Leto LXVII i*oSfnina pla?ana ▼ gotovini. V Ljubljani, v torek", 'dne 20. junija 1939 as. 138 i Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/Ul VENEC Telefoni nredniStva in nprave: 404)1, 40-02, 40-03, 40-04, 404)5 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Čekovni račun: Ljubljana številka 10.6)0 in 10.349 za inserate. U prava: Kopitarieva ulica številka 6. Usodne številke Francoska vlada je predložila zakon, ki ne prepoveduje samo vsa sredstva in vse procedure, ki umetno preprečujejo spočetje in rojstvo, ampak tudi vsako propagando, ki ima kot učinek uničenje kalečega človeškega življenja. Francoski ministrski predsednik Daladier je izjavil: »Narod, ki ne rodi več otrok, ni več 6voboden,« in tako se bo zgodilo, da bo država, ki se je do zdaj v imenu svobode branila vsakega poseganja zakona v te zadeve, sledila drugim državam Evrope, ki so si postavile za cilj, da zajezijo zločinsko poseganje y naravno rast prebivalstva. O naraščanju in padanju števila francoskega prebivalstva imamo danes na razpolago toliko statističnega materiala, kakor tudi raziskovanja od njega nravstvenih, političnih in socioloških vzrokih, da nam je nepristranska sodba zelo olajšana. Velika publikacija Huberja, Bunleja in Boverata1 nam pove: V 18. stol. je bila Francija najbolj obljudena dežela Evrope z 21 milijoni prebivalstva, kar pomeni prebivalstva vse Evrope (120 milijonov). Prišle 60 vojske Ludovika XIV. z lakoto in epidemijami, revolucija iz leta 1789 in napoleonske vojske. Kljub temu je francosko prebivalstvo, kjer je prišlo v povprečju na vsak zakon 4.2 porodov, v teku 18. stoletja narastlo od 21 milijonov na 27.5. V začetku 19. stoletja so Francozi šteli 15.7% vsega evropskega prebivalstva, ki je znašalo 175 milijonov. V sredi 19. stoletja je bilo od 270 milijonov evropskih prebivalcev Francozov 36 milijonov (13.3%), leta 1900 je bilo od 400 milijonov Evropcev Francozov 39 milijonov (9.7%), leta 1936 pa je na 521 milijonov Evropcev prišlo 41.9 milijonov Francozov, to je niti ne 8% (7.97). Kakšen propad na sili in vplivu pomeni nazadovanje od 20 odstotkov na 81 Sicer se opaža nazadovanje natalitete v tem razdobju tudi v Nemčiji, toda tam je nastopil leta 1933 preobrat, dočim ee v Franciji to nazadovanje ni ustavilo do danes. Nekateri 60 menili, da so nazadovanju francoskega prebivalstva, počenši z 19. stoletjem, vzrok velike izgube v letih revolucije in napoleonskih vojn, ki so bile res velike in 60 znašale okoli dva in pol milijona ljudi, to je 6koraj eno desetino takratnega francoskega prebivalstva —• več nego 60 bile izgube Francije tako v absolutnem, kakor v relativnem iznosu med minulo svetovno vojno. Kljub temu pa to ni vplivalo tako neugodno na naraščanje francoskega ljudstva, kakor bi si kdo mislil. Tudi v vojnah Ludovika XIV. v razdobju 17./18. stoletja je padlo in umrlo od bolezni najmanj dva milijona ljudi, pa ee je kljub temu prebivalstvo do izbruha velike revolucije močno pomnožilo. Pomnoževanje ljudstva je bilo v Franciji v prvih desetletjih 19. stoletja, ko so 6e še močno izdejstvovale posledice vojn, še vedno normalno in je znašal višek rojstev več kot en milijon in pol. Tudi številke o porokah in smrtnosti v 19. stol. ne kažejo nobene velike razlike med francoskim prebivalstvom in med prebivalstvom drugih evropskih držav. Smrtnost je bila v Franciji celo nižja nego v drugih deželah, pa tudi izseljevanje je bilo v Franciji veliko nižje nego v Nemčiji, Avstriji, Angliji, Italiji in Španiji — narobe, Francija je izkazovala vedno večje število vseljencev iz drugih držav nego katerakoli evropska država. Ostane torej eamo en činitelj, ki nam nazadovanje francoskega naroda v razdobju 18./19. stol. razloži, to je, nizko število rojstev. V 18. stoletju je bilo število rojstev v Franciji še popolnoma normalno in je tako ostalo še tri prva desetletja naslednjega stoletja, v katerih je prišlo na 1000 prebivalcev povprečno 31.28 rojstev. Nazadovanje do sedanje katastrofalne izmere 6e začne pod vlado meščanskega kralja in pod cesarstvom tretjega Napoleona, ko padejo rojstva končno na 26.30. Pod tretjo republiko pa znaša v desetletju 81/90 ta številka 23.87, v naslednjem desetletju 22, v desetletju pred svetovno vojno 20.25, leta 1911 pa že eamo 18.70, to je, v tem letu zaznamuje Francija že več smrtnih 6lučajev (776.000), kakor rojstnih (743.000). Po vojni pa imamo sledeče številke: v petletju 1921/25 znaša natalitetna številka 19.3, v fiaslednjem 18.2, v petletju 1931/35 16.5, leta 1937 pa samo še 14.7. Skupno število francoskega prebivalstva je zaradi tega nazadovalo od leta 1935 do danes za več kot za 42.000 duš, medtem ko je prebivalstvo Nemčije v istem času, ne vštevši novih pridobitev (Avstrija in Sudeti) narastlo za poldrug milijon! O vzroku tega pojava, odkar je slavni Leroy-Beaulieu objavil svoje delo o populacijskem vprašanju Francije, ni več dvomov in 60 danes vsi znameniti francoski sociologi edini v tem, da gre v najglobljem bistvu za nravstveno vprašanje, naj ee marksistična lažiznanost temu še toliko upira. Ideologi velike revolucije so odkrito izjavljali, da je število francoskega prebivalstva preveliko in da ga je zato nujno treba zmanjšati. Collot d'Her-bois je dejal, da revolucija ne sme prenehati ubijati buržujev, dokler ne bo poklanih najmanj 15 milijonov Francozov in jakobinec Guffroy je zapisal v evoji reviji: »Giljotina naj le pridno dela naprej — Franciji zadostuje 5 milijonov prebivalstva It Francoski zgodovinopisci se danes ujemajo v tem, da je bilo v revoluciji pobitih najmanj pol milijona Francozov. Potem je prišel zn.1-ni Malthus, čigar nauka se je oprijela vsa vodilna francoska javnost, češ, da je božja postava, ki veli Človeštvu, da se neomejeno pomnožuje, največja nesreča. Preveč rojstev prinaša samo bedo, trpljenje in socialne preobrate — so trdili liberalni sociologi. In leta 1833 je državni prefekt pokrajine Allier prebivalcem celo uradno priporočal, naj se kolikor le morejo vzdržujejo otrok! V drugi polovici 19. stoletja 