Slovenski glasnik.
127
kdaj se je rodil, kdaj se je oenil in koliko otrok je imel, samo o vrednosti njihovih prevodov ni ne ve. Pag. 80. goli g. Singer, da je Mikloi pisal v Oesterreichische Revne" o hrvatskem narodnem pesnitvu; to ni istina, Mikloi pisal je o srbskem narodnem pesnitvu, a ne o hrvatskem. Sploh se pa ta gospod povsod zadeva ob ime Srb" ali Slovenec". emu to? Na isti strani itam ta nezmisel: Ein. . . deutscher Dichter, kein geringerer als Anastasius Griin, hat ein.... reiches Interesse far die Volkspoesie der K.roaten in den
Bergliindern Oesterreichs an den Tag gelegt.....Griin publicirte eine
lmbsche Anzahl kroatischer Volkslieder in Uebersetzung." In potem govorite o slovensko-hrvatski vzajemnosti! M. Malovrh.
V Novem Sadu predstavljala se je v 26. dan decembra meseca nova tragedija v petih dejanjih od Mite Popovia Car Jovan", a 27. dan istega meseca nova vesela igra v treh dejanjih od I. S. Popovia Pokondi pena tikva".
Accademia Adamo MicTcieivicz di storia e letteratura polacca e slava" imenuje se drutvo, katero so dijaki vseuilia Bolonjskega po inicijativi profesorja Domenika Santagate ustanovili maja meseca 1879. 1. Namen temu drutvu je ustanoviti slovansko knjinico ter prirejevati vsako nedeljo lanom sestanke, v katerih se imajo vriti predavanja o slovanskih razmerah, razen tega pa prirediti vsako leto javno predavanje o slovanstvu za ire obinstvo.
Drutvo teje jako mnogo lanov med vseuilino mladino ter je zanimanje zanje tudi pri ostalem izobraenem obinstvu italijanskem veliko, kar dokazuje okoliina, da je prostorna dvorana, v kateri se prirejajo letna javna predavanja, vedno do zadnjega prostora polna.
Prvi znameniteji in obnega zbora akademije pa je bil, da je poslal ministerstvu za prosveto v Rim pronjo, naj se na Bolonjskem vseuilii ustanovi stolica za slovansko zgodovino in literaturo. In res smo itali ba te dni po novinah, da se je ondu osnovala stolica hrvatskemu (?) jeziku.
Tako so se torej tudi Italijani, kateri so doslej o slovanstvu vedeli le jako malo ter so ga kot kulturno-nenapreden element prezirali, zaeli zanimati za nas, priedi do spoznanja, da Slovanom pripada znamenita kulturna misija, katero so edalje bolje zaeli izvrevati.
Sbornik Slovanski/. Da bi se med ekim narodom razirilo poznanje slovanskih razmer, sklenilo je literarno drutvo Slavija" v Pragi skrbeti za to, da izide vsako leto obirneja knjiga, v kateri naj bi bili tiskani lanki narodopisni, kulturno- in literarno-zgodovinski ter spisi tikajoi se drubenega ivljenja pri posameznih narodih slovanskih. Prvi obirni zvezek, ki je pod gornjim naslovom izel pod urednitvom Edvarda Jelinka, lei pred nami in priznati moramo, da obseza mnogo zanimljivega, ne le za spoznavanje slovanskih razmer, temve tudi za slovansko vednost znamenitega gradiva.
Le sem spada prvi lanek hroby a mohyly pfedhistoricke v Polsce, na Litve a Rusi", v katerem ueni pisatelj A. H. Kirkor, profesor krakovskega vseuilia in neutrudljivi preiskovalec starih grobov in gomil po Poljskem, Litvi in Rusiji, opisuje svoja preiskovanja v teh deelah in objavlja mnogo za slovansko arheologijo znamenitega gradiva.
Drugi lanek Dvoboj Marka Miljanova s Pekom Pavloviem" od J o s. Holeka je krasna v obliki pripovedke predoena nam slika o rnogorskem
128
Slovenski glasnik.
junatvu in veliki ljubezni, katera vee posamezne junake, in zaradi katere je nepremagljiva kneevina podobna zloni rodbini.
V tretjem lanku poljske gospe in gospodine1' govori pisatelj Edvard Jelinek o onih plemenitih lastnostih poljskega enstva, katere so mu pridobile spotovanje in obudovanje vsega izobraenega sveta ter oboevanje vsacega pravega rodoljuba poljskega: o nenosti, plemenitosti duha in miljenja, odlonosti in neusahljivem rodoljubji. Ob jednem nam predouje ivljenje in delovanje nekaterih znamenitejih in slavnejih zastopnic poljskega krasnega spola.
Izmed ostalih lankov omenjamo temeljite spise Josipa Koublega literarno gibanje na Hrvatskem leta 1880.", Mih. Hornika o poslednjem petiletji pri luikih Srbih", J. K. Stanka Y carski javni knjinici v Petro-gradu" in razpravo Istra inisterski Hrvatje", ki je bila izvirno natisnena v hrvatskem dijakem almanahu Velebit", katerega je pa pisatelj sedaj profesor v nekem isterskem mestu predno se je prestavil v eki jezik, izdatno pomnoil in odstranil iz njega nedostatke, ki so se prvi izdavi po pravici oitali.
Eazen teh vejih lankov podaja nam pa Slovansky Sbornik" e celo vrsto manjih spisov o vseh znamenitejih kulturnih pojavih med Slovani ter nas seznanja tudi s tem, kako so se neslovanski narodi zaenjali zanimati za slovanstvo in njegov vedno rastoi napredek, tako da smelo reemo, da je urednik g. E. Jelinek jako spretno reil nalogo, ki jo je prejel od drutva Slavije", ter ekemu narodu v resnici podal knjigo, ki ga temeljito more pouevati o vseh razmerah sorodnih mu narodov slovanskih ter o vseh znamenitejih novejih dogodkih med njimi. Prvemu zvezku Slovanskega Sbornika" pa elimo e mnogo naslednikov. I. H.
Luica". Mesanik za zabawu a powuenje. Zhromadnv organ serbskich towarstwow. Tako se zove list, ki je priel izhajati zaetkom tega leta v Budiinu pod urednitvom dr. phil. Ernesta Muke. List nateva v ,.predslowu" mnogo znanih pisateljev, ki so obljubili svoje sodelovanje. Prvi list prinaa mnogo jako zanimljivega berila, ve sestavkov od znanega politinega in literarnega voditelja luikih Srbov, M. Hornika. M. B.
Nwa", prvi ilustrovani ruski list, ki na leto prinaa do 2000 slik ter teje med svojimi sodelavci prve ruske pesnike in pisatelje, imela je lansko leto 60.000 naronikov. Niva", ima vsak mesec modno prilogo s 500 in ve modnimi narti ter svojim naronikom daje vsako leto za nagrado lepo izvirno rusko sliko, delo kakega imenitnega ruskega slikarja. Za to leto odbrana je slika Dragi gost" od prof. J. Jakobija. Niva" stane po 8 rubljev na leto in naronina se poilja v Peterburg (bolaja morskaja ulica d. br. 9.).
^Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obseen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih, ter
stane: za vse leto 4 gld. 60 ki\, za pol leta 2 gld. 30 kr., za etrt leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske deele po 5 gld., za dijake po 4 gld. na leto.
Zaloniki: dr. I. Tavar in drugovi. Za urednitvo odgovoren: Fr. Leve. Urednitvo s v Novih ulicah 5. Upravmitvo; na Marije Terezije cesti.
Tiska Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si