejo več ur spanja, starejši hodijo v posteljo zgodaj zvečer in se zjutraj prej zbujajo. Vendar ni pomembno trajanje nočnega spanja, temveč njegova nepretrganost.
Stres povzroča obolelost
Zaradi manjkajoče notranje mirnosti in s tem povezanega pomanjkanja spanja je neredko prizadeto naše dobro počutje. Medicinsko je dokazano, da je človek s porušenim psihičnim ravnovesjem in posledično splošne telesne oslabelosti in zmanjšanja obramb ne ga meha niz ma tele sa bolj dovzeten za raz ne bolez ni.
Rastlinska pomirjevalna sredstva - že generacije zanesljiva
Prastara zdravniška izkušnja uči, da pomirjevalno in proti-stresno delovanje posebnih zdravilnih rastlin prispeva k splošni sprostitvi in boljšemu spanju. Z naravnimi izdelki se lahko izognemo prisilnemu zatekanju k "pravim uspavalom", ki imajo števil ne stran ske učin ke.
Hmelj, Melisa in Pasijonka
Hmelj, melisa in pasijonka so preizkušene zdravilne rastline, katerih pomirjevalno in uspavalno delovanje je znano že generacijam. To tradicionalno vedenje je našlo potrditev tudi v modernih farmakoloških raziskavah. Melisa se pogosto priporoča kot sredstvo proti krčem in želodčno-črevesnim tegobam ter živčno pogojenemu razbijanju srca (simptomi preobremenjenosti). Dokazala pa se je tudi kot učinkovito sredstvo proti virusu herpesa. Hmelj se uporablja pri nemirnosti in živčno pogojenih motnjah spanja. Pasijonka pomirja ter blaži in odpravlja prebavne motnje živčnega izvora. Skupno delovanje dobro premišljene kombinacije učinkovin iz hmelja, melise in pasijon-ke se je pokazalo kot trajno uspešno. Sestavine delujejo sinergijsko, pomirjajo in pomagajo pri spancu. Za razliko od pomirjeval, nimajo nobenih stranskih učinkov, kar pomeni da jih lahko jemljemo brez skrbi.	■
ZA DOBER SPANEC, NOTRANJI MIR IN PROTI STRESU!
Vsakodnevni stres, pritisk na delovnem mestu in s tem povezana oslabelost telesa -so obremenitve, ki smo jim dandanes vse bolj izpostavljeni. Posledice so lahko notranji nemir, depresivno razpoloženje in nespečnost.
hafesan Hmelj + Melisa + Pasijonka kapsule pomagajo telesu po naravni poti znova doseči ravnovesje. Učinkovine edinstvene kombinacije izbranih naravnih snovi sproščajo, zmanjšujejo napetost in razburjenje ter pomagajo pri premagovanju notranjega nemira in slabem spanju.
Sprostite se s hafesan Hmelj + Melisa + Pasijonka kapsulami -za brezskrbno spanje in počitek!
Kapsule hafesan so na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Zagotovite si kakovost in zahtevajte kapsule Hafesan!
Brezplačen katalog in več informacij na: 01 242 84 80, www.hafesan.si
24
Gorenje - sanjski začetek
Rokometaši Gorenja so se poigrali s podprvakom Črne gore - Tudi za sobotno povratno tekmo napovedujejo odgovorno igro
Rokometaši Gorenja so sanjsko začelo letošnje tekmovanje na evropski sceni. V prvih dveh krogih pokala Evropske rokometne zveze (EHF) so bili prosti, v prvi tekmi tretjega kroga pa so v velenjski Rdeči dvorani gostili Lovčen, črnogorskega podprvaka. Tudi v tem tekmovanju želijo priti čim dlje in prva ovira je črnogorski pod-prvak.
Trener Ivica Obrvan je želel, da bi si že v sobotni tekmi v Rdeči dvorani priigrali zmago, ki bi jim zagotovila mirno pot na povratno tekmo na Cetinje k črnogorskemu podprvaku. Uspeli so. Gotovo pa niti največji optimisti niso pričakovali, da bodo dosegli kar 19 golov razlike. Zmagali so s 35 : 16.
Tekmo so odločili v svojo korist že v prvem polčasu. Igrali so silovito, od prve do zadnje sekunde. Odlična igra v obrambi jim je omogočala hitre nasprotne napade, po katerih so dobesedno rešetali nasprotnikovo mrežo. V 8. minuti je bilo v gostujoči mreži že pet žog, v domači še nobena. Gostujoči trener je skušal nalete domačih rokometašev zaustaviti z minuto odmora. Ta jih je le pripeljala do prvega zadetka, kar pa domačih igralcev ni zmotilo. Ob po huronskem navijanju njihovih gledalcev so še naprej mleli nasprotnika. Ta je šele v 13. minuti dosegel tretji gol, nato pa je zanj nastal mrk. Do 25. minute niso našli nobene luknje v domači obrambi, prejeli pa so kar 8 golov. Njihov trener je samo
nemočno zmajeval z glavo in rokami, se obračal tudi proti tribuni, kjer je bila skupina njihovih navijačev, a seveda mu tudi ti niso mogli in znali pomagati, kajti domači so bili nezadržni. Ob odmoru je njihova prednost znašala že 13 golov. Gostje pa so v prvem polčasu zadeli samo 5-krat. Pri luknjanju njihove mreže je bil v ospredju Ivan Čupic, ki je mimo njih švigal kot blisk in bil s 14 goli tudi daleč najuspešnejši strelec tekme. A se Ivica Obrvan z igralci ni zadovoljil z 13 goli. Pa ne zaradi tega, ker je to za nekatere nesrečna številka. Enostavno so si želeli doseči rekordno zmago na mednarodni sceni. V 42. minuti so si s 14. Čupiče-vim golom priigrali najvišjo prednost na tekmi (29 : 8 (+21)), nato
Spet v prvi polovici lestvice
Po bolečem porazu proti Primorju so nogometaši Rudarja nanizali dve spodbudni zmagi - Do konca strašen razpored: Nafta, MIK Celje, Maribor
Najprej so slavili na Ptuju, v 17. krogu pa so bili na svojem igrišču boljši tudi aktualnega državnega prvaka, moštva Domžal. Premagali so ga z 1 : 0.
Tekma se je začela ob nekoliko nenavadni uri. Zaradi neposrednega TV prenosa ob 20.05. Ta pozna ura pa bi se skoraj maščevala televizijcem, saj se je na igrišče začela spuščati megla. Na srečo se je potem razblinila, tako da vidljivost ni bila vprašljiva. Morda je k temu prispeval tudi Edin Junuzovic, ki je s sijajnim zadetkom po dobre pol ure igre zagotovil svojemu moštvu nove tri točke.
Gostujoči trener Vlado Badžim, za katerega je bil to prvi poraz, odkar je pred dvema krogoma na trenerski klopi zamenjal Roberta Pevnika, je želel zmagati tudi na svojem prvem gostovanju. Oboji so na začetku igrali dokaj previdno, a gostje vendarle nekoliko pogumneje oziroma napadalneje. Pravih priložnosti, razen ena na vsaki strani, v tem delu igre ni bilo. V 22. minuti je gostujoči igralec Jože Benko z desne strani ušel
domačima branilcema v kazenski prostor, podal žogo na levo do soigralca Luka Žinka, ki je približno s 7 m močno streljal v dobro postavljenega domačega vratarja Bobana Savica. Domači pa so zadeli. V 32. minuti so Domžalčani - kot pravimo v nogometnem jeziku - pletli mrežo pred Rudarjevim kazenskim prostorom. Izgubili so žogo. Ob levem robu igrišča jo je prejel Aleš Jeseničnik, ki je moral po tej akciji zaradi poškodbe z igrišča. Sledila je natančna podaja na drugo vratnico do Junuzovica, ki je ob prepočasnem gostujočem branilcu imel celo toliko časa, da si jo je dobro namestil, in jo nato v polvisokem letu neubranljivo poslal v desni vratarjev kot. Drugi polčas je bil zanimivejši od prvega, čeprav sta mreži ostali nedotaknjeni. Ze takoj na začetku je gostujoči vezni igralec Danijel Brezič z močnim strelom od daleč dobro zaposlil vratarja Savica. Isti igralec je v 71. minuti že premagal domačega vratarja, ne pa tudi desne vratnice, od katere se je žoga odbila. Dve
veliki, tako rekoč stoodstotni priložnosti za potrditev vodstva, pa so imeli domači. Vendar je bil gostujoči vratar obakrat uspešnejši od Gorazda Zajca in Junuzovica, ko sta bila sam pred njim. Ob koncu se je gostujoča akcija spet srečno razpletla za domače. Savic je bil že premagan, vendar je še pravi trenutek pritekel Fabijan Cipot in jo izbil izpred golove črte.
Do konca prvenstva so še trije krogi, pred rudarji pa trenutno najmočnejši nasprotniki. Najprej gostovanji v Lendavi in Celju, od jeseni pa se bodo poslovili ob jezeru na tekmi z Mariborom.
Rekli so:
Edin Junuzovic: »Nafta doma še ni izgubila. Vse se zgodi enkrat prvič. Zakaj ne bi prekinili niz njihovih dobrih iger. Nimamo kaj izgubiti. Po dveh zaporednih in pomembnih zmagah se nam je vrnila samozavest. Zaigrali bomo nadvse podjetno in morda jim uspemo odščipniti vsaj točko.«
■ vos
pa so se le nekoliko umirili in dovolili nasprotniku, da malce zaigra. Do konca so domači dosegli le še šest golov, gostje osem in morda je to opogumilo Igorja Markovica, ki je bil s 7 goli najboljši gostojuči strelec, da je na novinarski konferenci dejal: "Doma bomo igrali na zmago."
Novo dobro predstavo pa napoveduje tudi Ivica Obrvan z igralci na povratni tekmi, saj želijo tudi tamkajšnjim ljubiteljem rokometa pokazati, da so vrhunsko moštvo.
Rekli so:
Nikola Adžič, trener Lovčena: »To
jed bila na žalost naša najslabša predstava v letošnji sezoni. Očit-
no smo nasprotnika preveč spoštovali. V preteklih tekmah nas je krasila velika borbenost in agresivnost, toda tega nismo uspeli pokazati. Upam, da ne bomo ponovili teh napak v Cetinju. Nočem zmanjševati uspeha Gorenja, toda razlika je previsoka, kajti mi lahko odigramo bistveno boljše.«
Ivica Obrvan, trener Gorenja:
»Mopji igralci si zaslužijo čestitke za odlično igro. Odločili sta naša večja izkušenost, večji izbor igralcev in seveda zelo zavzeta igra vseh igralcev. Nisem pričakoval tako visoke razlike. Naš cilj je bil najprej le zmagati, nato s čim višjo razliko. Oba smo dosegli. Mirno lahko
potujemo na povratno tekmo.«
Ivan Člupic, s 14 goli najboljši strelec tekme:
»Lovčena nismo poznali. Toda ne glede na to, da nismo vedeli, ali je slab ali dober, smo želeli visoko zmago - tako, ki bi nam to zagotovilo mirno gostovanje pri njih. V pokalnem tekmovanju, v katerem sta dve tekmi, je vsak zadetek pomemben. Zato smo od prve sekunde zaigrali motivirano. Za vsako žogo smo se metali na glavo, igrali zelo požrtvovalno in hrabro ter si zasluženo priigrali zelo veliko prednost pred povratno tekmo. Dvomov ni. Gremo dalje.«
■ vos
Elektra Esotech ostaja pri dveh zmagah
Košarkarji Elektre Esotecha tudi po sedmih krogih ostajajo pri dveh prvenstvenih zmagah. V soboto so gostovali v Zagorju in po napeti tekmi s precej izenačenji in izmenjavami v vodstvu ob koncu izgubili z 92 : 85.
Nekaj bolje so srečanje sicer začeli gostitelji, vendar so Šoštan-jčani hitro naredili preobrat in odšli na polčas z minimalno prednostjo. V drugem delu je Elektra
igrali tri točke prednosti, ki je niso več spustili z rok.
V zaključku tekme se je Horvat sicer že vrnil na parket, a je bilo prepozno za ponoven prebrat.
Na tej tekmi je za Elektro Esotech prvič zaigral temnopolti igralec Larry Donell Hall jr. Gre za 25-letnega in 188 cm visokega igralca na mestu organizatorja igre, ki je v lanski sezoni igral na Finskem. V Zagorju v štirinajstih minutah
V	soboto v Šoštanju gostuje Alpos Šentjur. Srečanje v športni dvorani v Šoštanju bo ob 19. uri.
Napeto v pokalu Spar
V	pokalu Spar sta se v 5. krogu srečali ekipi Elektre Esotecha in sosednje Polzele. Ze prva tekma je pokazala, da bo dvoboj izjemno zanimiv, saj se je končala neodločeno - 83 : 83. Ker v nadaljevanje tekmovanja (v četrtfinale, ki bo na sporedu februarja) napreduje boljši v dveh tekmah, se tokrat niso igrali podaljški in je pri tem izidu tudi ostalo.
Prav Hopsi pa so bili nasprotnik Elektre Esotecha v 6. krogu državnega prvenstva. To srečanje so Šoštanjčani pred domačim občinstvom izgubili s 76 : 80. Vseh 40 minut je bilo zelo napeto in izenačeno, nazadnje še na 74 v zadnji minuti srečanja, vendar so v zaključku tekme nekaj več zbranosti predvsem pri izvajanju prostih metov pokazali gostje s Polzele. Tudi na tej tekmi je bil najboljši pri Šoštanjčanih kapetan Ivanovič.
■ Tjaša Rehar
Novi igralec z zadovoljnim predsednikom kluba Darkom
Lihtenekerjem
Esotech vodila celo največ na srečanju - 56 : 47.
