NAŠE KNJIŽNICE—OUR LIBRARIES
KNJIŽNICA IN SAMOUPRAVLJANJE
Dane Debič s sodelavci Knjižnice Edvarda Kardelja v Celju
Zaradi prepričljivejše ilustracije vsebine obravnavamo v tem prispevku konkretni subjekt: Knjižnico Edvarda Kardelja v Celju s konkretnim obravnavanjem njene vloge in prikazom njenih funkcij v okviru samoupravljanja.
Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju izpolnjuje svojo samoupravno vlogo skoraj na vseh področjih življenja, in sicer v različnih funkcijah. Gotovo je ena od najpomembnejših funkcij naše knjižnice izposoja knjižničnega gradiva (Knjižnica Edvarda Kardelja ima v 1. 1984 v svojih fondih že nekaj nad 300.000 enot knjižničnega gradiva, skupaj pa je bilo v regiji Celje 1. 1982 v splošnoizobraževalnih knjižnicah 449.472 enot k. g. Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju je imela 1. 1982 v svojih fondih 276.326 enot knjižnega gradiva. V občini Celje je bilo po zadnjem popisu 64.000 prebivalcev, v regiji Celje približno 244.000 prebivalcev). Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju je zlasti zaradi strukture svojih gradiv, predvsem gradiv s strokovno vsebino, zadovoljevala, zadovoljuje in, kot kaže, bo tudi v prihodnje morala zadovoljevati tiste zahteve in potrebe bralcev, ki jih druge splošnoizobraževalne knjižnice v regiji ne bodo zmogle.
Ob večinoma nesistematsko urejenih zasebnih knjižnicah, ob vse preveč hermetičnih lokacijah teh knjižnic, kjer mnoga, specialna, dragocena strokovna knjižnična gradiva služijo pičlemu številu uporabnikov ali pa sploh ne služijo — podobno ali samo nekoliko bolje referenčno usposobljene pa so tudi priročne strokovne knjižnice (le delno specialne) v delovnih organizacijah in drugih družbenih subjektih v regiji Celje — je Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju s svojo organizirano in metodično informacijo še posebej nepogrešljiva ponudnica vsestranskega, samoupravljanju potrebnega znanja. Zaradi posebnih zemljepisnih okoliščin delovanja in zaradi
oddaljenosti Maribora in Ljubljane je ta knjižnica dolžna čimprej pokriti 85 ®/o fjotreb uporabnikov knjižničnega gradiva. Zaradi specifičnih razmerij med razpoložljivimi gradivi v celjskem območju (op. pisca: območje knjižnice v tem primeru ne sovpada povsem z regijo) je Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju vsaj za določeno obdobje knjižničarski subjekt oz. subjekt knjižničarske dejavnosti, ki mora nuditi ustrezno knjižnično gradivo uporabnikom, ki ga v izobraževalnem procesu (osnovne, srednje, višje in visoke šole) potrebujejo za strokovno-znanstveno delo. Ce upoštevamo samo praktično možnost izobraževanja in pridobivanja gradiva zanj, stroške potovanj, izgubo delovnega časa, pomanjkanje dobre volje tistih, ki bi naj omogočali zapuščanje delovnega mesta zaradi študija, in druge praktične razloge, naj bi Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju v določeni meri nadomeščala univerzne in univerzitetne knjižnice.
Ob navedenih mislih nam žal manjka prepotrebnih znanstvenih raziskav o ustreznem, vsestranskem informativnem knjižničarskem zadovoljevanju potreb samoupravljalcev. Izhajati namreč moramo iz spoznanja, ki ga daje praksa Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju, da je namreč ob samoupravnem financiranju dolžna biti tudi vsestransko samoupravno koristna. Zato so lahko Zakon o knjižničarstvu in knjižničarski standardi le tedaj koristni, če omogočajo uporabnikom uporabo knjižničarskega gradiva po dejanski potrebi, kar pomeni celovito zadovoljevanje potreb samoupravljalcev, ob tezi, da je sleherni uporabnik knjižničarskega gradiva tako ali drugače vključen v samoupravno aktivnost.