6e je ustanovila v Franciji figa za omejevanje pcrodov in so Francozi smatrali, da je znamenje njihove visoke kulture, če nimajo naraščaja. Številna družina je bila nepo-grešni znak »zaostalosti, pobožnjaštva in pomanjkanja socialnega čustvovanja«. Kot ideal življenja ee je namreč v liberalni dobi, v kateri je igralo vodilno vlogo frainasonstvo, smatralo udobno živ-lejnje, oziroma zavarovana renta in blagostanje posameznika v smislu največjega egoizma, ki na račun narodne bodočnosti hoče zagotoviti posamezniku čini višji življenjski standard, ker preveč otrok pomeni oviro za dosego kulturnega človeka dostojne stopnje življenja. Ta nazor je postal vera tako francoskega meščana, kakor irancosncga ^mota, pa tudi »boljšega« delavca. Korenine so torej nravstvenega oziroma verskega značaja, ker gre za sistematično rušenje Tjencin - del borbe za oblast na svetu Japonci so odklonili vse angleške mirovne predloge Ameriško brodovje je že priplulo pred Tjencin Tokio, 19. Junija. AA. Ilavae: Agencija Domej sporoča izjave, ki so bile dane uradnim krogom Tokia glede vprašanja Tjencina. Glasom teh izjav je stališče Jajx)nske naslednje: 1. Japonska vlada končnoveljavno odklanja predlog britanske vlade za sestavo komisije treh držav. 2. Japonska odklanja vsako intervencijo tretjih sil v vprašanju Tjencina kot povsem nesprejemljivo. 3. Japonska vlada smatra Veliko Britanijo odgovorno za blokado. 4. Japonska zahteva, da Velika Britanija spremeni svoje stališče, ki se jc manifestiralo z odklonitvijo izročitve štirih obtoženih Kitajcev. Japonska je mnenja, da to vprašanje zanima izključno samo Veliko Britanijo in Japonsko, in da ni nobenih razlogov, da bi se pogajanja za rešitev teh vprašanj vodila med japonsko in britansko vlado, ker so za rešitev te zadeve pristojne lokalne oblasti. _,„> Angleže slačijo in pretepajo Tjencin, 19. junija. A A. Reuter: Člani posebnega urada jajioneke vojske, oblečeni v navadno obleko, so danes razdelili med kitajske člane bri- tanske ohčinske policije v Tjencinu okrožnice, v katerih jim groze z nastopom proti njim in njihovim družinam, ako ne puste službe v britanski koncesiji. Britanski generalni konzul je vložil oster protest. Med najnovejšimi žrtvami jajx>nskih nadzornih oddelkov na mejah koncesije sta tudi dva britanska državljana. Sporočila sla britanskemu konzulatu, da 60 ju pri preiskavi slekli in pretepavali ter ju na vse načine jisovali in sramotili. Nato eo jima vrnili obleko ter sta morala hoditi naga mimo Kitajcev, stoječih v bližini. Ameriško brodovje ArVashington, 19. junija. AA. DNB: Vojno ministrstvo sporoča, da so ameriške vojno ladje »Paul«, »Johnes« in »Fina« prispele včeraj v luko Cifu, južno od Tjencina. S tem je bila mornarica Zedinjenib držav v tjencinskih vodah ojačena. Poveljniška ladja vzhodno azijske ameriške mornarice oklopnjača »Augusta« ter lahka križarka »Marblich« se nahajata že več kot teden dni v Čing-Van-Tau-u. Ameriški admiral Jarmel prispe danes v Tjencin, da prouči položaj. Chamberlain o Tjencinu London, 19. jun. AA. Reuter: Odgovarjajoč na vprašanje v zvezi s Tjencinom je C h a m b e r-1 a i n dejal, da od japonske vlade še niso dospele formalne zahteve, ter da še vedno obstoji upanje, da se bo dosegla krajevna rešitev tega vprašanja. Zunanji minister je sprejel danes japonskega velejx)slanika. Angleškemu velejiosla-niku v Tokiu je bila poverjena naloga, da z japonsko vlado razčisti položaj. Angleška vlada je v tesnem stiku s francosko in ameriško vlado. Razmotriva se o tem, kakšen vplav bo imel sedanji spor na položaj ostalih angleških in mednarodnih naselbin na Kitajskem Navedel je zatem nekaj podrobnosti ter med drugim dejal, da je bil poslan oddelek angleško pehote kot pomoč angleški policiji, toda jiozneje so tn oddelek spet umaknili. Na mejah v Tjencinu še vedno veljajo prejšnjo uredbe ter vse angleške državljane strogo preiskujejo in v nekaterih primerili tudi sramotno ponižujejo. Uvažanje življenjskih potrebščin, ki se hitro pokvarijo, je podvrženo strogemu nadzorstvu. Dve angleški ladji sta prispeli 18. t. m. v Tjencin, ne da bi ju zadržali ali da bi ju preiskali. Na splošno rečeno japonske vojaške oblasti zaustavljajo in preiskujejo angleške ladje, med njimi tudi vlačilce. Angleški generalni konzul v Tjencinu je poslal proteste svojemu japonskemu tovarišu in angleškemu veleposlaniku v Tokiu, katerega je prosil, da o tej stvari razpravlja z japonsko vlado. Splošni položaj še ni jasen. Zdi se, da je prvotna zahteva po izročitvi štirih Kitajcev v zvezi z gotovimi točkami splošne politike. Angleška vlada je prepričana, da tudi japonska vlada želi, da bi čimprej prišlo do sporazuma in da ne bi rada položaja še bolj poostrila. Tajna pogodba med Anglijo in Turčijo Turčija dobi tudi Alep in petrolej v Siriji Daljnem vzhodu. Glede kontakta med Parizom, Londonom in Wa6hingtonom zaradi japonskega ogrožanja v Tjencinu, se lahko reče, da 60 bili vsi dosedanji razgovori čisto informativnega značaji, V Parizu v vsakem slučaju v vladnih krogih po« kazujejo živahno zanimanje za stališče Zedinjenih držav, ki bo najvažnejše za razvoj položaja na Daljnjem vzhodu. Berlin, 19. junija. TG. Nemški listi objavljajo besedilo neke tajne pogodbe, ki da je bila sklenjena med Anglijo in Turčijo dodatno k vojaški zvezi, ki je bila objavljena. Poročilo je prišlo od dopisnika monakov6ke »Neuste Nach-richten« v Atenah, ki pravi, da je na lastne oči videl to listino in jo mogel v prepisu prebrati. Tajna dodatna pogodba med Anglijo in Turčijo je bila podj>isana istega dne, kakor vojaška zveza, to je dne 27. aprila 1939. V uvodu tajne pogodbe se Anglija obvezuje, da bo v primeru, da bi se mandati v Prednji Aziji ponovno delili, podpirala turške težnje. Posebno pa določa tajna pogodba sledeče rešitve: 1. Pokrajina (sandžak) A 1 e k s a n -dreta z mestom istega Imena postane pod imenom Hataj bistveni del turške države in pride izključno pod njeno državno nadoblast z izključitvijo vsake druge. 