V 28. minuti je moral na klop zaradi razbite arkade Tadej Horvat, ki je do tedaj igral odlično, saj je dosegel 19 točk.
Po košu Ivanoviča dobrih osem minut pred koncem srečanja so gostje iz Šoštanja vodili že s 76 : 69, vendar so varovanci Dušana Hauptmana nadaljevali z nizom 14 : 1 in si zadnje tri minute pri-
ni dosegel točke, imel pa je eno asistenco. Najboljši strelec pri Šoš-tanjčanih pa je bil ponovno Nik Ivanovič, ki je dosegel 20 točk in ob tem pobral še devet žog pod obema obročema.
Na prvenstveni lestvici brez poraza še naprej vodi novomeška Krka pred Geoplinom Slovanom in Heliosom iz Domžal, Elektra Esotech je z dvema zmagama in petimi porazi osma.
Uvrstili so se na sklepni turnir
Elektra Esotech je na povratni pokalni tekmi 5. kroga v torek pokala Spar dosegla pomembno zmago. Na Polzeli je s 84:86 premagala domačo ekipo Hopsov in se s tem uvrstila na sklepni turnir tega pokala. Ta bo februarja v Laškem.
SPORT IN REKREACIJA
Niso več zadnje
Velenjske rokometašice so v derbiju 8.kroga 1. A državne lige doma z 32:24premagale ekipo Škofje Loke in si tako priigrale novi točki. Velen-jčanke so na koncu zasluženo slavile z rezultatom.
Nastopile so brez 5 ključnih igralk (poškodovanih kapetanke Vajdlove, Sivkove in Fatkičeve, zaradi študijskih obveznosti je manjkala tudi Mura-tovičeva, Musičeva pa je prenehala igrati), zato so jim na pomoč priskočile 3 izkušene igralke: Stevanoviceva, Nojinoviceva in Raukoviceva in prispevale velik del k pomembni zmagi domače ekipe.
V 9. krogu, soboto, 22. novembra, bodo velenjska dekleta gostovala pri ekipi Celjske mesnine v dvorani Golovec.
Pikado klub strela
V soboto člani PK STRELA iz Velenja organizirali 2. rang turnir za državno prvenstvo v pikadu, in sicer v okrepčevalnici Ribiški dom Velen-je.Tekmovanja se je udeležilo kar 61 najboljših igralcev pikada v Sloveni-ji.Člani domačega kluba so zopet odlično nastopili, saj je Orešič premagal vso konkurenco, 4. je bil Vavtar, 5. Kopše, 6. Adamič.
Na isti dan so igralci PK Strele ekipno odigrali tudi 2. krog 1. slovenske lige in premagali ekipo Zelenega gaja iz Gornje Radgone z rezultatom 12 : 5. Pričelo se je tudi tekmovanje v 2. slovenski pikado ligi, bv kateri PK Strela nastopa z dvema ekipama. Dosegli so polovičen uspeh, saj je ekipa PK Strela I v gosteh premagala ekipo Tip-Top s Polzele z 9 : 8, ekipa PK Strela II pa je izgubila doma z ekipo Porto iz Hrastnika s 4 : 13.
Tretji zaporedni poraz
Velenjska ekipa nogometašic je na gostovanju v Jevnici doživela tretji zaporedni poraz. Vendar bi si po prikazani igri zaslužila bolj ugoden izid kot poraz s štirimi zadetki. Vso tekmo so bile enakovreden tekmec precej bolj izkušeni ekipi Senožeti.
Kljub porazu lahko v rihodnos-ti od ekipe, ki je najmlajša ekipa v ligi s povprečna starost le dobrih 18 let, pričakujemo dobre rezultate in preboj v sam vrh slovenskega ženskega nogometa.
Na lestvici 1. Slovenske ženske nogometne lige vodi novomeška Krka, Rudar Škale je z osmimi točkami šesti.
V zadnjem krogu jesenskega dela (23. 11.) bodo gostile neposrednega tekmeca na lestvici, ekipo Ptuja.
Tekma bo ob 14. uri na igrišču z umetno travo.
■ Matjaž Kovač
Znova ekipa ŠRD Gavce - Veliki Vrh
Tudi letos je Športno - rekreativno društvo Gavce - Veliki Vrh v počastitev praznika Občine Šmartno ob Paki organiziralo v dvorani doma krajanov v Gorenju šahovski tur nir.
Na 6. turnirju po vrsti je nastopilo 16 tekmovalcev oziroma štiri ekipe. Ker so spremenili pravila tekmovanja, je bil tokratni turni bolj zanimiv kot dosedanji. Ne glede na to pa je znova zmagala ekipa organizatorja - ŠRD Gavce -Veliki Vrh (Ludvik Golčman,
Zmagovalna ekipa ŠRD Gavce - Veliki Vrh.
Bojan Voglar, Peter Polovšak in Milan Matko), le točko za njimi (26) je zbrala ekipa vaške skupnosti Šmartno ob Paki, tretji pa so bili šahisti, ki so nastopili za Obči-
no Šmartno ob Paki. Med posamezniki je slavil Ludvik Golčman pred Juretom Žoharjem in Tomažem Leveijem.
Taborniški kotiček
Po krajšem premoru s strani taborniških novic, smo zopet pripravili pregled dogodkov, ki so se zgodili v mesecu novembru. V vikendu od 14 -16.11. se je 43 tabornikov iz 6. in 5. razreda
spoznavne igre v eni od teh so si morali zgraditi tabor. V družabnem večeru pa so se naplesali ob plesih kot so Rim šim šim, Big fat pony, Guantanamera. V soboto in v nedeljo pa so si izdelali gugal-
1.razreda pa bodo rutice podeljene slovesno na čajankah po četah.Na sejmu smo prodali več kot 60 rutk in pobrali več kot 30 naročil za taborniške srajce oz. kroje, ter s tem pokazali kako veliko nam
Ob vseh temah smo se zraven tudi sproščeno pogovarjali in ob kakšnih idejah tudi od srca nasmejali. Vsi pa smo bili tako kot se za prave tabornike spodobi,oblečeni v kroje in okoli vratu
imeli rutice.
Bodoči taborniški arhitekt
odpravilo na njihovo prvo jeseno-vanje na OŠ Paški Kozjak. Vodniki pa jih nismo razvajali kot ponavadi, saj so že prvo preizkušnjo opravili sami. Avtobus jih je odložil pri kamnolomu v Paki pri Velenju, od tam naprej pa so pot nadaljevali sami. Po pohodu so jih čakale
nice ter pa vodove toteme iz naravnih materialov.
V soboto, 8. novembra je v naši taborniški sobi na Kopališki 3 potekal sejem taborniške opreme. Začel se je že ob 8.00 uri zjutraj, a zgodnja ura ni motila staršev in tabornikov, da si ne bi prihiteli kupiti novega kroja in rutice različnih barv. Najbolj iskani barvi rutk sta bili seveda rdeča z rumeno obrobo za Medvedke in Čebelice, stare od 7 do10 let ter zelena z rumeno obrobo za Gozdovnike in Goz-dovnice; tabornike stare od 11 do 14 let. Najmlajšim tabornikom
pomeni zunanji izgled in znak pripadnosti naši Zvezi in rodu Jezerskih zmajev, kajti brez obojega smo povsem neprepoznavni. Vsem, ki ste naročili taborniške srajce, pa sporočamo, da jih boste lahko dvignili v roku 14 dni na vodovem sestanku na vaši šoli.
Po sejmu pa nas je vse, ki v rodu in po četah opravljamo razne funkcije čakal posvet rodove uprave, kjer smo se pogovorili o prihajajočih jesenovanjih, kako izobraževati naše nove in stare vodnike ter o pobiranju članarin. Posvet so vodili: oba načelnika rodu Tomaž Hudomalj in Primož Vrabič ter naš mogočni starešina Anton de Costa.
■ Anja Kuhar
Pokal EHF, 3. krog
Gorenje - Lovčen Cetinje 35 : 16 (18 : 5)
Rdeča dvorana, gledalcev 900, sodnika: Horacek in Novotny (oba Češka).
Gorenje: Gajič (14 obramb, 1x7 m), Skok (1x z m), Dobelšek 3, Kavaš, Bezjak, Oštir 1, Sovič, Sirk, Datukašvili 1, Mlakar 1, Rnic 4, Štefanič 2, Golčar 3, Harmandic 5, Čupic 15.
Lovčen Cetinje: Beširovic, Pejovic 2, Sevaljevic 2, Petričevic, Markovic 7 (2), Biljak 1, Popovic, Beširovic, Mustafic 2, Ančic, Stojanovic, Vujovic, Lisičic 2, Popovic, Martinovic. Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 4 (4), Lovčen Cetinje 4 (2). Izključitve: Gorenje Velenje 10, Lovčen Cetinje 8 minut.
Prva liga Telekom, 17. krog
Rudar - Domžale 1:0 (1:0)
Strelec: 1:0 Junuzovic (33). Rudar Velenje: Savic, Jeseničnik, (od 34. Pokleka), Dedič, Cipot, Sulejmanovic, Tolimir, Mujakovic, Trifkovic (od 89. Mujanovic), Junuzovic, Grbic, Zajc (od 73. Omladič).
Trener: Marijan Pušnik. Drugi izidi: Izidi: Drava - Primorje 1:1, HIT Gorica-Maribor 2:0, Koper - Nafta 1:1, Intreblock-Celje 1:1. Vrstni red: 1. Maribor 33, 2. Nafta 28, 3. MIK CM Celje 27, 4. HIT Gorica 25, 5. Rudar 24, 6. Domžale 23, 7. Interblock 23, 8. Labod Drava 18, 9. Primorje 17, 10. Luka Koper 14.
Liga UPC, 6. krog
Elektra Esotech - Hopsi 76 : 80 (55 : 60, 40 : 41, 22 : 24)
Elektra Esotech: Horvat 12 (3-6), Novak 11 (3-4), Sjekloča 4, Ivanovič 21 (9-12), Lekič 2, Cup 15 (5-7), Karalic 11 (3-6) 7. krog
Zagorje - Elektra Esotech 92 : 85 (67 : 70, 45 : 46, 27 : 22) Elektra Esotech: Bujan, Džambic 2, Horvat 19, Tajnik, Mravljak, Novak 16 (5-7), Sjekloča 7 (1-2), Ivanovič 18 (2-4), Lekič 2, Cup 15 (2-2), Hall, Karalic 8 (2-6). Vrstni red: 1. Krka 14, 2. Geoplin Slovan 13, 3. Helios Domžale, 4. Zlatorog Laško oba po 12, 5. Hopsi Polzela, 6. Luka Koper, 7. TCG Mercator vsi po 11, 8. Elektra Esotech, 9. Zagorje oba po 9; 10. CPG Nova Gorica, 11. Alpos Šentjur in12. Epic Misel vsi po 8
1.	Ženska nogometna liga - 9. krog
ŽNK Senožeti - VODE -ŽNK Rudar Škale 4:0 (3:0) v
Rudar Škale: Koca, Bric, Žagar, Blazinšek (od 81. Grbič), Tomic, Djujič (od 55. Janjič), Garič, Sadikaj, Savkovič, Tič (od 64. Mlinar), Antolič.
11. ŽRL, 8. krog
ŽRK Velenje -ŽRD Škofja Loka KSI 32 : 24 (14:10)
Velenje: Lakic (6 obramb), Prelc (8 obramb), Guberinic 7(1), Jankovič
2,	Halilovic 5, Oberžan 3, Stevanovic 7(3), Nojinovic 5, Raukovic 2(1), Šabic, Nakic. 1, Halilovic, Crnobrnja.
Trener: D. Kovačič. Vrstni red: 1. Olimpija 18 (tekma več), 2. Zagorje 12, 3. Celeia Žalec 10, 4. Celjske mesnine 10, ... 10. Velenje 4, 11. Piran 2, 12. Škofja Loka 2.
Kegljanje, 2 liga vzhod 7. krog
Šoštanj : Lent 5 : 3 ( 3157 : 3145 )
Šoštanj: Šehič 517 ( 0 ), Sečki 517 ( 1 ). Voršnik 507 ( 0 ), Jug ( 1 ), Jug 550 ( 1). Arnuš 563 (1 ) Petrovič 503 (0 )
NA KRATKO
Prehuda konkurenca
Slovenska članska karate reprezentanca je na 19. svetovnem prvenstvu v karateju na Japonskem (od 13. do 16. novembra) želela vsaj eno uvrstitev od do sedmega mesta. Te želje v konkurenci tekmovalcev iz 97 držav ni uresničila, saj je bila konkurenca prehuda. V reprezentanci sta bila tudi Velenjčan Mladen Stojnič ter Polzelanka Vesna Bezgovšek
V katah pri moških je zmagal Luca Valdesi (Italija) - shotokan stil (to je že tretji zaporedni naziv svetovnega prvaka 2004, 2006 in 2008). Pri ženskah v katah je zmagala H. Nguyen (Vietnam) - shyto ryu stil. Medalje je osvojilo 25 držav, najuspešnejša je bila Jaaponska 9 medalj, Francija in Italija pa po 7 medalj. Medalje so še osvojili: Azerbajdžan, Rusija, Turčija, Nemčija, ZDA, Hrvaška, Čile, Vietnam, Španija, Egipt, Srbija, Kanada, Kazastan, Grčija, Madžarska, Venezuela, Brazilija, Gruzija, Iran, Peru, Slovaška in Škotska.
Naslednje svetovno prvenstvo bo leta 2010 v Beog
Še vedno brez točke
Igralci velenjskega namiznoteniškega kluba Tempo so po štirih kolih še vedno brez točke. V soboto so izgubili proti ekipi Preventa iz Radelj ob Dravi z rezultatom 4 : 5. Tokrat so nastopili brez poškodovanega Jureta Slatinška, a z Nenadom Bojaničem, ki je nastopil odlično, saj je osvojil vse tri točke, eno točko je osvojil Patrik Rosc, brez pa je ostal Miha Kljajič.
