ï't iro ïin !o -f-ïr- AKCIIA NOVEGATEDNIKA IN RADIA CEUE On Zbiramo prijave! Št. 4/Leto 67/Celje, 13. januar 2012/Cena 1,30 EUR □ 50 evrov le za zgago l;fili]tIH: 90,6 95,1 95,9 100,3 DN INPEI IK FEK Napenjanje mišic v športu in politiki Po »antipucko penicilinu« Slovenija teče za mandatarjem. Pravica do izbire je nesporna, odgovornost za odločitve pa tudi. Ne le v politiki, tudi ko izbiramo med mišicami in zdravjem, hodimo po tanki črti. r Čudežne, a ne vsemogočne matične celice zgodbe, ki jih pise življenje 24-letni Jan uspešno okreva po možganski kapi Speči oškodovanci ostajajo brez denarja in dokumentov Mercator Center Celje r I Sobota, 21. januar, ves dan praznujemo 8. rojstni dan! Ob 11. uri: slastna torta velikanka in nastop glasbene gostje Natalije Vertjoten! Si Mercator Foto: SHERPA PRIHRANITE 1/3 VREDNOSTI NAKUPA STANOVANJA sprihrankipristroškihbivanja ^eod vojniška gmajna, užitek bivanja! ^ €/m2 I"'" DDV) UVODNIK BISERKA POVŠE TAŠIĆ Pravica do izbire Življenje nam jo velikokrat zagode, da imamo občutek, kot da pravice do izbire sploh nismo imeli. Ko se »zgodi« bolezen, je morda že tako. Na prvi pogled. Jan, o katerem pišemo v eni od življenjskih zgodb, je doživel šok zaradi možganske kapi. Še pred dnevi je igral košarko in potem naenkrat ugotovil, da ne more niti jesti sam ali iti na stranišče. Občutku nemoči je sledila odločitev, da se bo boril. In se še vedno. Če že ne moremo vplivati na to, kdaj in kako utegne udariti bolezen ali druga oblika nesreče, ki za trenutek ustavi ali povsem spremeni kakovost in način našega življenja, se kmalu za tem soočimo z možnostjo izbire. Lahko se borimo ali obupamo. Nihče nam nima pravice odvzeti naše pravice do izbire: ne v zasebnem ne v gospodarskem in prav tako ne v političnem življenju. Tudi v duhu ene od slovenskih že kar zimzelenih popevk velja, da »sta vedno na koncu dve poti, izbereš pa tisto, ki je ni«. Ampak tudi to je izbira, čeprav si je morda osebno niste želeli ali je ni želela oziroma pričakovala večina ali manjšina nekega naroda. Tisti, ki pravijo, da izbire niso imeli, lažejo. Izbira vedno je: dobra, slaba ali nekaj vmes. Odločamo in torej izbiramo med bolj in manj pametnimi odločitvami tako rekoč celo življenje. Tudi zametke tega, ali se bo otrok podal v uporabo prepovedanih snovi v športu, posteljemo že v družini, ko sooblikujemo samopodobo odraščajočega najstnika. Mišice ali zdravje? Ob pomanjkanju samozavesti in zdrave tekmovalnosti med vrstniki bo že najstnik prav v umetno napihnjenih mišicah lahko našel svoj prostor pod soncem. Ob podatku s svetovnega spleta, da nekateri otroci posegajo po steroidih že pri dvanajstih letih, se lahko tako zamisli marsikateri starš. Ko so se slovenski in tuji mediji v teh dneh razpisali o trgovini s prepovedanimi snovmi, kjer naj bi niti vlekla dva slovenska državljana, smo lahko v tem prepoznali tudi eno od tragedij slovenske družbe. Gre za vsajen in vse bolj razširjen občutek ljudi, da je smiselno služiti le »na veliko«. Kot da bi bili cepljeni in usposobljeni le za megalomanske projekte, medtem ko ne bi služili z vsakdanjim, drobnim delom, za sproti. Prevladujoč vzorec razmišljanja postaja kombinatorika, kako s čim manjšim vložkom iztržiti čim več, in to čim hitreje, na čim lažji način. Presoja o primerni ali neprimerni izbiri na življenjski poti se zdi zamegljena še na marsikakšnem področju. Marsikatera mamica razmišlja, da bi matične celice novorojenega otroka shranila za »pozneje«, torej ko bi jih, bog ne daj, otrok kdaj ob kakšni težje ozdravljivi bolezni potreboval. Toda le malokdo med nami ima relevantne informacije - brez zavajajočih ali pomanjkljivih - o tem, kaj nam na eni strani ponujajo javna in na drugi številne zasebne banke matičnih celic. Da bi lahko izbirali med boljšimi in slabšimi odločitvami, moramo namreč pretehtati prednosti in slabosti na podlagi informacij, argumentov, znanja, izkušenj, potencialnih koristi in škode zase in za širšo skupnost. To slednje bi moralo še posebej odtehtati pri političnem odločanju. Po poenostavljeni opredelitvi je namreč politika usmerjanje človekove dejavnosti za doseganje nekega cilja, dobrega za družbo, državo. Toda v slovenski politiki velja srednjeveška logika, češ da so za dosego cilja dopustna vsa sredstva. Menda so že pri šimpanzih znanstveniki ugotavljali, da prevlada v tropu ni odvisna le od neposrednega boja posameznika za prvo mesto, ampak tudi od njegove sposobnosti, da sklepa prijateljstva in zavezništva. Tisti, ki torej mislijo, da v politiki odtehta predvsem ljubezen do domovine in države, potrebujejo cepivo proti naivnosti. Predvsem v politični kombinatoriki se zdi, da na koncu od dveh izberemo tisto pot, ki je ni. Videz vara. Pot je: lahko je samo bolj ali manj tlakovana, pelje k pravemu cilju ali v napačno smer. Problem je, da glas tistih, ki bomo stopali po tako trasirani politični poti, na koncu skoraj nič več ne šteje. Smo namreč žrtve tistega prvinskega političnega obnašanja, ki ga poznajo šimpanzi. Slovenija teče za mandatarjem Med glasovi podpore kandidatu Zoranu Jankoviću tudi glasovi s Celjskega, ki pa niso bili dovolj - O novem mandatarju v prihodnjih dneh S tem ko poslanci na tajnem glasovanju niso izvolili predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića za novega mandatarja (potreboval bi 46, prejel pa je 42 glasov), je Slovenija začela teči nov krog v iskanju predsednika vlade. »Vlada, ki jo bom vodil, bo storila vse, kar je v naši moči, da s stabilno javno-finančno politiko prispevamo k stabilnosti evra, kot veznega tkiva evropskega gospodarstva in kazalnika evropske gospodarske moči,« je v uvodnem nagovoru poudaril kandidat za mandatarja Janković. »EU je naše dano dejstvo, ki je in mora ostati. Pravila naj veljajo za vse enako, tudi za Slovenijo. Dosledno jih bomo spoštovali, ob tem pa ohranili svojo pokončnost in samozavest. Pri reševanju krize ne bomo pozabili, da nas enako močno kot valuta veže tudi temelj evropskih vrednot, kot so nedotakljivost, svoboda posameznika, enakopravnost vseh državljank in državljanov ter spoštovanje človekovih pravic. Da, svoboda, enakost, solidarnost.« Janković je nadaljeval, da je vlada najvišji izvršni organ neke države. »Lahko je vir jeze, lahko pa je tudi zgled in obet. Težji ko so časi, bliže je na prvi pogled jeza, in dlje je veselje. A prepričan sem, da se prav v najtežjih preizkušnjah pokaže, koliko dejansko zmoremo kot posamezniki, kot vlada, kot politični razred, kot družba in kot država. Odgovornost je na plečih vsakogar med nami. V obdobju, ki smo mu priča, je to zgodovinska odgovornost.« Podpora odločitvi volivcev V razpravo so se vključevali tudi poslanci s Celjskega oziroma iz Savinjske regije, vendar smo lahko zasledili samo podpornike oziroma predstavnike strank, ki so se z Jankovićem dogovorili o koaliciji. Srečko Meh (SD) se je pridružil stališču poslanske skupine o podpori predvidenemu mandatarju ter opozoril, da so volivci izvolili relativnega zmagovalca. »Nedvoumno so povedali, da pričakujejo spremembe. Zaradi tega je izjemno pomembno, da govorimo o problemih, ki zadevajo našo državo in naš razvoj, ne pa, da govorimo predvsem o problemih vsakega posameznika. Če želimo narediti dobro svoji državi, potem je prav, da čim prej dobimo vlado, mandatarja, da dobimo uspešno pa tudi sposobno vlado, ki bo lahko delala, ne pa, da delamo že dvesto dni z vlado, ki nima polnih pooblastil.« Meh je ocenil, da je bolj kot sestavljanje leve ali desne vlade pomembno razumevanje odločitve volivcev. »Da nosimo svoj del odgovornosti, tako kot jo nosijo delavke in delavci, ki ne morejo sestaviti konca s koncem, tako kot to delajo upokojenke in upokojenci, mladi in brezposelni, invalidi, pa tudi narodne skupnosti _ Zato je izjemnega pomena, da razumemo ta trenutek, ki ga Slovenija krvavo potrebuje, in da poskušamo vsaj malo iziti iz teh strankarskih okvirov, v katere smo se zabetonirali tako prekleto, da iz njih pravzaprav ne moremo priti. Dolgo traja to naše pogovarjanje in dogovarjanje, lahko tudi rečemo predolgo, vendar če ne bomo hitro odločili, bo trajalo še dlje.« V imenu SD se je oglasil tudi Matjaž Han, ki je obudil spomin, zakaj so se sploh zgodile predčasne volitve: »V SD smo, ko se je začela kepa predčasnih volitev in z njo perspektivnost Slovenije neustavljivo kotaliti po pobočju navzdol, opozarjali, da da predčasne volitve same po sebi ne bodo rešile ničesar in bodo pomenile zgolj izgubo dragocenega časa za učinkovit spopad z negotovimi socialnimi in gospodarskimi okoliščinami. In volitve niso prinesle pričakovanega radikalnega Po desetih letih bližje poplavni varnosti LAŠKO - Ureditev marijagraškega ovinka na Savinji, ki jo Laščani čakajo že več kot desetletje, je zdaj pred vrati. Investitor je ministrstvo za okolje in prostor, ki je novembra lani dobilo gradbeno dovoljenje za prvo fazo ureditve ovinka. V teh dneh bo ministrstvo dobilo odločitev Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj glede vloge za sofinanciranje s strani evropskih sredstev, do konca meseca pa naj bi že objavili javni razpis za izvajalca del. Ovinek naj bi začeli urejati v maju. Zaradi izboljšanja poplavne varnosti si v Laškem že več kot deset let prizadevajo urediti marijagraški ovinek. Gradbeno dovoljenje so začeli pridobivati že leta 2003, Urejanje problematičnega marijagraškega ovinka se bo letos le začelo. (Foto: SHERPA) - Št.4-13.januar2012 - Ker Janković ni prejel potrebne večine glasov, lahko predsednik države Danilo Turk po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata. Prav tako pa lahko predlagajo kandidata za predsednika vlade tudi poslanska skupina ali skupina najmanj desetih poslancev. Če bo v tem roku vloženih več predlogov, bo DZ glasoval o vsakem imenu posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika. Če ta ne bo izvoljen, pa še o drugih kandidatih, po vrstnem redu vloženih predlogov. preloma. Niso prinesle! Generatorji ali pa idejni vodje ideje predčasnih volitev, ki so se prej zadovoljno muzali ob spodletelih vladnih poizkusih k vrnitvi države iz krize, so v prvih taktih po objavi volilnih rezultatov izkazovali razoča-ranost, zmagovalec je namreč postala Pozitivna Slovenija.« Za spremembe Za predlaganega mandatarja sta se odkrito izrekla tudi člana njegove Pozitivne Slovenije. Tako je Jožef Kavtičnik položaj in stanje, v katerem se je znašla Slovenija, primerjal s turnirjem športnih ekip, na katerem je zmagala nova ekipa s skoraj še ne prepoznanimi igralci. »A poglej ga, zlomka, po prihodu domov so gledalci izvedeli, da so vodstva poraženih ekip opravile tajni posvet in ugotovile, da so v zmagovalni ekipi neizkušeni igralci, ki niso šli skozi že utečen način vzgoje. Športniki na igrišču so se obnašali nepričakovano, nekako tuje. Njihova oblačila in dresi so bili nevsakdanji, a najhuje od vsega je bilo spoznanje, da zmagovalna eki- pa ni imela prave strategije. Zato so sprejeli odločitev, da je nova ekipa sicer relativni zmagovalec, kar pomeni, da je zmagala samo na športnem igrišču, na vseh ostalih prizoriščih pa ni bila kos že afirmiranim ekipam in igralcem. Vendar moramo vedeti, da si ljudje želijo poštene igre in predvsem poštenega dela. Za to smo se odločni truditi in seveda tudi delati.« Kot je poudaril Kavtičnik, so volivci Pozitivni Sloveniji zaupali poslanstvo, da vodi državo, hkrati pa so na volitvah dali jasno in nedvoumno sporočilo, da želijo spremembe. Glas podpore svojemu predsedniku in kandidatu za mandatarja je izrekel še Stanko Stepišnik: »Slovenija potrebuje v tem trenutku zaupanje, vlado in dober program. Kandidat ima s svojim programom, izkušnjami in vizijo, kako to doseči in uresničiti, vso mojo podporo in glas za.« Kot rečeno, glasovi za niso bili dovolj. V sredo so slavili tisti, ki so bili tiho in proti. US Jožef Kavtičnik Srečko Meh Matjaž Han Stanko Stepišnik »Antipucko penicilin« Na desnem političnem polu so bili neformalno dogovorjeni, da po predstavitvi stališč poslanskih skupin sploh ne bodo nastopali. Seveda je pred tajnim glasovanjem nastalo vprašanje, kako to sploh izpeljati, saj nikoli ne veš, kako bo kdo glasoval. Tudi več »Puckov« bi se lahko zgodilo. Zato so izumili, kot je navedel Vinko Gorenak, zelo uspešno zdravilo, ki so ga poimenovali »antipucko penicilin«. »V praksi to pomeni, da bi koga zamikalo in bi javno smo se v vseh poslanskih skupinah, ki smo Jankoviću nasprotovale, dogovorili, da se tajnega glasovanja sploh ne udeležimo, torej, da glasovnic ne dvignemo,« je na spletni strani zapisal Vinko Gorenak (SDs), ki je sicer ocenil, da bi lahko bilo takšno ravnanje proble-matizirano. »Toda na drugi strani ima tako ravnanje, ki je popolnoma ustavno in zakonito, tudi preventivne učinke. Pomislite, koliko je bilo govora o tem, da glas za Jankoviča velja celo 50 tisoč ali 100 tisoč evrov! Kaj pa, če govoril, da ga ne bo podprl, tajno pa bi glasoval zanj? Rezultat glasovanja je pokazal dva >antipucka<. Na twitterju pa sem nekaj sekund po objavi rezultata zapisal: Janko-viću so strici obuli prevelike čevlje.« Poslanec SLS Jakob Pre-sečnik: »Zagotovo si ne že- lim, da bi me kdo imel za prodajalca svojega glasu. Mislim, da je Pozitivna Slovenija od začetka naredila cel kup napak, in glasovanje je logična posledica tega dogajanja. Vse so si sami skuhali. Kaj bo naprej, je v tem trenutku težko točno napovedati. Najbrž se bo ustvarila neka druga koalicija, njene sestave pa se še ne da točno predvideti. Dvomim namreč, da bo trmasto vztrajanje predsednika države pri svojem mandatarju obrodilo sadove.« US Predsednik SDS Janez Janša je napovedal, da bodo nadaljevali notranja usklajevanja med strankami, ki so parafirale njihov predlog koalicijske pogodbe. Ob tem pa je izpostavil, da stranka ne bo predlagala mandatarja, če ne bo pred tem imela podpisane koalicijske pogodbe. Jakob Presečnik Vinko Gorenak akcija novega tednika in radia foto: TimE takoj ko je bil ustanovljen vodni sklad. Leto kasneje je občina sprejela občinski prostorski načrt, ki je še danes veljaven in po katerem se bo sporni ovinek tudi urejal. Sprva so načrtovali, da bodo ovinek začeli urejati že leta 2005, ampak se je zavleklo pri pridobivanju zemljišč, kot pravi sekretar pri MOP in vodja kohezijskih projektov za poplavno varnost Uroš Nučič, pa so imeli tudi nemalo težav pri različnih postopkih. Kot kaže, se bo urejanje ovinka letos vendarle začelo. Urejanje so razdelili v dve fazi. V prvi, za katero imajo gradbeno dovoljenje, bodo delno prestavili strugo Savinje, poglobili dno, preuredili izliv Lahomnice v Savi- njo, kar bo tudi pripomoglo k večji poplavni varnosti. Ta del je ocenjen na sedem milijonov evrov, od tega naj bi bilo 5,9 milijona evrov evropskih sredstev. Zaradi evropskih zahtev pri financiranju projekta, se mora urejanje končati do leta 2015, vendar Nučič razlaga, da bi lahko ovinek uredili že prihodnje leto, saj že imajo gradbeno dovoljenje. Do konca prihodnjega leta nameravajo pridobiti tudi vsa upravna dovoljenja za ureditev drugega dela marijagraškega ovinka, to je do Udmata. Tega nameravajo prijaviti na evropska sredstva v naslednji finančni perspektivi, torej po letu 2015. Drugi del je vreden še dodatnih pet milijonov evrov. Čeprav so za prvi del zemljišča pridobivali kar osem let, Nučič ostaja optimist in predvideva, da v tem drugem delu ne bo tako dolgo trajalo: »Glede na to, da gre za ogromen javni interes, računam na razumnost vseh lastnikov vodnih zemljišč, ki bodo v postopku prizadeta. Pričakujem, da bo Občina Laško pomagala, kot je do zdaj, tudi glede stikov z lastniki zemljišč.« Celoten projekt ureditve marijagraškega ovinka je ocenjen na 12 milijonov evrov. Pričakujejo, da se bo potem, ko bodo strugo prestavili, gladina vode v mestnem jedru znižala za dobrih 80 centimetrov. ŠPELA KURALT Vabimo vse srednje šole na Celjskem, da se nam pridružite v akciji NAJ MATURANTKA IN MATURANT PO IZBORU MATURANTSKEGA RAZREDA vaše šole! PRIDRUŽITE SE PRAVOČASNO! NajDOziieje do 20. janusija 2012 nam sftortiiiie pocfaU^e o izbr^nern kandidatu in hardidstki iz svojega maturantehega razreda, ki bosta zastopala samice ir »to. Pri>ava (ime. priimek, razred, šola. telefon) po^edujle na e-nasJov: naias3.mu1ier@siol.nei: dodatne informacije na fism; 031 6S2 120 ZAKAJ BI SODELOVALI? Ker bosta Novi tednik in Radio Celje podelila nagrado presenečenja naj maturantki in maturantu. Prav tako bosta nagrajena razreda naj maturantke in maturanta. KAKO? Vsak razred naj sam. lizbere maturantko in maturanta, ki se bosta potegovala zs. naslov naj maturantka in maturant ter tako zastopala tudi maturantski razred. Podrobnosti akcije vam bomo raikrili v naslednjih številkah Novega tednika. WW w.raci iocelje com www. rg d í oce ij e. com GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Obrtniki s 50 evri Različni odzivi na omejevanje gotovinskega poslovanja Dan po Štefanovem, torej lanskega 27. decembra, je začel veljati nov pravilnik, ki določa, da lahko podjetja, gre za pravne in fizične osebe z dejavnostjo, v gotovini plačujejo drugim podjetjem dobavljeno blago in opravljene storitve le do višine 50 evrov. Pred spremembo je bila omejitev oziroma se je denarnica zaprla pri 420 evrih. Med »privatniki«, tudi na Celjskem, smo slišali kar nekaj pripomb zoper spremenjen pravilnik. Ni manjkalo niti podrobnejših opisov gneče v trgovini, ko so namesto 300 evrov plačali šestkrat po 50 evrov. Potem pa gneča, pripombe drugih strank _ »Še vinjete si ne morem kupiti z denarjem,« se je pridušal eden od zasebnikov. O nezadovoljstvu med obrtniki in malimi podjetniki govorijo tudi v krovni organizaciji, v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Spremembo je sicer, da povemo uradno, povzročilo sprejetje Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku. Zaradi pripomb so v OZS ministra za finance Franca Križaniča že pozvali, da zadrži izvajanje pravilnika ter omogoči uporabnikom, da izrazijo svoje pripombe in predloge ter na podlagi tega sprejmejo ustrezen sklep. Predstavniki zbornice so na ponedeljkovem srečanju z ministrom predstavili kar nekaj dilem oziroma pomanjkljivosti novega pravilnika. Dileme na državni ravni Tako v OZS navajajo, da so zaradi te spremembe obrtniki in podjetniki izgubili popust za gotovinska plačila, kar je v trenutno težki gospodarski situaciji težko opravičljivo. Pravijo tudi, da bodo pri plačevanju s plačilnimi karticami ali preko TRR nastali dodatni stroški provizij bankam, kar ni zanemarljiv strošek. »Velikokrat bo onemogočeno fleksibilno poslovanje podjetnikov, ko se bodo 50 evrov za zgago znašli v položaju, da bi morali nekaj na hitro plačati, pa bodo morali najprej na banko in od tam po predračunu nakazati prodajalcu kupnino, šele nato pa blago prevzeti,« opozarjajo v zbornici, kjer dodajajo še vprašanje, kako bo s povračilom denarja za stroške nad 50 evrov, če se recimo manjkajoči material kupi sproti na terenu. Plačilo v gotovini je mogoče opraviti le še za pokojnine, nadomestila in druge dohodke iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Še najhuje je, da v OZS o nameravani spremembi pravilnika niso bili obveščeni in zato tudi niso izoblikovali ustreznih pripomb. Zato