2. Iz prometno-tehničnih razlogov, kakor tudi za to, da bi bila priključitev Hataja k Turčiji bolj varna, se priključi istočasno k Turčiji tudi mesto Alep z daljno okolico, tako da pride železniška proga, ki vozi iz Turčije čez Alep v Damask, pod turško nadoblast. 3. Turčija dobi nadalje v pokrajini D e s i r o h (severni del »Sirije) tudi pravico s Francijo do enakopravne soudeležbe pri izkoriščanju petrolejski h vrelcev, ki tamkaj obstojajo kakor tudi pri onih, ki se Ijodo še odkrili. 4. Turčija se za vselej odreče vsem pravicam do petroleja v mosul-s k i pokrajini v Iraku (ki jc pod angleškim nadzorstvom). V Moskvi - »zatišje Strang pričakuje nova navodila iz Anglije Chamberlain o pogajanjih ff London, 19. junija. AA. Reuter: Laburistični poslancc Dalton je vprašal v parlamentu Chamberlaina, ali so navodila britanskemu poslaniku v Moskvi zadosti obsežna, da se bodo pogajanja mogla nadaljevati brez zavlačevanja. Chamberlain je odgovoril, da se to očitno mora odrediti v skladu s tem, kako pogajanja napredujejo. Moglo bi se zgoditi, je nadaljeval Chamberl iin, da bi nekatere točke, ki bi se pojavile, potrebovale sklicevanje na prejšnje točke, toda jaz nisem opazil niti ene. Na vprašanje konservativcev, ali so razen zadržanja baltiških držav še druge težkoče, je Chamberlain odgovoril, da je tudi več drugih takšnih točk. V razgovoru med tremi velesilami je danes nastalo zatišje, da se zastopnikom posameznih vlad omogoči proučitev raznih predlogov, ki so jih slišali v dveh raz- verske družinske tradicije, namesto katere stopa nebrzdani egoizem, ki odklanja vsako žrtev, četudi je potrebna za bodočnost in moč naroda, ki je v številnem potomstvu, ki s tem, da 6i krči pot skozi življenje, množi narodove energije. Nihče od pomembnih francoskih sociologov danes tega ne taji in vsi, dasi po večini ne pripadajo katoliškemu obnovitvenemu pokretu, izrecno označujejo kot glavni vzrok katastrofalnega padanja francoskega prebivalstva pojemanje vere in nravstva v zadnjem stoletju. Lerov-Beaulieu pravi, da moro le povratek k verski tradiciji ustaviti nazadovanje prebivalstva' in Boverat piše, da so v zadnji korenini zdravi verski nazori tisti, ki narod ohranjajo. »Če ne verujete, ne boste živeli 1« — tako pravi globoko ta sociolog. 1 La population de la France, son čvolution et 6es perspeetives, Pariš, 1938. 3 La auestion de la population, Pariš, 1913. govorih prejšnjega tedna z Molotovim. Čez nedeljo so sc britanski poslanik sir "VVilliam Seeds, franc. poslanik Nag-gyar in odposlanec zunanjega urada Strang stalno posvetovali, niso se pa sestali z Molotovom in tudi ni verjetno, da hi se danes. Mislijo, da bodo počakali novih navodil iz Londona, preden se spet sestanejo z Molotovom. Italijanska poročila Rim, 19. junija, b. »Messagcro« poroča iz Pariza: Dobro informirani pariški krogi trdijo, da je britanski odposlanec Strang naletel v Moskvi na nove težave. Molotov jc izjavil Strangu, da britan-sko-francoska oblika načrta ne more zadovoljiti sovjetske vlade, ki bo čez nekaj dni sestavila nove protipredloge Do tedaj bo Strang odstal v Moskvi, akoravno so se pogaianja ustavila. Da bi francoski listi opravičili ta zastoj, so pričeli razširjati fantastične novice o nekakih ponudbah, ki jih je Nemčija stavila Sovjetski Rusiji, kakor tudi, da se že vodijo nekaka tajna pogajanja med Moskvo in Berlinom, Francosko mnenje: Normalno... Pariz, 19. junija. AA. Havas: V dobro poučenih diplomatskih krogih izjavljajo, da angleško-francosko-sovjetska pogaianja potekajo normalno. Prepričani so, da jc sovjetska reakcija na franco-sko-angleško spomenico, ki jo je predložil v četrtek g. Strang, ugodna. Vendar pa ne kaže, da bi bili sovjetski državniki s Kremlja pripravljeni, da v občutnem obsegu spremenijo svoje stališče. Odgovor sovjetske vlade je bil izročen včeraj popoldne predstavnikom Pariza in Londona, kar je dalo povod za živahno izmenjavo stališča med Londonom in Parizom, ki se je nanašalo na položaj na Tjencinski prepir je del svetovne borbe za oblast Kljub temu, da se Japoncem po dveh izgub polnih letih vojske na Kitajskem ozemlju prav za prav dovolj slabo godi — kajti kakšna osvojilev naj bi to bila brez vsakršnih pravili zvez z zaledjem, — so se vendar sedaj lotili še angleškega leva v Tjencinu. Angleški lev renči in grozeče slresa grivo. Toda udaril še ni, ker verjetno potrebuje svoje šape kje drugod. Zunanje hi se sjior ne zdel bogve kaj važen. Štirje Kitajci, ki jih Japonci dolže umora japonskega carinika, so se rešili v angleško kocesijo v Tjencinu. Teh Angleži sedaj nočejo izročiti, ker o njihovi krivdi niso prepričani. Omenjeni Kitajci namreč izjavljajo, da niso morilci japonskega carinika. Japonce ni težko razumeti, da so divji na kitajsko guerila vojsko, ki jih ogroža od vseh strani. Za japonskega vojaka gotovo ni prijetno, da se ne čuti nikjer varnega in da mora biti vedno pripravljen na sunek z bodalom v hrbet. Nobenega kozarca vode ne more izpiti brez nevarnosti, da je zastrupljena. Toda položaj je pač takšen: Ja-ponci so s svojimi zmagami na bojišču dosegli le to, da je 6edaj nekaj 100 milijonov Kitajcev ena sama vojska in da je ves narod v divjem uporu, ko vsak Kitajec spravi prvega Japonca s poti, ako ga le more. Borba na Kitajskem je za Japonce postala življenjske važnosti. Zato je ner-voznost, s katero zahtevajo od Angležev, da jim izroče omenjene štiri Kitajce, razumljiva. Pri tem pa so zadeli na angleške koncesije in na tujo vojaško silo. Iz jeze so sedaj zaprli vse vhode v koncesijo, tako da so Evropejci in Kitajci v njih zaprli in trpe celo pomanjkanja hrane. Kaj so »evropske koncesije« Kaj so prav za prav te evropske koncesije, ki jih najdemo v vseh kitajskih primorskih mestih? To so priviligirane naselbino tujcev, ki so nastale na podlagi mnogih posebnih pogodb v letih 1842 do 1914. Njihov glavni značaj je v tem, da Kitajska na teh ozemljih ni imela suverenih pravic. Te koncesije so imele lastno policijo, laslno carino in lastne davke, tako da so predstavljale v resnici državo v državi, kar so Kitajci vedno