Domačinom razburljiv zaključek
Oslabljeni šoštanjski kegljači so vlogo favorita prepustili igralcem Lenta. Že po prvem paru pri rezultatu 1:1 so imeli gostje prednost 28 kegljev. Po odlični igri drugega para so domačini razliko zmanjšali na samo 2 keglja. Pri rezultatu 2:2 pa je odločala igra tretjega para. Že po dveh setih so Šoštanjčani imeli prednost sedmih kegljev. V zadnji igri pa prava drama, ki se je zaključila v korist domačih igralcev. Zmaga pomlajene ekipe Šoštanja je povsem zaslužena, saj so fantje prikazali res borbeno igro, odločilo pa je boljše čiščenje. Zaradi poškodbe roke je jesenski del končan za Fideja,vprašljiv pa je tudi nastop Križovnika
Derbi osmega kroga bo v S! Konjicah, saj se bosta na tamkajšnjih stezah pomerili vodilni ekipi. Srečanje med Konjicami in Šoštanjčani bo v soboto s pričetkom ob 13.30 uri.
Šest zmag in devet klubskih rekordov
Po zelo uspešni tekmovalni sezoni 2007/08, v kateri so plavalci Plavalnega kluba Velenje na državnih prvenstvih osvojili kar 82 medalj, od tega 18 zlatih, so v začetku septembra pričeli trenirati za novo tekmovalno sezono. Najprej v telovadnici in fitnesu, ob koncu septembra pa tudi v bazenu. Prvo močnejše tekmovanje so imeli plavalci ob koncu preteklega tedna v Celju, kjer je potekal tradicionalni 23. mednarodni miting za 'Pokal mesta Celja'. Na dvodnevnem tekmovanju je nastopilo 590 plavalcev iz Češke, Italije, Hrvaške, ZDA in Slovenije. Med njimi je zelo uspešno tekmovalo 30 najboljših velenjskih plavalcev. Skupno so dosegli 6 prvih, 10 drugih in 3 tretja mesta. Zmagali so Tina Meža (50 m in 200 m delfin) med mladinkami, Žiga Cerkovnik (100 m mešano) in Kaja Vrhovnik (100 m prosto) med kadeti in kadetinjami ter Nastja Govejšek (200 m prosto in 200 m delfin) med deklicami. Med najboljše so se uvrstili še Nina Drolc med članicami, Jana Koradej, Tamara Govejšek in Borut Lampret med mladinci ter Anamarija Štukovnik med kadetinjami. Njihove odlične uvrstitve so bile dosežene z devetimi novimi klubskimi rekordi v posameznih starostnih kategorijah. Dosegli so jih Tina Meža, Nina Drolc, Nastja Govejšek in Žiga Cerkovnik. V ekipnem vrstnem redu je med 30 klubi zmagal Plavalni klub Dubrava Zagreb, Plavalni klub Velenje pa je osvojil zelo dobro 6. mesto.
Končana tretja šahovska liga
Cerkvenjak, Velenje, 15. novembra - Končana je tretja šahovska liga vzhod. Zadnja tri kola so šahisti odigrali v Cerkvenjaku v Slovenskih goricah. V ligi je sodelovalo 22 ekip. 1. mesto so zasedli šahisti ŽŠK Lancom iz Maribora, ki napredujejo v drugo ligo, 2. so bili šahisti Slovenj Gradca, 3. Velenjčani, 4. Črne na Koroškem in 5. Šoštanjčani. Podelitev priznanj bo v soboto v Šoštanju, dogodek pa bodo združili s hitro poteznim turnirjem.
Odlični velenjski invalidi plavalci
Velenje - Minulo soboto je na velenjskem bazenu Zveza za šport invalidov Slovenije v sodelovanju z Medobčinskim društvom invalidov Šaleške doline Velenje in velenjskim plavalnim klubom organizirala državno prvenstvo invalidov v plavanju.
Na njem je nastopilo 94 tekmovalcev in tekmovalk, med njimi tudi 12 iz velenjskega medobčinskega društva. Dosegli so odlične rezultate. Osvojili so namreč pet zlatih, dve srebrni in tri bronaste medalje. Najuspešnejša sta bila Roman Bor in Franc Kos, ki sta osvojila zlato medaljo v treh plavalnih disciplinah.
Najuspešnejši plavalci Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje
26
MODROBELA KRONIKA
S 20. novembra 2008
Varnost je vrednota
Sosvet za izboljšanje varnosti občanov in občank Velenja o osnutku občinskega programa varnosti
MilenaK rstič- P laninc
Velenje, 10. novembra - Prejšnji ponedeljek se je sestal Sosvet za izboljšane varnosti občank in občanov Mestne občine Velenje, ki ga vodi Bojan Kotnič. Osrednjo pozornost so namenili osnutku občinskega programa varnosti, ki nastaja na osnovi ocene, ki so jo pripravili na Policijski postaji Velenje.
Osnutek je predstavila Sonja Glažer, vodja Medobčinskega inšpektorata SAŠA regije, prisotni, med njimi tudi župan Srečko Meh, so ocenili, da bodo naloge
in cilji, ki so zapisani v programu, pripomogli k izboljšanju varnosti, saj je, kot je pouda ri la Andreja Katič, direktorica občinske uprave, to dokument, ki ureja (tudi) delova nje občin skih služb na področju varstva, je pa vanj treba vključiti programe preventivne narave še z drugih področij, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, lokal ne akcij ske sku pi ne LAS, dela društev in klubov v športu in kulturi, mladinski center, mla din ski svet, zdrav stve ni dom ... Ali, kot je dejal direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič, tudi programe prepre-
Topolšica, 14. novembra - Na lokalni cesti v Topolšici je v petek popoldne 21-letni voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilnega prehitevanja trčil v vozilo, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljala 41-letna voznica. Voznico je v trčenju odbilo z vozišča na travnik. V povzročiteljevo vozilo, kije obstalo na vozišču, pa je nato trčil še 19-letni voznik, kije vozil za njim.
V trčenju sta se povzročitelj in voznica hudo telesno poškodovala in sta bila z reševalnim vozilom prepeljana v Bolnišnico Celje, tretji udeleženec pa je utrpel lažje telesne poškodbe.
Zaradi razjasnitve okoliščin nesreče policisti pozivajo očividce, predvsem pa voznika modrega osebnega avtomobila, ki gaje povzročitelj prehiteval, da se oglasijo na Postaji prometne policije Celje ali pokličejo na številko 113.
Šoštanjčana pridržali
Celje, Velenje, 12. novembra -
Policisti Policijske postaje Celje so konec prejšnjega tedna zaradi suma storitve večjega števila kaznivih dejanj, velikih tatvin, odvzeli prostost 26-letnemu Vojničanu in 21-letnemu Šoštanjčanu. Sumijo ju storitve najmanj desetih kaznivih dejanj velikih tatvin, predvsem vlomov v stanovanjske hiše na območju Celja, Velenja in Žalca.
Odtujevala sta predvsem gotovino, zlat ni no in manj še teh nič ne pred mete. Oškodovan cem sta z dejanji povzročila za najmanj 20.000 evrov gmotne škode.
21-letnemu Šoštanjčanu je preiskovalni sodnik odredil pripor, 26-let-nega Vojničana pa je po zaslišanju izpustil na prostost. Nobeden od njiju nima zaposlitve, oba pa sta odvisnika od prepovedanih drog.
Ukradli razpelo
Mozirje, 12. novembra - Izpred cerkve v Radegundi je bilo odtujeno okoli 100 let staro leseno razpelo. Neznani storilec je župnijo oškodoval za 2.000 evrov.
Odpeljal fiesto, a ne za dol go
Velenje, 12. novembra - V sredo, malo pred 12. uro, je bil s parkirišča na Vod ni kovi ces ti odtujen osebni avto ford fiesta, letnik 1995, registrskih oznak CE H4-502, rde-
čevanja odvisnosti od drog, vprašanje povzročitve nesreč zaradi alko ho liz ma, in Rado Jero mel, predsednik Izpitnega centra, ki je predlagal, da bi pri sestavi programa sode lova li tudi pred stavni ki civilne družbe. Predlagal je, da bi med cilje zapisali tudi izboljšanje odzivnega časa.
V nadaljevanju so se posvetili problematiki prehitre vožnje mimo Osnovne šole Miha Pintarja Tolede v Velenju in hrupa, ki prihaja iz Gorenjevega skladišča ob železniški postaji in moti prebivalce v Stari vasi. Glede prvega so povedali, daje v pripravi projekt dviga
krožišča, ki bo preprečeval prehitro vožnjo in zadovoljilo zahteve, ki jih za omejitev hitrosti 40 kilometrov na uro predvideva zakon. Namestili pa bodo tudi stacionarni radar. Glede drugega pa, da so v pripravi spremembe in dopolnitve pro storske ga akta, ki ureja to območje. Med drugim je med stanovanjskimi hišami načrtovana gradnja nove poslovne stavbe Komunalnega podjetja Velenje in nov trgovski center, ki bosta gotovo prispevala k zmanjšanju hrupa. Sklenili pa so, daje potrebno vzpostaviti stalne meritve hrupa in oceniti, kako ta hrup vpliva na bivalne razmere na Cesti Simona Blatni ka.
Sosvet je sprejel tudi sklep, da v letošnjem letu znova pripravijo letak, ki bo opozarjal na nevarnost uporabe pirotehničnih sredstev. Besedila bodo prirejena za različne starostne skupine.
ve, registrskih oznak CE J7-639. Lastnik je bil oškodovan za 2.200 evrov.
Izkazalo seje, daje nepridiprav v garderobi zaposlenih v restavraciji Jezero našel ključ osebnega avtomobila, naprej pa ni bilo težko. Ukradeno vozilo so naslednji večer naši-li na železniški postaji v Velenju.
V pešca
če barve. Lastnik je bil oškodovan za okoli 1.000 evrov.
Že naslednje dopoldne pa so policisti ukradeno vozilo ustavili na Cesti talcev v Velenju. Za volanom je sedel mlajši moški iz Šoštanja. Vozilo so mu zasegli in ga vrnili lastniku. Ob tem pa seje izkazalo, daje voznik ukradenega avtomobila skupaj z mladoletnikom iz Velenja kradel po čakalnicah zdravstvenega doma. Tako je prišel tudi do ključev fieste, ki jih je izmaknil iz žepa j akne, ki je visela na obešalniku v čakalnici. Avto je našel na parkirišču in ga odpeljal brez večjih težav, čeprav za vož njo nima ustrez ne ga vozniškega dovoljenja.
Zoper oba storilca bodo policisti podali kazensko ovadbo za več kaznivih dejanj.
S ceste v hišo
Ravne pri Šoštanju, 14. novembra - V petek ponoči je v neposredni bližini sanatorija v Ravnah voznik osebnega avtomobila zaradi vožnje pod vplivom alkohola in neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in trčil v stanovanjsko hišo.
Povzročitelja nesreče so policisti najprej pridržali do izteznitve, pozneje pa ga zaradi zdravstvenih težav predčasno izpustili.
Mega na si je »samo« sposodil
Velenje, 15. novembra - V soboto popoldan je bil s parkirišča na Koroški cesti odtujen osebni avto renault megane coupe, rdeče bar-
Škale, 14. novembra - V prometni nesreči na regionalni cesti v Ška-lah se je v petek popoldne huje poškodoval 74-letni pešec, v katerega je v blagem levem ovinku trčil 48-letni voznik osebnega avtomobila, kije vozil iz smeri Velenja proti Gaberkam.
Izsiljevanje v nesrečo
Šoštanj, Velenje, 15. in 16. novembra - V soboto ponoči je do prometne nesreče prišlo v Florjanu, v križišču cest za Skorno in Bele Vode. Voznik osebnega avtomobila je zaradi izsiljevanja prednosti in vožnje pod vplivom alkohola trčil v voznico osebnega avtomobila. Ta je v nesreči utrpela lažje telesne poškodbe.
V nedeljo popoldan pa je pri odcepu za prodajni center v Šaleku voznik osebnega avtomobila izsilil prednost vozniku motornega kolesa. V trčenju seje lažje poškodoval sopotnik na motornem kolesu.
Brez kraj in vlomov ne mine teden
Velenje - V Šoštanju je bilo z začetku prejšnjega tedna vlomljeno v priročno skladišče Turistično olepševalnega društva na območju nekdanjega bazena. Vlomilec je odpeljal več miz in klopi ter več kosov belih šotorskih ponjav. V četrtek, 13.
novembra, je bilo vlomljeno v vikend hišo na Trebeliškem. Vlomilec seje zadovoljil z nekaj steklenicami vina. V soboto, 15. novembra, so obravnavali vlom v Bonaco na Koroški cesti v Velenju. Vlomilec je odnesel več steklenic alkoholnih pijač, cigaret različnih znamk, menjalni denar in dnevni izkupiček.
Tatovi se držijo zakona
Velenje, 14. novembra - Zakona o varnosti v cestnema prometu, ki predpisuje obvezno zimsko opremo, se držijo tudi nepridipravi. A kaj, ko do tega, da zadostijo zakonu, pridejo na nečeden način.
Z osebnega avtomobila renault clio, parkiranega pred stanovanjskim blo kom na Goriški ces ti, je neznanec v noči na petek vzel vsa štiri platišča z zimskimi pnevmatikami. Z osebnega avtomobila renau lt mega ne, parki ra ne ga na Špeglovi v Pesju, pa je neznanec vzel štiri jeklena platišča z novimi zimskimi pnevmatikami.
Vlom v hišo
Žalec, 14. novembra - V Vrbju pri Žalcu je bilo v petek zjutraj vlomljeno v stanovanjsko hišo. Lastniki pogrešajo nekaj gotovine.