Seveda pa se lahko knjižnica organizira tudi tako, da nudi na najbolj strokoven način knjižničarska gradiva, potrebna tako neposrednemu samoupravnemu odločanju kot strokovnemu izobraževanju. Za dobro samoupravno odločanje se da v »dobri knjižnici« zelo učinkovito kaj napraviti. Pisec tega prispevka je npr. zelo srečen, ko ima priložnost vtikati nos v neposredno informacijo v INFORMATIVNEM BILTENU SKUPŠČINE SFRJ, se pravi v referenčne spremljave dogajanj v zveznih organih. V Knjižnici Edvarda Kardelja je na voljo skoraj 35 časnikov in časopisov (jugoslovanskiH) s samoupravnega pravno-ekonomskega področja, kar pomeni neposreden duhovni stik uporabnikov z vsemi področji samoupravnega življenja (ekonomika, pravo, knjigovodstvo, finance, specialna vprašanja, marksizem, samoupravljanje kot strokovna dejavnost, zaščita pri delu, vprašanja dela in delovnih razmerij, socialna politika, izobraževanje, teorija in praksa socialističnega samoupravljanja). Vsa ta gradiva so v celoti na voljo v oddelku za študij, saj so bralci v občini in na uporabniškem območju izven občine že kar prepričani,
da jim »specialni oddelek za študij« Knjižnice Edvarda Kardelja v Celju mora nuditi vse te informacije. Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju pa je organizirana tudi tako, da v posebnem »marksističnem oddelku« nudi specialna gradiva za samoupravno odločanje in osveščanje. Ta oddelek ima urejeno vso literaturo, ki je neposredno povezana s samoupravljanjem, urejeno po mednarodnih katalogiza-cijskih pravilih, da bi bila na voljo bralcu takoj po izidu. To je izčrpen slovenski izbor, precejšen izbor drugih jugoslovanskih del, nekaj literature, zlasti časopisov pa je tudi v tujih jezikih. V tem oddelku je bilo konec leta 1983 zbranih že 14.429 enot knjižničnega gradiva. Letni prirastek v letu 1983 je bil v tem oddelku 833 enot knjiž. gradiva (UDK 3 — 541 enot, UDK 1 — 137 enot, UDK 9 — 123 enot, UDK 6 — 19 enot, UDK 7 — 6 enot, UDK 2 — 4 enote, UDK 5 — 2 enot, UDK 0 — 1 enota).
Praksa kaže, da si precejšnje število bralcev, zlasti dijakov srednjih šol in študentov visokih in višjih šol, rajši izposoja družboslovno gradivo v študijskem oddelku, kjer je na voljo tudi drugo študijsko gradivo in kjer imajo čitalnico, kaže pa tudi, da je delo posebnega oz. specialnega oddelka v Knjižnici Edvarda Kardelja z družboslovno literaturo koristno predvsem za študente politologije, sociologije, novinarstva, politične ekonomije, za učitelje srednjih šol, ki poučuje družboslovne predmete, za marksistične krožke, za družbenopolitično izobraževanje v okviru programov družbenopolitičnih organizacij, za programe Delavske univerze, za izobraževalne programe sindikata itd. V tem oddelku je še posebej koristna priprava tematskih gradiv (nad 50 tematskih sklopov) z izrezi člankov iz časnikov s predvsem tako tematiko, ki koristi pri izobraževanju na področju družboslovja in aktivistom pri družbenopolitičnem delu, saj tematski izbor omogoča hitro pripravo predavanj in člankov aktualne družboslovne vsebine.
Ta oddelek radi organizirano obiskujejo zlasti tečajniki Šole za delegate, dijaki Srednje partijske šole in posamezni šolski razredi, ki imajo v programu družboslovno izobraževanje.
Povprečna izposoja v tem oddelku je 2,75 k. e. na leto. Izkušnje pa kažejo, da mnoga gradiva družboslovne vsebine hitro izgube svojo aktualnost.
Da bi bila izposoja v tem oddelku zanimivejša, smo pričeli med nabavljeno knjižno gradivo vključevati številne zanimive spomine, življenjepise družbenopolitičnih delavcev, zgodovinska dela, ki obravnavajo razvoj družbenih odnosov, pa tudi filozofska dela vseh zvrsti.
Ob razmišljanju o primernosti specialnega oddelka z marksistično oz. družboslovno literaturo se nam je pokazalo, da bi oddelek nujno moral imeti čitalnico, da pa bi bilo tudi možno v specialni študijski oddelek vključiti izposojo družboslovne literature, tako da bi zanjo dajali ustrezne reference bralcu in mu tako omogočali celovit pregled nad to literaturo. Ob sedanji organiziranosti in poslovanju ugotavljamo tudi, da bi oddelek moral biti za bralce odprt dovolj časa. Zaradi enega samega knjižničarja v tem oddelku pa prihaja do pogostih kadrovskih zadreg. Oddelek je tedensko odprt le 36 ur (za bralce), prav pa bi bilo, da bi bil odprt 66 ur.
Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju pa je v neposredno obveščenost vključena tudi tako, da skupaj z INDOK centrom Celje pripravlja tematski izbor člankov z vseh področij življenja in dela v celjski občini, iki so objavljeni v enajstih pomembnejših časnikih in časopisih. Vsi ti tematski izbori (I. Skupščina, II. Družbenopolitične organizacije, III. Samoupravljanje in delegatski odnosi, IV. Gospodarstvo, V. Izobraževanje, VI. Kultura, VII. Zdravstvo, VIII. Socialno skrbstvo, IX. Splošni ljudski odpor in družbena samozaščita, X. Telesna kultura, XI. Celjski avtorji, XII. Celje kot kraj in drugi kraji v občini) so skoraj nujno potrebni pri popolnejši delegatski informaciji na vseh področjih družbenega delovanja. S pomočjo kartoteke, izdelane na podlagi referalnih informacij INDOK centra občine Celje, daje Knjižnica Edvarda Kardelja informacije tudi o gradivih, ki jih zbira in urejuje INDOK center. To so gradiva, v precejšnjem obsegu efermistična, ki so nujno potrebna za samoupravno delegatsko odločanje na vseh ravneh (Izvršnega sveta občine Celje, skupščine te občine, družbenopolitičnih organizacij, SIS, bank, SDK, statistike ipd.).