menijo, da gre za odstopanje od splošno veljavne prakse. V zbornici pričakujejo, da vsaka sprememba temelji na študiji, ki mora vključevati presojo vseh prednosti in slabosti predlagane ureditve, zlasti iz vidika poslovanja gospodarskih subjektov. »Tovrstne spremembe bi bile sprejemljive in smiselne, če bi bile posledica sprejetja novih V pravilniku so tudi druge spremembe. Med drugim morajo podjetniki in podjetja, ki zaposlujejo delavce, prejemke iz delovnega razmerja (plača, regres, jubilejna nagrada, povračila stroškov v zvezi z delom obvezno nakazovati na transakcijske račune fizičnih oseb oziroma zaposlenih, odprtih pri poslovni banki ali hranilnici. sistemskih predpisov in če bi predlagatelj utemeljil, da je ukrep nujen za zagotavljanje učinkovitega davčnega nadzora, plačilne discipline ali iz drugih razlogov. Toda v tem primeru ustreznih utemeljitev predlagatelja ni,« pravijo v zbornici. Enkrat je treba začeti Kot pa kaže, je v celjski območni obrtni zbornici utrip drugačen. »Naši člani se zaradi omejitve plačevanja z gotovino ne pritožujejo pretirano,« je omenil predsednik Miran Gracer, ob tem pa resno opozoril, da spremembe pravilnika z zbornico niso bile usklajena ter da bi za uvajanje potrebovali nekoliko dlje časa. Ne v letih, zgolj O morebitnih spremembah pravilnika naj bi govorili prihodnji teden, ko bodo zbrali informacije o nastalem problemu iz različnih virov. Odlog plačil Termoelektrarna Šoštanj in Alstom, ki bo elektrarni dobavil glavno tehnološko opremo za šesti blok, sta podpisala aneks h glavni pogodbi o reprogramu plačil. Tako bo Alstom do konca julija odložil za okoli 95 milijonov evrov plačil, ki bi sicer po pogodbi zapadla v tem obdobju. Gradnja bloka 6 pa bo zagotovo precej vroča tema tudi v tem mandatu, saj Teš oziroma Holding slovenske elektrarne potrebuje poroštvo države za najem 440 milijonov evrov kredita Evropske investicijske banke. v mesecih. Dopustil je tudi možnost, da se je informacija o spremembi nekoliko prepozno pojavila v javnosti, saj so šele v drugi polovici decembra pridobivali prve informacije. Vendarle je Gracer dodal, da sprememba velja za gotovinsko plačevanje, pri plačevanju s kartico pa ni težav. In hkrati ugibal, če se zaradi sprememb ne pritožujejo tisti, ki ne poslujejo transpa-rentno. »Glede na to, da smo se obrtniki lani zavzemali za odpravljanje sive ekonomije, se bomo verjetno tudi morali zavedati - seveda ob mogoče nekoliko daljšem pripravljalnem obdobju - da bo enkrat treba te stvari urediti in poskrbeti za pregledno poslovanje. In tako se bo treba naučiti tudi omejenega poslovanja z gotovino. Vsaj tisti, ki mislijo resno. Kdor pa bo še naprej peljal sivo ekonomijo, itak ni zakona, ki bi ga ustavil,« meni Gracer. US, foto: SHERPA Vrtenje okrog šeste točke Konec meseca bo skupščina Pivovarne Laško, ki v teh dneh, predvsem zato, ker bodo o nadaljevanju postopka za prodajo Mercatorjevega deleža sedaj odločali delničarji, kar precej buri duhove. Sporna je šesta točka, ki govori o prodaji delnic v Mercatorju. Tako so se v Kapitalski družbi pritožili zaradi predlaganega sklepa, češ da je drugačen, kot so ga predlagali. Vseeno ostaja bistvo, da delničarji soglašajo s prodajo nekaj več kot 8-odstotnega deleža hrvaškemu Agrokorju. Spomnimo, da celoten delež skupine Laško presega 23 odstotkov, o prodaji preostalih delnic pa bodo na ločenih skupščinah odločali delničarji Radenske in Pivovarne Union. Uprava pivovarne je objavila tudi nasprotni predlog Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki predlagajo, da pivovarna o prodaji Mercatorja odloča šele potem, ko bodo zaključeni postopki, povezani s prevzemno ponudbo za Pivovarno Laško s strani Mercatorja. V Društvu malih delničarjev Pivovarne Laško pa so se odločili, da bodo na januarski skupščini podprli predlagane sklepe. V društvu poudarjajo, da za razliko od ostalih podobnih slovenskih združenj, zastopajo izključno interese malih delničarjev Pivovarne Laško. Njihov strateški interes je dolgoročen in stabilen razvoj družb Skupine Laško ter s tem plemenitenje premoženja, ohranjanje delovnih mest zaposlenih ter krepitev tržnega položaja. Tudi zato bodo v DMD podprli predlagane sklepe, vključno s šesto točko oziroma s soglasjem za prodajo delnic Mer-catorja. To je po njihovem mnenju ključnega pomena za obstoj in razvoj Skupine Laško. S prodajo delnic bi se namreč skupina razbremenila za več kot polovico preostalega dolga. Prodaja je, kot je znano, tudi pogoj bank upnic za repro-gram drugih posojil. Po mnenju DMD zagovorniki neprodaje delnic Mercatorja ne ponujajo prav nobene alternativne ali poslovno sprejemljive rešitve. US s plinom in toploto Smrekatjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE jamo podjetje, d.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ltifó@ener^etika-ce.sl Svet regije za večjo moč Savinjske regije O svetu regije so govorili na zadnjem srečanju gospodarstvenikov, županov in poslancev, ki ga je pripravila Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica. V ospredju je bilo februarsko dogajanje na Ljubnem ob Savinji, ko bo v tem skakalnem kraju ena od šestih tekem za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. Čeprav je finančna konstrukcija skoraj 200 tisoč evrov vrednega projekta praktično zaprta, so na srečanju opozarjali na številne možnosti, ki jih nudi tekma svetovnega pokala. O tem je gospodarstvenikom govoril tudi predsednik uprave BTC Jože Mermal, ki kot domačin z Ljubnega že 15 let podpira razvoj skakalnega športa. Večina od 31 občin v Savinjski statistični regiji skladno z zakonom sprejema odlok o ustanovitvi razvojnega sveta regije, v katerem bodo o razvoju odločali trije partnerji. Poleg županov bodo v 30-članskem svetu regije prostor našli še gospodarstveniki in predstavniki nevladnih organizacij, ki bodo s skupnimi močmi lažje uveljavljali interese regije. V svetu bodo sedeli po en predstavnik obeh mestnih občin in po dva iz petih subregij, po štirje gospodarstveniki iz celjske in velenjske zbornice ter po dva člana, ki bosta zastopala obrtno-podjetniško sfero ter kmetijstvo. Šest članov iz nevladnih organizacij bo predlagal velenjski inštitut Ipak. Kot je prepričan direk- tor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec, bo svet regije nadgradnja dosedanjega precej uspešnega sodelovanja, predvsem se bodo s pomočjo moči politike, gospodarstva in nevladnih organizacij interesi regije lažje uveljavljali v slovenskem prostoru. Ustanovna seja razvojnega sveta regije naj bi bila marca, s čimer bo Savinjska regija med prvimi, ki bo udejanila zahteve zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Interese gospodarstvenikov bodo iz Regionalne gospodarske zbornice Celje zastopali Zdravko Počivalšek, Izidor Krivec, Hugo Bosio in Drago Polak. US IZ NAŠIH KRAJEV EKOLOGIJA Takšno bo Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. »Vesoljski center bomo dokončali« Na sredinem sestanku so iz CMC obljubili, da bo vse, kot mora biti VITANJE - Ali je družba CM Celje v stanju, da dokonča gradnjo prestižnega Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij, ki bo v Vitanju spominjal na pionirja vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noordunga? »Po zagotovilu predsednika upravnega odbora Zdravka Zvera je CMC v preteklih dneh sklenil pomembne dogovore, da se dela lahko nadaljuje, prav tako zagotavlja, da bo objekt dokončan nemoteno.« To je po predvčerajšnjim pomembnem ter težko pričakovanem sestanku med predstavniki Občine Vitanje, ki je investitorka, ter vodstvom CMC povedal direktor občinske uprave mag. Srečko Fijavž. Vodstvo CMC naj bi bilo pred tem opravilo pomembne pogovore z bankami in drugimi zanje pomembnimi ustanovami. Družba CMC je v ponedeljek po nekoliko daljšem prazničnem zatišju ponovno odprla gradbišče imenitnega vesoljskega centra, kjer bodo med drugim stalne in občasne razstave ameriškega in ruskega vesoljskega programa ter Evropske vesoljske agencije. Delovno leto na lokaciji v Vitanju je CMC začel z urejanjem okolice, začeti pa se morajo tudi dela na strehi, kjer bodo postavljene steklene kupole, saj bo s tem stavba povsem pokrita, kar bo omogočilo nadaljevanje različnih notranjih del. Za obe strani, za družbo CMC in Občino Vitanje, je posebej pomembna finančna plat velike naložbe, saj so iz gradbenega giganta v preteklih mesecih dali vedeti, da je za pogodbeno ceno 1,8 milijona evrov ne bodo zmogli dokončati. Kot smo že poročali, je občini med pogajanji za to ceno uspelo CMC-jevo ponudbo znižati dvakrat tako, da je prestižni vesoljski center ne bi stal niti evra, saj je na voljo 1,8 Vitanjčani pričakujejo, da naj bi bila vsa dela dokončana do konca aprila. Izvajalec je trenutno zaključil s skoraj vsemi gradbenimi deli, urejena je večina okolice, na parkiriščih pa še manjka zgornji ustroj asfalta. V objektu so strojne in elektro inštalacije opravljene, vendar manjkajo finalna dela, potrebna pa so še različna obrtniška dela. Med drugim manjka še fasada stavbe, od katere Vitanje pričakuje veliko razvojno priložnost. milijona evrov evropskega denarja. Občinski svet Vitanja se je nato, čeprav nerad, strinjal, da občina sme plačati izvajalcu višjo ceno, v letošnjem proračunu pa so v ta namen rezervirali pol milijona evrov. »Občina mora zdaj dokončati postopke za izvedbo dodatnega javnega naročila za dokončanje tega objekta,« je po sredinem sestanku napovedal direktor občinske uprave Fijavž. Zaključna obrtniška dela bodo izvajali predvsem različni podizvajalci, ki morajo biti po novem zakonu o javnih naročilih plačani neposredno iz občinskega proračuna. »Če bo družba CMC dejansko zaključila vsa dela pričakujemo, da bo kot glavni izvajalec prejela sorazmerni del plačila,« odgovarjajo v Občini Vitanje. BRANE JERANKO Bolnišnica potrebuje prizidek TOPOLŠICA - V teh dneh v bolnišnici že tretjič izbirajo novega direktorja in se odločajo za nove naložbe. Kot je povedal vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice Damjan Justinek (pred iztekom mandata je bil direktor, nato se je prijavil šele na tretji razpis), v Bolnišnici Topolšica letos in v prihodnjih letih stavijo na dva večja projekta, ki sta ključna za dosego zastavljenih ciljev. »V Topolšici je moderna evropska bolnišnica, najboljša sekundarna pljučna ustanova, bolnišnica za potrebe regije, bolnišnica za rehabilitacijo in nego ter krizna bolnišnica,« navaja Justinek. Zato so se letos odločili za projekt izvedbe energetske sanacije in prve faze rekonstrukcije objektov. Doslej imajo zagotovljenih 1,962 milijona evrov evropskih sredstev, vendar ob pogoju pridobitve dokumentacije. Istočasno morajo izvesti vse potrebno Spet bomo čistili - za drugimi Na Celjskem, tako kot v Sloveniji v celoti, so se prostovoljci pred dvema letoma množično vključili v akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Organizatorji, društvo Ekologi brez meja, pričakujejo, da bo podoben odziv tudi v letošnji akciji, ki se vključuje v svetovni projekt Očistimo svet 2012. V okviru projekta bodo evidentirali divja odlagališča, kar bo omogočilo prvi enoten in tudi največji digitalni register le-teh na svetovni ravni. Čistilna akcija bo v Sloveniji v soboto, 24. marca, ko naj bi čistili divja odlagališča, ulice, poti, okolice vrtce, šol in stanovanjskih sosesk. K sodelovanju so vabljeni vsi prebivalci Slovenije še pred dnevom čiščenja, saj so organizatorji pripravili številne aktivnosti. To je tudi priložnost, da lahko prijavite divje odlagališče na spletni strani www.ocistimo.si, kjer si lahko naložite tudi aplikacijo za prijavo divjih odlagališč preko mobilnega telefona. Za tiste, ki ne obvladate interneta, je na voljo brezplačna telefonska številka 080 2262. Organizacije projekta so se lotili že v več kot 100 občinah, kjer so priprave lažje zaradi izkušenj iz pretekle akcije. Organizatorji tudi ugotavljajo, da je razveseljivo, da je več občin po akciji leta 2010 sprejelo dodatne ukrepe na področju okoljevarstva. Tudi ljudje so postali bolj pozorni na divja odlagališča. Vrednost projekta ocenjujejo na dobrih 24 milijonov evrov. TC MESTN.A OBČINA CEIJK OBVESTILO O PODALJŠANJU ROKA ZA ODDAJO VLOG NA JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBČINE CELJE V LETU 2012 Mestna občina Celje je v časniku Novi tednik 16.12.2011 objavila javni razpis za podelitev priznanj Mestne občine Celje, na podlagi katerega podeljuje: naziv častni meščan, zlati, srebrni, bronasti in kristalni celjski grb. Prvotno določen rok za oddajo pobud, ki je bil do petka, 27. januarja 2012, s tem obvestilom podaljšujemo, in sicer pobude morajo prispeti najkasneje do petka, 24. februarja 2012, do 11. ure na Komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade Mestnega sveta Mestne občine Celje. Več informacij na spletnem portalu Mestne občine Celje (http://moc.celje.si/) - Tekoča javna naročila, razpisi in javni natečaji za delovna mesta. za nujno zamenjavo dela opreme (RTG, endoskopski center, UZ in obnova intenzivne enote), projekt, ki naj bi ga letos tudi zaključili, pa ocenjujejo na 5 milijonov evrov. Drugi projekt, ki pa ga ocenjujejo od 12 do 15 milijonov evrov, je rekonstrukcija bolnišnice. Tako naj bi dogradili dva prizidka, s katerima bi dosegli koncentracijo dejavnosti in vzpostavili pogoje za moderne strokovne enote. V bolnišnici bi za gradnjo zagotovili nekaj lastnih sredstev in odprodali del premoženja, seveda pa razmišljajo o najemu kredita in javno-zasebnem partnerstvu. Kot je poudaril Justinek, mora imeti bolnišnica izoblikovano jasno strategijo bolnišnične dejavnosti, pogoj, da bo v tem tudi uspešna, pa je rekonstrukcija bolnišnice. US simbfo vrtnarstvo UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: % zasaditve 4t vzdrževanje vrtov % načrtovanje in svetovanje / Simbio, d.o.o. I Teharska M I 3000 Celje I Mob.: +386 (0| 31 520 385 I Fax: +386131425 6412 I vrtnarstvoiasimbio.si I www.simbio.si SLIKOHESKARSIVO PARKETAlOTfO TALNE OBLOGE smmCi, VRUNČEVA2 3000 CELJE f GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Čigav bo Šmarski hram? ŠMARJE PRI JELŠAH - Črna točka središča mesta je končno naprodaj. Na dolga leta zaprtem nekdanjem gostišču Šmarski hram končno visi obvestilo o možnosti prodaje, in sicer skupaj s kontaktno telefonsko številko. Za stavbo, ki je bila dolga leta v denacionalizaciji, so se v preteklih letih zanimali celo v občinski upravi ter upravni enoti. »Smarski hram je res naprodaj, vsi solastniki so glede prodaje soglasni,« je potrdil znani Šmarčan David Stupica, ki je zastopnik dveh od desetih solastnikov vseeno pomembne šmar-ske stavbe. Med solastniki stavbe je država, ki ima več kot 40-odstotni delež, njen delež pa prodaja služba za upravljanje državnih nepremičnin. Na mestu, kjer je danes zapuščeno gostišče Šmarski hram, je bila nekoč znamenita gostilna Habjan s tujskimi sobami, z dvorano za prireditve in gospodarskim poslopjem. V gostilni se je med obiskovanjem domačega Kozjanskega ustavljal tudi takratni voditelj države Josip Broz Tito. Potem ko je država Habjanovo stavbo nacionalizirala, so na njenem mestu kot nadomestno zgradbo zgradili gostišče Šmarski hram s približno dvajsetimi sobami za goste ter z upravnimi prostori trgovske družbe Jelša, ki se je nato združila z Merca-torjem. Stavba je dejansko precej večja, kot je videti od zunaj. V gostilni Šmarskega hrama so se dolgo menjavali različni najemniki, dolga in zahtevna denacionalizacija je povzročila, da je stavba dolga leta zaprta. Zaprta stavba vse bolj izgublja vrednost, zato jo lastniki Se bo središče Šmarja pri Jelšah rešilo črne točke, dolga leta zaprtega gostišča Šmarski hram? Solastniki ga prodajajo. želijo prodati čimprej. Nazadnje, ko so solastniki s predstavniki države naročili cenitev, je bila ocenjena na dobrih osemsto tisoč evrov, danes so cene nižje. Solastniki glede sedanje cene odgovarjajo, da je »stvar dogovora«. Šmarski hram so omenjali kot eno od možnosti, kamor bi se lahko iz svoje uradno nevarne stavbe preselili občinska uprava ali upravna enota, ki je začasno v bivalnih zabojnikih. Pozanimali smo se pri občine ali takšen interes resnično obstaja. Župan Šmarja pri Jelšah Jože Čakš je pojasnil: »Z državo smo podpisali pismo o nameri, po katerem želimo za potrebe občinske uprave in upravne enote zgraditi skupni upravni center, ki bo na isti lokaciji, kot je obstoječa občinska stavba. To stališče še vedno zagovarjamo.« Bo Šmarski hram na koncu koncev kljub vsemu kupila država, ki potrebuje za svoje posamezne ustanove v Šmarju pri Jelšah dodatne prostore? BRANE JERANKO Konec aprila končno do povezave s svetom LAŠKO - Sanacija plazu Majland pri Zidanem Mostu traja že od lanskega septembra. Kljub temu so krajani že skoraj leto in pol odrezani od sveta. Ker gre izvajalcu del, Slovenskim železnicam, zelo na roko relativno mila zima, lahko plaz še vedno sanirajo. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi krajani novo povezavo s svetom končno dobili konec aprila. Občina Laško ob tem načrtuje še izgradnjo vodovoda in kanalizacije ter asfaltiranje širše ceste do naselja. Na sanacijo plazu Majland, ki se je sprožil v septembrskem neurju 2010, so zaradi zapletov z lastniškimi razmerji krajani čakali več kot leto dni. Sanacija je zdaj v polnem teku, pomaga jim tudi vreme. Do sedaj so postavili 39 armirano-betonskih pilotov, preko katerih so postavili 41 metrov dolgo vezno gredo. Na cesti, ki vodi do Majlanda, so postavili 37 metrov dolgo pilotno steno, trenutno pa poteka pozidava kamnite brežine. Sicer pa v sanaciji plazu načrtujejo izgradnjo obremenilnega nasipa, ki bo opora za gradnjo kamnite izložbe, s katero bo podprta nestabilna brežina. Na vrhu plazu bo izdelan nov podporni zid. Ob sami sanaciji plazu pa bodo uredili tudi druge potrebne naložbe v Majlandu. Obnovili bodo namreč kanalizacijo in vodovod. Nov priključek na vodovod za celotno naselje bo s postaje Zidani Most. Obnovili, razširili in asfaltirali bodo cesto do naselja, obstoječi podvoz pod železniško progo pa bo poglobljen za približno pol metra. Izvajalec del so Slovenske železnice, kjer zagotavljajo, da bodo dela zaključena v skladu z načrtom, torej do 30. aprila, lahko pa že prej, če bodo vremenske razmere to dopuščale. Sanacija plazu, katere investitor je ministrstvo za promet, je ocenjena na 1,3 milijone evrov. Občina, ki bo financirala vodovod, kanalizacijo in cesto, pa del sredstev še išče. ŠK SPODBUDE. ZGODBán^f?.! Predstavljamo spodbudne podjetniške zgodbe ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, z izkušnjami, dobrimi izdelki ali s storitvami preživeli sebe m družino. Mnogi sp postali tudi pomembni debdaj^ld. Kriz] so pokazali zobe In 50 spodbudna zgodbal Predlagajte spodbudno zgodbo s Celjskega! tadnifcaint-rc.ti Ob torkih v Wûi/em tĚdniku Vodooskrba pod pritiskom časa in zakona ŠENTJUR - Svetniki Občine Šentjur so na zadnji lanski redni seji sprejeli tudi celovit operativni program za oskrbo s pitno vodo. Občina je ena tistih, ki ima zelo veliko površino in predvsem na ruralnih območjih tudi razpršeno poselitev. To predstavlja tudi zahtevno in drago reševanje komunalne infrastrukture. Nov operativni program je večinoma prilagojen zakonskim zahtevam države. Tako je na vodovodne sisteme obvezna priključitev območjih z več kot 50 populacijskimi enotami skupne poselitve, gostoto nad pet enot na hektar in porabo vode nad 10 kubičnih metrov na dan. V kolikor takšni sistemi še niso javni, jih bo v oskrbo prevzelo javno komunalno podjetje. Zasebni vodovodi z več kot pet uporabniki oziroma zasedenimi objekti bodo morali imeti obveznega upravljalca. Obvezna pa bo prilju-čitev na javni sistem tudi za vse tiste lastnike, katerih parcelna meja je od vodovoda oddaljena manj kot 200 metrov. V občini Šentjur kot delno opremljeni izstopata zgolj naselji Razbor in Boletina. Do konca leta 2015 bo občina morala v upravljanje prevzeti tri zasebne sisteme, 38 pa bodo morali določiti upravljalca. 