Uspe lo ji je pobe gni ti
Velenje, 16. novembra - V noči na nedeljo je Velenjčanko, ki se je od Rdeče dvorane vračala domov skozi Staro Velenje, pri stavbi obrtne zbornice napadel neznan moški in hotel z njo spolno občevati. Žen ski se je uspe lo neznan cu izmuzniti in pobegniti.
Okoliščine policisti še raziskujejo.
Priprave na zimsko vožnjo ali zimsko spanje
Piše: AdilH uselja
Vsaj po določbah Zakona o varnosti v cestnem prometu smo vstopili v zimski čas. Tako kot v prejšnjih letih nam tudi letos 15. november ni prinesel snega in pravega zimskega občutka. Zato številni vozniki izražajo pomisleke glede pravilnosti in sprejemljivosti te zakonske določbe in predlagajo bolj »ohlapne« in manj stroge pogoje za vožnjo v tem obdobju. Res je, da so zime vse bolj zelene in da ne zgolj v priobalnem območju, kjer zimska oprema ni obvezna, snega ne vidijo tudi v drugih slovenskih krajih. In ne glede na to, da so globalne podnebne spremembe omilile tudi naše zime, so temperature, še zlasti v jutranjem in nočnem času, nizke in se »sučejo« okoli ničle. Policisti so že oznanili, da bodo ob kontrolah cestnega prometa nadzirali tudi opremljenost vozil z zimsko opremo. Sicer pa tudi strokovnjaki priporočajo namestitev in uporabo zimskih pnevmatik, ko se temperatura spusti pod 7 stopinj Celzija. Kaj storiti? Kakšna bo ta zima in ali je sploh potrebno pripravljati avto na zimske pogoje?
Vozniki se zelo razlikujemo. Precejšen del se zaveda nepredvidljivosti zimskega vremena, ko se lahko v nekaj minutah razmere na cesti bistveno spremenijo, zato se ne glede na zakonske določbe pripravijo na zimsko obdobje. Za njih je varnost na prvem mestu. Zato so pripravljeni tudi več plačati in ne gledajo na cente ali eure razlike v ceni posameznega artikla. Določen del voznikov se pripravi tako, da zgolj zadosti zakonskim določbam, pri tem pa se ne zavedajo pomembnosti in odločilnih prednosti kvalitetne zimske opreme. Pogosto jim je bolj pomembno, da avto ostane tudi v zimskem času lep in raje kupijo aluminijasta platišča kot pa dobre in kvalitetne zimske pnevmatike. Nekateri pa ne naredijo ničesar in upajo, da bo zima mila in da bo avto že preživel do pomladi.
Seveda, razlikujemo se tudi potem, koliko avto uporabljamo oziroma vozimo. Ce ga uporabljamo vsak dan in če smo prisiljeni na vožnjo, tudi če zunaj močno sneži, nimamo kaj razmišljati. Vsi vozniki, ki spadajo v to skupino, morajo imeti avto z brezhibno zimsko opremo, saj se pogosto srečujejo z nenadnimi spremembami pogojev vožnje, od mokrih ali poledenelih cest, snežne brozge, mehkega ali zmrznjenega snega na cesti ipd. Vozniki, ki avta ne uporabljajo vsak dan in niso tako odvisni od njega, posledica česar je manjše število prevoženih kilometrov, se lahko odločijo za nakup »celoletnih« pnevmatik. In nazadnje, tisti, ki se lahko odločijo glede na vremenske pogoje, ali se bodo usedli v avto in se odpeljali ali ne, so dejansko v najbolj privilegiranem položaju. Ne glede na to, kako se bomo odločili glede zimskih pnevmatik, je potrebno avto zavarovati in pripraviti na zimske pogoje, da se izognemo okvaram vozila in drugim nevšečnostim na cesti, ki so lahko ob nizkih temperaturah tudi dokaj nevarne. Ce se ne znamo odločiti sami, poiščimo nasvet pri strokovnjakih v mehaničnih delavnicah, specializiranih trgovinah ali celo na internetnih straneh.
Od opremljenosti našega vozila je odvisno, kako daleč in za kako dolgo si upamo od doma v zimskem času. To vrsto svobode si dejansko kupimo z opremljenostjo, toda ne glede na to moramo biti pozorni na vremenske in druge razmere na cesti oziroma v krajih, kamor se odpravljamo. Zelo priporočljivo je, da pred odhodom preverite vremensko karto in vremensko napoved, med vožnjo pa spremljate informacije o vremenu in razmerah na cesti. Ob vremenskem opozorilu pot raje odložite, dokler se razmere ne izboljšajo, saj ob poslabšanju vremena pogosto pride do zastojev, kijih ponavadi povzročijo vozniki s pomanjkljivo zimsko opremo (tisti, ki so upali na milo zimo, pa jih je sneg presenetil).
Kako se boste odločili vi? Ali boste pripravljeni za pot do severa Evrope ali zgolj do prvega nakupovalnega centra? In ne glede na to, ali ste se odločili, da bo vaš avto zimo preživel na cesti ali v zimskem spanju v garaži ali parkirišču, vam želim veliko sreče v zimskih mesecih. Tudi če boste hodili peš, boste potrebovali čevlje ali škornje s primernimi (beri: ne-drsljivimi) podplati. Torej, pazite nase in srečno!	■
Iz policistove beležke
Očetu prepovedali približevanje sinu
V sredo, 12. novembra, so policisti že zjutraj šli v Lipje, kjer sta se sprla oče in sin. Popoldan so na istem naslovu posredovali še enkrat. Za očeta so odredili 48-urno pridržanje in ga skupaj s kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilja v družini privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča. Ker zoper njega ni bil odrejen pripor, so mu policisti izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja.
Prvi razgrajal doma
V sredo, 12. novembra, je ponoči v svojem stanovanju stanovanjskega bloka na Jenkovi razgrajal pijan moški. Policisti so mu napisali plačilni nalog.
Drugi v bolnišnici
Naslednji dan, v četrtek, 13. novembra, so za podobno kršitev, razgrajanje, napisali plačilni nalog moškemu, ki je pijan razgrajal v Bolnišnici Topolšica.
Tretji v trgovini
V	četrtek, 13. novembra zvečer, je v trgovini TUŠ na Cesti talcev v Velenju razgrajal in se nespodobno vedel možak. Tudi ta si je prislužil plačilni nalog.
Četrti in peti pred lokalom
V	petek, 14. novembra, so policisti posredovali pred lokalom Petelin pub v Škalah. Pijana gosta sta se najprej nedostojno vedla do strežnega osebja, potem pa še razgrajala.
Do varnostnikov spoštljivo!
V	petek, 14. novembra dopoldan, se je na Šolskem centru Velenje polnoletni dijak nedostojno vedel do varnostnika.
Razbil steklo
V	soboto, 15. novembra, so policisti posredovali v lokalu Zeleni bar na Kardeljevem trgu, kjer se je gost nespodobno vedel, na vhodnih vratih v stanovanjski blok pa razbil steklo.
PRIREDITVE
hU
nroskon
V I
Oven od2 1.3.do21.4.
Vse bolj se zavedate se, da bo čas do novega leta hitro minil in da bodo kmalu prišli mirnejši dnevi. Tudi zato boste mirni, bolj kot nekaj preteklih dni. Prezahtevno bi bilo, če bi pričakovali spremembo v vašem življenju, sploh ljubezenskem, kar čez noč. Čestitate pa si lahko, da ste se odrekli neki razvadi, ki vam zagotovo ni čisto nič koristila, pa še finančno vasje precej bremenila. Sedaj vas čaka oseben boj še z nekaj manjšimi razvadami. Ne bodite preveč strogi do sebe in si privoščite vse tisto, kar imate radi in vas sprosti. Pa nikar ne pozabite na vabilo. Recite da.
Bik od 22.4. do 20.5.
November se bo v teh dneh vrtel z veliko hitrostjo, vam pa bo vsak dan bolj vseeno. Tudi zato, ker se bo malokaj izšlo tako kot si želite. Sami ste si krivi, da tudi vaši najbližji že nekaj časa izkoriščajo vašo dobroto. Preveč popustljivi ste. S tem, da hočete ugoditi vsem in se nikomur zameriti, pa si žal v zadnjih dneh delate levjo uslugo. Mnogi bodo menili, da ste zmedeni tudi zato, ker ste čustveno precej zmedeni. Čeprav vam je trenutno lepo, ne veste, ali je oseba prava za vas. Pustite času čas.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Mirni novembrski dnevi, ki so vas na trenutke že spravljali v obup, so že preteklost. V naslednjih dneh, pa vse do novega leta, boste delali in hkrati uživali. Velikokrat ugotavljate, da vam je delo v užitek, pa čeprav kdaj tudi tarnate, kadar ga je preveč. Ko se vam bo ravno začelo odpirati tudi na poslovnem področju, se bo začelo lomiti na poti k uspehu pri novi simpatiji. Pa ne boste čisto nič krivi, saj veste, da na potek dogodkov niste mogli vplivati. Boste pa zato kar malo nervozni in nesrečni. Kar pa ne pomeni, da boste svojo slabo voljo prenašali tudi v svoje okolje. Nihče ne bo opazil, kakšen notranji boj bijete.
Rak od 22.6. do 22.7.
Čeprav tega ne boste hoteli, boste imeli veliko dela sami s seboj. Delovali boste zaskrbljeno in brezvoljno, pa sploh ne bo tako. Le čisto vsem, ki bodo rinili v vas, se vam ne bo ljubilo razlagati, kje ste bili in kaj ste delali. V naslednjih dneh boste namreč pogosto z doma, pova bi la pa bodo še kar deže va la. Vsem ne boste mogli ustreči, čeprav veste, da bi bilo dolgoročno dobro, če bi jih sprejeli. Odločitev, da boste svoj čas bolj koristno izrabljali, bo vsekakor pametna, saj se bo že kmalu obres to va la. Veče ri bodo pestri.
Lev od 23.7. do 23.8.
Imeli boste občutek, da vaše življenje postaja mirno in takšno, kot si že dolgo želite. Ob koncu tega tedna se bo občutek krepko spremenil. Dogodek, ki bo povzročil krepko spremembo v vašem življenju, bo pravzaprav srečen, a vi ga ne boste jemali tako. Vsaj sprva ne. Pazite, kako boste v naslednjih dneh reagirali na izzivanje nekoga, ki vas ima odkrit namen spraviti na rob živčnega zloma. Pogrešali boste trenutke nežnosti, pa boste veliko krivi tudi sami. Kdor ne daje, tudi dobiti ne more. Se tega zavedate?
Devica od 24.8. do 23.9.
Obljubo, ki ste jo dali pred časom, ko ste imeli še veliko prostega časa, boste morali izpolniti na hitro in v času, ki vam sploh ne bo odgovarjal. Če bi prej dobro premislili, bi se vam to, kar se vam dogaja, verjetno ne moglo zgoditi. Še sreča, da ste pri delu zelo hitri in da vas ne ustavi še tako težek problem. Še je čas, da se stvari obrnejo v vaš prid, pa čeprav boste ves čas gledali na uro. Posrečena zabava, polna smeha in sprostitve, vas čaka že konec tega tedna. In drug teden boste veselo nadaljevali. Če vas le ne bo ustavil prehlad ali želodčna bolečina. Pazite, kaj jeste.
Tehtnica od2 4.9. do2 3.10.
Ko se boste zazrli v preteklost, ne boste najbolj zadovoljni. Prihodnost pa vas bega, ker vas skrbi predvsem vaše počutje. Sami nase ste jezni, ker ne znate in ne zmo rete iz dane situ a cije. Sploh ne boste več vede li, kje in kako bi se loti li nastalega zapleta. Jasno vam je le, da si želite v vašem življenju veliko sprememb. In tudi to, da si želite več časa zase in za drobne užitke, ki ste jih zadnje mesece zelo pogrešali. V teh dneh boste sami sebi obljubili marsikaj. Ali se boste tega tudi držali, pa ni odvisno le od vas. Ali pa tudi ...
Škorpijon od2 4.10. do2 2.11.
Polni boste načrtov, ti pa se sploh ne bodo uresničevali tako kotsi vi želite. Zato ne boste nič kaj dobre volje, pa še skrbi se bodo kar nalagale. Ukrepajte, preden se ne boste večznašli. Najbolje bo, če si naredite natančen spisek del, ki bi jih radi opravili še pred predpraznično evforijo, ki bo našo deželo zajela že konec tega meseca. Potem bodo stvari tekle še počasneje, čas pa v teh dneh ni vaš zaveznik. Vzeli pa si boste več časa za družino in svoje najbližje, kar pomeni, da si boste več časa vzeli tudi zase. Prav to potrebujete!
Strelec od 23.11. do 21.12.