občutili zelo hridfre, a niso mogli ničesar spremeniti. Do sedaj so S« vse evropske in amerikanske koncesije v veljavi, t izjemo nemške v Ilankovu in Tjencinu, ki so jih morali Nemci po versaillski mirovni jTogodbi 28. junija 1929 vrniti Kitajcem. Zaradi tega so sedaj Nemci v vzvišenem položaju, da se brez nadaljnega lahko v vzvišenem položaju, da se brez nadaljnega lahko oporčujejo nad neumeatnostjo takih koncesij, ki po njihovem sedanjem mnenju niso združljive s častjo prizadetih držav. (Nadaljevanje na 2. strani) Zeniunska vremenska napoved. Zjasnitev v severni polovici, delno oblačno na jugu. Ponekod še nekoliko manjših nalivov in neviht. Zagrebška vremenska napoved. Na severni polovici se bo zjasnilo, na južni še naprej oblačno. Mestoma še slabo deževje z nevihtami. Dunajska vremenska napoved: zmerno, oblačno, manj padavin, nekoliko topleje. Buren občni zbor združenja jugoslov. sodnikov Banski svet sklican Ljubljana, 19. junija. AA. Na podstavi odo-brenja gospoda ministra za notranje posle, izdanega dne 14. juniju 1939 pod IV. Stev. 2743, je ban dravske banovine odredil, da se banski svet dravske hanoviue sestane dne 20. junija 1939 ob pol desetih k izrednemu zasedanju. Dnevni red zasedanja je: zaslišanje banskega sveta o načrtu uredbe viničarskega reda. H r vali za politiko sedanje vlade Dr. Mačkov poslanec dr. Žiga Sclioll je imel na sestanku HSS v Zagrebu govor, v katerem je opozarjal na sklep hrvatskega sabora 1. 1918, da se država uredi v popolnem sporazumu s Hrvati in Slovenci v smislu narodne samouprave. Nato je dejal, da so pristaši centralizma skušali hrvatski narod in njegov pokret oslabiti s korupcijo in gospodarskimi krivicami, kakršna je bila na primer izvedba agrarne reforme, ko so večino zemlje dobili taki, ki je niso potrebni in so se uničevale jnilijardne vrednosti. Osiromašenje hrvatskega kmeta je bilo cilj take centralistične politike. Dr. Scholl je nato slikal, kako se je hrvatski kmetski narod temu uprl v prvi vrsti z gospodarsko in kulturno organizacijo in si je s tem tudi stekel zaslugo, da je bila strnioglavljena diktatura. Nato je slikal, kako je Stojadinovič skušal napraviti s Hrvati sporazum, kar 6e je pa ponesrečilo, ker dr. Stojadinovič ni imel odkrite in poštene volje za to. Kar se tiče sedanjega vladnega predsednika Cvetkoviča, je izrazil dr. Scholl upanje, da ho prišlo kmalu do novih razgovorov, in sicer zelo hitro in da bodo ti razgovori privedli do ugodnega zaključka. Zato naj ostanejo Hrvati složni in odločni ter brez črnogledstva. ^ Dr. Scholl se .je ozrl tudi na zunanje-politični položaj in pohvalil delo sedanjo vlade, ki s« hočo v evropskih sporih zadržati popolnoma nevtralno. ;>Lloyiše, da mora »muslimanski del našega naroda uresničiti pogoje svojega blagostanja in kulture le v tesnem sodelovanju z brali Srbi pravoslavne vere, s katerimi čo muslimani združeni že stoletja. Po tej jx>ti morejo m ušli man i sebi zasigurati vse pravice in udobnosti, ki jim pripadajo kot državljanom Jugoslavije. Naj se ne dajo motili od nobenih drugih gesel.« — V Baru so osnovali društvo za napredek srbskega Primorja, čigar član je tudi pravoslavni patrijarh Gavrilo. Te dni je bila v Baru in Ulčinju velika manifestacija, na kateri so bile eprojete resolucije za gospodarski napredek srbskega Primorja oziroma južne Dalmacije. Prsti gospodarskemu centralizmu »Obzor« je napisa' uvodnik, v katerem se ozira na opazko »Slovenca«, ki je zavrnil resolucijo neke gospodarske organizacije v državi, ki se je izrekla na svoj način za sporazum, jc pa takoj pristavila, da mora v gospodarskem oziru država ostati na centralistični podlagi. . . »Obzor« se seveda popolnoma strinja s stališčem »Slovenca«, ki gospodarski centralizem zavrača prav tako kakor politični, in dostavlja od svoje strani sledeče misli: Politični centralizem so bivši režimi vzdrževali samo zato, da so mogli izvajati svoj neusmiljeni finančno-gospodarski centralizem. Politična preuredba države v smislu enakopravnosti bi bila brez temu ustrezajoče preuredbe državne gospodarske politike brez vsakega smisla. Politično-upravna samouprava, naj bo še tako široka, bi bila brez vsake stvarne koristi, ako se tudi gospodarstvo ne bi uredilo tako, kakor ustreza ljudstvu. Če kdo sedaj — ako je to sploh mogoče — hoče točno izračunati, koliko bi stala v denarju rešitev hrvatskega vprašanja, ta bi moral obenem pomisliti, da ravno nerešeno hrvatsko vprašanje stane državo že 20 let lako ogromne vsote, da pred njo izginejo vse tiste stotine milijonov, ki jih našteva Stojadinovičeva šibeniška »Tribuna« kot nujni izdatek za rešitev hrvatskega vprašanja. Kar se pa tiče hrvatskega gospodarstva, je samo po sebi umevno, da od sporazuma pričakuje in zahteva gospodarske koristi zase, ne da bi bila oškodovana država. Hrvatski narod mora dobiti možnost gospodarskega in finančnega napredka, ki je v tem, da bo mogel razpolagati s svojim narodnim premoženjem tako, kakor je to v njegovo korist Ali more gospodarska korist hrvatskega naroda biti v škodo države? To seveda velja tudi za Slovence. Gospodarski napredek pa je mogoč samo, če se preuredi tudi centralistični politično-ademrtistrativna struktura države. Eno je z drugim bistveno v zvezi. Kdor zahteva, naj ostane gospodarski centralizem, ta je nujno tudi zoper politično preureditev države. Sicer e pa vsakomur jasno, da Stojadinovičevi ljudje pravične politične preureditve države nočejo zato, ker ne hi radi žrtvovali gospodarskega centralizma, od kate- IrliUa rlnKrn 71 vpla. Razume se, da se s temi lzvajanp popolnoma strinjamo in da je ravno v tem jedro vprašanje in zahteve po čim širših samoupravnih pravicah in enakopravnosti v naši državi, Belgrad, 19. junija. Včeraj je bil v Belgradu na okrožnem sodišču redni letni občni zbor Združenja jugoslovanskih sodnikov. Kakor z V Franciji je do 4 milijone tujcev Gostoljubnost in človekoljubje ji prinašata koristi — »Avtobus«, ki nosi napis: »Dežela srčne omike... Pariz, 15. junija 1939. V palači pariške »Mutualite« je