1107 lastnikov se bo moralo do tega roka priključiti na obstoječi vodovod. 1280 lastnikov pa bo moralo za kvaliteto pitne vode poskrbeti samih. Občina jim bo pri tem pomagala z izobraževanji ali celo v finančni obliki sofinaciranja vzdrževanja. Do leta 2017 je tudi rok, ko bodo morala biti gospodinjstva ali priključena na javno kanalizacijo, imeti lastno čistilno napravo ali pa zaprto greznico. Glede na stanje v gospodarstvu in državi nasploh pa so bili svetniki - program so sicer sprejeli - skeptični, če bo v naslednjih letih tudi izvedljiv. StO Na lučki sneg LUČE - Minuli konec tedna so zagnali tudi naprave na manjšem smučišču, ki je plod dela domačih zanesenjakov in ga je v lanski sezoni obiskalo precejšnje število smučarjev. Smučišče, ki leži praktično ob glavni cesti med Lučami in Solčavo, je dolgo približno 260 metrov, višinska razlika je 60 metrov, na njem obratuje ena nizkovrvna vlečnica s krogci. Smučišče so umetno zasněžili. Poleg smučišča so urejene tekaške proge za skate in klasiko in zasneženo igrišče za otroke. Celoten kompleks je razsvetljen z reflektorji. Smučišče v Lučah med tednom obratuje med 16. in 21. uro, ob koncih tedna in pra- znikih pa od 9. do 15. ter od 17. do 21. ure. Tudi cene niso pretirane, saj dnevna karta za odrasle stane 9, za otroke pa 6 evrov. US TOSKÁNSKÁ VILA STANOVANJSKI OBJEKT DOLGI MOST, LJUBUANA-VIČ Skupina CMCelje Objekt vsebuje 23 stanovanj primernih za študente, mlade družine ali starejše osebe. Stanovanja v pritličju so primema tudi za funkcionalno motene osebe. T-r ^ Vrsta stanovanja | Velikost v m^ J Gars^'era_ ^OMbno ; Enoinpolsobno INFORMACIJE: Mateja Kompož Telefon: 03/42 66 586 E-pošta: mateja.kompoz@cm-celje.si IZ NAŠIH KRAJEV Invalidi niso več zapostavljeni ZREČE - Listina Občina po meri invalidov ne pomeni le veliko priznanje neki občini, temveč različne obveznosti. Občina Zreče jo je slovesno prejela pred enim letom, decembra 2010, ter je od takrat za boljši vsakdan invalidnih občanov postorila marsikaj. Turistične Zreče so bile trinajsta slovenska občina, ki se lahko ponaša z listino, ki jo podeljuje Zveza delovnih invalidov Slovenije. »V Občini Zreče je po letu dni izvajanja projekta Občina po meri invalidov čutiti pozitivni odnos različnih subjektov, organizacij, društev, institucij, zavodov, medijev, širše javnosti in občanov,« so zadovoljni v Svetu za invalide Občine Zreče. »To je nasploh projekt za ogrožene skupine, tudi za najstarejše in najmlajše ter smo se ga lotili pospešeno, da pomagamo najranljivejšim družbenim skupinam,« odgovarja župan, mag. Boris Podvršnik. V letu 2011 so na območju občine Zreče za invalide in druge ogrožene občane zares postorili marsikaj. Med celovito prenovo zreške zdravstvene postaje so končno uredili dvigalo ter sanitarije za invalide, v novem zreškem hotelu so vsi prehodi invalidom prijazni, novi prostori pošte imajo prav tako urejen dostop za invalide, po vsej občini pa popravljajo klančine pločnikov, da jih bodo lahko uporabljali tudi gibalno najšibkejši občani. Z malo dobre volje je resnično mogoče postoriti marsikaj. Občina je zato poostrila nadzor nad parkiranjem na parkirnih mestih za invalide, zaradi boljšega sporazumevanja je uslužbenka občinske uprave zaključila nadaljevalni tečaj znakovnega jezika, iz proračuna pa sofinancirajo storitev pomoč na domu v višini 75 odstotkov cene (namesto s po zakonu določenimi 50 odstotki). Prav tako je ponudila sofinanciranje zaposlitve invalida, na vseh občinskih prireditvah pa je za gluhe in naglušne na voljo prevajalec znakovnega jezika. Celo v vaseh bolj računajo na lažje premagovanje invalidskih ovir, saj je so poskrbeli za dostop za invalide tudi v poslovilni vežici v Gorenju nad Zrečami, kjer jo gradijo. Za pridobitev listine Občina po meri invalidov je morala Občina Zreče pred skoraj dvema letoma najprej opraviti analizo položaja svojih invalidov ter pripraviti akcijski načrt za obdobje 2010 - 2014, občinski svet za invalide pa mora iz akcijskega načrta enkrat letno poročati o vsem opravljenem delu. Za izvajanje akcijskega načrta je občina namenila v letu 2011 pet tisoč evrov. »V zadnjem letu je opazen tudi odziv občanov, ki se na Občino Zreče obračajo s konkretnimi težavami, ovirami, ki se pojavijo v okolju,« opozarjajo iz občinskega sveta invalidov. Tako so bili, na primer, na pločniku postavljeni smetnjaki ekološkega otoka, ki so ovirali slepo občanko ter njenega psa vodnika, zato so oviro kmalu odpravili. »Če se je še pred enim letom na pamet ugotavljalo, da v občini pravzaprav ni toliko takšnih ali drugačnih invalidov ter zato ni potrebno odpravljati posameznih problemov - razen da se jim nameni nekaj pozornosti in usmiljenja - je danes slika popolnoma drugačna,« so upravičeno zadovoljni v svetu invalidov. BRANE JERANKO Neuradno denar za pristavo bo! LAŠKO - V teh dneh v občini pričakujejo tudi uradno potrditev, da bodo za obnovo pristave v kartuziji Jurklošter vendarle dobili evropska sredstva. Kot smo že poročali, je agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja vlogo občine sprva zavrnila, češ da gre za cerkveni objekt. Občina se je na to pritožila in priložila tudi razlago celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, da je pristava gospodarski objekt znotraj varovanega območja kartuzije. V razpisu za evropska sredstva je šlo za 210 tisoč evrov, ki so jih v občini nameravali porabiti za obnovo zgornjega dela pristave, kjer bi svoje prostore dobili krajani Jurkloštra. V občini so neuradno že izvedeli, da so njihovi pritožbi vsaj delno ugodili. To pomeni, da naj bi ugodili pritožbi za sofinanciranje sanacije gradbenih del, medtem ko bodo morali za opremo drugje poiskati denar. Če bodo del denarja zdaj vendarle dobili, naj bi bila dela zaključena do konca letošnjega leta. S tem pa del na pristavi še ne bo konec. V načrtu imajo še izgradnjo prizidka, kjer naj bi uredili informacijski center, sanitarije in dvigalo za invalide. Kot pravi župan Franc Zdolšek, so zahteve arheologov in zavoda za varstvo kulturne dediščine v tem primeru večje, zato še ne morejo napovedati, kdaj naj bi prizidek začeli graditi. Bodo pa tudi ta del prijavili na evropska sredstva takoj, ko bodo dobili gradbeno dovoljenje. ŠK Foto: SHERPA Obvoznica jeseni? ROGATEC - Država nadaljuje gradnjo obvoznice občinskega središča, kjer vozijo številni tovornjaki proti mejnemu prehodu Dobovec. Po poletnih finančnih zapletih so tako dela v prvi fazi večinoma zaključena, urediti bo treba še križišče pri mejnem prehodu, kjer bo urejen zavijalni pas. V občinski upravi trenutno pričakujejo objavo razpisa republiške direkcije za ceste za drugo fazo gradnje obvoznice, ki vključuje gradnjo novega mostu čez Draganjo, zgornji ustroj celotne trase obvoznice ter pešpot z brvjo proti železniški postaji. Razpis naj bi bil objavljen v prihodnjih dneh, denar za rogaško obvoznico pa je v državnih proračunih za leti 2012 in 2013 zagotovljen. Po pričakovanjih naj bi prvi avtomobili, po pol kilometra dolgi obvoznici Rogatca, zapeljali jeseni. Zaključek gradnje je bil najprej napovedan za preteklo jesen. BJ Bančno agencijo zapirajo VITANJE - V prihodnjih dneh bodo v kraju dokončno ukinili agencijo Banke Celje, ki je po zadnjem, že tretjem bančnem ropu, zaprta od lanskega maja. »Razlogi za zaprtje agencije v Vitanju so predvsem poslovni, vendar je banka pred dokončno odločitvijo temeljito preučila tudi lokacijske in varnostne vidike njenega delovanja,« odgovarjajo iz Banke Celje, ki je uslužbenki premestila na delo v Slovenske Konjice. Občani so po zaprtju agencije banke v Vitanju podpisovali peticijo ter zbrali blizu petsto podpisov, ki so jih poslali vodstvu Banke Celje in Občini Vitanje. Agencija je v Vitanju delovala tri desetletja in pol. BJ ci^S OGREVAjTE DO 20% CENEJE ZLNUJE PRED VRATI, Z VGRADNJO I SISTEMA na gorilťc v hišah, itlavTiicah oz. m vsťh objektih bosic scdj) prihritùli do kurilnega olpa ali plinalll Več kot l^ljfil*^ zadovoljnih kupcev. Testirano in patentirano v Nemaji. Neomejena uporaba proizvajalca! LED OGLAŠEVANJE - atraktivne lokacije -CE, MB, N'M AVTOOPREMA - avtokaimere, - vzvratne kamere - LED dnevne luči / / -parkirnisenzorji - vzvratna ogledala driUS d.0.0. lil« - f -LCD vzglavniki ODKUP IN PRODAJA POČm^lSKIH VOZIL - n a( ce nej ie z imo va nj e poi itn išk i h vo HI RAČUN AtMlŠKE STORTTVE - s p letn e stra n i, doku mentr,sve tova nfe„, 8 ZGODBE, KI .JIIH l>ISII: ŽIVLJENJE NOVI TEDNIK Ko se ti življenje v delčku sekunde postavi na glavo 24-letnik uspešno okreva po možganski kapi Pisal se je 12. oktober lani, ko je Šmarčan Jan Ši-lec v Ljubljani, kjer študira, igral računalniške igrice. Ko se je bližal čas koncerta, je vstal iz naslanjača, pri čemer se mu je zvrtelo. To je zadnja stvar, ki se je spominja. Kot so mu kasneje povedali prijatelji, je rekel, da ne potrebuje pomoči. Še kakšnih deset minut je iskal ključe avtomobila, nato se je odpravil v garažo. Od tam je, ker se mu je ponovno zvrtelo, poklical sostanovalca in ga prosil za pomoč. Ta ga je našel na tleh in poklical rešilca. Med prevozom v bolnišnico je Jan nehal dihati in kmalu je bil na operacijski mizi. Diagnoza: počena žilica v glavi. Zaradi prirojene napake bi lahko umrl Možgansko kap je Jan doživel zaradi prirojene napake. Arteriovensko malforma-cijo so ugotovili zdravniki, kar pomeni, da je bila arterija neposredno povezana z venskim ožiljem, brez preto- Jan Šilec je dobro poznan ne le v Šmarju pri Jelšah, pač pa po vsej Sloveniji. Med drugim je član vokalnih skupin Oktet 9 in A-Kamela, s katerima se je predstavil tudi v oddaji Slovenija ima talent. Kot pravi, si želi z glasbo služiti kruh, zato načrtuje vpis na Akademijo za glasbo, da dobi še formalno glasbeno izobrazbo. Najbolj uživa v petju, igra pa še klavir in kitaro. Jana bo na kalvarijo, ki jo doživlja zadnje mesece, spominjala brazgotina na glavi, ki pa ga, kot pravi, ne moti. »To je vojna rana,« se pošali. Je pa v dobrem mesecu v bolnišnici shujšal za 20 kilogramov, zdaj težo že pridobiva nazaj. ka krvi skozi kapilare. V žili je bil tako prevelik pritisk in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo počila. Sedemdeset odstotkov možganov je zalila kri in zdravniki niso vedeli, kako hude bodo poškodbe. Lahko bi bile tudi usodne, zato so domače pripravljali na najhujše. Deset dni so ga ohranjali v umetni komi, na le približno 17 odstotkih življenjskih funkcij, da bi možgani čim bolj počivali. Še dodatne štiri dni je potreboval, da se je zbudil. In ob sebi, kot se spominja, najprej zagledal mamo in sestro. »Ker so mojo družino pripravili tudi na to, da se morda ne bom nikogar spomnil, mi je mami začela razlagati, kdo je ona in kdo je Pia, meni pa ni bilo prav nič jasno. Mislil sem si, zakaj mi to praviš, saj vaju poznam,« danes z nasmehom pravi Jan, ki mu spomin še kako dobro deluje. Zahtevno in dolgo okrevanje Brez poškodb pa vseeno ni šlo. Od kapi je bila prizadeta desna stran Janovega telesa. Čutil sicer je tako nogo kot roko, ni pa ga »ubogala« nobena mišica. »Težko je razložiti, kakšen je občutek, ko pogledaš roko, jo čutiš, ko jo želiš premakniti, pa ne gre. Mišice so dobesedno pozabile, kakšna je njihova naloga,« razlaga 24-letnik. Tako se je moral začeti na novo učiti pisati, jesti, hoditi. »Šok je, ko si še pred nekaj dnevi igral košarko, naenkrat pa ne moreš niti jesti sam ali iti na stranišče. Gibi, ki so bili nekoč avtomatizirani, so naenkrat velik napor,« pravi. A z veliko volje in pozitivne energije je bil napredek že v bolnišnici viden iz dneva v dan in tako se je kmalu postavil na noge, s čimer je presenetil tudi zdravnike. Tudi tri mesece po kapi okrevanje še ni končano. Dneve Jan preživlja v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, kjer več ur na dan krepi mišice in se uči pravilnih gibov roke in noge. »Na fizioterapiji imam vaje za krepitev mišic, ki so med ležanjem popolnoma uplahnile. Najbolj smešno je bilo, ko sem držal v roki žogico in je sploh nisem mogel vreči. Prsti kar niso hoteli narazen. Na delovni terapiji pa je poudarek na pravilnih gibih. Pri hoji na primer ne smeš imeti stopala preveč navzven, nogo moraš držati pod pravim kotom in še polno stvari je, na katere moraš misliti,« razlaga Jan. Še vsaj mesec intenzivne terapije čaka Jana, ki je danes že precej samostojen. Kdaj bo berglo, s katero si še pomaga pri hoji, lahko pospravil v kot, pa še ne ve. A prepričan je, da bo slej ko prej spet igral košarko. Imel pa je že tudi prvi koncert po kapi. S Skupino A-Kamela je ob božiču nastopil v Soči. ANJA DEUČMAN Foto: AD Arteriovensko malforma-cijo je mogoče zaznati le s slikanjem žil v možganih. Jana konec januarja čaka tovrstno slikanje, da ugotovijo, ali je nepravilno »speljana« še katera žila. Če je, bodo s preventivno operacijo preprečili novo kap. PROSTOVOLJSTVO »Ljubiteljsko je pač ljubiteljsko« Prizadevna glasbenica Kaja Bicskey je med naj prostovoljci preteklega leta - Obožuje tako džez kot narodnozabavno glasbo Mama pevka, oče pomemben glasbenik. Je sploh mogoče, da bi v takšni izrazito glasbeni družini jabolko padlo daleč od drevesa? V Bicskeyjevi se to ni zgodilo, saj je hči Kaja pri 23 letih na glasbenem področju že dosegla toliko, kot da bi imela vsaj dvakrat toliko let. To, da so jo v občini Šmarje pri Jelšah pred koncem leta uradno razglasili za naj prostovoljko leta 2011 (v starostni kategoriji med 18 in 30 let), seveda niti malo ne čudi. Kaja Bicskey je že tretje leto umetniška vodja Big Banda Šmarje pri Jelšah, ki ga je ustanovil njen oče Adam Bicskey, v domačem kraju je prav tako zborovodja župnijskega otroškega zbora Plamen, umetniška vodja mladinske vokalne skupine Hrup, članica šmarske pihalne godbe, igra orgle v cerkvah v Šmarju ter na Bizeljskem, je korepetitorka različnih pevskih zborov in vokalnih skupin vse od Rogaške Slatine do Bizeljskega. Slovenija jo je kot šestnajstletno dijakinjo najbolj spoznala kot odlično pevko v Bitki talentov Maria Galu-niča, kjer se je uveljavljala skupaj s takrat vzhajajočima pevcema Omarjem Naber-jem in Anžejem Dežanom. Bila je zmagovalka v eni od serije teh oddaj. Pa nadaljevanje kariere? »Trenutno mi tega čas ne dopušča, saj pišem dve diplomski nalogi, prav tako se ukvarjam z vrsto ljubiteljskih dejavnosti,« odgovarja odlična pevka iz Šmarja pri Jelšah. V domačih krajih še vedno nastopa kot »Priznanje za naj prostovoljko mi pomeni, da to, kar delam, kot kaže, delam dobro, saj me ljudje drugače ne bi opazili in predlagali. To, da te ljudje zares spoštujejo, je nepopisno lep občutek,« je navdušena Kaja Bicskey. pevka, med drugim je bila - zaprisežena ljubiteljica džeza - pevka različnih na-rodnozabavnih ansamblov. Z dijaško narodnozabavno skupino Mladost se je med drugim celo uvrstila v finale festivala v Števerjanu. Atijev džez, dedijevi Slaki »Džez je zvrst, kjer sta so-liranje in improviziranje dovoljena, če ne celo zaželena. Takrat je človek res on! Poleg tega so harmonije drugačne, akordi polnejši in več je nečistih akordov, kot jim pravim jaz. In tako akordi človeku pustijo sanjati,« pojasnjuje svoje navdušenje nad džezom Kaja Bicskey, ki meni, da je to podedovala po svojem »atiju«. Za to, da je velika oboževalka narodnozabavne glasbe, pa sta kriva predvsem »oma« in pokojni »deda« s svojo »fraj-tonerico«, s katero jo je že kot malega otroka navajal na Slake in Avsenike. »Takšna glasba mi je všeč predvsem zaradi »Če bi se z glasbo ukvarjala poklicno, mi ne bi več pomenila sprostitve in užitka,« pravi vsestranska glasbenica Kaja Bicskey iz Šmarja pri Jelšah. Na fakulteti je absolventka sociologije in pedagogike. zvena. Po inštrumentalni plati mi je všeč zven kvintetovskih zasedb, po pevski strani več-glasno petje, če je res čisto,« pojasnjuje svoje oboževanje nekaterih »govejih« glasbenikov. Tako glasbeno nadarjeni človek, kot je Kaja Bicskey, seveda obvlada različna glasbila kot za šalo. Med drugim igra na cimbale, po katerih je zelo prepoznaven njen oče Adam Bicskey, ki se je priselil z Madžarske. Poleg cimbal igra Kaja v domači cerkvi že od dijaških let na velike orgle. Igranja orgel se je naučila sama, v pomoč ji je bilo osem letnikov klavirja, saj je končala nižjo glasbeno šolo za klavir in flavto. Igranja harmonike in saksofona jo je naučil oče, ki je učil v glasbeni šoli. »Pri saksofonu so prijemi podobni kot na flavti, zato večjih težav nisem imela,« je obrazložila talentirana mlada glasbenica. »Naj se ne sliši klišejsko, vendar je glasba res središče mojega življenja, saj se vse bolj ali manj vrti okoli nje, čeprav se z njo ukvarjam ljubiteljsko,« poudarja Kaja Bicskey ter pravi, da ji glasba pomeni kljub temu, da so je njeni dnevi polni, sprostitev. Za študij glasbe se kljub temu ni odločila, kar marsikoga bolj ali manj čudi. »Če bi se z njo poklicno ukvarjala, mi ne bi več pomenila sprostitve ter užitka. Ljubiteljsko je pač ljubiteljsko, saj te v to nihče ne sili, delo pa je vendar le delo,« pojasnjuje svojo odločitev za študij sociologije in pedagogike v Mariboru, kjer je absolventka. BRANE JERANKO Kaji Bicskey so za njeno delo na področju prostovolj-stva v glasbeni dejavnosti pred koncem leta slovesno podelili priznanje Prostovoljka občine Šmarje pri Jelšah 2011, ki ga je prejela v starostni kategoriji od 18 do 30 let. Lokalna akcijska skupina za preprečevanje odvisnosti in Občina Šmarje pri Jelšah sta priznanja podelila že tretje leto. INFORMACIJE Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov. NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje ob torkih - iz vašega krajseob petkih - zgoodbe s celjskega Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika. 1 PODATKI O PREJEMNIKU NAROČNIKU 1 DME DN PRDDMEK: ULDCA: KRAJ: KONTAKTNI TELEFON/GSM: = NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. PODATKI O PLAČNIKU I NAROCILNICA DME DN PRDDMEK: ULDCA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Plačano obdobje: od : do PODPDS: ' NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRDLOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, \ù jih lahleden pridobi miši- Mišice ali zdravje? Prehrambeni dodatki da, toda brez prepovedanih snovi Anabolični androgeni stero-idi ne vplivajo le na izboljšanje športnikovih sposobnosti in se zato štejejo med nedovoljene doping snovi, temveč imajo tudi številne negativne, zdravju nevarne stranske učinke. Na seznamu prepovedanih snovi v slovenskem registru zdravil jih je naštetih okrog sto. V 70. letih prejšnjega stoletja, ko se je začel pojavljati sintetični spolni hormon testosteron, mnoge športne ekipe v njegovi uporabi niso videle nič problematičnega. Kot pravi prim. Janez Tasič, dr. med., specialist kardiolog, je takrat kot mlad zdravnik sodeloval v raznih športnih društvih. »V svetu so uporabljali te hormone, ker povečujejo mišično maso. Mi smo poznali le mešanice sadnega sladkorja in vitaminov ali sol za rehidracijo. V tistih letih so med prvimi začeli te preparate pri nas uživati dvigovalci uteži. Takrat so bili steroidi dovoljeni, saj niti niso bili znani njihovi stranski učinki. Malo se je predvidevalo, da povišujejo krvni tlak. Ko so nekateri dvigovalci uteži umrli, so rekli, da so pač dvignili preveč in da jim je počilo srce _ Desetletje je trajalo, da so potem te snovi prepovedali,« pravi prim. Tasič. Poleg tega meni: »Danes si profesionalnih nastopov v bo- dibildingu žal ne znamo predstavljati brez teh dodatkov, saj se mišične mase ne da povečati tako, da bi lahko dosegali vrhunske rezultate.