Če vas kdo resno opazuje, se lahko vpraša, ali ste postali pravi deloholik. Sploh niste več navajeni lenariti in preživljati dni kar tja v en dan. Zato boste vsak prosti dan pora bi li pred vsem za pri la ga ja nje na dru ga čen tem po življe nja. Pole ti pogosto tarnate, za kaj vse nimate časa. In vse to lahko uresničite v jesenskem času, ko je tega ponavadi veliko več. Letos to za vas vsekakor ne drži. Ne glede na to, ali bo zunaj mraz ali ne, boste v teh dneh ogromno delali. Tudi na prostem. Ugotovili boste, da to sploh ni sla bo.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Kdor molči, številnim odgovori.Tako pravi pregovor, ki se ga vi pogosto držite, ker že veste, da je formula preizkušena. Zakaj bi jo torej spreminjali? Tokratboste molčali predvsem zato, ker vam bo prekipelo. Ob partnerjevem ravnanju imate vsega dovolj, le moči, da temu naredite konec, ne boste imeli dovolj. Po nekaj bolj molčečih dneh bo seveda sledilo nekaj burnih. Boste imeli moč in povedali vse, kar vas moti? To je edini način, da najdete pot iz krize, saj se bodo sicer težave le kopičile. V družbi prijateljev boste srečni in zadovoljni, zato jo boste iskali pogosteje kot sicer.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Nizke temperature v preteklih dneh so tudi vam dale vedeti, da zima vse bolj trka na vrata. To vas prav nič ne veseli, saj se vam zdi, da je prišla prehitro. Tudi zato, ker boste v sebi vsak dan bolj občutili čustveno praznino, ki jo boste polnili s hrano in včasih tudi nepremišljenimi nakupi. Potem boste imeli pa opravka še s slabo vestjo. Čeprav ne kažete radi svojih čustev, jih boste v naslednjih dneh pogosto. Nehote. Dobro se boste počutili le v družbi ene osebe. A ta ne bo vaš partner. In tega spoznanja se boste vsak dan bolj bali. Zato bodite previdni v besedah in dejanjih.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Čaka vas nekaj zabavnih dogodkov, ki vam bodo všeč, pa tudi nekaj povsem zgrešenih. Iz njih boste kar hitro ušli, saj niste več pripravljeni požreti čisto vsega in poslušati vsakogar. Največja želja bo še naprej vaša velika skrivnost. Oči vas bodo ob srečanjih z osebo, o kateri razmišljate vse več, krepko izdajale. A se boste prepričevali, da to ni to. Tudi zato, ker sprememb v življenju ne marate, čeprav si jih želite. Se potem čudite, če se kakšen dan počutite kot izžeta cunja? Sreča v osebnem življenju se pri vas vedno odraža tudi v počutju. Te dni ne bo najboljše.
hkratni de??
: sam ODO : : '•'2.2008/ '
•	VEZAVA ZA 6 MESECEV
fiksna obrestna mera 5,50%
•	VEZAVA ZA 13 MESECEV
fiksna obrestna mera 5,65%
• OD 1000€ DALJE

banka celje
www. banka-celje.si
Nagrajenci nagradne križanke Mlekarne Celeia, objavljene v tedniku Naš čas dne 6.11.2008, so:
-	Jožica Veber, Šembric 13, Velenje;
-	Helena Makšan, Praprotnikova 25, Mozirje;
-	Jožef Mikoletič, Prešernova 22 b, Velenje.
Nagrajenci bodo prejeli bon za nakup v trgovini Golida priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: SLOVENSKA KVALITETA

ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 10. nov. 2008 do 16. nov. 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 10. nov. 2008 do 16. nov. 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
• • •
Zgodilo se je
od 21. do 27. novembra
-	21. novembra 1977 so delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine Franca Leskoška-Luko soglasno proglasili za častnega občana občine Velenje in mu hkrati podelili tudi zlati grb občine Velenje, ki ga je kot prvi prejel Josip Broz Tito;
-	22. novembra 1998 je bil na lokalnih volitvah za župana Mestne občine Velenje že v prvem krogu ponovno izvoljen Srečko Meh, za nove velenjske podžupane pa so bili po konstituiranju velenjskega mestnega sveta imenovani Roza Ana Hribar, Bojan Kontič in Drago Martinšek. V obči-
ni Šoštanj sta se v drugi krog županskih volitev uvrstila Bogdan Menih in Matjaž Natek, v občini Šmartno ob Paki pa Ivo Rakun in Alojz Podgoršek. V drugem krogu sta na volitvah zmagala Bogdan Menih v Šoštanju in Ivo Rakun v Šmartnem ob Paki;
- 23. novembra 1997 so na voliščih v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki so spadale v 7. in 8. volilni okraj, potekale volitve za predsednika Republike Slovenije. V obeh volilnih
okrajih je največ glasov volilcev dobil Milan Kučan, ki je zmagal že v prvem krogu predsedniških volitev;
-	24. novembra 1961 je v Mariboru umrl naš rojak, slovenski pisatelj in pedagog Gustav Šilih. Šilih se je vse življenje rad vračal v Velenje oziroma v Šaleško dolino, ki ji je s svojo mladinsko povestjo Nekoč je bilo jezero in romanom Beli dvor zapustil dragoceno popotnico za vse naslednje rodove;
-	24. novembra 1985 so odprli prenovljeno in skoraj v celoti asfaltirano cesto do Belih Vod;
-	25. novembra 1955 so prvič v zgodovini velenjskega premogovnika dosegli letno proizvodnjo milijon ton premoga; do konca leta 1955 so rudarji nakopali 1.116.500 ton lignita;
-	26. novembra 1976, ko so v okviru »Petkovih kulturnih večerov« v velenjski knjižnici svečano odprli »Kotiček marksistične in družboslovne literature«, so odprli tudi 9,6 kilometra dolg vročevodni
cevovod od Šoštanja do Velenja;
-	velenjska občinska skupščina je na svoji seji 27. novembra 1967 skupno z upravnim odborom Svobode sprejela odločbo o ustanovitvi zavoda »Dom kulture Velenje«, ki so mu predali v uporabo velenjski dom kulture in kinodvora-no;
-	27. novembra 1989 so
odprli prizidek k SDK in Ljubljanski banki, Temeljni banki Velenje.
Premogovnik Velenje (arhiv Muzeja Velenje)	Damijan Kljajic
90
Hi'te
J\ I M*
4
V I ini$yi
i\ 4 *
28
ČETRTEK, 20. novembra
TV SLO (T
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Igra dveh gosi, 6/26
09.35	Male sive celice, kviz
10.20	Čarodejev vajenec, 2/10
10.55	Če imaš glas, poj!, dr1' ~J
11.45	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Anica - Anica in počitnice, 4/10
13.45	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Gumbek in rjavček, 10/26
16.05	Daleč od doma, dok. film ebu
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Praznina, 2/3
18.00	Žrebanje deteljice
18.10	Milan, risanka
18.15	Pujsa Pepa, risanka
18.25	Strasti, 4. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Tednik
21.00	Komisar Rex, 5/8
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Lepotica in odljudnež, tv film
01.05	50 let televizije: tv dnevnik
20.11.1990
01.30	Dnevnik 02.05 Dnevnik zamejske Tv
02.30	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
Zabavni infokanal Otroški infokanal
12.35	Tv prodaja
13.05	Globus
13.35	Pogled z neba, 7/8
14.30	50 let televizije: tv dnevnik
20.11.1990
14.55	Prvi in drugi
15.20	Tv prodaja
15.50	50 let televizije: slovenski
muzeji in galerije
16.25	Evropski magazin, tv Maribor
16.55	Med valovi
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Z glasbo in plesom ...
20.00	Jasno in glasno
20.45	Prgišče žalosti, dok. oddaja
21.35	Gospodinja, 49, ang. film
23.10	Številke, 9/24
23.55	Krogle nad Brodwayem, am. film
01.30	Planet rock: Good Charlotte, glas. dokum. abavni infokanal
12.
01.55
pop
06.25	24ur
07.25	Ljudstva sveta, dokum. serija
08.30	Viktorja, nad.
09.25	Goreče maščevanje, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Oprah show
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Ugrabljeni, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetja
20. 50	Trenja
22.25	24ur zvečer
22.45	Na kraju zločina, nan.
23.40	Neustrašna Jane, nan.
00.35	Prijatelji, nan.
01.05	24 ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice; videospot dneva; jutranji gost; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja,
gost: Fusion pop 11.30 Odprta tema: Zasvojenost,
pogovor 12.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Pravljica za otroke: Liska na preži
19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja -operacija kolka na nov način 20.55 Regionalne novice 2 21.00 V harmoniji z naravo, kmetijska
21.30 Med durom in molom,
glasbena oddaja, 3. TV mreža 23.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.30 Vabimo k ogledu 00.35 Videospot dneva 00.40 Videostrani, obvestila
21. novembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Trojčice, ris. nan.
09.35	Risanka
09.40	Hotel obmorček
09.50	Daleč od doma, dok. film
10.05	Enajsta šola
10.40	Jasno in glasno
11.30	Osmi dan
12.00	City folk: Nizozemska
12.25	Slovenski magazin
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Komisar Rex, 5/8
14.20	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Kaj govoriš?-so vakeres?
16.00	Iz popotne torbe: kamera
16.25	Slovenski vodni krog: Ščavnica
17.00	Novice, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba
17.45	Tv pogled
17.55	Duhovni utrip
18.10	Tinček, risanka
18.15	Brenč in Cvetka, risanka
18.25	Strasti, nad.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Anica in prva ljubezen, 5/10
20.25	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Polnočni klub
00.10	Duhovni utrip
00.25	Budizem na Slovenskem:
Praznina, 2/3
00.55	50 let televizije: tv dnevnik
21.11.1990
01.20	Dnevnik
01.50	Dnevnik zamejske tv
02.15	Infokanal
TV SLO r?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.35	Tv prodaja
12.05	Glasnik, tv Maribor
12.30	Pisave
13.00	Evropski magazin
13.30	Črno beli časi
13.45	50 let televizije: tv dnevnik
21.11.1990
14.10	Šport špas, 9. del
14.40	Bram in Alice, 7/9
15.00	Mozaik
15.35	Tv prodaja
16.05	Primorski mozaik
16.35	Študentska
17.00	Mostovi
17.30	Migaj raje z nami!, razg.
življenje
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Velika imena malega ekrana:
Olga Rems
20.00	Vojskovodje, 3/6
20.50	Frasier, 5/25
21.15	Strah pred pajki, am. film
23.00	Drobci življenja, šved. film
00.50	Deadwood, 5/12
01.50	Zabavni infokanal
POP
05.50	24ur, ponovitev
06.50	Trenja
08.30	Viktorja, nad.
09.25	Goreče maščevanje, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Oprah show
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Ugrabljeni, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetja
21.00	Hulk, am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Hulk, nad. filma
23.50	Brez sledu, nan.
00.45	Od zibelke do groba, am. film
02.35	24ur
03.35	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan; jutranje novice; videospot dneva; jutranji gost; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja -
_____ Videospot dneva
14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Asova gibanica, informativna
oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Zgornje Savinjske
doline, informativna oddaja 20.45 Regionalne novice 2 20.50 Videospotdneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, dokumentarna
oddaja, 3. TV mreža 21.30 Dolina gradov: grad Soteska,
!3. TV mreža 22.05 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospotdneva 23.45 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 22. novembra
TV SLO R
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Križ kraž
09.20	Blisk, norveš. film
10.40	Polnočni klub
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tekma, debatna oddaja za mlade
14.10	Poslednja zima, kanad. film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh
16.10	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.30	Na vrtu
17.55	Nagradna igra
18.00	Popolna družina
18.10	Z Damijanom
18.40	Dinko pod krinko, ris.
18.45	Rjavi medvedek, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Dan Rudolfa Maistra, prenos s Ptuja
21.00	Dotik, dok. film
22.00	Poročila, vreme, šport
22.30	Hri-bar
23.35	Svitanje, 12/13
00.20	50 let televizije: tv dnevnik
22.11.1990
00.45	Dnevnik, ponovitev
01.05	Dnevnik zamejske tv
01.30	Infokanal
TV SLO E
06.30 Zabavni infokanal 07.05 Tv prodaja 07.35 Skozi čas
07.45 50 let televizije: tv dnevnik
22.11.1990 08.10 Polemika
09.20 Posebna ponudba, potrošn. odd.
09.40 Tv prodaja
10.10 Primorski mozik
10.40 Študentska
11.00 Z glavo na zabavo
11.30 Slovenski vodni krog: Ledava
12.00 Vojskovodje, 3/6
12.50 Tv prodaja
13.20 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 14.15 Migaj raje z nami!, oddaja za
razg. življenje 14.40 Magazin v alp. smučanju 15.10 Nogometni magazin 15.55 Nogomet, ang. liga,
Manchester city - Arsenal, prenos
17.55 Slovenj Gradec: rokomet (m), liga
Mik, Prevent - Slovan, prenos 20.00 Maribor: nogomet, liga Telekom,
Maribor - Interblock, prenos 22.00 Bleščica, oddaja o modi 22.30 Alpe, Donava, Jadran 23.00 Izza zavese, dokum. o
Aleksandru Mežku 00.15 Lepotica in odljudnež, tv film 01.45 Zabavni infokanal
POP
07.00	Tv prodaja
07.30	Moj mali poni, ris. serija
07.55	Jagodka, ris. serija
08.20	Bombažki, ris. serija
08.30	Krofko, ris. serija
08.40	Florjan, gasilski avto, ris. serija
09.05	Jaka na Luni, ris. serija
09.20	Medved Rupert, ris. serija
09.35	Kopalčki, ris. serija
09.45	Hevreka!, izob. serija
10.05	Winx klub, ris. serija
10.30	Di-Gata, ris. serija
10.55	Ed in Eppa, ris. serija
11.15	Živalski velikani, dok. oddaja
11.45	Globoko v džungli, dokum. ser.
12.50	As ti tud not padu?!
14.35	Ordinacija, nan.
15.35	Zločini pred domačim pragom, nan.
16.30	Slovar v postelji, am. film
18.20	Desetka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.05	Čez 30 in še pri ta starih, am. f.
22.45	Dexter, nan.
23.55	Prestopniki, am. film
02.30	24ur
03.30	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon.