bil zelo zanimiv kongres. Takšnih je Je malo in razen v Franciji so skoraj nemogoči. Zbrali so se namreč zastopniki izseljencev in političnih beguncev vseh mogočih narodnosti, ki so v Franciji našle zavetišče pred neurji, ki so jih jx>gnala iz njihove lastne domovine. Francija jim je postala nova domovina. Niti ena evropska narodnost na tem kongresu ni manjkala. Tudj Slovenci so bili za-stopani. Zaporedno so stojiali na govorniški oder najjirej Italijan, za njim |io vrsti Španec, Nemec, Avstrijec, Čeh, Slovak, Poljak, ASbanec, in vsi so ponovili eno in isto prisego, da bodo oni in njihovi rojaki, ki so v Franciji našli novo domovino, v primeru vojne odšli na fj$ncoslko fronto in se tamkaj borili za isto, za kar se bo borila Franciji!. Ta zanimivi kongres je spet enkrat opozoril francosko javnost na število inozemcev, ki jim ie Francija izkazala trajno gostoljubnost. Skoraj 4 m i 1 i j o n o jih je, inozemcev namreč, ki so v zadnjih 20 letih prišli prebivati v Francijo, eni kot politični begunci, drugi kot nesrečniki, ki so šli s trebuhom za kruhom. Toda še nekaj je ta kongres povedal. Naval inozemcev v Francijo, kjer predstavljajo eno desetino prebivalstva, zato gostoljubno deželo ni samo policijsko, vprašanje, marveč za obstoj in rast francoske države same izredno važno dejstvo. Rojstva v Franciji padajo. Toda to izgubo je Francija več kot nadomestila s prilivom tuje krvi, Ki lio ostala v deželi in še domačo osvežila in okrepila. Uprav zato je francoska vlada vprašanju tujcev začela jiosvečati posebno pozornost, ki ima zelo široko zasnovo v ozirih na državno politiko. Francija noče dovoliti, da bi tujci kot neke tuje tvorbe živeli na njenem narodnem telesu, marveč se bo prizadevala, da jih čim prej vključi v narodni obtok s tem, da jim ob primerni in previdni izbiri olajša naturaliziranje ali prestop v francosko državljanstvo. V tem pogledu bo francoska vlada začela posnemati politiko Zedinjenih držav Severne Amerike, ki je v toku borih sto let iz grmade najbolj različnih narodnosti ustvarila enotno občestvo, ki je ameriško in ki vsak nov dotok tuje krvi takoj spremeni v ameriško meso ili ameriško kri. Francija bo v bodočo morda še pospeševala priseljevanje, ker sc hočo s pritokom tujcev krvno obogatiti in gospodarsko okrepiti. S pomočjo' 200.000 španskih beguncev tioBeJb izkopati kanal od Atlantskega morja do Sredozemlja. Češki oficirji so vsi sprejeti v francosko armado. Avstrijski inženjerji delajo pri izpopolnitvi francoske narodne obrambe. Na kongresu je nekdo govoril o tem, da tujci Francozom izpod-jedajo kruh. Sin bivšega ministrskega predsednika Painleveja pa je dokazal, da je to izmišljotina, kajti brezposelnih je danes prav tako visoko število, kakor je b'!o v normalnih predvojnih letih. Pri tem pa so cele pokrajine prazne in neobde- lane ... Pri tem pa so številne tovarne zaprte ... Povsod primanjkuje delovnih moči. Pri francoskem zunanjem ministrstvu so osnovali posebni odbor, ki se bavi z vprašanjem političnih beguncev. Možje in žene z najbolj bleste-čimi imeni tamkaj sodelujejo. V odboru sedi tudi eden največjih sodobnih Francozov, kardinal Verdi er, voditelj prejx>roda , mlade Francije. On je bil tisti, ki je izrazil svoje veselje nad tem, da so danes vsi Francozi edini v borbi za svobodo in za človeško dostojanstvo, edini v borbi za temelje krščanske omike proti nasilju in suženjstvu. Tako je Francija, ki jo imenujejo »mater revolucij«, ostala istočasno tudi »najstarejša hčerka katoliški Cerkve«. Francija je postala domovina izseljencev in domovina političnih in socialnih beguncev, ki nikjer drugod ne najdejo zavetja. Postala je »avtobus«, kakor se je izrazil neki duhoviti govornik, toda na tem avtobusu je zapisano, da je lastnina — kulture. Le Quellec. Dr. Spaho v Nemčiji Berlin, 19. junija. AA. Jugoslovanski prometni minister dr. Mehmed Spaho in generalni ravnatelj jugoslovanskih državnih železnic inž. Gjurič sta prispela včeraj v K61n ter obiskala nato Kobletii. Danes sta se dr. Spaho in inž. Gjurič odpeljala s parnikom v Rtidesheim. Službeni list * pravosodnega ministrstva Belgrad, 19. junija. AA. Pravosodno ministrstvo bo oktobra t. 1. začelo izdajati uradni list pod imenom »Službeni list ministarstva pravde«. List bo izhajal normalno enkrat, po potrebi pa večkrat na mesec, tiskan bo pa izmenično v cirilici in latinici. V listu bodo objavljeni zakoni, uredbe, pravilniki za sodišča, vsa uradna obvestila pravosodnega ministrstva splošnega značaja, kakor n. pr. navodila, pojasnila in razpisi, važni sklepi kasacijskega sodišča in osebne vesti iz pravosodnega ministrstva. Razen tega bo list prinašal tudi sklepe državnega sveta in državne kontrole ter razpise in navodila raznih ministrstev, v kolikor so važna za pravosodno stroko, dalje utemeljitve, odnosno nagibe raznih zakonskih načrtov, statistične podatke o delovanju sodišč, o stanju kriminalnosti, tečajev itd. Zakone, uredbe in pravilnike pravosodnega ministrstva bo list prinašal v celoti. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko izide v »Službenih novinah«. Belgrad, 19. junija, m. Upokojeni so: Karel Gol-majer, učitelj iz Vuzenice, Aleksander Alt, šolski nadzornik v Mariboru, Viktor Pirker, učitelj v Pologu, Marija Paulšek, učiteljica ženskih ročnih del v Račah. Tjencin — bo) za oblast na svetu (Nadaljevanje s 1. strani) Kako so si evropske velesile osvojile »koncesije« na Kitajskem Seveda trgovski jKihlep Evropejcev in Ameri-kancev, ki se je polastil vzhodno azijskih trgov, ni postopal vedno z rokavicami. Drznost in podjetnost je šla večkrat roko v roki s surovo silo. Toda v stari Kitajski je bilo tudi potrebno uveljaviti se s mogočno silo. Ako danes čitamo fiopise diplomatov, misijonarjev, zdravnikov in raziskovalcev v nekdanjem Kitaju, • potem se nam ježe lasje. Bilo so cele province, ki so jim vladali roparski mandarini in cele province so bile pleji roparskega uradništva od najvišjega do najnižjega. Poleg tega je vladala še grozna zanikrnost, zaradi katere so ljudje ceio