« Je pa imel prim. Tasič tudi v svoji praksi primer resnih srčnih težav prav zaradi androgenih steroidov. »Pacient je povedal, da jih jemlje, in sam je vedel, da pretirava, ker je hotel nekje zmagati.« Telesna aktivnost tvori hormon Pri ukvarjanju s športom in z rekreacijo pa ne gre brez posebne hrane in dodatkov, ki so dovoljeni. »Kolesar, ki na Prim. Janez Tasič, dr. med., specialist kardiolog primer porabi med treningom 5 tisoč kalorij, jih bo težko nadomestil samo s hrano, saj bi s tem preveč obremenil telo. Bolje je, da uživa koncentrirano hrano in različne dodatke. îdane >rtu doma jskem? vornikom pogledala v ozadje sporočila: prehrambeni dodatki da, toda brez prepovedanih snovi. Špela Ožir se je pogovarjala z enim od osebnih fitnes trenerjev, ki je želel ostati anonimen, razkriva pa nam še drugo plat medalje: obstaja tudi naravni bodibil-ding. Vsaka zgodba ima zagotovo več plati. Tudi ta. Na še kakšen vidik nas lahko opozorite tudi vi. Pišite nam na: tednik@nt-rc.si BPT Do izoblikovanih mišic veliko fantov pride po naravni poti brez uporabe kakršnihkoli prepovedanih substanc, a nekateri se za hitre rezultate poslužujejo tudi steroidov. Kakor pridobljeno, tako izgubljeno Steroidi prisotni tudi na Celjskem Ste se že kdaj ob pogledu na izklesano mišičasto telo vprašali, ali so vsi bicepsi res sad trdega in vztrajnega potenja na fitnes napravi ali le posledica takih ali drugačnih preparatov? Steroidi so se v zadnjem času močno razširili izven kroga profesionalnih športnikov. Na žalost po njih poseže čedalje več mladih fantov, ki v fitnese ne zahajajo, da bi bili »fit«, ampak z željo po čim večji mišični masi. Anabolični steroidi naj bi bili po mnenju osebnega fitnes trenerja, ki želi ostati neimenovan, najverjetneje prisotni tudi v nekaterih fitnes centrih na Celjskem, a to ne pomeni, da jih v drugih športih ni. »Ljudje, ki se ne spozna- vitamine ali omego 3. Ljudje Ampule testosterona, ki so ga na mejnem prehodu Dobovec na našem območju zasegli leta 2009. Šlo je za enega največjih zasegov v tem delu Evrope. jo na fitnes in na dejavnosti, povezane s tem, hitro zamenjajo prehranska dopolnila ali vitamine s steroidi. Prav to so naredili novinarji, ko so pred kratkim na eni od televizij govorili o prekupčevalcih s steroidi, na posnetku pa so kazali to vidijo na naših policah in mislijo, da imamo steroide,« je na začetku pogovora zmote pojasnil osebni trener. Prav zaradi tovrstnih stvari ljudje v isti koš mečejo steroide in prehranska dopolnila. A razlika je očitna. Dodatna športna pre- Nemški olimpijski komite ima na primer posebej skrbno urejen izbor vsega tega.« Sicer pa opozarja, da že sama telesna aktivnost spodbuja k tvorbi spolnega hormona, zato je gibanje tako pomembno. »Če zraven uživamo še hrano, ki omogoča tvorbo mišične mase, je to idealno. Tudi nekateri dodatki, ki ne so- »gradbeni material«, ki ga šele s treningom vgradiš v telo. Brez aktivnosti torej ni rezultata. Moški hormon kot zdravilo Tasič je prepričan, da bo razvoj v prihodnje prinesel tudi na tem področju spremembe, saj vsi želimo ohraniti mladost, lep in privlačen videz ter čim dlje Stranski učinki anaboličnih steroidov: zlatenica, poškodbe jeter, težave s srcem, spremembe razpoloženja, rast notranjih organov, dlani, stopal, obraznih kosti. Za moške so značilni povečana agresivnost, razvoj prsi, plešavost, in impotenca. Pri ženskah se poveča poraščenost, globji glas, menstrualne težave ^ Anabolični androgeni steroidi so derivati moškega spolnega hormona testosterona ali pa imajo podobno delovanje. Njihovi učinki so anabolični, kar pomeni pospeševanje rasti mišic in kosti, kot tudi androgeni, kar pomeni da se razvijejo sekundarni moški spolni znaki. Proizvajalci si prizadevajo razviti take anabolike, ki imajo čim manjši androgeni učinek. Prednost njihove uporabe je v daljših in napornejših treningih in hitrejši regeneraciji po njih. Zaradi tega jih jemljejo predvsem bodibil-derji, dvigovalci uteži, težkoatleti in nogometaši. dijo med prepovedane, ugodno vplivajo na zaviranje propadanja organizma: selen, omega 3, antioksidanti, kombinacije vitaminov in mineralov,« meni Tasič. Opozarja, da so tudi beljakovinski preparati, ki so na prodaj v posebnih trgovinah, le ostati vitalni. Če je nadomestno hormonsko zdravljenje za ženske nekaj običajnega, pa je pri moških redko. Tudi moški z leti pride v menopavzo. Pri tem se zmanjša proizvodnja moških hormonov in nastopijo številne spremembe tako v možganih kot na telesu v celoti. »Obstaja terapija s štirimi injekcijami na leto, ki poveča mišično maso, vitalnost možganov, libido _ Treba pa je prej opraviti številne preiskave, ker je veliko tudi negativnih učinkov,« pravi prim. Tasič in navaja, da je doslej samo enemu svojemu bolniku predpisal tak način zdravljenja. Nasvet, potem na splet »Posvetujte se s svojim zdravnikom, da boste vedeli, v kakšnem zdravstvenem stanju ste,« svetuje prim. Tasič vsem, ki bi se kljub temu radi podali v spletne nakupe prepovedanih snovi. »Sicer pa sem proti nakupom različnih preparatov na spletu, saj iz izkušenj vem, da so antibiotiki pri prodaji na spletu na primer vsebovali le 10 odstotkov predvidene učinkovine. Tako se je lahko pojavila odpornost na antibiotike, ker so bile količine premajhne. Lahko pa pride tudi do prevelikih odmerkov, do zastrupitev zaradi dodatkov, ki so dodani v procesu izdelave še opozarja Tasič. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA (arhiv NT) hrana je sestavljena iz enakih snovi kot vsa tista prehrana, ki jo kupimo v trgovini, le da je prečiščena, lažja za prebavo in v razmerjih, ki jih potrebuje športnik. Povsem drugo so anabolični steroidi, ki vplivajo na hormonsko ravnovesje v telesu in s tem negativno vplivajo na organizem. Središča preprodaje fitnes centri Po besedah osebnega trenerja se je najverjetneje že marsikateri tovrstni center kdaj srečal z njimi, a na tej točki v igro vstopijo lastniki, ki lahko nezakonito preprodajo po tihem podpirajo ali pa jo ustavijo. In prav slednje je pred tremi leti storil eden izmed lastnikov fitnesa: »Prišlo mi je na uho, da so se fantje v garderobi pogovarjali o steroidih oziroma kdo jih lahko posreduje. Kljub temu, da preprodaje nisem videl, sem te člane takoj po- ko je kot osebni trener zahajal v različne ljubljanske fitnese, kjer si lahko naletel tudi na ljudi, ki so uporabljali steroide. To ne pomeni, da so steroidi prisotni le v fitnesih, saj se pojavljajo tudi v drugih športih. Alternativa naravni bodibilding Po izkušnjah osebnega trenerja ne le najstniki, ampak tudi odrasli trenirajo zaradi želje po dobri postavi. Potrebno pa je razlikovati med fitneserji in bodibilderji v najožjem pomenu besede, saj je pri slednjih pravilo jemanje steroidov. Prav zaradi tega se je kot protiutež pojavil naravni bodibildig, kjer tekmujejo brez prepovedanih substanc. »Stvar mi je zelo všeč, zato sem tudi sam bil na enem od tovrstnih tekmovanj v Ameriki. Vsi tekmovalci smo morali dati urin in prvim desetim so ga potem na koncu testirali,« razlaga. Naravni bodibilding je dokaz, da »Ni pravično, da ljudje vse fante z mišicami enačijo in obsojajo. Veliko je takih, ki so za svojo postavo pošteno garali, predvsem pa se marsičemu odrekali. Še posebno me moti, ker lahko nekdo zaradi lenobe z uporabo steroidov pride do enakih rezultatov po bližnjici. Na koncu pa se oba znajdeta v enem košu in s tem tudi naša dejavnost na nek način dobiva negativen predznak, čeprav je naš osnovni namen zdrav način življenja,« pojasnjuje strokovnjak na področju vadbe v fitnesu. Prehrambeni dodatki (vitamini, minerali, proteini) so dovoljeni in so danes del prehrane športnikov, vendar je treba paziti, da v njih ni snovi, ki so prepovedane. slal domov in jim prepovedal obisk fitnesa. So pa bili to tudi tiste vrste obiskovalci, ki so v prostoru zganjali nered in niso upoštevali pravil.« Danes v tem fitnesu steroidi naj ne bi bili prisotni, a kaj člani uporabljajo doma, ne ve nihče. Druga zgodba so bila, po pripovedovanju osebnega trenerja, njegova študijska leta v Ljubljani, se lahko do lepih mišic pride tudi po naravni poti, in sicer z leti treninga ter voljo. Nekaj pa prispevajo tudi genetske ekspozicije. Zavedati se je treba, da je uporaba steroidov le kratkoročna rešitev - kakor hitro pridobljeno, tako hitro izgubljeno. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA ZGODBE IZ KAMRE amra www.kamra.si Načrt za most rudniške železnice čez Savinjo Most čez Savinjo Med večje objekte na rudniški progi Žalec-Za-bukovica je spadal most čez Savinjo. Prvotno je bil projektiran vzporedno z zasebnim lesenim cestnim mostom, in to kot betonski most s tremi odprtinami po 37 m. Zaradi varčevanja in skrajšanja časa za gradnjo so progo speljali čez cestni most. To je bil lesen 110 m dolg most z 11 odprtinami po 10 m. Koze so bile lesene in v slabem stanju, zato so vzhodno stran mosta, kjer so položili tir, malo okrepili. Most je stal na kraju, kjer so včasih pristajali splavi. Ob povodnji 12. septembra 1927 je Savinja most precej poškodovala, tako da cestna stran mosta ni bila več prevozna, saj je voda odnesla eno kozo. Most so sanirali tako, da so na levem bregu dodali 5 provizornih lesenih koz. Zaradi slabega stanja mostu čez Savinjo so vožnjo čezenj ob povodnjih dovolili le, če Savinja ni narasla več kot en meter. Tudi pešci so hodili po železniškem delu mosta in zato bili izpostavljeni nevarnosti, da jih povozi vlak. Potrebe po gradnji novega mosta za železnico čez Savinjo so uvideli Nemci in se kljub vojni začeli pripravljati na gradnjo. Osnutki za most so bili izdelani že avgusta leta 1942, načrti pa decembra leta 1942. Komisijska obravnava je bila 9. julija 1943. Partizani so 8. aprila 1942 neučinkovito minirali most čez Savinjo, septembra 1944 pa so ga zažgali, tako da je ostal le rudniški most, ki je bil dograjen šele v začetku leta 1945. Dokler požgan cestni most ni bil obnovljen, je tudi potniški promet tekel prek železniškega. Na mostu je bil stražar, ki je imel telefonsko povezavo z razkladalno postajo v Žalcu in s separacijo v Zabukovici. Po obvestilu, da pelje vlak, je most zaprl. Zdaj most služi za hojo pešcev in vožnjo kolesarjev. Takoj za mostom čez Savinjo je proga prešla v usek brežine nad Savinjo. V Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. Od leve stojijo delavci na ozkotirni progi Žalec-Zabukovica leta 1952: Slavko Ivanc, Jože Krajnc, Rado Kot, Zdravko Oblak in Branko Polak. tem useku je bil najbolj strm del proge 37 promilov. Od križanja z okrajno cesto v Migojnice je bila proga projektirana zahodno od ceste, zgradili pa so jo kar po cesti do potoka Artišnica. Nadvoz čez Artišnico in cesto pred separacijo je bil sprva lesen, pozneje so zgradili trajnejši objekt, od katerega sedaj stoji še desni opornik. Nakladišče pri rudniku je imelo poleg glavnega tira še en tir za remizo in dva premikalna tira. Naslednji teden bomo pisali o prevoznih sredstvih. KARMEN JEZERNIK, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Industrijski tir za nakladanje premoga na Železniški postaji Žalec Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Vir: Rustja, Karel: Rudniška železnica Žalec-Zabuko-vica, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Žalec 2008, in domoznanska zbirka Medobčinske splošne knjižnice Žalec ter Etnološkega društva Srečno. Celjan svetovni prvak v sodobnem plesu Največji ljubezni devetnajstletnega Gorana Kusića Gogija sta ples in moda Goran Kusić Gogi je lani končal šolanje na umetniški gimnaziji v Ljubljani, smer sodobni ples, zdaj pa obiskuje še baletni oddelek Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Pleše pri plesni šoli Kazina v članski džez selekciji in je še vedno aktiven član Plesnega foruma Celje, kjer je tudi začel svojo plesno pot. V začetku decembra je na Poljskem postal svetovni solo prvak v modernem plesu z lastno koreografijo, uspehu pa je dodal še prvo mesto v skupinskem nastopu. Kdaj ste se začeli ukvarjati s plesom? V četrtem razredu osnovne šole sem se javil, da bom na nastopu za starše odplesal solo. Slučajno je prišla gledat tudi Goga Stefanovič Erjavec iz Plesnega foruma Celje, ki je opazila moj talent in me povabila, da se jim pridružim. Tako sem pri enajstih letih začel plesati v Plesnem forumu. Po besedah sestrične plešem že vse življenje, saj sem se od malega rad vrtel pred televizijo. Plešete klasični in džez balet ter tudi moderni ples, v katerem ste tudi aktualni svetovni prvak. Ste uspeh pričakovali? Upal sem na zmago, saj sem bil v letu 2010 na svetovnem prvenstvu solistično drugi. Treningi od ponedeljka do petka so se torej obrestovali, kajti uspelo mi je sestaviti tri odlične nastope. Bilo pa je precej napeto, kajti pri solističnih nastopih imam grdo navado, da nikoli ne pripravim koreografije vnaprej in tudi na prvenstvu sem improviziral. Kako je s podporo modernemu plesu v Sloveniji? Se vam zdi, da je zapostavljen? Ne bi rekel, da je zapostavljen, ampak da je spregledan, saj te zvrsti niso tako medijsko »pokrite«. Problem je, ker ni opredeljen ne kot šport in tudi ne kot umetnost. Se pa vsekakor nagiba bolj k slednjemu. Druge zvrsti plesa so na prvi pogled veliko bolj udarne in zanimive, pri umetniških pa je bistvo globlje in se moraš v njih precej bolj poglobiti, da jih lahko razumeš. Znani niste le kot odličen plesalec, ampak tudi po svojevrstnem stilu oblačenja. Kaj vas navdihuje? Moda je za plesom moja druga ljubezen in jo spremljam enako kot vse ostalo, kar se dogaja na svetovni modni sceni. Oblačila, ki jih nosim, izberem po trenutnem Goran Kusić Gogi zelo rad pleše tudi v svojem prostem času, saj je redni gost različnih ljubljanskih klubov, kjer pa s plesom ne izstopa. navdihu. Kupim tisto, kar mi je všeč, in v čem mislim, da bi dobro izgledal. Je pa res, da je moja izbira drugačna od večine drugih. Nosite tudi ženske čevlje z visoko peto in uggice. Kako to? Meni je že na sploh všeč ženska dolga estetika in mi je tudi bližja kot moška. Rekel sem si, zakaj ne bi poskusil, in potem je to preraslo v navado. Zdaj jih obujem, kadar grem ven, saj se v njih dobro počutim. Tvoja družina je precej nogometno obarvana, tako oče, ki piše prispevke o nogometu za enega od športnih časopisov, kot oba brata. Glede na to, da je nogomet sinonim za moškost, kako komentirajo tvoj edinstven stil? Niso navdušeni, saj jim ni blizu. Ples še nekako sprejmejo, vendar se s stilom ne sprijaznijo. Meni je ta način všeč, zato tukaj ne puščam manevrskega prostora. S starejšim bratom sva si po oku- su popolnoma različna, ampak se vseeno razumeva. In kako je pri vrstnikih? Glede na to, da sem večinoma obkrožen z žensko družbo, s svojim krogom prijateljev nimam težav, saj so vsi navdušeni nad mojim pogumom. Kar se pa tiče ljudi, ki jih spoznavam na novo, pa naletim na različne odzive. Nekaterim se zdi super, spet drugim odvratno. Mi je pa popolnoma vseeno, saj sem zadovoljen sam s seboj, zato ne potrebujem potrditve drugih. Kje se vidite v prihodnje? Točno še ne vem, ampak zagotovo v tujini, kjer bi mi ples ali moda polnila vsak dan. Moja največja želja je ustvarjati v New Yorku ali Londonu. Letos se nameravam udeležil avdicij za akademijo v Amsterdamu in Rotterdamu. V primeru, da mi ne bo uspelo, je res skrajna možnost tudi študij angleščine. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA ■ w ■ v Le eno pesem se napišem Tak je naslov nove zgoščenke celjskega pesnika in kantavtorja Danija Bedrača Dani Bedrač je predvsem pesnik. Je pa tudi glasbenik. Korak do njegove uglasbene poezije se zdi zato logičen in kratek. Pa ni. Dani Bedrač je na svoj način izbirčen, ko pravi, da vsaka pesem ni za glasbo in obratno, tudi vsaka glasba ni za pesem. Pred dnevi je Dani Bedrač, sicer ustanovitelj legendarne skupine Kladivo, konj in voda, pa zanimive Aletheie, izdal novo zgoščenko »Po vseh teh letih izdajanja plošč in nastopanja sem postal malce len. V zadnjih dveh letih sem tako napisal le štiri pesmi in odločil sem se, da jih izdam na zgoščenki. Prodajam jo na svojih nastopih in na literarnih večerih. Šlo mi je predvsem za to, da imam te štiri pesmi studijsko posnete s precej dobro ekipo,« pove o novi zgoščenki Dani Bedrač. Zadnje čase vas bolj poznamo kot pesnika in manj kot glasbenika, čeprav ste začeli predvsem kot glasbenik z danes legendarno skupino Kladivo, konj in voda. Zakaj od glasbe v poezijo? Poezije sem napisal neprimerno več. Za mano je pet pesniških zbirk, pa krajši roman. Ni pa res, da sem začel z glasbo. Začel sem s poezijo, že v osnovni šoli in v gimnaziji. Šele pozneje sem pod vplivi glasbe, ki sem jo imel rad, roka, Beatlov, Rollingov, začutil potrebo, da svoje tekste izvajam tudi v glasbeni obliki. Kljub veliki količini napisane poezije pa sem v zadnjih dveh letih uglasbil le te štiri pesmi. Skupine Kladivo, konj in voda na žalost mnogih že dolga leta ni več. Vračate pa se z avtorsko zgoščenko. V bistvu gre za moj prvi samostojni cd. Izdal sem sicer mnogo plošč in kaset z različnimi skupinami, a sam, kot Dani Bedrač, nisem izdal še nobene plošče. Za snemanje pa ste zbrali veliko »podporno skupino«, kot ste, po vzoru Janis Joplin, poimenoval sestav, ki vas je spremljal - The holding company. Do tega imena je prišlo povsem po naključju. S prijateljico in glasbeno kolegico Katarino Ivančič sva se na facebooku zafrkavala o imenu skupine. Najprej sem jo hotel poimenovati Dani Bedrač s prijatelji, Katarina pa je napisala The holding company in pri tem je tudi ostalo. Res je bilo pri tem malo zafrkancije, a to ne škodi. Imel sem zelo kakovostno glasbeno ekipo. Z mano je pela Simona Kropec, ki jo poznamo tudi iz skupine Aletheia, klasično kitaro je ob meni igrala še Mateja Blaznik, Vesna Žličar, sicer članica benda Abbey's Road je tokrat bas zamenjala za violino, sodeloval je tudi znani Celjan Aleksander Cepuš z bas kitaro, Boštjan Soklič, sicer duhovni vodja, avtor in gonilna sila skupine Tanta-druj je odigral klasično kitaro, Grega Peer, v katerega studiu smo tudi snemali, je odigral tolkala in električno kitaro, ki jo je igral tudi moj prijatelj, alpinist Iztok Čurči, jaz sem ob vokalih dodal še akustično kitaro in orglice. Od štirih pesmi na albumu ena, Nisva iz istega plemena, ni vaša. Zakaj? Dani Bedrač (desno) s prijatelji na enem svojih rednih boemskih večerov v Mestnem kinu Metropol. To je edina pesem, kjer nisem avtor teksta. Zelo dobro poezijo je napisala Jedrt Malezič, sam sem jo uglasbil in jo vzel za svojo, tudi zaradi njene sporočilnosti. Naslovna pesem albuma je Le eno pesem še napišem. Pa menda ja ne bo zadnja? Tega preprosto ni mogoče vedeti, upam pa, da ni. Sam sem se veliko ukvarjal z ze-nom, bral sem tudi kodeks samurajev. Vsak od samurajev pred smrtjo napiše nekakšno smrtno pesem. Jaz sem to pesem zasnoval kot nekakšen epitaf samemu sebi, čeprav še zdaleč ne nameravam že kar jutri po gobe. Je pa ta pesem vseeno plod takšnega razmišljanja. Imeli ste tudi izlete v druge glasbene vode. Kaj vas je odneslo v eksperimentiranje in kakšni so spomini na te izlete in na takrat tako živahno celjsko alter sceno. Življenje skušam zaznavati čim širše. Ne omejujem se na zgolj en specifičen glasbeni izraz niti ne na zgolj ene vplive, pa naj bodo ti iz roka ali iz etna. V svojem delu sem posegel tudi po džezu, sicer bolj v narekovajih, ker od tistih, ki smo to igrali, ni bil nihče džezist. Posegal sem po alternativi, improvizacijah, elektronski glasbi _ Seveda dajem prednost svojim uglasbenim pesmim in poeziji. Toda, po vsaki plošči, ki je bila zasnovana kot avtorska in je temeljila na poeziji, pa me je zagrabilo drugačno razpoloženje. Začnem se ukvarjati s sin-tisajzerji, ritem mašinami, vsem mogočim. Tudi po tej plošči je tako. Ne pustite se torej vka-lupiti. Ne. Nenazadnje smo tudi s pokojnim Srečkom Lavbi-čem v skupini Kladivo, konj in voda delali glasbo za gledališče, za plesne skupine. Kasneje sem s tem nadaljeval sam. Delal sem za Igen, za Plesni forum a se ne vidim toliko kot komponist in glasbenik. To imam za zraven, za neko svoje počutje. Predvsem sem pesnik in vsaj nekatere pesmi skušam tudi uglasbiti in jih s tem dati ljudem še v eno drugačno življenje. Kakšen je položaj kan-tavtorjev v Sloveniji? Na prste ene roke lahko preštejemo tiste, ki lahko od te glasbe tudi živijo. Vi niste med njimi. V spletni reviji prav zdaj Na zgoščenki Le eno pesem še napišem so ob naslovni skladbi še pesmi Vračanje, Nisva iz istega plemena in Gospod moj. izhajajo intervjuji s petimi avtorji, ki se ukvarjamo s pogledi na slovensko popularno glasbeno tržišče. Skupna točka vseh naših razmišljanj je, da se že sami po sebi čim bolj oddaljimo od tega nekakšnega »mainstreama«. Izjavil sem, brez zamere, da se ne vidim na skupnem odru s Saško Lendero ali Janom Plestenjakom, čeprav delata odlično. Gre za drugo stvar. Mi skušamo biti neposredni in kar se da neodvisni od neke delujoče glasbene produkcije, saj nam le to daje neko svobodo. Ste preveč zahtevni? Mislim, da ne. Ustanovil se je nek zanimiv krog izvajalcev KantFest International, kjer nas je 6, tudi Boštjan Narat iz Katalene, pa Jani Kovačič. Hodimo okoli, po Sloveniji, po Sarajevu. V tej glasbi gre za poslušljive stvari, tu ni alternative, vse je zelo zelo mojstrsko izvajano. A morda je zahtevnost tekstov tista, ki ne pritegne še več poslušalstva. Ne gre za besedila, ki bi šla na prvo žogo, ki bi razveseljevala ali žalostila ljudi. Gre za držo, ki zahteva premislek. Po prodaji izdelkov morda nikoli ne bomo na isti ravni kot Terrafolk, Siddharta ali Plestenjak. Osebno si tudi tega ne želim. Raje sem v ozadju, ohranjam svojo individualnost in delujem s te pozicije. To mi je bolj všeč. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) Bodi del dogajanja V središču Celja razstava fotografij London 2012 Mestna občina Celje in Veleposlaništvo Velike Britanije sta v torek v središču Celja pripravila odprtje razstave na prostem London 2012 - Bodi del dogajanja. Z razstavo, ki sta se je udeležila tudi britanski veleposlanik Andrew Page in župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, so obeležili dvesto dni do začetka letošnjih poletnih olimpijskih iger. Fotografska razstava pripoveduje zgodbo o Londonu, ki bo prvo trajnostno usmerjeno olimpijsko mesto. Organizatorji iger so tako pri ustvarjanju olimpijskega parka postavili nove standarde na področju arhitekturnega načrtova- nja, varovanja okolja, trajnih pozitivnih sprememb skupnosti in prav tako miselnosti ljudi. »Razstava je priložnost, da predstavimo trajnostni vidik letošnjih olimpijskih iger, kar med drugim tudi pomeni, da bo vsa infrastruktura, kasneje namenjena prebivalcem,« je razložila koordinatorka razstave Maja Badovinac z britanskega veleposlaništva. Fotografije, ki v teh pustih januarskih dneh popestrijo mestno središče na stičišču Stanetove in Prešernove ulice v Celju, prikazujejo motive britanske pokrajine skupaj s posameznimi športnimi panogami. »Olimpijsko leto je nekaj posebnega, ne samo za športne navdušence, ampak tudi za vse ostale ljudi, saj gre za največji svetovni dogodek. Odprtje razstave v Celju pa je tpriložnost, da se tudi morda kakšen Celjan odpravi spodbujati slovenske športnike v London,« je pomen razstave za same Celjane izpostavil župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, ki se je po ogledu skupaj z britanskim veleposlanikom Andrewjem Pageom odpravil še v srednjeveški stolp Hotela Evropa, kjer so predvajali deset minutni dokumentarni film z naslovom Game Changer, ki prikazuje priprave Velike Britanije na letošnji osrednji dogodek. ŠO Foto: GrupA Fotografska razstava London 2012 bo v središču Celja na ogled do konca januarja. Z navezo Strnad - Gruev za obstanek Dve okrepitvi v Laškem naj bi prispevali k obstanku v Jadranski ligi Zasedba laškega Zlatoroga je po novincu Aleksandru Gruevu močnejša še za Nejca Strnada. Slednji se v Laško seli iz Rogaške. Nejc Strnad je še pretekli konec tedna nosil dres Rogaške, zdaj pa se je vrnil »domov«. Z Zlatorogom je pogodbo podpisal do konca sezone. Strnad je sicer v Laškem v preteklosti prebil že štiri sezone. Po sezoni 2009/10 je prestopil h grškemu prvoligašu Kavali, kjer pa si je poškodoval koleno, zato je moral prestati kar dve operaciji. Uspešno vrnitev na košarkarska igrišča je potrdil v začetku letošnje sezone, ko se je pridružil Rogaški in znova ujel tekmovalni ritem. »Laško je moj dom« Po vrnitvi v Laško Nejc Strnad ni skrival zadovoljstva: »Veselje je veliko. Najprej bi se rad zahvalil mag. Branku Kidriču, ki mi je omogočil, da še pred iztekom prekinem pogodbo z Rogaško. Vrniti se domov je nekaj najlepšega. Tukaj sem preživel že štiri leta, ki so bila najlepša v moji karieri. Nestrpno pričakujem, da bom znova zaigral. Poškodba? Skoraj leto dni nisem igral, a kljub temu sem se vrnil. Z zdravnikom sva se dogovorila, da bom začel dve stopnički nižje, saj nisem smel začeti na vso moč. Rogaška je bila v tistem trenutku najboljša priložnost in hvaležen sem ji za vse. Zdaj moram na igrišču pokazati, kar se od mene pričakuje, zato bom dal vse od sebe.« Igralce že Nejc Strnad bo v nedeljo znova oblekel »pivovarski« dres. dobro pozna. »To so super fantje in zagotovo ne bo težav. Zelo lepo so me sprejeli. Sicer pa se je v Laškem vedno igrala dobra košarka in zato sem še bolj vesel, da sem se vrnil. Dodaten motiv oziroma plus zame je Jadranska liga. Motivacije zagotovo ne bo manjkalo,« je zaključil Nejc Strnad, ki bo lahko zaigral že na nedeljski domači tekmi proti Ce-deviti. Strnad je sicer s 1.760 točkami tretji najboljši strelec kluba. Pred njim sta Miljan Goljovič in Mileta Lisica. Iz Irana v Slovenijo Aleksandar Gruev, ki se je košarkarjem Zlatoroga pridružil pred tremi tedni ter že odigral tri tekme, se je dobro vključil v novo okolje. Iz tekme v tekmo se njegova forma očitno stopnjuje. O počutju v novem okolju je dejal: »Tukaj je super. V Bolgariji se igra podobna košarka, zato se dobro počutim. Všeč mi je taktika, trener in pa igralci. Vse je v najlepšem redu.« Nazadnje je igral v Iranu, kjer se košarka od tukajšnje zelo razlikuje. »V Iranu je igra veliko bolj groba. Tam ni nikoli taktičnih zamisli. Veliko bolj mi je všeč evropska košarka,« je pripomnil Gruev. Trener Zlatoroga Ivo Sunara je ob prihodu dejal, da bosta najmanj dve okrepitvi nujno potrebni, zdaj so se njegove napovedi uresničile. O novih močeh je dejal: »Mlada ekipa je potrebovala izkušenost. Zdaj smo to uresničili in to je najpomembneje. Kot zadnji je prišel Nejc Strnad, ki je bil pripravljen, da okrepi našo ekipo. Želim mu lepo vrnitev in naj se doma dobro počuti. Je pravi profesionalec in verjamem, da bo na igrišču za ekipo pustil dušo in srce.« V Laškem naj bi zdaj iskali le še primernega igralca na poziciji petice. MITJA KNEZ, foto: GrupA Dobro izhodišče Dobovca in Nazarij Mlada velenjska ekipa je peta V 1. ligi dvoranskega nogometa je bilo odigranih 14 krogov, do konca jih ostaja še sedem. Tako ekipama Dobovca kot tudi Nazarij trenutno kaže zelo dobro, vendar na razpolago je še enaindvajset točk. Dobovec pred zadnjo tretjino tekmovanja na lestvici zaseda odlično drugo mesto. Za vodilno Litijo zaostaja za osem točk. Pred tretjim Oplastom ima prednost treh točk, Puntar zaostaja še za eno več. Zasedba Dobovca, ki jo vodi Aleš Poredski, ima po štirinajstih krogih devet zmag, dva neodločena rezultata in le tri poraze. Dobovec je v preteklem krogu z 2:3 pred domačimi gledalci izgubil proti Litiji. Za gostitelje sta zadela Uroš Kroflič in Aleš Marot. Danes bodo ljubitelji dvoranskega nogometa v Rogatcu znova prišli na svoj račun, ko v goste prihaja ekipa Kixa iz Ajdovščine. Že morebitna točka gostov bi bila veliko presenečenje, saj je Dobovec nesporni favorit srečanja. Nazarje drži priključek Ekipa Nazarij je pretekli konec tedna na gostovanju pri Bronxu v Škofijah zabeležila zelo pomembno zmago. Četa Ilije Pezića je slavila s 3:2. Domači so v 15. minuti povedli z 1:0, a je že minuto zatem izenačil Drago Kugler. Bronx je v tretji minuti drugega polčasa prišel do vnovičnega vodstva, vendar pa so Nazarčani še enkrat več uspeli izenačiti. Natančen je bil Blaž Metulj. Ta igralec je v zadnji minuti tekme odločil zmagovalca, potem ko je prekršek za rdeč karton storil Marko Hrvatin, Blaž Metulj pa je uspešno realiziral strel z desetih metrov in poskrbel za veselje v taboru Nazarij. Domači so že v 31. minuti ostali brez Aleša Šmona, ki je prejel direktni rdeči karton. Nazarje, ki se je pred letošnjo sezono v 1. ligo uvrstilo iz nižjega ranga tekmovanja, ima po 14. krogih zelo dobro izhodišče, saj zaseda peto mesto (16 točk). Prvih šest se bo uvrstilo v končnico tekmovanja. Nazarje ima trenutno pet zmag, en neodločen rezultat in osem porazov. Velenjčani v sredini lestvice V 2. futsal ligi je letošnjo sezono začela tudi ekipa ŠND Veplas iz Velenja. Gre za mlado ekipo, ki jo vodi Drago Adamič. Domače tekme igra v Rdeči dvorani. Velenjčani po desetih krogih na lestvici zasedajo solidno peto mesto, ki še ohranja upanje na morebitni skok navzgor. Na desetih tekmah so petkrat slavili, enkrat remizirali in štirikrat izgubili. V prejšnjem krogu so z visokih 8:1 ugnali Benedikt. Po dvakrat so zadeli Matjaž Štraus, Žan Špacapan in Arnel Mahmutovič, po enkrat pa Gregor Glušič in Seudin Softić. Po desetih krogih prepričljivo vodi Vuko iz Ljubljane. Nedeljski gost Velenja bo Tomaž. MITJA KNEZ Foto: GrupA Vsi na sliki so s trenutnim stanjem na lestvici lahko več kot zadovoljni. V modrem dresu Nazarij Matej Banovšek ter v ozadju člana Dobovca Rok Mordej in Uroš Kroflič (od leve). »Grofje« zakorakali v najtežji del sezone Zahtevne priprave nogometašev za spomladanski del - Velenjčani brez Mujakoviča Nogometaši Celja so zakorakali v zimske priprave na spomladanski del sezone. Priprave so po besedah nogometašev pričakovano najtežji del sezone. Do začetka drugega dela prvenstva ostaja še enainpetdeset dni. Trener članskega moštva NK Celje Damjan Romih je imel na prvem treningu 23 nogometašev. Manjkal je le reprezentant Toga Serge Akakpo, ki se je treningu priključil včeraj. Po daljšem obdobju smo videli Matjaža Deželaka, ki je uspešno saniral dolgotrajno poškodbo. Damjan Romih in njegova pomočnika Oskar Drobne ter Mladen Dabanovič sta imela tako na voljo naslednje igralce: Amela Mujčinovića, Matica Kotnika, Jasmina Diz-dareviča, Saša Bakariča, Stefana Ristovskega, Tadeja Vid-majerja, Davida Bezovnika, Sebastjana Gobca, Klemna Medveda, Dejana Krljanovi-ča, Denisa Popoviča, Marija Močiča, Zorana Pavloviča, Iztoka Močivnika, Romana Bezjaka, Nenada Đakoviča, Tadeja Kotnika, Benjamina Verbiča, Bekima Kapiča, Marka Krajcerja, Alena Romiha in Tadeja Gabra. S peterico igralcev pa je celjski klub sporazumno prekinil sodelovanje. Damjan Romih je po uvodu priprav dejal: »Za začetek smo igralce testirali in poka- zalo se je, da so kondicijsko na zavidljivi ravni. Nekateri so dobro pripravljeni, nekateri nekoliko slabše. Zdaj se moramo dobro pripraviti, da bomo potem v prvenstvu dobro igrali. Treba je delati tako, da se mladi igralci uveljavijo in da s tem pridobijo prepotrebne izkušnje, potem bodo lahko izpolnili svoje cilje oziroma ambicije.« Napadalec Tadej Kotnik je pripomnil: »Priprave so zagotovo najtežji del v sezoni, saj so treningi zelo zahtevni, a treba se je zavedati, da nam le tako lahko uspe. Pridno moramo trenirati in nadejam se, da bomo v spomladanskem delu sezone naredili še korak naprej.« V tem tednu se ekipa pripravlja v fitnesu in na atletskem štadionu, treningi pa temeljijo predvsem na stabilizaciji oziroma izboljševanju kondicijske pripravljenosti. »Knapi« odslovili Mujakoviča Velenjčani so priprave začeli dan prej kot Celjani. Sprva bodo trenirali v Velenju, februarja pa odpotovali na priprave v Rovinj. Priprav s preostalim moštvom ni začel Amel Mujakovič, ki na veliko začudenje zapušča štadion Ob jezeru. Mujakoviču je pogodba z Rudarjem potekla ob koncu jesenskega dela sezone, vodstvo kluba pa se je od- Zadnjih sedem krogov V domačem košarkarskem prvenstvu se obeta zanimiva končnica Košarkarjem v domačem prvenstvu ostaja še sedem krogov. Trenutno stanje na lestvici obeta sila zanimivo končnico rednega dela. Med prvimi štirimi ekipami, ki se bodo uvrstile v ligo za prvaka, so tri ekipe s Celjskega (Elektra, Zlatorog, Šentjur). Šoštanjčanom kaže zelo dobro, saj zaostajajo le za vodilnim Heliosom. Laščani so tretji, Šentjurčani četrti. Parklji zagrozili, zatem odpovedali V prvi tekmi 12. kroga 1. SKL so Laščani s 93:64 brez težav odpravili Parklje. Ljubljančani so sicer po prvi četrtini vodili s 23:20, a zatem pričakovano doživeli visok poraz. Zlatorog se je z delnim izidom 10:0 odlepil na varno prednost, ki jo je povišal na visokih 31 točk, na koncu pa slavil za 29. To je bila osma zmaga »pivovarjev«. Trener Ivo Sunara nad začetkom ni bil zadovoljen. »Tekmo nismo dobro začeli. Peterica igralcev ni bila v istem ritmu. Ko smo pred drugo četrtino povzdignili glas, je bilo nato užitek gledati preostale tri četrtine.« Sunara proti Parkljem ni mogel računati na poškodovane Vladimir-ja Panića, Jako Brodnika, Luko Dimca in Jureta Škifiča. Gostujoči predstavnik kluba Tone Corel si je po tekmi privoščil nedopustno potezo, ko je v uradni izjavi dejal: »Čestitam trenerju Trifunoviču, ki je očitno dobro delal v Laškem in sadovi njegovega dela so vidni že od daleč.« Košarkarska zveza je Parklje kaznovala s 100 evri, med drugim pa zapisala, da je bila izjava žaljiva. Lokalni derbi Šoštanjčanom Lokalni obračun Hopsov in Elektre je na Polzeli pripadel gostom, ki so slavili s 83:73. Elektra je ob polčasu vodila za trinajst točk, toliko kot tudi pred zadnjo četrtino, posledično pa prišla do zaslužene že devete letošnje zmage. Pri poražencih je Dmitry Sviridov dosegel 16 točk, na drugi strani je bil najučinkovitejši Men-sud Julevič, ki jih je vknjižil 23, dve V Luciji tudi Celjanke Letošnjo All Star košarkarsko tekmo bo v nedeljo gostila Lucija. Na obalo bodo odpotovale tudi štiri članice celjskega Athetea - Tina Trebec, Teja Oblak, Anja Klavžar in Sanja Orozović. Trebčeva je na spletnem glasovanju za najboljše igralke prejela največ glasov (1.148). Druga je bila Kristina Baltič iz ekipe AjM (1.081) Pri trenerjih je največje število glasov prejel Damir Grgič. Spremljevalni program bodo sestavljale zabavne igre, kjer bosta nastopili tudi Marica Gajić in Lea Jagodič (obe Athlete). All Star prireditev se bo s tekmami mlajših selekcij začela ob 12. uri, poslastica pa bo ob 18. uri, ko bodo zaigrale članice. Le-te bodo letos zaigrale po novem sistemu, saj bosta 30 minut pred začetkom tekme ekipi sestavili košarkarici, ki sta v glasovanju prejeli največ glasov. MiK Foto: SHERPA Trener Celja Damjan Romih in njegov pomočnik Oskar Drobne imata v uvodu priprav na voljo 24 nogometašev. ločilo, da sodelovanja ne bo podaljšalo, čeprav je bil 29-letni Mujakovič v prvi polovici prvenstva eden izmed ključnih igralcev zasedbe Milana Đuričića. Na devetnajstih tekmah je dosegel dva gola. MITJA KNEZ Foto: SHERPA manj je prispeval Tadej Horvat. Trener Elektre Gašper Potočnik, ki v letošnji sezoni z rezultati preseneča, je po slavju dejal: »Tekma je bila pričakovano težka in pravi lokalni derbi. Mi smo na hitro povedli in nekako celotno tekmo dokaj mirno nadzorovali rezultat, vendar pa ni bilo lahko priti do zmage. Nam je pa novoletni premor zelo dobro koristil, ker so bili igralci že izčrpani. Zdaj smo znova dobro pripravljeni.« O trenutnem stanju na lestvici je pripomnil: »Blizu smo uvrstitvi med najboljše štiri ekipe, a v športu je vedno tako, da dokler ne dosežeš cilja, nisi naredil ničesar. Iz tekme v tekme bomo morali potrjevati trenutno stanje. Še naprej moramo trdo trenirati in verjeti v pozitiven rezultat.« Hopsi, ki še lahko sanjajo o ligi za prvaka, a naloga je zdaj izjemno otežena, bodo jutri gostovali pri Rogaški, ki je v isti situaciji. K Elektri, ki se ji počasi že nasmiha uvrstitev med najboljše štiri ekipe, jutri prihaja v goste Mercator. MITJA KNEZ Odbojkarice in odbojkarji kot dan in noč V 1. državni odbojkarski ligi zbujata oba šempetrska kluba trenutno mešane občutke. Odbojkarice Alianse uspešno držijo drugo mesto, moški SIP pa ne najde poti iz brezna. Dekleta so trenutno pet točk za vodilnimi Koprčankami. Na enajstih tekmah so kar desetkrat slavila in le enkrat izgubila. Jutri bodo gostila Formis Bell, ki je na lestvici tri mesta nižje. Do konca rednega dela sezone ostajajo le še trije krogi. Odbojkarji zašli v neznano smer Povsem drugačna zgodba je pri odbojkarjih. Šempe-trčani na štirinajstih tekmah niso niti enkrat slavili, kar pomeni, da bodo sezono končali na repu lestvice. Na dosedanjih tekmah so vknjižili le osem zmagovitih setov, dvainštirideset so jih izgubili. Jutri bodo v 15. krogu gostovali pri državnih prvakih, odbojkarjih ACH Volleya in kaj drugega kot vsaj dostojen odpor je težko pričakovati, saj so Ljubljančani zgodba zase. MITJA KNEZ Članica Celjskega Athletea Tina Trebec je na v glasovanju za All Star ekipo prejela največ glasov. PANORAMA KOŠARKA 1. SKL, 12. krog: Zlatorog - Parklji 93:64; Omič 20, Ata-nackovič, L. Lapornik 17, Vu-jasinovič 9, M. Lapornik 8, Ž. Dimec 7, Gruev 6, Mali 5, Nikolič Smrdelj 4; Rizvić 18, Urbas 14. Vrstni red: Helios 21, Elektra 20, Zlatorog 19, Šentjur, Maribor 18, Rogaška, Hopsi 16, Geoplin Slovan 15, Parklji 13, Mercator 12. (MiK) Sportni KOLEDAR Petek, 13. 