09.40 Vabimo k ogledu
09.45 Lokalni utrip Zgornje Savinjske
doline, informativna oddaja 10.25 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 18.40 Duhovni vrelec: mag. Amadej Jazbec, CM, kaplan v župniji Šmartno pri Slovenj Gradcu 18.45 Dolina gradov: grad Soteska,
dokumentarna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1695. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Delčnjakov večer, koncert v spomin na Franca Delčnjaka, posnetek 1. dela; nastopajo: Robert Goter trio,Orkester Goter, Ansambel Spev, Orkester Mateja Banovška zmagovalci Ljubečne 2008, Orkester Primoža Zvira, Ansambel Sredenešek Folklorna skupina iz Ponikve 21.45 Odprta tema: Zasvojenost,
pogovor v studiu 22.45 Angel maščevanja, triler am. f. 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 23. novembra
TV SLO fi
07.00	Živ-žav
sledi	Pajkolina in prijatelji s Prisoj
sledi	Marči hlaček, 8/13
09.55	Umko, 1/6
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.25	Fina gospa, 29/40
15.00	NLP, razvedrilna oddaja
sledi	5 minut slave
15.05	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.15	Glasbeni dvoboj
15.40	Človeški faktor
15.45	Sport
16.00	Družabna
16.30	Oglasni blok z Jimom Carrom,
dokum. oddaja
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
17.15	Naglas!
17.20	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.40	Maks in Rubi, risanka
18.45	Reci ne!, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Zvezde pojejo
21.25	Graščak z Brda pri Lukovici,
dokum. portret
22.15	ARS 360
22.35	Poročila, vreme, šport
23.05	Zveza kebab, nemški film
00.40	50 let televizije: tv dnevnik
23.11.1990
01.05	Dnevnik
01.25	Dnevnik zamejske tv
01.55	Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal 08.10 Tv prodaja 08.40 Skozi čas
08.50 50 let televizije: tv dnevnik
23.11.1990 09.15 Globus 09.45 Brat bratu, 8. del 10.20 Z glasbo in plesom ... 10.50 Po poteh Ushuaie, 8/13 11.15 Tekma, debatna oddaja 12.05 Tv prodaja 12.40 Med valovi, tv Koper 13.10 Alpe, Donava, Jadran 13.40 Dotik, dokum. film 14.30 Izza zavese, dokum. o
Aleksandru Mežku 15.45 Modigliani, am. film
Ljubljana, hokej na ledu, liga ebel, Tilia Olimpija - Linz, prenos
Pogled z neba, 8/8 Berlin Alexanderplatz, 11/14 Diptih o konjih, dokum 23.05 Družinski človek, 1/3 00.00 Zlata resna glasba in balet
("1958 - 2008) 02.00 Zabavni infokanal
17.55
20.15 21.15 22.15
POP
07.00	Tv prodaja
07.30	Moj mali poni, ris. serija
08.00	Jagodka, ris. serija 08.25 Bombažki, ris. serija 08.35 Krofko, ris. serija 08.45 Florjan, gasilski avto, ris. serija
09.10	Jaka na Luni, ris. serija
09.20	Medved Rupert, ris. serija 09.35 Kopalčki, ris. serija 09.45 Hevreka!, izob. serija
10.05	Winx klub
10.30	Di-gata, ris. serija
10.55	Tom in Jerry, nove pustolovščine
11.05	Ed in Eppa, ris. serija
11.25	ŠKL
12.25	Billova kuhinja za lenuhe,
kuhar. serija
13.00	Najmanjši ljudje na svetu,
dokum. oddaja
14.00	Presaditev organov, dokum. serija
14.35	Zdravilna moč narave, dokum. serija
14.45	Bratje in sestre, nan.
15.40	Moški v krošnjah, nan.
16.35	Gospod Bean, nan.
17.10	Deset zapovedi, am. film, 2/2
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!
21.40	Shark, nan.
22.35 Društvo mrtvih pesnikov, am. f.
00.50	Zvezdniki ... malo drugače, nan.
01.20	24ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1694. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek 10.30 Duhovni vrelec: mag. Amadej Jazbec, CM, kaplan v župniji Šmartno pri Slovenj Gradcu 10.35 1695. VTV magazin 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Poslanska pisarna, pogovor v studiu; gost: Bojan Kontič, vodja poslanske skupine Socialnih demokratov 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Lokalni utrip Zgornje Savinjske
doline, informativna oddaja 12.55 Na obisku... pri Tonetu
Fornezziju Tofu 14.25 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mladi upi, otroška oddaja 18.50 Pop corn, glasbena oddaja;
gost: Fusion pop 19.35 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja -operacija kolka na nov način 20.35 Angel maščevanja, am. film -triler
22.05 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 24. novembra
tv SLO rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Gumbek in Rjavček, 10/26
09.30	Hotel obmorček, ris. nan.
09.45	Umko, 1/6
10.35	Slovenski vodni krog: Ščavnica
11.05	National geographic, 5/13
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Zvezde pojejo, ponovitev
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 16/26
16.10	Risanka
16.15	Ribič Pepe, 6/30
16.35	S soncem v očeh: Izguba, 3/13
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.25	Fina gospa, 4/40
18.00	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.10	Pipi in Melkijad, risanka
18.15	Dragi domek, risanka
18.25	Strasti, 6. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Tv pogled
20.00	Zoisove nagrade 2008, prenos
21.15	Bratbratu, 9. del
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Opus
23.25	Glasbeni večer
00.20	50 let televizije: tv dnevnik
24.11.1990
00.40	Svet narave, 2/5
01.30	Dnevnik
02.05	Dnevnik zamejske tv
02.35	Infokanal
TV SLO ®
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
10.40	Tv prodaja
11.10	Dan Rudolfa Maistra, posnetek
s Ptuja
12.20	Sobotno popoldne
14.40	Tv prodaja
15.10	Kaj govoriš?-So vakeres?
15.25	Slovenski utrinki
15.50	Posebna ponudba
16.15	50 let televizije: tv dnevnik
24.11.1990
16.35	Osmi dan
17.05	ARS 360
17.25	Alpe, Donava, Jadran
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Berlin, Berlin, 4/20
19.20	Z glavo na zabavo
20.00	Svet narave, 2/5
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.15	Skrivnostni kraji: Švedska -
Boden, dokum. oddaja
22.45	50 let televizije: veliki dosežki
slov. kirurgije, 18/21
23.15	Umor v Pariški četrti, franc. f.
01.05	Zabavni infokanal
POP
06.55	24ur, ponovitev
07.55	Nebeška kuharija, serija
08.30	Viktorja, nad.
09.25	Goreče maščevanje, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Oprah show, pogov. oddaja
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Moški so drugačni, ženske
tudi, pog. oddaja
14.05	Ugrabljeni, nan.
15.00	Marina, nad.
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.00	Lepo je biti sosed, nan.
21.40	Grda račka, nan.
22.30	24ur zvečer
22.50	Kaliforniciranje, nan.
23.30	Beg iz zapora, nan.
00.20	Prijatelji, nan.
00.50	24ur, ponovitev
01.50	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja; na današnji dan, jutranje novice; videospot dneva; jutranji gost; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1695. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice 1 18.05 Lokalni utrip Zgornje Savinjske
doline, informativna oddaja 18.50 Videospot dneva 18.55 Pravljica za otroke: Čebela Adela in Fižolček, ogelček in slamica 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zupan z vami, kontaktna oddaja; gost: Darko Menih, župan Občine Šoštanj 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Rokomet, posnetek tekme RK
Prevent : RD Slovan 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
TOREK, 25. novembra
TV SLO (T
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Na potep po spominu: Zlata
ribica, 2. del
09.30	Kapa nevidnica, odd. za otroke
09.45	Risanka
09.50	Osupljiva Japonska
10.10	S soncem v očeh: izguba, 3/13
10.30	Zgodbe iz školjke
11.05	Svet narave, 2/5
11.55	Graščak z Brda pri Lukovici,
dokum. portret
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Opus
14.05	Duhovni utrip
14.25	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nekoč je bilo ... življenje, 5/26
16.10	Risanka
16.20	Zlatko Zakladko
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Fina gospa, 5/40
18.05	Žrebanje Astra
18.10	Pravljice o zobnih miškah, ris.
18.15	Binko, risanka
18.25	Strasti, 7. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	France Balantič (1921 - 1943)
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Vojna v Arktiki, 2/2
23.55	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.20	50 let televizije: tv dnevnik
25.11.1990
00.40	Dnevnik
01.15	Dnevnik zamejske tv
01.40	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Tv prodaja
08.35	NLP, razvedrilna oddaja
11.45	Tv prodaja
12.15	Dober dan, Koroška
12.45	Skrivnostni kraji: Švedska -
Boden, dok. oddaja
13.15	Planet rock: Green day, glas.
13.40	Bleščica, oddaja o modi
14.10	Studio city
15.05	Prisluhnimo tišini
15.35	50 let televizije: 25.11.1990
15.55	Tv prodaja
16.25	Glasnik, tv Maribor
16.50	Mostovi
17.20	Bratu bratu, 9. del
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Operne arije: Irena Baar, Traviata
19.05	Po poteh slovenske opere, 8/8
20.00	Yugorock, izob. mlad. serija
20.35 Globus
21.10	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.35	Zgodovina judovskega
ljudstva, 3/5
22.30	Vrhunci ang. nog. lige 23.25 Skrivnosti in umori, 3/4
01.00	Zabavni infokanal
POP
06.20	24ur
07.20	Ubijalske krastače, dok. oddaja 08.25 Viktorija, nad.
09.20	Goreče maščevanje, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	ŠKL
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Moški so drugačni, ženske tudi
14.05	Ug
arina, nad.
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.00	Preverjeno
22.05	Zdravnikova vest, nan.
23.00	24ur zvečer
23.20	Zakon in red, nan.
00.15	Beg iz zapora, nan.
01.05	Prijatelji, nan.
01.35	24 ur, ponovitev
02.35	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice; jutranji gost; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Zupan z vami, pogovor v studiu; gost: Darko Menih, župan Občine Šoštanj 11.35 Rokomet, posnetek tekme RK
Prevent : RD Slovan 13.00 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mali prijatelji, odd. o malih živalih 18.40 Videospot dneva 18.45 Mojca in medvedek Jaka, pon. 19.25 ideostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1696. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja 21.30 Asova gibanica, infor. oddaja 22.00 Šu kham - za soncem oddaja o življenju Romov, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SRE DA, 26. novembra
TV SLO H
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Moby Dick in skrivnost dežele
Mu, 14/26
09.30	Pajkolina in prijatelji s Prisoj
09.55	Zlatko Zakladko: V žički kartuziji
10.05	Berlin, Berlin, 3/20
10.30	Knjiga mene briga
10.50	Z glavo na zabavo
11.15	Budizem na Slovenskem:
praznina, 2/3
11.55	France Balantič (1921 - 1943)
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Zoisove nagrade 2008
14.40	Čas košaric, dokum. oddaja
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nils Holgerson, 20/26
16.10	Pod klobukom
16.40	Risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.25	Fina gospa, 6/40
18.00	Žrebanje lota
18.10	Bacek Jon, risanka
18.25	Strasti, 8. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Klic dobrote, dobrodelni konc.,
prenos iz Celja
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Omizje
00.20	50 let televizije: tv dnevnik
26.11.1990
00.45	Turbulenca: denar in
varčevanje, izob. oddaja
01.35	Dnevnik
02.10	Dnevnik zamejske tv
02.35	Infokanal
TV SLO f?
Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
08.45	Tv prodaja
09.15	Z glasbo in s plesom .
10.00	Impromptu
10.10	Tv prodaja
10.40	Vrhunci ang. nog. lige
11.30	Hri-bar
12.30	Prava ideja!, poslovna oddaja
13.00	Po poteh Ushuaie, 8/13
13.30	50 let televizije: tv dnevnik
26.11.1990
14.00	Tv prodaja
14.30	Črno beli časi
14.45	Koktajl, oddaja tv Maribor
16.00	National geographic, 6/13
16.55	Rokomet (Mi kval. za EP 2010,
Bolgarija - Slovenija, prenos
18.35	Primorska kronika
19.00	Jane Eyre, 4/4
20.00	Turbulenca: Denar in
varčevanje
20.55	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
21.50	Zanimivi poklici, dokum. feljton
22.15	Slovenska jazz scena
22.55	Rihard Tretji, sng drama
00.25	Deset božjih zapovedi: sedma
01.25	Zabavni infokanal
POP
06.30	24 ur, ponovitev
07.30	Preverjeno
08.30	Viktorija, nad.
09.25	Goreče maščevanje, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Marina, nad.
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Moški so drugačni, ženske tudi
14.05	Družina na begu, nan.
15.00	Marina, nad.
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.00	Usodno srečanje, kanad. film, 2/2