v bolnišnicah umirali kakor muhe. Maršal Čangka.išek je bil od Japoncev napaden v začetku obnovitvenega dela na Kitajskem. Razumljivo je, da je moral vsakdo nastopiti z revolverjem v roki, kdor je na takem ozemlju hotel kupčevati. Te koncesije so bile neke vrste zatočišče za tujce, iz katerih so se mogli šele uveljaviti in' si priboriti ugled. To je bilo prav tako samo po sebi umljivo Nemcem kakor Angležem ali Francozom. Nemci nastopajo šele sedaj proti koncesijam, ko so svoje v vojski izgubili. Nadaljnji načrti Japonske ln to ima gotovo svetovno političen pomen. O tem hočemo sedaj govoriti in ne o nadaljnem razvoju spora v Tjencinu, ki ga Angleži iz razumljivih razlogov obravnavajo z veliko potpežljivo-stjo. Gospodarska vojna proti Japonski je dvorezen meč, ko je znano, da je zlasti Avstralija zelo prizadeta v svoji trgovini z Japonsko. Toda vse tako kaše, da prihaja za vso Vzhodno Azijo usoden trenutek. Kaj hočejo Japonci na Kitajskem, že davno vsi vemo: nadoblast nad to deželo, ki je tako velika kakor kontinent in nato sunek dalje proti angleškemu Honkongu in francoski Indo-Kini. Če bi enkrat te cilje dosegli, potem bi Nizozemci, ki imajo krasne kolonije na Vzhodu, težko še ostali njihovi gospodarji, pa tudi Filipini, ki so samo še v rahli zvezi z Ameriko, bi bili ogroženi. Toda grozdje je zaenkrat še prekislo. Anglija mora ohraniti svojo hladnokrvnost. Kajti Japonci marširajo že na kitajskih planotah do svojih ramen v močvirje. Brez pomoči od zunaj, ki pa je možna le v zvezi z borbo za novo razdelitev sveta, torej z drugimi besedami, brez svetovne vojne bodo Japonci v tej igri prej tisti, ki izgublja, kakor ki dobiva. Zato so se oni tudi pridružili velesilam osišča. Posledice za Evropo Borba za vpliv Evropejcev na Daljnem Vzhodu pa ima tudi za Evropo samo zelo velik gosjx>-darski pomen. Ako se Japoncem namreč posreči izriniti evropske velesile iz vzhodnih tržišč, potem bodo oni, ki delajo z neprimerno manjšimi plačami, z umazano konkurenco prej ali slej spravili evropsko gospodarstvo na kolena. V Tjencinu pa se dela tudi velika politika. Japonci imajo velik strah pred Sovjetijo in pred Združenimi državami. S hitrim udarcem po angleških koncesijah bi radi preprečili graditev nadaljnih blokov proti totalitarnim . državam. Dogodek, v Tjencinu je torej le majhen izsek splošne svetovne borbe. Tjencin, 19. junija. AA. Havas: Japonski generalni štab jioroča, da bodo bodeče žice okoli francoske in britanske kolonije v Tjencinu od drevi od 21, dalje nabile z elektriko. Rusi prepovedali Japoncem ribolov ob Kamčatki Rim, 19. jun. b. Kot znak za daljnje poostritve položaja na Daljnem vzhodu poroča italijanski tisk iz Tokija: Sovjetski konzulat v Fakodate je sporočil zvezi japonskih ribiških podjetij, da ne more nič več in v nobenem primeru izdati dovoljenja japonskim ribičem za ribolov ob obali Kamčatke. Ta najnovejši sklep sovjetskih oblasti onemogoča vsako gibanje japonskim ribiškim ladjam v oblasti Kamčatke. Ponovne zahteve japonskih oblasti, da sovjetska vlada V6aj v omejenem obsegu davoli japonskim ribičem ribolov ob obali Kamčatke, je bila po sovjetski vladi energično zavrnjena in ja celo uničila japonskim ribičem že izdane vizume. To postopanje sovjetskh oblasti je povročilo veliko vznemirjenje v Tokiju zaradi tega, ker je So« vjetska Rusija odkrito kršila obstoječo 6ovjetsko< japonsko konvencija glede ribolova. Minister dr. Krek v MAM BOHU V DNEH OD 29. JUN.DO 2. JUL.1930 Le še 10 dni. Komaj deset dni nas še loči od prvih dni Mladinskega taboia v Mariboru, na katerem se bo jioleg organizirane slovenske katoliške mladine | zbrala tudi vsa katoliško in slovensko misleča javnost. Do sedaj je prijavljenih ie blizu d e s n,t I i so č organizirane mladine, kar priča, da bo letošnji mladinski tabor veličasten. Opozorilo odsekom in kroikom. Ponovno opozarjamo vse odseke in krožke, naj na položnicah, s katerimi pripravljalnemu odboru nakazujejo denar, vedno označijo, Za katero svrho je bil denar nakazan, ali za izkaznice in znake, ali za hrano, ali prenočišča, ali taborni fond itd. ^o je nujno potrebno, ker bodo sicer nastale mnoge nevšečnosti in zamuda. Promet. Tabornih udeležencev bo tolikp, da bo treba skrbno organizirati |iromet, da jih bo mogoče pravočasno in v najlejišem redu spraviti v Maribor. Redni vlaki bodo ojačeni, organizirali pa bomo tudi dopolnilne in posebne vlake. Da i)ti mogoče vse to pravočasno urediti, je treba, da se odseki in krožki ravnajo točno po naših okrožnicah in nam takoj odpošljejo pravilno in1 natančno izpolnjene prijavne pole. , Ar/Hirajte tudi med nellani in med starejšimi. Nekateri odseki in krožki mislijo, da so storiii dovolj, če so svoje članstvo pripravili do tega, da se bo udeležilo našega tabora. To še nikakor ni dovolj! Na tabor naj pridejo ludi tisti, ki še niso pri nas organizirani, pridejo pa naj tudi starejši ljudje. Naj nikogar ne moti naslov »mladinski tabor«. Tudi starejši rod mora biti zbran in skupaj z našo organizirano katoliško mladino manifestirati za vzore naše organizacije,- ki so obenem vzori vsega slovenskega naroda. Darila za zmagovalce. V okviru mariborskega mladinskega tabora se bodo vršile tudi športne tekme za prvenstvo Zveze fantovskih odsekov in Zveze dekliških krožkov v lahki atletiki, plavanju, odbojki in orodni telovadbi. Za te tekme so poklonili do sedaj dragocena darila: ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič! pokal; predsednik senata dr. Anton Korošec: zlato uro s kaseto; minister za gradbe dr. Miha Krek: pokal iz brušenega kristala; minister Franc Snoj: kompletni zbirki Finžgarjevih in Pregljevih zbranih spisov; ban dravske banovine dr. Marko Natlačen: krasen srebrn pokal; župan ljubljanski dr. Juro A d 1 e š i č : dragocen pokal, delo domačih umetnikov; župan mariborski dr. Alojzij Juvan: pokal; senator Franc S mode j; pokal. v Strugah Struge na Dolenjskem, 19. junija. ' Voda, ki se je iz vseh krajev natekla v Struge, se počasi odteka iz hiš in zapušča za seboj grozno razdejanje