1. KOŠARKA 1. SKL, 12. krog, Ljubljana (Kodeljevo): Geoplin Slovan - Šentjur (18.30). MALI NOGOMET 1. SL, 15. krog, Tolmin: Puntar - Nazarje (19), Rogatec: Dobovec - Kix (20). Sobota, 14. 1. KOŠARKA 1. SKL, 12. krog: Rogaška - Hopsi, Šoštanj: Elektra - Mercator (19). 2. SKL, 14. krog: Portorož - Konjice (19), Šenčur - Terme Olimia (20). ODBOJKA 1. DL, 15. krog, Ljubljana (Tivoli): ACH Volley - SIP Šempeter (19). 1. DL, 12. krog, Šempeter: Aliansa - Formis Bell (19). Nedelja, 15. 1. KOŠARKA Jadranska liga, 16. krog, Laško: Zlatorog - Cedevita (17). MALI NOGOMET 2. SL, 12. krog: Velenje - Tomaž (17.30). iiiiww.radiocelje.coni Speči oškodovanci ostajajo brez denarja in dokumentov Nevarna avtocestna počivališča: vse več tatvin! Pred časom so iz tujine prihajale novice o številnih napadih, tatvinah in vlomih v osebna in tovorna vozila na avtocestnih počivališčih. Storilci so se pri tem lotevali različnih trikov, zavajanj in tudi nevarnih napadov, da so okradli lastnike vozil. Glede na število tatvin, ki se v zadnjih mesecih pojavljajo na avtocestnih počivališčih na Celjskem, je možno domnevati, da vedno bolj nevarno postaja tudi naše območje. Lastnikom vozil na avtocestnih postajališčih pokradejo denar, dokumente, gorivo. Na srečo se še ni zgodil fizični napad na voznike, ki so v tujini pri takšnih ropih in tatvinah tudi poškodovani. Pred nekaj dnevi so trije neznanci na počivališču Tepanje okradli romunske državljane, ki so po naporni vožnji počivali v svojem vozilu. Lastnika avtomobila so najprej opozorili, da ima prebodeno pnevmatiko in ponudili pomoč pri menjavi. Naivnost je lastnika vozila stala ogromno, saj so pri tem Romune okradli, pobrali so jim dokumente in večjo količino denarja. Enako se je zgodilo pred časom tudi na Lopati. Storilci so pri tem izredno spretni, saj oškodovanci šele kasneje opazijo, da so jih okradli. To še zdaleč sta edina primera, le nekaj dni pred tem so neznanci prav tako v Tepanju dvema tujcema ukradli poleg denarja in dokumentov še telefone. Škode je bilo za dva tisoč evrov. Na Lopati je iz nekega avtomobila izginil kovček z denarjem in dokumenti. Tatvine si sledijo veči- Avto moto zveza Slovenije je pred leti s pomočjo avtomobilskih klubov ocenjevala številna avtocestna postajališča v Evropi. Slovenska sicer niso bila ocenjena tako zelo slabo, v primerjavi z ostalimi državami pa bi se dalo še marsikaj izboljšati. Pri ogledu so ocenjevali tudi ponudbo in urejenost počivališč, obregnili so se tudi ob nezadostno osvetljenost počivališč, predlagali pa so še boljšo opremljenost z lahko dostopnimi in ponoči osvetljenimi telefoni za klic v sili. Tuji vozniki tovornjakov so lahka tarča tatov in roparjev najbolj v času, ko počivajo po dolgotrajni vožnji. noma po enakem vzorcu - ko lastnik vozila spi ali počiva po dolgi vožnji! Ne kradejo le denarja, na Lopati je konec preteklega leta iz rezervoarjev dveh tovornjakov izginilo 1400 litrov goriva! Ravno počivališče na Lopati je za tatove očitno prava vaba. V samo nekaj zaporednih nočeh lansko jesen so tatovi iz tovornjakov pokradli tisoč litrov nafte, v vseh tatvinah so bili oškodovani tuji vozniki, ki so v parkiranih vozilih počivali. Neprekinjen nadzor počivališč je skoraj nemogoč, policija sicer izvaja obhode, na DARSU pa so nam povedali, da » _ cestninski nadzor nima pooblastil v zvezi z izvajanjem nadzora avtocestnih počivališč«. Število kaznivih dejanj na avtocestnih počivališčih iz Lopa^ Policija izvaja na počivališčih tudi oglede. Pri odkrivanju in preprečevanju tatvin in vlomov na počivališču sodelujejo tudi s kriminalisti v civilu. Celjska policija: »Voznikom svetujemo, da na avtocesti ne ustavljajo neznancem, v kolikor pa kdo prenočuje v vozilu, naj ne odpira vozil neznancem. Torbice, denarnice in vrednejše predmete naj skrijejo, tudi če so sami prisotni v vozilu.« Pregled policijskih poročil za lansko leto pokaže, da je bilo največ kaznivih dejanj predvsem na počivališču Lopata. leta v leto raste. Lani je bilo takšnih tatvin 21. »Najpogosteje je šlo za drzne tatvine torbic, denarnic, mobitelov. V največ primerih so bili oškodovani tujci, ki so spali v vozilih. Storilci so kazniva dejanja najpogosteje izvršili zgodaj zjutraj ali zvečer, v nekaterih primerih tudi čez dan in sicer na avtocestnih počivališčih Lopata, Zima in Tepanje,« so pojasnili na celjski policiji. (Ne)varnosti na avtocestnih počivališčih smo se dotaknili že lani poleti, ko smo se pogovarjali s komandirji policijskih postaj, v katera območja spadajo tudi ta tri počivališča ob avtocesti na Celjskem. Vprašali smo jih, ali so že zaznali kakšne napade na tovornjakarje, kot se dogajajo v tujini. Tam so namreč že primeri, ko naj bi speče voznike tovornih vozil menda sprva omamili, nato pa jim iz vozil pokradli ne le dokumente ampak tudi izdelke, predmete, ki so jih prevažali. Toda takšnih kaznivih dejanj pri nas (še) ni. Zgodil pa se je že napad na voznika z nožem, vendar se je voznik obranil, storilec pa zatem pobegnil. Pred tedni se je na enem izmed avtocestnih počivališč na Celjskem zgodil tudi poskus posilstva, o čemer smo že poročali. Kako kradejo? Zavajanje s prazno pnevmatiko je trenutno »hit«, torej je ta čas najpogostejši način, kako nekoga na počivališču okrasti. Storilci včasih tudi dejansko prebodejo pnevmatike, nato pa voznikom sledijo. »Ko se vozniki zaradi predrte pnevmatike ustavijo, jim storilci ponudijo, da jim bodo pomagali pri menjavi. Ko voznik izstopi iz vozila, mu ukradejo predmete iz vozila in pobegnejo,« še pojasnjujejo na policiji. Glede na opise oškodovancev, ki tatvino prijavijo policiji, naj bi bili storilci najpogosteje tujci. Največkrat gre za Romune, Bolgare ali Madžare. Zanimivo je, da se tudi med oškodovanci največkrat pojavljajo tujci ravno iz teh držav. »Predvidevamo, da gre za organizirane skupine, ki se s takšnim načinom izvrševanja kaznivih dejanj ukvarjajo v več državah,« so zapisali kriminalisti v odgovoru na naša poizvedovanja. Tatovi so izredno iznajdljivi in organizirani. Med tatvinami oziroma vlomi je eden izmed sostorilcev skoraj vedno ob uvozu na avtocesto, kjer spremlja dogajanje. V primeru, da opazi policijsko patruljo ali koga, ki bi jih lahko odkril, obvesti svoje pajdaše in pobegnejo. Sodeč po izkušnjah iz preiskav takšnih dejanj vlamljajo in kradejo kar po tekočem traku, torej se prestavljajo iz enega počivališča na drugega. Nato zbežijo v tujino, kjer s takšnim početjem nadaljujejo. Ravno zato je preiskovanje zelo težko, saj temelji na sodelovanju s tujimi policijami, kjer pa veliko birokracije vpliva tudi na daljši čas preiskav. V tem času pa storilci kradejo dalje _ Da so takšna kazniva dejanja resnično redko preiskana, so nam na policiji tudi potrdili. »Počnejo jih tujci v tranzitu, torej tisti, ki prehajajo skozi našo državo. Že ob naznanitvi oškodovancev storilci najverjetneje že zapustijo naše območje, v določenih primerih celo državo. S policijami v tujini sicer dobro sodelujemo, težava pa je v tem, ker nam oškodovanci nudijo zelo slabe opise oseb in vozil, ki jih uporabljajo storilci,« še dodajajo celjski preiskovalci. Ker je večina ta- tvin v času, ko tovornjakarji spijo oziroma počivajo in kaznivega dejanja sploh ne zaznajo, pa še opisa storilcev seveda ni. SIMONA ŠOLINIČ Foto: Grup INFO 113 Spet gorelo v celjskem zaporu Konec preteklega tedna so morali celjski poklicni gasilci spet posredovati v prostorih celjskih zaporov v Linhartovi ulici v Celju. V eni izmed celic naj bi zapornik, sicer odvisnik od mamil, zanetil požar in se pri tem poškodoval. Ogenj so prvi opazili pravosodni policisti, ki so začeli prvi gasiti ter rešili obsojenca. Poškodovanemu zaporniku je najprej pomoč nudila ekipa nujne medicinske pomoči, ki ga je nato odpeljala v celjsko bolnišnico. To je v zadnjem obdobju dni že drugi požar v celjskih zaporih. V začetku decembra je namreč prav tako gorelo, požar pa naj bi takrat zanetili zaporniki sami, ko so zažgali posteljo. Takrat večje škode in poškodovanih ni bilo, so pa kriminalisti storilca nato ovadili. Prav tako je minuli konec tedna gorelo tudi v podjetju Paron v Spodnji Rečici pri Laškem. Ogenj je uničil 150 kubičnih metrov žagovine, višina škode pa še ni znana. Posredovali so prostovoljnih gasilci iz Laškega in Rečice. V Paronu je v silosu do zdaj že gorelo, ognjeni zublji pa so pred leti poškodovali tudi ostrešje kompresorske postaje in električno napeljavo. SŠol Škode naj bi bilo za več kot tisoč evrov. (foto: PGE Celje) »Nikoli ne bom pozabila, kako me je pogledal« Sonja Smodiš: »Od udarcev sem bila črna po vsem telesu Torkovo sojenje Celjan-ki Sonji Smodiš za umor svojega nasilnega partnerja leta 2001 v Novi vasi je potrdilo naše domneve, da se obtoženki odpira možnost pogojne kazni. Tožilstvo je namreč spremenilo obtožnico. Zdaj ji očitajo kaznivo dejanje, ki ga je storila v posebnih okoliščinah, saj je psihično in fizično nasilje partnerja trpela 15 let. Takšna obtožnica daje podlago sodišču, da ji izrečejo še milejšo kazen kot so to storili v prvem sojenju (sodbo za tri leta zapora je vrhovno sodišče razveljavilo). Zagrožena kazen za spremenjeno obtožbo je od 6 mesecev do 15 let zapora. Če ji izrečejo kazen zapora do dveh let, jo bodo verjetno obsodili pogojno. Sodba bo znana 26. januarja, tako je že namignila sodnica Jožica Arh Petko-vič, ki je predsednica senata. Takrat bodo zaslišali le še psihiatrično izvedenko, ki bo pojasnila, v kakšnem stanju (ne)prištevnosti je Smodiševa morila. Psihiatrično izvedensko mnenje je bilo že na prvem sojenju obtoženki naklonjeno, saj je bilo razvidno, da je bila v bistveno zmanjšani pri-števnosti zaradi strahu za svoje življenje. V torek so že zaslišali priče, ki so vse Sonja Smodiš na ponovnem sojenju. vztrajale pri svoji prvi izpo-vedbi, saj je vmes minilo že 11 let, kar je vplivalo tudi na njihov spomin. Smodiševa se je zagovarjala s solzami v očeh in še vedno trdi, da se ne spominja, da je proti Hacetu z nožem zamahnila štirikrat, od tega je medicine je na ponovnem sojenju le še potrdil svoje prvotno mnenje o stopnji Hacetovih poškodb. Senatu je še razlagal, kako na njegovo fizično sposobnost vplivajo posledice vbodov z nožem v prsni del telesa. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA bil usoden vbod v srce. Ravno psihiatrinja, ki bo pred senat stopila 26. januarja, je potrdila njene navedbe: da se zaradi izjemnega strahu Smodiševa resnično ni mogla zavedati, kdaj, kolikokrat in da ga je sploh zabodla. Izvedenec sodne Kot je znano, je Smodi-ševa Haceta umorila 28. septembra 2001 v večernih urah, po njegovem prihodu domov. »Ko mu nisem odzdravila >dober večer< ampak >dober dan< mi je dejal, da sem >prasica, ker ne vidim, da je že tema<. Prijel me je pod brado, z drugo roko me je boksal v glavo _ Nekako sem se mu izmuznila iz prijema in stekla v kuhinjo in iz predala vzela nož _ Vem, da sem krilila z rokami, on se je vseskozi spravljal name z brcami in boksanjem _ kot da bi imel 10 nog in 10 rok _ Nikoli ne bom pozabila njegovega pogleda _ Ne spominjam se, kako dolgo je trajalo, vem, da sem stekla do sosedov, kjer se mi nihče ni oglasil, on pa za menoj _ Bala sem se nato sem se obrnila in pred njegovimi nenehnimi udarci stekla nazaj v stanovanje _ Takrat se je sesedel INFO113 V Parižljah trije poškodovani V torek zjutraj se je na regionalni cesti v križišču za Parižlje zgodila huda prometna nesreča. 49-letni voznik osebnega avtomobila je zapeljal v križišče proti Šentrupertu, ravno takrat pa je iz smeri Šentruperta po prednostni cesti pravilno pripeljal 27-letni voznik tovornega avtomobila. 27-letnik je začel zavirati, vendar trčenja ni uspel preprečiti. 49-letnik in eden izmed njegovih sopotnikov sta v trčenju dobila hude poškodbe, tretji sopotnik pa se je lažje ranil. (foto: PGE Celje) Na streho Celjski poklicni gasilci so morali v ponedeljek zjutraj nuditi pomoč ekipi nujne medicinske pomoči, saj so iz zvite pločevine skupaj reševali voznika osebnega vozila. Nesreča se je zgodila na avtocesti Vransko - Šentrupert v smeri Celja. V nezgodi je bilo udeleženo eno osebno vozilo, ki se je prevrnilo na streho. (foto: PGE Celje) Sodniška afera »prišla« do obtožnice Je dokazov res dovolj? Na Specializiranem državnem tožilstvu RS so nam v sredo potrdili, da so v ponedeljek vložili obtožnico zoper celjskega okrožnega sodnika Milka Škoberneta, nekdanjega direktorja laške komunale Marjana Salobirja ter celjskega podjetnika Esa-da Ramića. Vsem očitajo kaznivo dejanje jemanje podkupnine. Z obtožnico so zaokrožili en del afere o domnevni sodniški podkupnini, ko naj bi trojica zahtevala denar od Celjana Celjana Esada Čehajića v zameno, da mu Škoberne kot sodnik odpravi pripor oziroma tiralico, saj je bil Čehajić takrat v postopku in na begu zaradi posredovanja pri prostituciji. Salobir in Ramić naj bi bila le posrednika, največjo vsoto denarja naj bi dobil ravno sodnik. Dokler sodišče ne odloči pravnomočno v tej zadevi, so vsi trije nedolžni in vse ostalo so le očitki. Toda od vsega začetka se neuradno omenja, da je v preiskavi bilo zbranih ogromno obremenilnih dokazov proti trojici, številni pogovori z domnevnimi vpletenimi naj bi policija posnela in arhivirala. Hišno preiskavo so kriminalisti opravljali pred letom dni na sodnikovem domu na Vrhu nad Laškim, fotografije o tem so zaokrožile v javnosti. Takrat smo pisali, da je ugled celjskega okrožnega sodišča padel kot še nikoli doslej, njegovo vodstvo je nato odredilo pregled kar 225 zadev, v katerih je Škoberne kakorkoli sodeloval s svojim delom. Vrh celjskega višjega sodišča je po pregledu zaradi nekaterih ugotovljenih morebitnih kršitvah predlagal uvedbo disciplinskega postopka ter podal predlog za ponovno izdelavo ocene sodniške službe. Škoberne od izbruha afere ne opravlja več sodniškega dela. Bil je celo v priporu, nato pa je vrhovno sodišče pritrdilo njegovemu odvetniku Tomažu Bromše-tu, da je bil pripor nezakonit. Bromše je vztrajal, da bi moral o imuniteti sodnika odločati državni zbor, kar pa se ni zgodilo, saj je bil pripor takrat za Škoberneta odrejen zgolj na podlagi sklepa man-datno-volilne komisije. Zaradi takšne kršitve Škoberne lahko zahteva odškodnino. V ponedeljek vložena obtožnica še ni pravnomočna. SŠol Foto: SHERPA Takole so lani januarja Milka Škoberneta na zaslišanje pospremili številni kriminalisti. ■i* , ■■ Čudežne, a ne vsemogočne Resnice in zmote o matičnih celicah iz popkovnične krvi - ^Kje shraniti ni vprašanje! Popkovnično kri dobijo iz popkovnice po porodu, posteljica pa je še vedno v maternici. Ko porodničar prereže popkovnico, iglo zabodejo v njeno veno, kri pa steče po cevki v sterilno vrečko. V laboratoriju kri pregledajo, nato pa zamrznejo v tekočem dušiku na -196 stopinjah Celzija. Tako je lahko zamrznjena neomejeno dolgo. Šole za starše, ki jih v času nosečnosti organizirajo po zdravstvenih domovih na Celjskem, po novem predstavljajo tudi shranjevanje matičnih celic iz popkov-nične krvi. Gre za celice, ki so v vseh človeških tkivih, zaradi njih pa ima naše telo sposobnost regeneracije in obnavljanja ob poškodbah. Uporabljajo jih pri zdravljenju nekaterih bolezni. Matične celice iz popkovnične krvi so še posebej cenjene zaradi svoje mladosti. Strokovnjaki se tako strinjajo, da je te celice smiselno shraniti. Tu so starši velikokrat pred veliko dilemo. Obstajajo namreč zasebne banke, v Sloveniji tri, ki za shranjevanje zahtevajo plačilo. Lahko pa celice otroka starši darujejo v javno banko, vendar tam bodo na voljo tudi drugim bolnikom. S presaditvijo matičnih celic lahko trenutno pozdravijo nekatere rakave bolezni, nekatere dedne motnje presnove in nekatere bolezni, kjer gre za okvaro imunskega sistema. Namestnica direktorja za preskrbo s krvjo pri Zavodu RS za transfuzijsko medicino (ZTM) dr. Polonca Mali poudarja, da drugih bolezni, ki jih nekatere zasebne banke za shranjevanje matičnih celic oglašujejo, matične ^^ iJ i f dr. Polonca Mali celice ne morejo pozdraviti. Obstajajo pa raziskave, tudi klinične študije, da bi z matičnimi celicami zdravili multiplo sklerozo, nekatere bolezni centralnega živčnega sistema, bolezni srca in jeter, sladkorno bolezen, mišično nega in dobre za človeka, poudarjajo vsi strokovnjaki. Kljub temu pa opozarjajo, da ne gre za čudežno paličico in da niso vsemogočne. Na to še posebej opozarjajo strokovnjaki na ZTM, saj v nekaterih zasebnih bankah z navajanjem sposobnosti matičnih celic tudi zavajajo. S tem se strinja tudi direktor edine slovenske zasebne banke matičnih celic Biobanke doc. dr. Miomir Knežević, ki je prej delal na ZTM, še vedno pa je tudi predavatelj na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Knežević razlaga, da je v raziskave matičnih celic treba vlagati: »Ta pot je dolga, trnova in draga. Ampak če nikoli nanjo ne greš, nikoli ne boš prišel ugotovil ali je v matičnih celicah samo potencial ali je tukaj tudi dejan- V slovenski javni banki bodo matične celice zbirali do števila 2.000. To število namreč po vseh normativih zadošča za našo državo. Potem bodo vzorce le dopolnjevali. Do danes so zasebne banke zbrale že precej več vzorcev. Neocelica okoli 3.000, Biobanka okoli tisoč, okoli petsto pa Izvorna celica. distrofijo in poškodbe hrbtenjače. Ena izmed teh študij poteka tudi v Sloveniji. Da so matične celice resnično nekaj zelo poseb- Dvom glede uporabnosti Matičnim celicam iz pop-kovnične nihče ne odreka njihove kakovosti. Poleg tega jih je zelo lahko pridobiti, postopek je neboleč, takoj po rojstvu otroka. Celice po testiranju takoj zamrznejo, kar pomeni, da so na voljo takoj, ko bi jih bolnik potreboval. Največja prednost teh celic pa je njihova mladost, zaradi česar se veliko hitreje razmnožujejo. Matične celice vam lahko sicer odvzamejo tudi dr. Metka Krašna Po svetu je v javnih bankah shranjenih okoli pol milijona vzorcev popkovnične krvi. Iz slovenske javne banke popkovnične krvi še niso uporabili, so pa slovenski bolniki že uporabili tujo popkovnično kri. Trikrat so jo uporabili za transplantacijo pri otrocih, pred kratkim pa je odrasel bolnik dobil kar dve enoti popkovnične krvi iz tujega registra. sko kaj terapevtskega. To ni čudežno zdravilo, ampak bo verjetno zelo močno orožje medicine v bodočnosti. To kažejo vse napovedi.