Samoupravni interesi pa so gotovo povezani tudi z delom raziskovalnega oddelka knjižnice, tako pri zbiranju in sistematičnem urejanju raziskovalnih nalog, ki nastajajo na področju regije Celje ali so v zvezi z njo, kot pri zbiranju domoznanskih gradiv in pfi sistematskem urejanju predvsem tiska in efermističnih gradiv, ki nastajajo v delovnih organizacijah in pri drugih subjektih družbenega življenja, in pri sistematskem zbiranju tiskanih gradiv, ki so bila tiskana v regiji Celje ali so povezana z njo. Pri sistematskem urejanju in zbiranju tiskanih gradiv v neposredni zvezi z delegatskim odločanjem je precej težav: skoraj nemogoče je za domoznansko zbirko pridobiti vsa gradiva, ki se v zvezi z delegatskim odločanjem tiskajo v regiji in v republiki in so v zvezi z delegatskim delovanjem v republiki povezana tudi z regijo Celje. Na našem območju imajo v
občinah vsaj po eno, pa tudi po dve tiskani glasili, ki sta neposredno ali posredno namenjeni obveščanju delegatov pa tudi občanov o vseh najpomembnejših dogajanjih o katerih naj bi razpravljali delegati na različnih ravneh. Mnoga taka gradiva bodo domovala pozneje tudi v arhivih. Vsekakor pa si Knjižnica Edvarda Kardelja prizadeva, da bi bila delegatska gradiva vsaj natisnjena, čimbolj pregledno hranjena v njenem študijskem oddelku in delno tudi v domoznanski zbirki.
V zvezi z obsegom zbiranja in obdelovanja takih gradiv pa bi gotovo morali z občinami v regiji doseči sporazum o delitvi dela.
Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju s svojim razstavnim programom knjižničnih gradiv neposredno spodbuja bralce k izposoji del, ki so povezana z zgodovino in s sedanjim trenutkom našega samoupravljanja. Navajamo samo nekatere naslove takšnih razstav (od 1979. leta naprej): »Tito v svetu« (Ob 85-letnici J. Broza Tita in ob 40-letnici njegovega prihoda na čelo partije), »Josip Broz Tito 1892—1980« (Ob smrti predsednika J. Broza Tita), Josip Broz Tito 1892—1982 (Ob 90-letnici), »Obramba domovine — najvišja pravica in čast«, razstavljena literatura s področja SLO in DS, »Edvard Kardelj 1910—1979«, »Boris Kidrič 1912—1953«, »Celjsko pokrajinsko območje v narodnoosvobodilnem boju«, »Osvobodilni boj v slovenskem leposlovju«. Medobčinski svet ZKS v Celju. — Študijsko središče in Knjižnica sta pripravila razstavo »Marksistična literatura za idejno usposabljanje in marksistično izobraževanje v ZKS«.
Med posebnimi akcijami Knjižnice Edvarda Kardelja v Celju so bila tudi Obvestila marksistične knjižnice, ki so izšla ob ustanovitvi marksističnega oddelka (družboslovnega oddelka) 1. 1976. Informacija o seznamu knjig je tedaj obsegala 1905 k. enot, v tej informaciji pa so bili navedeni še članki z družboslovno vsebino (606 enot). Tako obsežne informacije za bralce pa knjižnica pozneje ni več razmnoževala, to pa predvsem zaradi pomanjkanja časa pri strokovnih delavcih - bibliotekarjih. Bilo pa je razmnoženih več obvestil bralcem o novitetah na področju marksistične oz. družboslovne literature, nadalje seznam Kardeljevih del na razstavi ter Katalog marksistične literature za izvajanje temeljnih programov indejno-političnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja v ZK Slovenije itd.
Knjižnica, poimenovana po Edvardu Kardelju dan po njegovi smrti, zbira tudi vsa dostopna Kardeljeva dela v slovenskem, v drugih jugoslovanskih in tujih jezikih, pripravlja predavanja z družbenopolitično vsebino ob otvoritvah razstav in ob proslavah.
Knjižnica je pripravila tudi srečanje mentorjev idejnopolitičnega izobraževanja ob otvoritvi razstave in predavanje »O misli in delu Edvarda Kardelja« ob obletnici njegove smrti itd.
Navesti pa bi morali tudi pomembno funkcijo Knjižnice v sistemu samoupravljanja, ki je v njeni lastni delegatski, samoupravni aktivnosti. Razvejanost samoupravnih delegatskih funkcij in teles daje vsakemu delavcu knjižnice, nas pa je 42, možnost, da se samoupravno uveljavi kot delegat v svetu knjižnice, v katerem so tudi delegati družbene skupnosti, v zboru delavcev, v komisijah in delegacijah SIS in družbenopolitične skupnosti. Tudi ta funkcija knjižnice v samoupravnem sistemu je pomembna.
Ne nazadnje pa je pomembna tudi aktivnost posameznega knjižničarja v delegatskem sistemu izven knjižnice, tako v KS in drugje.