in smrad ter polno nesnage. Kjerkoli je voda udrla v hiše, je povsod zapustila pustoš, uničila pohištvo in dvignila ter razmetala deske. Po skednjih so deske vse zvite, tako da bo treba temeljitih in dragih popravil. Voda je odplavila vsa drva in steljo, kakor tudi gnoj z gno-jašč. Po polju je uničena vsa setev in s tem je zapečatena usoda župnije Struge. Kar za leto dni naprej je vse požeto in skopano. Krasno je kazala letošnja pomlad. Bujno je vse rastlo in cvetelo, sedaj pa je tako razdejanje in uničenje. V to obupno stanje je kot sončni žarek posvetil in nas razveselil g. minister dr. Krek, ki nas je prišel obiskat v spremstvu gosp. poslanca Rieglerja 18. t. m. Gosj>od minister si je ogledal naše »struško morje« od vseh strani, šel je celo na splav, da si je vse natančno ogledal. Obljubil je vso pomoč in rekel, da ni mislil, da je tako hudo, ter dodal: »Skrbeli bomo, da kljub temu Struženci ne boste trpeli lakote.« To je seveda ljudstvo razveselilo in globoko ganilo. Ustanovljen je bil pomožni odbor za poplavljence v Strugah, ki ima nalogo preskrbeti poplavljence z vsem najpotrebnejšim in razdeliti med nje j>otrebna živila in podjx>re. Belfirad, 10. junija. AA. Danes dopoldne je trgovinski minister Tomič sprejel v svojem kabinetu delegacijo Zveze jugoslovanskih gostiteljev in delegacijo Glavne zveze obrtnih zadrug. Obe sta ministru orisali potrebe svojih zvez. Nato je minister sprejel deputacijo okrajnega odbora JRZ za vračarski okraj. San Francisco, 19. jun. AA. DNB. Vulkan Benjaminov, ki bruha že več tednov, je dosegel včeraj vrhunec svoje aktivnosti. O priliki včerajšnje erupcije je odletel v zrak vrh vulkana, ki ie bil doslej visok 2400 m. Pepel leži na stoline milj naokoli. Ponoči se vidi ognjeni steber vulkana. Vulkan Benjaminov se nahaja na Aleutskih otokih ter se dviga naravnost iz morja. Beli in zdravi zobje SAPGOV KALODONT proti zobnemu kamnu Giolio G i a n e 11 i med govorom v Delavskem domu v Belgradu. Ob njem sedi predsednik vlade Dragiša Cvetko vič. — Giolio Gianetti, predsednik italijanske zveze sindikatov industrijskih delavcev, ki je v nedeljo prispel v Belgrad, je rojen leta 1900. Kot 18-letni mladenič se je udeležil svetovne vojne. Po vojni se je izkazal kot eden najzvestejših in najhrabrejših pristašev Mussolinija v prvi dobi razvoja fašističnega pokreta. Posebne zasiuge si je pridobil pri ustvarjanju in razvoju delavskega sindikalnega gibanja Kaj J« „Lebensraum" Nemška službena razlaga »življenjskega prostora« Ze dalje časa slišimo v govorih državnikov, da se beseda »Lebensrau m«, to je »življenjski prostor« pogosto ponavlja. Nemčija zahteva v imenu življenjskega prostora to in ono. Njene nasprotnice "pa to odbijajo in pravijo, da je Nemčija ta pojem' iznašla, da lažje opravičuje svoje težnje. Kaj pa prav za prav ta pojem pomeni. Nemčija, ki se ga najbolj poslužuje, do nedelje ni povedala. Sedaj je uradno glasilo nemške vlade »Diplomatična in politična korespondenca« objavila uradno razlago »Lebensrauma«. Kazlaga je sledeča: »Življenjski prostor ni politični pojem, ampak le gospodarski. Politično vsebino bi dobil šele, ako bi kakšna država ogrožala življenjski prostor kakšne določene države. Življenjski prostor je področje, ki mora biti zmerom dostopno za kakšen določeni narod, ki ga potrebuje za svoj svobodni razvoj in za neovfrah Obstoj svojega ljudstva. Gotove države, kot na primer Anglija, najdejo to, kar potrebujejo za življenje, v obsežnih imperijih. Za Anglijo so njen življenjski prostor njene prometne zveze z imperijem. Nemčija pa nima kolonij. Zato naj bi Nemčija dobila nadomestilo v južnovzhodnih državah v Evropi. Dobiti mora mož- Edino jamstvo zmage duha V prestolnici Bolivije je bil te dni evha-ristični kongres. Udeležila se ga je celokupna vlada z državnim predsednikom na čelu. Ta je imel na kongresu govor, v katerem je med drugim dejal: Besede, ki jih je izrekel naš božji Učenik, da bosta prešla nebo in zemlja, njegov nauk pa ne bo, so se uresničile. Danes stoje pred nami v nepremagljivi sili in neutajljivi resnici, kakor takrat ,ko so bile izrečene. Tudi ta slovesnost več tisoč metrov visoko nad morjem na ogromni gorski planoti veličastnih Andov nam daje čustvo nesmrtnosti njegovega nauka. Na njem je zgrajena krščanska omika kot višek vse človečanske omike; on nam je vtisnil zavest, da bodi javno življenje podrejeno nravstveni postavi prav tako brezpogojno, kakor naše zasebno življenje, pa tudi naši socialni odnošaji in naše izrabljanje zemeljskih bogastev in dobrin. Le v Kristusovem nauku je najgloblje utemeljeno dostojanstvo človeške osebe, družinska vez zvestobe do smrti in ljubezni do bližnjega kot edino jamstvo in dokaz resnične ljubezni do Boga. Tudi neomejena udanost človeka lastnemu narodu in državni skupnosti do skrajne požrtvovalnosti, ki zapostavlja vsako osebno korist, je le v Kristusovem evangeliju utemeljena v podrejenosti Bogu in njegovemu zakonu ljubezni, ne da bi krščanska ljubezen do lastne krvi in zemlje količkaj prikrajšala ljubezni do vsega človeštva in vsakega naroda, ki naj bodo bratje med seboj. Mi vemo, da je tudi Južna Amerika postala velika in edina ter trdna le na teh krščanskih idealih skupnega življenja. Brez Kristusove vere, ki vsemu daje pečat večnosti, ni mogoče narodu izpolniti njegove kulturne naloge. Posebno danes se moramo tega spomniti in se našega krščanskega ideala zasebnega in skupnega življenja z vso silo okleniti, zakaj grozi nam somrak in propad duha, ki ga ogrožajo valovi razbesnelih nagonov. Razdor med narodi, ki ga je povzročilo propadanje nravstvenih obvez, nas opominja, da se združimo okoli Zveličarja in da visoko dvignemo plamenico njegovega nauka. Dočim je brezboštvo pri reševanju socialnega vprašanja prineslo razredno borbo in po njej grozi svetu tudi s politično uničevalno vojsko, pa nam krščanstvo prinaša edino res človeško in pravično pojmovanje naših družabnih dolžnosti, nas uči premagati sebe in lastno korist v prid bližnjega in nas uči, kako uporabljati zemske dobrine v občo korist. Le krščanstvo jamči zmago duha nad gmoto, kar pomeni toliko kakor socialni mir in politično spravo med narodi« nost, da z njimi svobodno izmenjava svoje blago. Kakor hitro pa bi kdo od zunaj hotel motiti ta trgovski promet, bi morala Nemčija takšen poskus smatrati kot izraz sovražnih namenov, prav tako, kakor bi na primer Anglija smatrala ogrožanje svojih pomorskih cest kot napad na njen življenjski prostor.