« iz kostnega mozga, vendar bodo stare. Matične celice iz popkovnične krvi so komaj rojene. Nikoli v življenju nismo tako zdravi kot ob rojstvu. Zato so tako dragocene. Njihova velika slabost pa je ta, da jih je zelo malo. Vodja enote za shranjevanje popkovnične krvi dr. Metka Krašna iz ZTM pravi, da jih je kar tisočkrat manj kot pri odraslem človeku. Poleg tega je verjetnost, da jih bomo kadarkoli v življenju uporabili, zelo majhna. Zdravstveni vestnik navaja, da je trenutno verjetnost, da bomo matične celice potrebovali v prvih 20 letih življenja okoli 0,02 odstotka, do starosti 40 let približno 0,05 odstotka in do starosti 70 let le 0,23 odstotka. Pasti obstajajo Terapevtsko vrednost matičnih celic še vedno dokazujejo. Zato je razumljivo, da strokovnjaki skupine za transplantacijo ne morejo priporočati shranjevanja matičnih celic. Kljub temu jih ne odsvetujejo. Opozarjajo pa na različne pasti. Shranjevanje v zasebnih bankah stane. Zato strokovnjaki svetujejo, da se ljudje dobro pozanimajo o vseh prednostih shranjevanja in smiselnosti tega. Majhna uporaba celic je nedvomno eno izmed vprašanj, ki si jih starši naj postavijo. Poleg tega opozarjajo, da matične celice sicer lahko pozdravijo nekatere dedne bolezni, ampak ne otrokove lastne celice. Te celice so namreč z dedno boleznijo že obremenjene, kar pomeni, da otroku s tako presaditvijo ne bi prav nič pomagali. Malijeva ob tem opozarja tudi na nekatere druge bolezni: »Lahko je vprašljivo tudi zdravljenje nekaterih rakavih bolezni, kot so levkemije, ker je to tudi določen zapis, ki je prinesen in obstaja v matičnih celicah. Takrat smo pač nemočni in žal z lastnimi celicami, ki bi bile shranjene, ni možno pozdraviti teh bolezni.« ŠPELA KURALT Foto: arhiv ZTM Javno, zasebno ali hibridno Nekateri strokovnjaki se sprašujejo, ali je smiselno, da ljudje plačajo za shranitev matičnih celic več tisoč evrov, glede na to, da je zdravljenje dednih bolezni vprašljivo in da je verjetnost, da bomo matične celice potrebovali, zelo majhna. Predstavniki zasebnih bank imajo seveda drugačne argumente. Prav vsi poudarjajo, da je matične celice smiselno shraniti in da vprašanje, katera banka je boljša - ali zasebna ali javna - ni smiselno. Vedeti je treba le, da bodo matične celice, ki so shranjene v zasebni banki, na voljo le tistemu, ki mu pripada- Javno ali zasebno? de, niso slovenskih vzorcev še nikamor pošiljali. V nobeni zasebni banki, ki deluje v Sloveniji, matičnih celic še niso uporabili. Kar je glede na verjetnost uporabe v prvih 20 letih življenja tudi razumljivo, če vemo, da je prva zasebna banka v Sloveniji vrata odprla šele pred dobrimi štirimi leti. Vodja trženja v Neocelici, ki sodeluje z nizozemsko banko Cryo-Save, Martina Oražem razlaga, da je napačno razlagati, da je shranjevanje matičnih celic nesmiselno, če jih v prvih 20 letih ne bomo uporabili: »Glavnina matičnih celic je uporabljena za zdravljenje od- Javna banka Zasebne banke odvzem odvisno glede na regijo* ^ 24 ur na dan shranjevanje neomejeno od 1 do 25 let cena brezplačno od 1.590 do 2.890 EUR * Popkovnično kri lahko v celjski porodnišnici darujete vsak dan, razen od petka od 8. zjutraj do sobote do 11. dopoldne. jo oziroma družini otroka. Pri javni banki se celice shranijo anonimno in jih lahko prejme kateri koli bolnik po svetu, ker je tudi slovenska javna banka matičnih celic v svetovnem registru. Do danes, mimogre- raslih, zato je smiselno, da ljudje s hrambo celic nadaljujejo. Tudi strošek za nadaljevanje shranjevanja je nižji.« Direktor Biobanke Knežević pravi, da je matične celice preprosto treba shraniti, če ne v zasebno, pa vsaj v javno banko, saj matičnih celic ne bi smeli zavreči. Poudarja pa: »Noben resen znanstvenik, noben resen ponudnik ne v zasebnih ne v javnih bankah ne more trditi, da bo ta vzorec uporabljen. Ampak če tega vzorca nimate, ga na starost tudi ne morete uporabiti, če bi se do takrat dokazalo, da so te celice vendarle uporabne.« Ali darovati v javno banko ali shraniti v zasebni banki je vprašanje, ki je vsaj malo zabrisano pri tako imenovanih hibridnih bankah. Še en zasebni slovenski ponudnik Izvorna celica sodeluje z nemško banko Vita 34, ki je tako imenovana hibridna banka. Direktor Izvorne celice Ian Jan razlaga, da se tisti, ki v Viti 34 shranijo celice v zasebne namene, lahko odločijo, da bi postali potencialni darovalci: »Dodatno delajo tipizacijo celic. Če bodo našli nekje na svetu nekoga, ki bi mu vaše celice pomagale, vam to opcijo predstavijo. Odločitev vaša. Ker se celice shranjujejo na dolgi rok, to pomeni, da lahko celice nekega danes 70-letnika pomagajo neki 3-letni punčki.« Kljub temu, da Izvorna celica sodeluje s hibridno banko, se za to možnost slovenski starši ne morejo odločiti, ker v Sloveniji to ni dovoljeno. Sicer pa Jan nadaljuje, da so v Viti 34 v hibridno banko stopili prav zaradi nasprotovanj javnih bank zasebnim. Danes se napoveduje, da bodo javne banke, kot jih poznamo danes, izginile, še dodaja Jan: »To se zelo dobro vidi tudi v Sloveniji. Gre namreč za težave s financiranjem, zato tudi nič ne naredijo za promocijo. To delamo samo zasebne banke. Prihodnost naj bi bila tako v teh hibridnih bankah.« ŠK KOMENTAR Za vsak slučaj bi verjetno vsi shranili Vprašanje, ali shraniti matične celice ali ne, ni pravo. To dandanes sploh ne bi smelo biti vprašanje, poudarjajo strokovnjaki. Shranjevanje je smiselno. Podatki namreč kažejo, da bodo matične celice v prihodnosti vedno močnejše orožje medicine. Njihov razcvet naj bi bil po letu 2025. In kakšen bo ta razcvet in kdo bo imel kaj od cvetenja? Odgovorov ni. Danes zna medicina z matičnimi celicami zdraviti določene bolezni, vendar niti približno ne vseh. Verjetnost, da boste te celice kdaj koli v življenju potrebovali, je manj kot odstotek. Če seveda upoštevamo bolezni, ki se jih da s temi celicami zdraviti danes. Čeprav je verjetnost majhna, je zadeva sila nerodna, če ste ravno vi med tistim manj kot odstotkom, ki bi mu matične celice prišle prav. Kam shraniti matične celice, je morda bolj relevantno vprašanje. Shranjevanje je v Sloveniji možno v javni in v treh zasebnih bankah. Mimogrede, v nekaterih evropskih državah je shranjevanje v zasebnih bankah prepovedano. Evropska unija zasebnih bank ne prepoveduje, ker morajo imeti ljudje izbiro. Če želijo in imajo seveda predvsem finančne zmožnosti, lahko shranijo celice, kjerkoli želijo. Zdi pa se, da bi bil skoraj greh, da celic ne bi darovali v javno banko, če jih ne želimo ali ne zmoremo shraniti v zasebni. Če bo v javni banki dovolj vzorcev, bodo v prihodnosti morda lahko rešili življenje tudi komu starejšemu, ki se je rodil takrat, ko o matičnih celicah nismo vedeli še popolnoma nič. Strokovnjaki zato spodbujajo darovanje v javno banko. Ta pa, žal, za svojo promocijo ne naredi praktično nič. Ne delajo 24 ur, v materinskih šolah, konkretno v celjski, pa predavajo le predstavniki zasebnih bank. Ti se borijo za vsak vzorec matičnih celic. Nekatera zasebna podjetja obljubljajo marsikaj. Preveč. Dejansko zavajajo. Mladi bodoči starši, ki bi za svojega nerojenega otroka naredili vse, so tako pred še večjo dilemo. Bodo slabi starši, če matičnih celic ne bodo shranili zasebno, torej samo zanj? Seveda se tudi med zasebniki najdejo pošteni. Ki povedo, da matične celice niso čudežne, in ki se zavedajo, da vsi ne morejo plačati nekaj tisoč evrov, čeprav na obroke. Ti spodbujajo tudi shranjevanje v javni banki. Na različnih spletnih forumih lahko beremo, da starši velikokrat shranijo matične celice prvega otroka v zasebni banki, za vse ostale otroke pa v javni. Tudi celice sorojencev namreč lahko pomagajo. Zdi se, da bi matične celice v zasebne banke shranili vsi, če bi imeli denar. Za vsak slučaj, ker se nikoli ne ve. Ampak kaj, ko ti pri recimo dednih boleznih lastne celice nič ne pomagajo. Takrat bi si zelo želeli, da bi kdo matične celice daroval tudi v javno banko. Morda so hibridne banke res edina rešitev. In pa zavedanje, da bo vedno dovolj tistih, ki si shranjevanja v zasebnih bankah ne morejo privoščiti. Žal in (na žalost) na srečo. ŠPELA KURALT Bolj in manj strogi kriteriji shranjevanja Prav vse banke testirajo popkovnično kri na različne viruse, kot so HIV, hepatitisa B in C, sifilis in podobno. Javna banka gre še korak dlje. Ker bodo te celice dostopne širši javnosti, morajo biti neoporečne. Zato morajo bodoče matere izpolniti tudi vprašalnik o boleznih v družini, zato da izključijo vse možnosti, da bi bile celice na kakršen koli način obremenjene. Podobno storijo tudi v hibridni banki. V ostalih zasebnih bankah tega ni, ker tudi ni potrebe, saj bodo celice uporabljene le za otroka, za katerega so shranjene. Tudi zaradi vseh teh strogih kriterijev v javni banki shranijo le 26 odstotkov krvi, ki jo odvzamejo. Največkrat pa kri zavrnejo, ker jo je premalo ali pa je prestara. Da je prestara se lahko zgodi tudi zato, ker javna banka ne deluje 24 ur na dan vsak dan. Če tako recimo rodite v Celju popoldne in se odločite, da bi kri darovali v javne namene, ne bo šlo, ker bo do ponedeljka, ko bi jo obdelali, prestara. Tega v zasebnih ni. Tam delajo ves čas. Druga težava pa je premajhna količina krvi. Javna banka jo sicer potrebuje malo več, ker bodo celice uporabljene za druge ljudi, ne za tistega, ki je celice daroval. Kljub temu pa v zasebnih bankah shranijo tudi tiste vzorce, ki imajo premalo matičnih celic in danes zagotovo ne bi bili uporabni za zdravljenje. Oražmova iz Neocelice ob tem pojasnjuje: »Delež vzorcev, ki kriterija količine matičnih celic za redno shranjevanje ne dosega, je zelo majhen. So pa tudi vzorci, ki so pogojno dovolj veliki. Pri teh čakamo na uradno potrditev metode namnoževanja matičnih celic, ki je sedaj v fazi kliničnega testiranja. Že beremo o primerih zdravljenja z namnoženimi matičnimi celicami, ko bodo lahko iz manj celic dobili dovolj velik pripravek za zdravljenje. Te pogojno dovolj velike vzorce prav tako shranijo, če se starši za to odločijo, s tem, da bo plačilo za shranitev sledilo šele po potrditvi metode namnoževanja. Takih vzorcev, kjer pa je res premalo matičnih celic za shranitev, je manj kot en odstotek.« Podobno odgovarja tudi Knežević, s tem da v Biobanki staršem shranjevanje odsvetujejo, če je celic premalo, ker to nima smisla. Pri mejnih vrednostih pa jih obvestijo, da ne gre za terapevtsko dozo, da pa še vedno lahko shranijo te celice. Tudi Izvorna celica deluje na tak način, s tem da so njihovi kriteriji v primeru shranjevanja v hibridni banki izenačeni z javno banko. ŠK IZBERITE NAJ KNJIGO PO PRIPOROČILU BUKVARNE NOVEGA TEDNIKA Zap. št. Avtor Naslov Priporoča 1. SAVIANO ROBERTO Gomora TATJANA CVIRN 2. FLAUBERT GUSTAVE Gospa Bovary SIMONA ŠOLINIČ 3. ZAGORKA JURIĆ MARIJA Pekel na prestolu BISERKA POVŠE TAŠIC 4. KRANJEC MIŠKO Povest o dobrih ljudeh BISERKA POVŠE TAŠIĆ 5. ŠTROMAR GAL MAJA Misli name, ko ti je lepo ŠPELA KURALT 6. MANZANO MANUEL Zajec in pol BRANKO STAMEJČIČ 7. GAJIC IVO Branko Oblak DEAN ŠUSTER 8. VIEWEGH MICHAL Učna ura ustvarjalnega pisanja IVANA STAMEJČIČ 9. PIRJEVEC JOŽE Tito in tovariši dr. TONE KREGAR 10. INKRET ANDREJ In stoletje bo zardelo dr. TONE KREGAR 11. peČnik vlado Rak rana slovenske vernosti SIMONA ŠOLINIČ 12. CAWTHORNE NIGEL Spolno življenje diktatorjev TATJANA CVIRN 13. MEHARI SENAIT G. Ognjeno srce BISERKA POVŠE TAŠIČ 14. ILEK ŽAN JANEZ Meja na Sotli 1991-2011 BRANKO JERANKO 15. McCANN COLUM Naj se širni svet vrti BRANKO STAMEJČIČ 16. FERRARI RENATO Murva Fabijanijevih URŠKA SELIŠNIK 17. STROPNIK IVO Nikoli odrasle pesmi in uganke ANDREJA PETROVIČ 18. BAGOLA BREZINŠČAK BOŽIDAR Moje slovenske izkušnje BRANEJERANKO 19. PAUSCH RANDY Igraj pošteno MARIJANA KOLENKO 20. HIGGINS CLARK MARY Rada pleše, rada ima glasbo ŠPELA OŽIR glasovalni listič Spoštovani bralci Novega tednika, vabimo vas, da glasujete za knjigo, ki vas je med priporočenimi najbolj navdušila. Pravila glasovanja: Vsakdo lahko odda le en glasovalni listič. Glasujete lahko samo za eno od navedenih knjig, ki smo jih v obdobju od septembra do decembra 2011 prebrali in priporočili člani redakcije Novega tednika in Radia Celje in naši gostujoči bralci iz sveta podjetništva, kulture, znanosti. Izbrane knjige vam sicer ne bomo podarili, vas bomo pa zagotovo prijazno nagradili. Med vsemi prejetimi glasovalnimi lističi bomo namreč tri tudi izžrebali. IZREŽITE GLASOVALNI LISTIČ IN NAM GA DO 31. JANUARJA 2012 pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Glasujem za knjigo pod zaporedno številko: _ IME IN PRIIMEK: NASLOV: GSM/TELEFON: E-MAIL: Obkrožite: a) sem naročnik Novega tednika b) občasno berem Novi tednik 20 PISMA BRALCEV / HUMORESKA NOVI TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO I PREJELI SMO Lepo je v naši domovini biti upokojenec Res je, v Sloveniji je lepo biti upokojenec, saj »plača« prihaja redno na tekoči račun. Tako smo si upokojenci -Vse najboljše iz • Laškega! ■ : ' DU Škofja vas, ki se tudi imenujemo Malo manj mladi, organizirali novoletno srečanje v četrtek, 22. 12. 2011. To smo si lahko privoščili kljub temu, da se pokojnine niso v novembru nič povečale in tudi nekaj denarja je ostalo od nakupov. Na praznovanju se nas je zbralo okoli 90 upokojencev vseh starosti, ki nas je zabaval ansambel Rešitev nagradne križanke Pivovarne Laško iz Novega tednika številka 102 Geslo: VSE NAJBOLJŠE IZ LAŠKEGA IZID ŽREBANJA: 1. nagrado, windstoper Pivovarne Laško, darilno pakiranje iC cider (5+1 gratis kozarec), 1/24 bandidos sun in 1/24 Laško malt breskev, prejme: Jožef Kovač, Vrbno 31č, Šentjur. 2. nagrado, košarkarsko žogo Pivovarne Laško, darilno pakiranje iC cider (5+1 gratis kozarec), 1/4 Laško malt jabolko, 1/4 Laško malt breskev, 1/24 bandidos sun, prejme: Erika Parašuh, Breg pri Polzeli 62a, Polzela. 3. nagrado, košarkarsko žogo Pivovarne Laško, darilno pakiranje iC Cider (5+1 gratis kozarec), 1/4 Laško malt jabolko, 1/4 Laško malt breskev in 1/24 bandidos sun, prejme: Valentin Štancar, Gorica 22i, Šmartno v Rožni dolini. 4.-7. nagrado, darilno pakiranje iC Cider (5+1 gratis kozarec), 1/4 Laško malt jabolko, 1/4 Laško malt breskev, 1/6 bandidos sun, prejmejo: Franc Čanžek, Vodnikova 5. 3000 Celje; Žiga Vodišek, Rimska cesta 2b, Laško; Zvonka Rebula, Ul. borcev 47, Maribor; Marjana Les-jak, Miklavž 12, Tabor. Slovenskih šest, tako da smo vsi veselo plesali do polnoči, ko smo s penino nazdravili novemu letu. Če bi bodoči predsednik vlade videl bogato obložene mize in kako veselo in mladostno še upokojenci plešejo, bi sigurno pokojnine še zmanjšal, delovno dobo pa povečal glede na vitalnost upokojencev pri plesu. Kar zasmilili so se nam bivši poslanci, ki bodo siromaki morali dobivati enoletno nadomestilo plače in se ne bodo mogli več prehranjevati v parlamentarni menzi in bi si skoraj zaslužili varstveni dodatek, da bi lahko preživeli in se prehranjevali v dražjih restavracijah. Pravilno je, da vlada z novim letom ukinja varstveni dodatek, saj se je dogajalo, da so upokojenci, ki so ga prejemali, začeli graditi razkošne vile, kupovati drage avtomobile in jahte, s tem so pa ogrozili tajkune, ki so do svojega premoženja prišli na zakonit način. Prav je tudi, da se ukinja državna pokojnina, ki so jo dobivale nezaposlene gospodinje na vasi, saj se je tudi tu začela bohotiti bogatija, ki je pred uvedbo teh pokojnin ni bilo zaznati. Prav je imel tudi predsednik DeSUS Karel Erjavec, ki je pristal na zamrznitev pokojnin za pol leta, kar smo vsi upokojenci z veseljem pozdravili in bi pristali tudi na to, da ostanejo pokojnine za vedno zamrznjene, tako kot je partijska knjižica bivšega predsednika Milana Kučana. Prav je tudi, da se socialna pomoč preimenuje v socialni kredit, ki ga bodo morali dediči prejemnika nekoč vračati in s tem se bo začela nova nacionalizacija premoženja revežev, ki bo obremenjeno s hipoteko, ponovilo se bo leto 1945 in država bo zopet postala lastnik premoženja, ki so si ga ljudje ustvarili s socialno pomočjo. JOŽE JURC, Škofja vas Invalid in RTV-naročnina Bralka omenja, da je invalidka, ki prejema dodatek za pomoč in postrežbo. Zanima jo, če je kot invalidka upravičena oprostitve plačila televizijske naročnine. Iz Službe za odnose z javnostjo v RTV Slovenija odgovarjajo: »Zakon o RTV Slovenija določa, da lahko uveljavljajo oprostitev plačila RTV-prispevka - med različnimi kategorijami fizičnih oseb - socialno ogroženi ter invalidi, ki imajo ugotovljeno 100-odstotno telesno okvaro. Invalidi z nižjim odstotkom ugotovljene telesne okvare so oproščeni plačila le v primeru, če prejemajo dodatek za postrežbo in tujo pomoč. Oprostitev velja tudi za osebe, ki so trajno izgubile sluh. Za socialno ogrožene se štejejo prejemniki denarne socialne pomoči (na podlagi odločbe centra za socialno delo) in prejemniki varstvenega dodatka (na podlagi odločbe zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Oproščeni so za enako obdobje, za katero so upravičeni do prejemanja socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka. Iz razloga invalidnosti lahko zavezanci uveljavljajo oprostitev le na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali drugega organa, ki ugotavlja stopnjo invalidnosti. Za gluhe osebe, pri katerih odločba ali sklep ne potrjujeta trajne izgube sluha, potrebujemo za obravnavo vloge tudi izvedensko mnenje, na podlagi katerega sta bila odločba ali sklep izdana. Oprostitev iz razloga invalidnosti je trajna.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Iz lonca Hermince Runtolič Jaz in moja malenkost. In malo o meni Angleži imajo čudovit izraz, ko hočejo povedati, da gre izključno za njih. »Me, myself and I«. Moj okoren poskus prevoda bi bil: »Jaz in moja malenkost. In še malo o meni«. Temu, o čemer bom pisala, na kratko rečem sindrom MMI, prvič pa sem ga opazila pri nekem prijatelju. Fenomena-len je bil. Po daljšem času sva se recimo srečala. Vedno me je pogledal naravnost v oči, me prijel za roko, ter, vsaj meni se je zdelo, z občutkom in resničnim zanimanjem vprašal: »Kako si kaj, draga Herminca?« No, ko sem zajemala sapo, da bi odgovorila na prijazno vprašanje, je on že odločno nadaljeval: »Veš, jaz Sledil je dolgotrajen traktat o tem, kako se ima, kako se počuti, tisoč drobnih, navidez pomembnih in še veliko več nepomembnih malenkosti o tem, kje je bil, koga je srečal, kaj je razmišljal _ Vmes si je komaj vzel toliko časa, da je zajel sapo in odpil požirek kave. Jaz sem le kimala, začudeno gledala, na pravih mestih vstavljala enozložnice: »Aja? Res? Mhm! Ojoj! Ne!« Ko se je možakar počasi izpel in sem pomislila, da je zdaj prišlo mojih pet minut, v katerih bom lahko osebi, ki se šteje za mojega prijatelja, povedala, kaj se mi dogaja in kaj me muči, je ponavadi pogledal na uro. Z resnim obrazom je odkimal in rekel: »Madonca, kako beži čas! Ne zameri, a mudi se mi. Saj si v redu, ne? Mi boš drugič povedala, kaj je novega!« In je odpeketal, da se je kadilo. Naslednjič se je zgodba seveda ponovila. Imam sorodnika, ki prav tako trpi zaradi sindroma MMI. »Pokliči, če kaj rabiš, ni problema,« mi vedno zatrjuje. In sem ga nekoč res rabila. Jadrno je pritekel, ko sem ga poklicala. »Kako si? V redu, kajne? Lepo! Poslušaj, kaj se mi je pripetilo, resnično ne vem, kaj naj naredim. Dobro, da sem prišel, rabim tvoj nasvet. Povej mi, kaj misliš o tem in tem In sem spet lahko le poslušala. Ko je končal, sem v dveh stavkih povedala, kako vidim rešitev njegovih težav, a mu očitno ni bilo prav. »No, ja, mislim, da ni tako!« je namrgodeno odvrnil. Nato je v skladu z receptom MMl pogledal na uro in zavzdihnil, da ga čakajo in upa, da mi je zdaj bolje. Če kaj rabim, naj pokličem: »Itak, madonca, a smo žlahta ali ne?« Potem sem ugotovila, da je sindrom bistveno bolj razse-žen, kot sem mislila. Naštejem lahko kar nekaj prijateljev obeh spolov, ki trpijo zavoljo njega. No, bi sicer dejala, da bolj trpi njihova okolica kot oni, a ne bodimo malenkostni. Zdaj jih pogosto poslušam s pol ušesa, kadar me pokličejo. Ali pa se, če nisem pri volji za njihovo razpredanje, enostavno ne oglasim. Že nekaj tednov me je zdaj preganjala neka bežna znanka. Telefon je zabeležil nešteto njenih klicev, neod-govorjenih, ker mi pač ni bilo do pogovora. Potem sem se le javila, iz slabe vesti. »Joj, kako si!!!!