22.30	24ur zvečer
22.50	Monk, nan.
23.45	Beg iz zapora, nan.
00.40	Prijatelji, nan.
01.10	24ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
10.30
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice; videospot dneva, nove izdaje; jutranji gost; koledar prireditev Vabimo k ogledu 10.35 1696. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Videospot dneva 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Maja in čarobna skrinja,
otroška oddaja, 3. TV mreža 18.35 Regionalne novice 1 18.40 Pravljica za otroke: Matevž noče zaspati, Lonček kuhaj 18.55 Videospotdneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
oddaja; gost: Sexplosion 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža;
Kultura - novi, boljši časi? 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
v

PRIREDITVE
VELENJE
Četrtek, 20. novembra
X Ljudska univerza Velenje Predstavitev Središča za samostojno učenje in programov, ki so na voljo. 10.00 Knjigarna Mladinska knjiga
Knjižna čajanka 16.00 Knjižnica Šoštanj
Ure pravljic 17.00 Dom krajanov Konovo
Prireditev ob svetovnem dnevu otroka
17.00 Ljudska univerza Velenje
Šola za starše 17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Klepetalnica z Iro 18.00 Dom kulture Velenje
Svečanost ob 50. obletnici Šolskega centra Velenje 18.00 - 19.00 Vila Mojca
Delavnica - Ko družabna igra zamenja računalnik 18.30 Hotel Razgoršek
Razmigajte svoje možgane (bridge) 19.19 Knjižnica Velenje
Srečanje s slovenskimi literarnimi ustvarjalci Milan Dekleva 19.30 Glasbena šola FKK Velenje Recital
Gordana Hleb, sopran; Jerneja Grebenšek, klavir
20.00
Hotel Paka, mala dvorana Ciklus 60 let kina v Velenju Petelinji zajtrk (romantična komedija)
Petek,
21. novembra
7.00 - 18.00
Središče Velenja Redni sejem 18.00 Knjižnica Velenje
Cool knjiga - Marlyn Kaye: Preteklost; Sedanjost; Prihodnost 18.00 Muzej Velenje
Predavanje - Dr. Vinko Rajšp: Trubarjeva življenjska pot 22.00 Mladinski center Velenje Koncert - Elodea, Zmajev rep
Svetovni spletni
business to business iskalnik
Tržite in oglašujte s pomočjo vodilnega svetovnega B2B
spletnega iskalnika
www.kompass.si
Kdaj - kje - kaj
Sobota, 22. novembra
7.00 - 13.00
Središče Velenja Redni sejem 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 18.00 Dom kulture Velenje
Prireditev ob 40-letnici Karate kluba Velenje 19.00 Šaleški gasilski dom
Koncert ob 5. obletnici delovanja študentskega zbora Potička župnije Velenje - Blaženi Anton Martin Slomšek 19.30 Dom krajanov Šentilj
Gledališka predstava Tone Partljič: Čaj za dva; Gledališka sekcija KPD Franc Schreiner Šentilj
Ponedeljek,
24.	novembra
X Ljudska univerza Velenje Predstavitev osnovnega računalniškega tečaja X Muzej premogovništva Slovenije
Odprtje razstave ob 55-letnici Rudarja (odprta do 30. novembra 2008) 17.00 - 18.30 Vila Mojca
Delavnica - Ko učenje postane veselje
18.00 Ribiška koča ob Škalskem jezeru Redni tedenski turnir Šaleškega bridge kluba - YU liga JESEN 2008
Torek,
25.	novembra
7.00 - 14.00
Dom učencev Krvodajalska akcija 17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Klepetalnica z Iro
19.00 Knjižnica Šoštanj
Potopisno predavanje - Zoran Furman: Na poti v Afriko 19.30 Dom kulture Velenje
Gledališka predstava - GOML -Gledališče za otroke in mlade Ljubljana - Noel Coward: Spiritistična komedija
Sreda,
26.	novembra
7.00 - 15.00
Dom učencev Krvodajalska akcija 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Igranje družabne igre »Naseljenci otoka Catan« 17.00 - 18.30 Vila Mojca
Delavnica - Ko učenje postane veselje 18.00 Kavarna Šoštanj
Simultani turnir Evropske bridge lige SIMS 2008 19.19 Knjižnica Velenje
Predstavitev - Nevrolingvistično programiranje 20.00 Hotel Paka, velika dvorana Ciklus 60 kina v Velenju Premiera slovenskega filma Pokrajina št. 2 (politični triler)
Četrtek,
27.	novembra
7.00 - 15.00
Dom učencev Krvodajalska akcija 16.00 Knjižnica Šoštanj
Ure pravljic 17.00 Ljudska univerza Velenje
Šola za starše 17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Klepetalnica z Iro
18.00 - 19.00 Vila Mojca
Delavnica - Ko družabna igra zamenja računalnik 19.19 Knjižnica Velenje
Potopisno predavanje - Matej Košir: Nepal, blizu divjih nebes 19.30 Glasbena šola FKK Velenje Koncert - Pihalni orkester Slovenske vojne; dirigentka: Andreja Šolar 20.00 Hotel Paka, mala dvorana Ciklus 60 let kina v Velenju Na svoji zemlji
ŠMARTNO OB PAKI
Sobota,
22.	novembra:
Kleti odprtih vrat - skozi ves dan Mihael Fajfar - Slatina 21/B, Avgust Reberšak - Slatina 30/A, Zdravko Ramšak - Slatina 43 10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki
Otroške ustvarjalne delavnice 17.00 Kulturni dom Gorenje
Branje pravljic 14.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Turnir pod šolskimi koši, v okviru prireditev ob obeležitvi občinskega praznika Ekipe se lahko prijavijo na tel. št. 041 405 695 ali na bojan.juras@guest.arnes.si
Nedelja,
23.	novembra:
Kleti odprtih vrat - skozi ves dan Mihael Fajfar - Slatina 21/B, Avgust Reberšak - Slatina 30/A, Zdravko Ramšak - Slatina 43
Torek,
25. novembra
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Joga
Egipt in
egiptomanija v Sloveniji
V Muzeju Velenje na v Velenjskem gradu so v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem iz Ljubljane včeraj odprli razatvo Egipt in egiptomanija v Sloveniji. Na ogled bo do konca avgusta 2009.
Trubarjeva življenjska pot
Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo Velenje in Muzej Velenje vabita na predavanje prof. dr. Vinka Rajšpa »Trubarjeva življenj-
ska pot«. Predavanje bo jutri, 21. novembra, ob 18. uri v Muzeju Velenje. Predavanje je zadnje iz ciklusa Trubarjevo leto.
Letošnja zadnja večja krvodajalska akcija
Velenje - Območno združenje RK Velenje bo od torka, 25., do petka, 28. novembra, organiziralo zadnjo večjo krvodajalsko akcijo v tem letu. V prostorih Doma učencev v Velenju, kjer bo akcija potekala, bodo ekipe Zavoda RS za transfuzij skom edicino izL jublja-ne.
Prvi in zadnji dan bo akcija tra-
jala od 7. do 14. ure, v sredo in četrtek pa od 7. do 15. ure. To bo letos 15. akcija, do konca leta pa načrtujejo še eno izredno krvodajalsko akcijo.
Delav ni ca za žalujoče
Vele nje - Območ ni odbor hospic Velenje bo danes (v četrtek) v prostorih Zdravstvenega doma v Velenju organiziral delavnico za žalujoče. Začeli jo bodo ob 17. uri.
Prav tako pa za ljudi v stiski zaradi dolgotrajne ali hude bolezni, izgube najbližje osebe organizirajo ob ponedeljkih od 17. do 19. ure svetovanje, prav tako v prostorih velenjskega zdravstvenega doma.
Koledar imen
November/listopad
20	. četrtek - Feliks
(Srečko), Edmund
21	. petek - Marija
22	. sobota - Cecilija,
Cilka
23.
24.
25.
nedelja - Klemen, Lukrecija
dan Rudolfa Maistra
ponedeljek - Janez, Flora
torek - Katarina mednarodni dan proti nasilju nad ženskami
26 • sreda - Konrad, Leonard
Lunine mene
19 . november, ob
22.31 - zadnji krajec
Pregovori
Če Cecilija hudo grmi, dosti pridelka ob letu kmet dobi.
Klemen zaklene, Katarina grušta, Andrej vse s snegom pokrije.
Kakršen Konrada dan, takšen bo malone ves svečan.
Katarina ali kres, če je mrzlo, neti les.
Katarine dan ne laže, če po sebi prosincu vreme kaže.
Vreme Katarine tudi prosinca ne mine.
KINO VELENJE:: S
o
MALA DVORANA HOTELA PAKA :
Ciklus 6 filmov za 60 let Kina v Velenju:
PETELINJI ZAJTRK
najbolj obiskani slovenski film vseh časov
Romantična komedija, 125 minut Režija: Marko Naberšnik Igrajo: Primož Bezjak, Vlado Novak, Pia Zemljič, Dario Varga, Janez Škof, Severina Vučkovic, Davor Janjic, Miloš Battelino idr.
Četrtek, 20. 11., ob 20.00
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
KVANTUM SOČUTJA
(Quantum of Solace) - 22. Bond Akcijski spektakel, 106 minut Režija: Marc Forster Igrajo: Daniel Craig, Mathieu Amalric,
Judi Dench, Olga Kurylenko, Gemma Arterton, Jeffrey Wright, Jesper Christensen, idr.
Petek, 21. 11. ob 20.00 in ob 22.00 Sobota, 22. 11. ob 20.15 in 22.15 Nedelja, 23. 11., ob 18.00
Le nekaj ur po dogodkih v Casinoju Royale tajni agent James Bond zajame zloveščega G. Whita, ki je izsiljeval in umoril Bondovo usodno ljubezen Vesper. Med iskanjem morebitnega dvojnega agenta v vrstah MI6 Bond na Haitiju spozna fatalno lepotico Camille. Skupaj odkrijeta, da je zaroto svetovnih razsežnosti skoval skrivnostni Dominic Green, v minskem polju prevar, umorov in vratolomne akcije pa mora Bond ves čas ostati korak pred okrutnimi teroristi, dvoličnimi agenti CIE in zvedavo šefinjo M.
VIHARNA NOČ
(Nights in Rodanthe!) Romantična drama, 97minut Režija: George C. Wolfe Igrajo: Richard Gere, Diane Lane, Christopher Meloni, Viola Davis,
Becky Ann Baker, Scott Glenn, Linda Molloy, idr..
Sobota, 22. 11. ob 18.15 Nedelja, 23. 11., ob 20.00
DIVJAKINJA
(Wild Child)
Mladinska komedija, 98 minut Režija: Nick Moore Igrajo: Emma Roberts, Lexi Ainsworth, Shelby Young, Johnny Pacer, Aidan Quinn, Natasha Richardson, Georgia King idr..
Petek, 21. 11. ob 18.00 Nedelja, 23. 11. ob 16.00 -otroška matineja
Ciklus 6 filmov za 60 let Kina v Velenju:
POKRAJINA ŠT. 2
Triler, 90 minut Scenarij in Režija: Vinko Moderndorfer
Igrajo: Marko Mandic, Janez Hočevar, Barbara Cerar, Slobodan Custic, Janez Škof, Jaka Lah, Maja Martina Merljak idr.
Sreda, 26. 11., ob 20.00 - premiera s predstavitvi jo filmske ekipe Absolutni zmagovalec letošnjega 11. Festivala slovenskega filma. Dobitnik šestih letošnjih nagrad Vesna vključno z Vesno za najboljši film in režijo! S podporo Ministrstva za kulturo RS!
V tednu od 27.11. do 30.11. napovedujemo:
v MALI DVORANI v okviru ciklusa 6 filmov za 60 let kina v Velenju, v četrtek, 27.11.
-	slovensko dramo NA SVOJI ZEMLJI
v VELIKI DVORANI
-	slovenski triler POKRAJINA ŠT. 2, komedijo HIŠNA ZAJČICA,
-	akcijski triler NA MUHI,
-	animirano komedijo ČEBELJI FILM ter 30.11. premiero slovenske
-	komične drame LAJF ter osrednjo slovesnost ob 60 LETNICI KINA V VELENJU
NEVERJETNA PONUDBA!
I
k
do 30.11 2008
RCOLLAR
Fori FaShiom
FORI FASHION STYLING:
MOŠKA OBLEKA FORI FASHION +
MOŠKA SRAJCA +
KRAVATA
SAMO 130 EUR
FORI FASHION, Prešernova 1a (nasproti sodišča), 3320 Velenje T: 03/898-47-30
JESENSKI POPUST
- 20%
velja za vse blagovne znamke,razen na svečani program in za ponudbo ''FORI FASHION STYLING.''
Popust se obračuna pri blagajni!
3D
Nagradna križanka Garant AaMNr
Pohištvena industrija d.d. Polzela Tel.:03 703 7130, 703 71 31 www.garant.si
Če se želite razvajati, si privoščiti kaj novega, kaj lepega, morda novo dnevno sobo, kuhinjo, spalnico, otroško sobo ali predsobo... obiščite naš RAZŠIRJEN IN DELNO PRENOVLJEN SALON, ki je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
VEKLIKA AKCIJSKA PRODAJA V NOVEMBRU
NOVO - PROMOCIJSKA PONUDBA pisarniškega pohištva.
Zelo aktu al ne so spal ni ce DORI NA, ki jih odlikuje funkcionalnost, sestavljivost, moderne barve in design ter ugodna cena. Pred kratkim so program dopolnili z ele-men ti za opre mo mla din skih, otroš kih in samskih sob. Nove barvne kombinacije programa otroških in mladinskih sob ROSA v rdeči, oranžni in barvi zelenega jabolka. Ugodna ponudba kuhinj DANA, tudi v novih barv nih kom bi na ci jah. ODPRODAJA KUHINJSKIH EKSPONATOV S 50 % POPUSTOM. Izbirate lahko tudi kosovno pohištvo, raču nal niš ke in pisal ne mize in vzmet ni ce.
UGODNO: Hitri kredit do vrednosti 1251,88 EUR, ki ga uredite v kratkem času pri našem prodajalcu!
Pohištvo Garant - pohištvo za vaš dom!
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.; Kidričeva 2-a, Velenje, s pripisom "Garant" najkasneje do 1. decembra. Izžrebali bomo tri darilne vre čke Garant.
RADI O V E LE NJ E
ČETRTEK, 20. novembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 21. novembra:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 22. novembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 23. novembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 24. novembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 25. novembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 26. novembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
S 898 17 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
Živimo ceneje
Ponudba velja od 19.11. do 3.12. 2008. VELENJE Stantetova 24, pon.-pet.: 8.00-20.00, sob.: 8.00-17.00
Belo vino
Rdeče vino	Rdeče vino
La Criox	Cabernet Savignon	Sivi Pinot
0,75 litra	0,75 litra
Rdeče vino Merlot
0,75 litra	0,75 litra
Merc.tor d.d., Dui^jdo 107,1000 I*
Belo vino Chardonay
^ 0,75 litra
Belo vino Nobless Laški rizling
0,75 litra
Belo vino Dobrovino
1 liter
Rdeče vino Dobrovino
1 liter
v EUR z vitetlm DO V. V primeru, de bodo ti Izdrfd kljub črtnemu nairtovenju zilng razprodali pred po Warn tegi termin«, VB!