« je zacvilila. »Toliko mislim nate. Pri vas je vse v redu, kajne? Ne veš, kako zelo te pogrešam. Jaz sem tako sama, vso nedeljo ni bilo nikogar, odkar mi je umrla mama, ni nikogar več k hiši Blablabla _ brez konca in kraja. Ja, res ji je blazno mar, kako je z mano! Hotela je samo nekomu po- vedati, kako se ima. Pa če bi bila vsaj moja prijateljica _ Tako sem pač, iz vljudnosti in ker je bila polna luna, ki dobro trka, navrgla nekaj polprijaznih fraz, pospremljenih z obljubo, da pridem na obisk, ko bom v njenih koncih. Ob svetem Nikoli, seveda. Potem sem se malo zamislila. Je kaj narobe z menoj, sem postala tudi jaz zakrknjena in trda? Vedno sem se imela za sočutno osebo, zdaj pa se obnašam takole _ Tuhtala in tuhtala sem, kaj je z menoj, potem sem prišla do sklepa. Še vedno sem razumevajoča oseba za vse, razen za tiste z izrazitim sindromom MMI, ki želijo samo jamrati in jih za vse ostale okrog njih eno figo briga. Takih vsaj nekaj časa ne želim v svojem življenju. Recimo tako dolgo, dokler se mi sluh pošteno ne poslabša _ Vam je všeč tokratna petkova humoreska Mateje Reba z naslovom Jaz in moja malenkost. In še malo o meni? Svoje mnenje nam zaupajte na elektronski naslov: tednik@ nt-rc.si V Črno goro z Relaxom, Novim tednikom in Radiem Celje Dolge peščene plaže vas bodo očarale tudi v posebni ponudbi turistične agencije Relax. Od 9. do 16. junija namreč pripravljajo prav posebne počitnice, ki jih boste lahko preživeli tudi v družbi ekipe Novega tednika in Radia Celje. Vabijo nas v Črno goro, v predel Su-tomore, v hotel Nikšić. Le za ceno 339 evrov, na katero vam do 15. januarja ponujajo še 10 odstotni popust, do 15. februarja pa 5 odstotni popust, bomo uživali v »all inclusivu«, ki vključuje samopostrežni zajtrk, kosilo in večerjo, pijačo pri aperitivbaru od 10. do 22. ure (domače žgane pijače, domače rdeče in belo vino, pivo, kavo, brezalkoholne pijače), uporabo ležalnikov in senčnikov na hotelski plaži do zasedbe prostih mest, animacijski program za otroke in odrasle in zabavni večer. Avtobusni prevoz je brezplačen. En otrok od drugega do dvanajstega leta bo lahko užival brezplačno, plus en otrok do drugega leta. Otroci stari od dvanajst do petnajst let imajo 50-odstotni popust. Več informacij boste dobili ob obisku poslovalnice turistične agencije Relax v Celju, v Stanetovi ulici 16 oziroma na telefonski številki 03-42-88-320. Podrobne podatke najdete tudi v aktualnem first minute katalogu na strani 244. Črna gora je v neverjetno hitrem času postala visoko-kakovostna turistična desti-nacija. V turistično ponudbo vključuje načela trajnostnega razvoja, svojo burno zgodovino in naravne danosti. Črnogorci so ponosen narod, ki ga je oblikovala burna zgodovina. To se med drugim kaže tudi v njihovem zavedanju bogastva naravne in kulturne dediščine. Črnogorski turizem tako postaja vse pomembnejši na svetovnem zemljevidu. Turistična ponudba je na vsakem koraku polna presenečenj in neverjetnega razvoja. In to bomo junija spoznavali skupaj. Največ zanimanja med turisti, tudi slovenskimi, je vsekakor za črnogorsko Primorje. Tivat, Herceg Novi, Boka Kotorska, Budva, Bečići, Petrovac, Sutomore, Bar in Ulcinj so najpomembnejši turistični centri na obali. Sem prihajajo družine, mladi popotniki, avanturisti, športniki _ Črna gora zadovolji tudi najzahtevnejše goste. Črnogorska obala po mnenju mnogih premore najlepše plaže v Sredozemlju. Kristalno čisto morje, izredno ugodna klima, dobro razvita turistična infrastruktura ter Dolge peščene plaže nas vabijo v Črno goro, še posebej na poseben program z Novim tednikom, Radiem Celje ter turistično agencijo Relax med 9. in 16. junijem. zanimiva črnogorska kulinari-ka so dodatni razlogi za obisk te skrivnostne državice ob jadranski obali. Štirje narodni parki Črna gora ima štiri narodne parke. Najbolj ponosni so na Lovčen, kjer je v veličastnem mavzoleju pokopan njihov največji pesnik, vladika in diplomat Petar Petrović Njegoš. Mavzolej stoji na nižjem od dveh vrhov Lovčena, saj je bila to izrecna želja tega vladarja. Lovčen je hkrati simbol in varuh črnogorske svobode. Ostali narodni parki so Ska-darsko jezero, največje jezero na Balkanu, Durmitor, kjer teče slikovita reka Tara, katere kanjon je vpisan na seznam Unescove naravne dediščine, in Biogradska gora s prostranim pragozdom. Pod zaščito Unesca je še stari mestni del Kotorja. Pravi biser pa so še nekatera obalna mesta s svojimi starimi mestnimi jedri: Budva, Stari Bar in Ulcinj. Nikjer na svetu na tako majhnem prostoru ne najdemo toliko raznolikosti kot v Črni gori. Ko se na morju turisti že dolgo kopajo, je na Žabjaku še do junija mogoča smuka. Brez hitenja! Ob obisku Črne gore nikakor ne smete zamuditi pokuši-ne kulinaričnih dobrot. Najbolj znane jedi v črnogorski kuhinji so njegoški pršut, bokeljski brodet, pašticada, makaruli _ Ob morju pa navdušuje odlična sredozemska kuhinja z dobrotami iz morja. Pripravljajo tudi okusne jedi iz dimljenega krapa iz Skadarskega jezera. V notranjosti Črne gore pa pripravljajo jedi iz jagnjetine in teletine. Znani so tudi siri, ki jih lahko kombinirate z odličnimi vini. Tradicionalno pecivo so »priganice^<, miške, ki jih servirajo z medom in lozo. Najbolj priljubljena avtohtona črnogorska vina so vranac, kr-stač in žižak. Poseben sloves ima vranac, ki mu pripisujejo zdravilne učinke. Za konec pa samo še povabilo legende črnogorskega turizma Branka Dikija Kaže-negre: »Vabljeni v Črno goro - deželo, v kateri je prepovedano hiteti«. SIMONA BRGLEZ Bon za 50 evrov Za letovanje v Črni gori v hotelu Nikšić med 9. in 16. junijem si lahko prislužite tudi bon v vrednosti 50 evrov. 15 bralcem Novega tednika, ki boste napisali predlog za animacijski program oziroma animacijsko igro, ki naj jo pripravi ekipa Relaxa ter Novega tednika in Radia Celje na našem skupnem letovanju, bo turistična agencija Relax podarila bon v vrednosti 50 evrov za to letovanje. Vaše predloge bomo v Novem tedniku ob]avili 24 januarja, v uredništvu pa jih pričakujemo do 20. januarja. Svo]e predloge posl]ite na naslov Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Cel]e, s pripisom Relax. 22 RADIO, KI GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 14. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem, 24.00 SNOP (Radio Celje) NEDELJA, 15. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Kaja Bisckey, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 16. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Kaja Bisckey, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 17. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SREDA, 18. januar Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Sora) ČETRTEK, 19. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora) PETEK, 20. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) Takole smo z našimi izletniki lani krenili v zeleno ^ Jubilej v zelenem Zeleni val je letos zaplul v petnajsto, jubilejno sezono. Toliko časa se namreč že družimo s koristnimi nasveti o uporabi zdravilnih zelišč, opozarjamo tudi na strupene zeli, v oddajo, ki je na sporedu vsako sredo med 11. in 12. uro, vabimo strokovnjake, zeliščarje, zeliščarska društva in se veselimo novih znanj, ki nam jih posredujete poslušalci. In krog poslušalcev se iz leta v leto širi. Poslušate nas z vseh koncev in krajev, do koder seže glas Radia Celje, zadnje čase pa tudi prek interneta. Klici v naš studio, kjer oddaja poteka »v živo«, kot to rečemo v radijskem jeziku, prihajajo vse od Murske Sobote, Hrastnika, Solčave, Slovenj Gradca, iz Savinjske doline, Kozjanskega in tudi iz mestnih stolpnic. Postali smo velika družina, ki jo druži zeleno valovanje in znanje, ki jo zanimajo nasveti in recepti za zdravo življe- nje in ki premore veliko znanja tudi iz bukev svojih babic. Vsaj tako nam pripovedujete v zgodbah, ki jim radi prisluhnemo. Iz Zelenega vala se je pred leti rodila tudi knjiga, Kuharske bukve, čaji in čajne mešanice, ki je prav tako postala nepogrešljiv priročnik v skoraj vsakem domu. Spomladi pa se veselimo skupnega izleta v naravo, pod zeleno kapo Gozdnika z našo prvo sodelavko v oddaji, zeliščarsko Faniko Burjan. Tam rožice prepoznavamo na cvetočih travnikih in se jih naučimo pravilno nabirati, sušiti in pripravljati za zimske dni. Tudi letos bomo v najlepšem mesecu, v rožniku, s 40 izžrebanci odšli na izlet, izpeljali še nekaj oddaj s terena in si bogatili znanje z vsako oddajo posebej. Srčno želim, da bi bilo to jubilejno leto kot pisan šopek. MATEJA PODJED S Katrco na novoletnem plesu Oddaja Katrca Radia Celje je ponovno pripravila presenečenje za svoje zveste poslušalce nedeljskih večerov. Srečna nagrajenka akcije S Katrco na novoletni ples v restavracijo Jezero Velenje Sonja Gajšek je skupaj z najdražjimi preživela nepozaben večer novega leta. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. WITHOUT YOU - GUETTA DAVID FT. USHER 2. WHAT A WONDERFUL WORLD - DEAN SAUNDERS FEAT. YES-R 3. THE ONE THAT GOT AWAY -KATY PERRY FEAT. B. O. B 4. ASS BACK HOME - GYM CLASS HEROES FT. NEON HITCH 5. THIS IS THE DAY - MANIC STREET PREACHERS 6. BRIDGE OF LIGHT - PINK 7 HOLDIN ON - ROONEY 8. CANNONBALL - LITTLE MIX 9. PARADISE - COLDPLAY 10. I LIKE IT LIKE THAT - HOT CHELLE RAE FT. NEW BOYZ DOMAČA LESTVICA 1. BI ŠLA NAPREJ - MANOUCHE (6) 2. KJE JE ZDAJ DEKLE, KI JE SANJALO STOJE - SONS 3. KERUBIN - AMFIBIA 4. TA ČAS - MAJA KEUC 5. NE NAJDEM VEČ BESED -DASHA 6. KJER JE SONCE DOMA - LEILA (5) 7. POGLEJ - NEOMI (1) 8. MESTO DUHOV - BOJLER (2) 9. KAVBOJKE - KATARINA MALA (3) 10. LEPA DEKLETA LJUBIJO BARABE - A. ŠIFRER IN J. PLESTENJAK (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO HOW'D YOU LIKE THAT - THE KOOKS DON'T STOP - FOSTER THE PEOPLE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO KAKŠNO SONCE, KAKŠEN DAN - PANDA NOV DAN - LOMBARDO Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 (5) (4) (1) (3) (2) (4) (6) (2) (5) (1) (6) (2) (3) (5) (4) (5) (1) (2) (3) CELJSKIH 5 PLUS 1. SPEV ZA GODCA - SPEV 2. SNEŽNA KEPA - DONAČKA 3. TAKŠNI SMO - VIKEND 4. PREPROGA BOŽIČNEGA DNE - GOLTE 5. PO VSEJ SLOVENIJI HARMONIKA ZVENI -DRUŽINSKI TRIO POGLADIČ PREDLOG ZA LESTVICO PESEM KITARE - VERA IN ORIGINALI SLOVENSKIH 5 PLUS 1. NAŠLA SVA POT - NATALIJA VERNBOTEN & ŠTAJERSKIH 7 (5) 2. MUZIKA ALI JAZ - ANS. STANKO PETRIČ 3. TA BELI SNEG - ANS. ŠTRK 4. V BOŽIČNEM VEČERU -ANS. BITENC 5. ZIMSKE RADOSTI - MLADI GODCI (1) PREDLOG ZA LESTVICO NAJPREJ ŠTALCA, POL PA KRAVCA - WERNER & DOMEN KUMER Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. (2) (4) (3) NOVI TEDNIK INFORMACIJE 23 INFORMACIJE y £ 031 692 > vozil, vl«jid in JirhiMeimîhrdi, • Odl(iipn«^hwiildo1Qlet > Vd^ izbira DrigiiHfnili in otiginalnn efiSlcovrHfnih rïzervnihddiivtirnajvïijï libíragum In platSC ' Brezpla^u pievzem Izrdbljenih in poikotfDvamih vuaL KlA MOTORS avt()hiSa škorjanec VwPtna^HiSuipríUá' ' Marlbúrskd 115,CalJe.03/42«0Sft4, Ů31 609416 Dom je ponđvadi oaza miru, kjer se poCutimo varno. A kaj hiiro se lahko zgodi, da se nam kakSna reć pokvari, in takrat se poč mimo nemočno, saj ne zn^mo reiki ležav oziroma nismo usposobljeni za to, Takrat mrzlično začnemo razmišljali, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočili na pomoč. Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko zaCnemo obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne venio, kje naj iSčemo pomoč, pri čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno. Zavedamo se, da so lakSne informacije doLtrodoiSle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri. Trenutno so na leh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki Se niste bili predstavljeni, pripomogli k Se boljši obveščenosti in predstavih svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je. da pokličete 031 692-85D, in sestavili vam bomo ponudbo, s pon^očjo katere boste postali 5e bol) prepoznavni v svoi[ in naii okolici. I 1(l:(aff7ÏH95,«Kt0/S771'W9 BKiTA BUCAR s>4L l/SP Zfl StTeftO/ Ftaizmli^ hironliË bn^Uqi^ lidelkiK inaitiMisirtwPflïliJBidïBsyîaîm ' wwwjtreha-metalko.si ÎA IZMFRO IN IZDÊIAWO PfiEMAfUNA NA KtJUf POKtlťíIE NA5EGA STSOKOVNJAKA ZA STREHE NA GSMi 041 611 iSS. KDtTERMOINSTAUOJE [iMaJwinhie, 3Í3QÍMIjiir Md tt/m U «i Íá*t ««t/M »4, lm t* »f » ti Si 17 10 ftOLEJ % mulej .dej an@s iol. net ^ _ Semi eva 1 a-1Î3M0 Celje íí^ (Ss lite SiojT^sM www.paintfixpro.îi. □d pravd vseh vrsT avtomobilskih prask poliranje voïii, varjenje pljjtike. ^ ifđjna odprůva ije, po pravila po loť i, odstranjeuanje banig in grafitov z svta Zelena Iknioa^a snm^pnooAM www^elena-tehnlka.eu Tel.: 03 491 66 00 ŽAGE Jonsered -15%]! SPLOŠNO GRADBENIŠTVO 'VtsDke,niz)K gradnje - Izgradnja dwrtiř, pktinibiv -tlakovanje, strojni iitupi (Hganlzaila Izvedbe sravbnlti prcjektcv 71IPINf£VA]9, IDOOUUBUANA kontakt; Tone tnbt; 070 716 707; tfaa!.ogr(gigmaiLcf)m anton selíc s p. elektroinstalacije in trgovina ulica IL bataljona 16a, 3230 Šentjur tel.: 03 746 21 00, fax: 03 746 21 29 e-mall: info@cefiîerselicsf lóRTA^A Florata d^o. •* PE Vinarija TOPUK Gorica 41,3000 Celje GSnA: 04T 757 S79 pMlnfatinD m PMDITEV »m*« aknlka in pwloimffl tirajtaHni; * auultuv ta vsdjdEcvuJej * nlBprsdftfB In n«) »pro daju akTJKnUi natUii In S kartico zvestobe do 7% popusta ItliUVlUSfE LAÍKO H THERMANA liiUit, MANUALNA TERAPIJA IÏVAJA: Dr. A- VERSININ ORTOPED hívmatolog mEKuo-O,.. DuttiAts««^ 120 A. 1000 IjuwMH* ttL: CŮ /734-57-00,031SÉ6 ÎK; SPiet^ vtwitjitouJ; ř-níStA: ftTO(®ï-î-Ntf RENKlé pťadn p mantažo. pfgvo^ Nundí Fniu Lp. DisiiniKvedfj S«FiIJur e-nHit: frenk.nunck#!imii.[Em "vse za ogrevanje, vodovod, piezrač«v3nie, plin" -Ideja -svîtdvsnje ^liddan ponudb tHaifija 'imnbii -íefl - toiilvtneùpjllii •hirekto]) - dimniki ŠIVILJSTVO KRPIC^ Maribofskaœsww 3000 CelJe,T«l J l»/54;3-»S ODPIRALNI f AS: ponedeljek - petek «ibola 06:00-19:00 07ÍW-13ÍI0 - manjša EKSPRESNA popravila - original krajšanje jeansa !-5ienjeoblaćil, menjava zadrg., -popravila usnjenih obiačil nedtljs In prazniki ZAPRTO Parket iz bambusa Danes ljudje ponovno odkíivamo dobre lastnosti in prednosti bambusa kot enega od sestavin moderne gradnje. Bambus raste na Zemlji že 200 milijonov let in je dokaaal, da itna preživeti tudi v nemogočih pogojih. Botiniino gledano bambus ni drevo, ampak irava. Je ena izmed najhitreje rastočih In najtrših rastlin na svetu; odraslo zrelo dobo in s tem pouebno trdnost doseže že v Štirih do šestih letih in je tako v sedmem leiu že primeren za uporabo. Nasadi bambusa se obnavljajo sami po sebi. saj iz korenin vsakega posekanega drevesa - matere zraste v nekaj dnevih mnogo novih poganjkov, ki v osmih tednih že dosežejo konCno viSino. Tb ga uvrSča med najbolj ekološke lesene talne obloge in je neprimerljiv z drevesi, ki potrebujejo nekaj desetletij, preden Jih lahko uporabimo v gradbeništvu. Bambus, imenujejo ga tudi »železna trava«, ima zelo gosto leseno celiCno sestavo, ki presega oziroma izpodriva nam poznane vrste lesa s svojo trdnostjo in vzdržljivostjo. stabilnosti, Vrhunska dodeUnost površine parketa ii bambusa predstavlja dovršeno zaščito pred po litjem oziroma razlitjem tekočine. Čeprav noben parket ni neobčutljiv na praske in odrgnine, se bambus zaradi svoje vlakniitske sestave temu vsekakor bolje upira kot katerikoli drugi parket. ZnačiItiosti parketa iz bambusa niso le lepota, izredna odpornost na temperaturne spremembe in vzdržljivost, temveč tudi ohranjanje svežine, lahkotnost čiščenja ter zdravo in prijetno bivanje. Bambusov parket je najboljša alternativna odločitev za talno oblogo, ki vam bo služila vse vaše življenje. Bambusov parket Je postal zelo popularen kot talna obloga, ker se nobena druga talna obloga ne more primerjati z njim glede trdnosti, vzdržljivosti in dimenzionálně Klasični bambusov parket Tri lastnosti, po katerih se delijo klasični bambusovi parketi, so barva, tekstura in vrsta laka. Običajna bambusova barva je naravna oziroma barva svetlega lesa, temen parket pa pridobivajo z obdelavo bambusa na visoki temperaturi. Pri obdelavi se sladkorji znotraj bambusa karbonizirajo in barva potemni. Obstajata dva načina zlaganja lamel v parketu, horizontalni in vertikalni, in čeprav so lasmosti parketa pri obeh načinih zlaganja popolnoma enake, obstaja razlika v njihovem izgledu oziroma teksturi povrSine. Pri horizontalnem parketu so vidne značilne bambusove linije v razmaku kakSnih 20 centimetrov po dolžini parketa, medtem ko so pri vertikalnih modelih, kjer so bambusove letve zložene po ožji strani, vidne linije, ki so značilne za običajne vrste lesa {hrast, bukev in podobno). ekstremnemu pritisku. Na koncu jih pečejo v pečeh, dokler ne otrdijo in se osuSijo. Ko jih odstranijo iz kovinskega ohisja, dobijo deblo, ki ga narežejo na deske in izdelajo parket na podoben način kot običajnega, Zaradi takega pnicesa je ta parket dvakrat trši od katerega koH tradicionalnega bambusovega parketa. Ročnp izdolben parket Ročno izdolbeni bambusovi parketi so najbolj podobni horizontalni verziji klasičnega bambusovega parketa, vendar pa imajo za razliko od klasičnega parketa narahlo izdolbeno površino po dolžini letve. Zaradi tehnologije obdelave obstaja samo v horizontalni različici, izbirati pa je mogoče tudi med temno in svetlo barvo, Ročno izdolbeni parketi so posebej primerni za spalnice in v vseh prostorih, v katerih ste večino časa brez obutve, saj na stopala delujejo blago in jih masirajo ter sproščajo. Prešani batabusov parket Prešani bambusov parket je sestavljen iz kontinuiranih niti bambusa, ki so ga zmleli iz posebnega bambusovega lesa. Potem ko so bambus posekali in izrezali na določeno velikost in ko so odstranili velike kose za izdelavo bambusovega parketa, niti, ki so ostale, kuhajo v tekočini za obdelavo In na ta način odstranijo ves sladkor in/ali žuželke. Naslednji korak je izsušitev niti, zaradi česar so lepe in se jih zloži v bale, kar povzroči učinek vtkanosti. Bale nato namestijo v težko kovinsko ohišje in jih izpostavijo ggggggoQglCPQflQoQQCuD m:031 600 420 WWW.DOM-STHEHA.SI Prodaja etinenih kritin! Za Vailn ValdtMnvrilmo: d o m o f i n a 1 -tesarstvo t)OMO FINAL lvan^^oaACEFls^3 Ul. Siđtdv Janfarjev lia Vojnik telsfcrti/ljuiiOa 7812171 -Krovstvo - sldvbfK} ktepđrs^A] -mofrtaioVeliftoten - Izdelava ludMieiksv - izdelava ravnjh in zelenili streti Pooblaî{«i4l k^DwC z« hrHliM: GEňARD, CRÍATOfJJONDACH, BRAWAC, LINDAB, HO5EKRA,TtG0t_A, S-METAL, ESAL, .. • PREKRIVANJE VSEH VRSTKfimN • tZOLATORSTVO • STAVBNO KLEPAfíSTVO • BREZPLAČEN OGLED \ •TESARSTVO IN SVETOVANJE BRONlSLA V Ca NŽEK d. o. o. Pe£mjeJ9,3220Stixe ttl^-a3/S77-Jl-37 faKOl/raj^OO-ti molilttfi04\/S39^î7 ■IWOVSTW), KlEHUtSTVtl r^ita:bK3f}lslavxamek^^1^l Naročila tut slimpaiilà preyed 03 620 97 60 Ě^ ^IWOVSTW), KlEHUtS Id se říhala v Planclu M v Celjii, vam ob nakupu ImiHcd^ih oâl vsak delovnlk nudi brEiplafriÍ2tlravrí$kl pr«|led en hrambufantl, opreinljEFil pc najvíijibstsnEfanith. Oti nakupu enih InrekdjiMi oed ïam ihuga i enako dlcfildi« podarim«.