OBVESCEVALEC
GIBANJEP REBIVALSTVA
mali OGLASI
Upravna enota Velenje
Poroke
Sanela Javor, Štore, Cesta XIV.divizije 1 in Srečko Mršic, Velenje, Šalek 91.
50-letnico skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Genovefa in Alojz POTRČ iz Velenja, Cesta IV,št. 12
Smrti:
Milan Verboten, roj. 1932, Velenje, Sončna pot 6; Marija Krameršek, roj. 1931, Polzela 232; Justina Zečiri, roj. 1928, Plešivec 44, Velenje; Jožef Jug, roj. 1924, Ličenca 1, Loče; Ferdinand Pečovnik, roj. 1927, Sp.Razbor 49, Šoštanj; Matilda Rožič, roj. 1914, Vinska gorica 5, Dobrna; Marija Golobinek, roj. 1943, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja 8 a.
DEŽURSTVA
Zdrav stve ni dom Vele nje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolez ni ali poškod be ogro že no živl-je nje in je potreb no takoj šnje ukre -pa nje eki pe za nuj no medi cin sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna vV elenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nede ljah in držav nih praz ni kih je orga ni zi ran odmor za kosi lo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
22. in 23. 11. - VESNA PUPIČ-GABERŠEK, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
NUDIM
ZDRAVILNA gozdna zelišča in njihove pripravke nudim. Pokličite - gsm: 041/355-416 (Tajnšek - Šentilj). KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
V	CENTRU Šoštanja ugodno oddam sobe s souporabo kuhinje in kopalnice. Gsm: 041/624-066.
V	CENTRU Šoštanja oddam pritlični poslovni prostor v izmeri 55 m2, primeren za pisarne, delavnico, skladišče. Telefon: 5882-234, gsm: 051/614-268.
RAZNO
STIKI-POZNANSTVA
NAJAMEM
ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. PREPROST, uspešen podjetnik z otrokom, želi spoznati iskreno življenjsko sopotnico.Gsm: 041/229-649. DEKLE pokliči in spoznaj preprostega fanta za trajno, iskreno ljubezen. Gsm: 031/807-376.
RAZORAČAN 38-letni moški hrepeni po trajni, resni ljubezni. Gsm: 041/959192.
SOBO, 20 m2, v Celju, najamem. Gsm: 041/377-704.
49-LETNA, z redno zaposlitvijo, nekadilka, nujno vzamem v najem garsonjero v Velenju. Gsm: 041/745-237.
JEKLENA platišča za BMW 7Jx15LW ugodno prodam. Gsm: 041/518-907. GUME za traktor radial kleber 12/4 R20, prodam. Gsm: 041/986-071. FIAT UNO, l. 98, prevoženih 42.000 km, dobro ohranjen, prodam za 1.100,00 eur. Gsm: 041/968-305. LIKALNO mizo batagel prodam in podarim sobno kolo. Telefon: 8911-493. SKUTER 125 SYM, letnik 2007, vožen v letu 2008; prevoženih 2.030 km, garancija do marca 2009. Telefon: 040 519 983.
1 1	i	habi lepremu lablt d.o.o., Kersnikov	t
Oi			:nine u 11, Velenje
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223			
PRIDELKI
NEPREMIČNINE
ULEŽAN hlevski gnoj, sladek jabolčnik, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
ŽIVALI
ODDAM
TELICO, sivorjave pasme, v devetem mesecu brejosti, prodamo. Gsm: 041/986-071.
2-SOBNO	stanovanje v Šoštanju prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/731-871.
3-SOBNO	stanovanje v petorčku, pritličje, prodam. Cena: 1.300 evrov/m2. Gsm: 031/451-930.
PRODAMO
1-sobno	stanovanja. Goriška, 43 m2, etažnost5/5,1978,61.000 €. Stanovanje obsega kuhinjo z jedilnico, otroško sobo, dnevno sobo in kopalnico, delno obnovljeno. Bližina šole, vrtca.
2-sobno	stanovan|e, Velenje, 58 m2, 5. nadstr., 1975, 68.000 €, levi breg (Jenkova 9-11). Stanovanje je delno obnovljeno (kopalnica). Bližina šole, vrtca...
2-sobno stanovanja, Prešernova, Velenje, 56 m2,5. nadstr., 1960, 85.000 €. Stanovanje se prodaja popolnoma opremljeno in obnovljeno. Gareonjera v petorčku. Tržnica, Velenje, 23,33 m2, mansarda (2. nadstr), 1955,44.000€alipodog. Stanovanje je na odlični lokaciji, obnovljena je kopalnica, v sobi so nova okna. Možna je prodaja tudi s prevzemom najemnika (redna plačila).
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE
•	NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
V SPOMIN
predsednici KS Staro Velenje
OLGI ARISTOVNIK
1943 - 2008
Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje
V SLOVO DRAGEMU DEDIJU
TINETU
V Ljubezen si se spremenil, z njo naša srca napolnil! Anže, Matija in Zarja V Velenju, 12. 11. 2008
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in brat
VINKO ZAPUŠEK
1926 - 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v teh trenutkih stali ob strani in izrekli sožalje. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše in vsem, ki ste ga tako številno pospremili in mu izkazali spoštovanje. Posebej hvala Petru Lazarju, dr. med., lokoviškim pevcem, PDG Lokovica, govornikoma za lepe besede, naddekanu g. Pribožiču za pogrebni obred. Ohranimo ga v lepem spominu.
Vse njegovi
Hvala ti za dragoceni čas, ko lahko bili smo s tabo, zdaj pa, ko poslavljaš se od nas, delček nas odnašaš s sabo.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi
MARTIN KRIČAJ
s Tomšičeve ulice 19 v Velenju 17. 10. 1934 - 8. 11. 2008
Zahvaljujemo se vsem, ki ste v času bolezni izkazovali zanimanje in skrb za njegovo zdravstveno stanje in nas s tem bodrili.
Hvala, ker ste nam v dneh slovesa izrekli besede sožalja in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija ter hčerki Dragica in Brigita z družinama
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata in strica
MILANA VERBOTNA
18. 5. 1932 - 11. 11. 2008
Ne najdemo besed zahvale vsem, ki ste nam v najhujših trenutkih stali ob strani, pomagali in čutili našo bolečino. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za darovano cvetje, sveče in darove. Prav tako iskrena hvala zdravstvenemu osebju, govorniku za besede slovesa, pevcem, rudarski godbi, častni straži, zvezi NOB, gospodu duhovniku za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi.
Žalujoči vsi njegovi

KUPON
5€
POPUSTA
ob nakupu parfuma v vrednosti nad SO €
Velja v novembru 2008
Izbirate naj osebnost meseca oktobra
Le še z današnjim kuponom in kuponom, ki ga bomo objavili v prihodnji številki Našega časa, lahko glasujete za osebnos-
ti, ki so po vašem mnenju najbolj zaznamovale oktober. Po vašem mnenju so to Janez Poles, Boris Brinovšek in Jure
Pukl. V prvi decembrski številki, ki bo izšla 4. decembra, pa bomo že objavili kandidate za izbor naj osebnosti leta 2008. To bodo seveda zmagovalci posameznih mesecev.
Za naj osebnost meseca oktobra lahko glasujete na kuponu številka 4 (upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v Uredništvo Naše ga časa pri spe li do torka
25. novembra, vsak delovni dan malo pred 17. uro pa lahko za predlagane kandidate glasujete tudi na Radiu Velenje po telefonu 8975003 in 8975004.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 4 bomo izžrebali dve luksuzni ženski verižici Kenzo Amour.
Nagrajenca prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World - dežnika Ferrari prejmeta Urban Sušec, Koroška 8 c, Velenje in Zora Niegelhell, Ložnica 5A, Velenje.
Janez Poles,
zdravnik - dober in predan zdravnik, uspešno se vključuje v delovanje univerze za tretje življenjsko obdob je.
Boris Bri nov šek,
vodja poklicnega jedra pri PGD Velenje - uspešno vodi poklicno gasilsko jedro, uspešen in predan gasi lec
Jure Pukl,
mednarodno priznan saxofonist, ki po tem, ko je posnel novo avtorsko ploščo v New Yorku, pred tem pa še eno izdal v Avstriji, osvaja evropske jazz klube in ljubitelje te zvrsti glasbe.
Ekskluiivni pokrovitelj
DROGGRUG /Q^ PARftlNGRlJe \ WORLD
Velenje, Standard in Center Nova
Šaleška cesta 2 a. Šaleška 21, tel.: 898 57 90	tel.t 898 57 91
Celje, Planet Tuš In Celeiapark
Mariborska c. 198. Aškerčeva c. 14, tel.103/ 425 22 85 tek: 03/ 425 22 80
Cesta Arja vas-Velenje ena sama črna točka
Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč so v Velenju zaznamovali v Vinski Gori
MilenaK rstič- P laninc
Vinska Gora, 15. novembra - Ker
se je letos na cesti Arja vas-Velenje zgodilo veliko prometnih nesreč, na njej so letos umrle štiri osebe, osem se jih je hudo poškodovalo, so se člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje, ki mu predseduje Katarina Praznik, odločili, da svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč zaznamujejo v Vinski Gori. S tem so želeli opozoriti vse pristojne in odgovorne, da ta cesta za seboj pušča vse preveč družinskih tragedij.
Prisrčen kulturni program, nastopil je otroški pevski zbor in gledališka skupina, so pripravili učenci Osnovne šole Gorica in njene podružnice Vinska Gora.
»Ta cesta vsak dan zahteva posebno previdnost vseh udeležencev v prometu, kajti to je cesta, na kateri je težko določiti črne točke, ker je nevar na v vsej svoji dolžini. Po njej bomo morali strpno voziti tudi v prihodnje, ker hitre ces te še nekaj časa ne bo. Potreb no pa je napravi ti vse, da jo dobimo čim prej. Želim si, da bi ljudje dojeli, da je v prometu pred vsem potreb no dru gač no obna ša nje, da je vsa ko hite nje
Prisrčenp rogram sop ripraviliu čenci.
odveč, kaj ti pre po gos to se to spre-me ni v to, da tis ti, ki so hite li, niso pri šli na cilj, to pa je spravi lo v žalost mnoge družine,« pravi Bojan Kontič, predsednik Sosveta za izboljšanje varnosti občanov Velenja.
Franc Sever, svetnik v velenjskem mestnem svetu in krajan Vinske Gore, pravi, da je bilo na odseku ceste, ki nekaj zadnjih let sodi pod pristojnost Policijske pos-
taje Velenje (prej je pod Žalec) v zadnjih letih veliko narejenega z namenom, da bi bila varnejša. »Pred štirimi leti na tej cesti nismo imeli nobenega prehoda z javno razsvetljavo, zdaj jim imamo. Razširjen je bil odcep za Dobrno z razsvetljavo, v Vinski Gori je urejen prehod za pešce, postavljen utripajoči semafor, na vsaki strani so varni pločniki. Odcep za Lipje - nanj smo čakali leta in leta
- je zdaj razširjen. Križišče pri Obircu - urejen je prehod za pešce in pločniki, urediti bo treba še semafor. Zgrajen je bil rondo na Gorici ... Če govorim z vidika občana ali krajana Vinske Gore, lahko ugotovim, da je bilo na tem odseku narejenega veliko, nujna pa je izgradnja tretje cestne razvojne osi.«
Stanči Videmšek, predsednik Sveta KS Vin ska Gora, pa je dodal,
Svečke zaž rtvep rometnih nesreč.
Risbice na temop rometnav arnost so bilez govorne.
da jih nenehno skrbi za svoje krajane, ki veliko uporabljajo to cesto,
in da računa in upa na večjo strpnost voznikov.	■
Gasilske sirene tulile v Škalah
Izvedli še zadnjo vajo, predvideno v okviru meseca požarne varnosti - Ocenjujejo jo za uspešno
V soboto okrog 14. ure se je po Škalah slišal zvok gasilskih siren, ki ponavadi opozarjajo na požar. A tokrat na srečo ni bilo tako, kajti škalski gasilci so pripravili še zadnjo vajo v okviru meseca požarne varnosti, oktobra.
Požar so »uprizorili« v delavnici pri Glinškovih. Zadimili so jo, kot da bi šlo zares, poleg tega pa je nekje v dimu ležal tudi ponesrečenec, ki so ga brez težav našli in obvezali, kot je treba.
Kakšen pa je pravzaprav glavni
namen tovrstnih vaj? »Najpomembneje je, da se naši gasilci urijo in usposabljajo. Današnja vaja pa je pomembna tudi zaradi sodelovanja z ostalimi gasilskimi društvi. Navidezni požar so nam namreč pomagali gasiti tudi gasilci iz
Gaberk,« je povedal poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Škale Boris Polak.
Poleg tega je dodal, da se na sobotno vajo niso posebej pripravljali, saj morajo biti gasilci na intervencije pripravljeni vedno in povsod - za ta namen imajo vsako prvo nedeljo v mesecu podobne gasilske vaje, največ pa jih seveda izvedejo v mesecu oktobru. Sobotno so v grobem ocenili kot uspešno, skupaj pa so po vaji še obdelali podrobnosti in opozorili na napake.
■ vg
Konjeniki po mejah občine
Konjerejsko društvo Šmartno ob Paki je v počastitev občinskega praznika minulo soboto pripravilo pohod konjenice po mejah občine Šmartno ob Paki. Letošnji je bil 12. po vrsti.
Na približno 20 kilometrov dolgo pot se je podalo 30 konjenikov, poleg članov domačega konjerejskega društva še predstavniki Malteške konjenice s Polzele, Mustanga Gomilsko, Zgornjesavinjskega konjerejskega društva Mozirje in Šaleške konjenice iz Velenja.
y,
n
St radicionalnegap ohodak onjenice