« »Vprašanje življenjskega prostora in obrambe tega prostora se stvarno ne postavlja tako dolgo, dokler ga kdo namenoma ne ogroža, kajti življenjski prostor ni treba jemati v ozemeljskem smislu, marveč samo v gospodarskem. Kadar torej ni nobenega ogrožanja življenjskega prostora, izgubi vsak politični namen. Tako na primer spada ustje reke Rena tam, kjer se izteka v morje, gotovo v življenjski prostor Nemčije, vendar pa ga Nemčija nikoli ni hotela zahtevati zase, ker je bila vedno v najboljših odnošajih z Nizozemsko, ki je lastnica renskih izlivov. Isto bi lahko rekli tudi o nemškem Gdansku. Tako poljske zahteve po Gdansku niso prav nič bolj utemeljene kakor bi bila na primer nemška zahteva po nizozemskem Rotterdamu. Tudi Anglija ne bi mogla dovoliti, da bi ji bila Irska sovražna, ker se nahaja v angleškem življenjskem prostoru. Prav tako tudi Nemčija ni mogla dopustiti, da bi imela ob sebi sovražno Češko, kajti češko ozemlje spada v nemški'življenjski prostor. Ako si je Nerrtčija to deželo vključila, je to storila zaradi tega, ker je bila ta dežela Nemčiji sovražno razpoložena in je ovirala zdravo gospodarsko imenjavo blaga. Nemčija pri vključitvi češkoslovaške ni zasledovala nobenih drugih ciljev. Sovražno razpoloženje Čehov jo je edino prisililo, da je napravila trajen red v svojem življenjskem prostoru. Skupni življenjski prostori narodov zahtevajo od vseh, ki prihajajo v poštev, iskreno dobro voljo, da spoštujejo drug drugega interese in da vsi koristijo skupnosti. Š tem ni rečeno, da se morajo te države na zunaj zapreti, rečeno pa je toliko, da morajo države, ki živijo na skupnem življenjskem prostoru, spoštovati vsaj do neke meje medsebojno vzajemnost, tako da se ne vežejo z raznimi strujami, ki hočejo od zunaj vdreti v ta življenjski prostor.« Pariški »Te m p s« pristavlja k tej razlagi sledečo pripombo: Češka je bila torej priključena Nemčiji samo zato, ker je bila baje do Nemčije, sovražno razpoložena. Ali bi Nemčija isti razlog uporabila tudi proti drugim svojim sosedam, če bi se pripetilo, da bi bile sovražno razpoložene proti njej? Nekatere srednje in južnovzhodne ter vzhodne države spadajo v »življenjski prostor« Nemčije. Nemčija želi razviti živahno gospodarsko izmenjavo z njimi. Do tukaj je vso v redu. Toda ako Nemčija še dodaje, da sc morajo vse te države na vsak način obnašati kot prijateljice, češ, da drugače ne more jamčiti za njihov obstoj, potem je postalo jasno, da Nemčija dovoli tem državam neodvisno življenje le v toliko, v kolikor odgovarja to njenim potrebam. Politični pretep pri pogrebu Budimpešta, 19. junija. AA. Reuter. Včeraj so se na peštanskem pokopališču spopadli madžarski narodni socialisti in policija. Čeprav je prepovedano nositi narodnosocialistično uniformo, je prišlo 150 narodnih socialistov v uniformah na pogreb nekega svojega tovariša. Policija je posegla vmes in aretirala 28 članov madžarske narodnosociali-stične skupine. Italija prerokuje o Angliji »Tjencin — poglavje razpadanja angleškega imperija« — »Anglija bo spet morala na kolena...« Rim, 19. jun. TG. Ves italijanski tisk posveča položaju, ki je nastal na Daljnem vzhodu zaradi angleško - japonskega spora pri Tjencinu, izredno pozornost. Vsi listi objavljajo vsebinsko podobne članke, v katerih govorijo o propadanju angleškega imperija. Člankom bi lahko dali naslov »Somrak angleške svetovne veljave«. Listi pravijo, da »spor v Tjencinu ni nekaj krajevnega, kakšen malenkosten dogodek, marveč je samo en dokaz več za to, da se angleški imperij počasi ruši in razpada. Mladi narodi in mlade moči so se že javili, da prevzamejo njegovo nasledstvo. To so narodi, ki imajo rajši železo kakor pa zlato«. Listi menijo dalje, da nc vidijo nobene možnosti, da hi se Anglija mogla izvleči iz tjencin-skega prepira ne da bi v japonskih rokah pustila cele šope las s kožo vred. Kaj na primer naj pa naredi Anglija? Ali naj objavi proti Japoncem gospodarske sankcije? Italijanski listi menijo, da tega ne bo storila, če se še spominja sankcij, ki jih je objavila proti Italiji, in ki so imele prav nasprotne posledice, kot jih je Anglija pričakovala. Italiji so prinesle Abesinijo, Angležem ponižanje. Ali morda misli Japonsko bojkotirati? Tudi to je dvorezen meč, in človek ne ve vnaprej, kdo se bo urezal. Ali misli Anglija na kakšno pohlevno demonstracijo vojnega brodovja? Tega menda ja ne, kajti danes imajo brodovne demonstracije le še plesno vrednost kot privlačna točka v ljudsko zabavo. Morda misli Anglija nastopiti z vojnim brodovjem v vojni proti Japonski? Tega italijanski listi ne verjamejo, ker v dvoboju z Japonci bi angleško brodovje enostavno izginilo. Tako bo morala Anglija pač sj»et po n i ž n o poklekniti, kakor je že tolikokrat, in spet bo minilo eno poglavjo v dokončnem razkrojil angleškega imperija, ki mu pri mladih in revnih narodih vstajajo vredni nasledniki. Vsi italijanski listi tudi priznavajo, da je nastop Japonske prot Angležem v Tjencinu v tesna zvezi z delovanjem zvez med Italijo in Nemčijo, ki imata v Japonski svojega zaveznika. Na angleško obkoljevalno politiko v Evropi, na angleška pogajanja s Sovjetsko Rusijo je Japonska v imenu trnzveze Italijn-Neinčija-Japonska odgovorila z napadom na Anglijo na Daljnem vzhodu. Leta 1914 jc svetovna vojna Evropo razdelila v dva tabora, tako zaključujejo italijanski listi. Ako bi izbruhnila nova vojna, bi razdelila ves svet v dva nasprotujoča si tabora. Italijansko brodovje v Španiji Pariz, 19. junija. AA. Havas: Rimski tisk poroča, da bo prva italijanska eskadra odplula jutri zjutraj proti obalam Španije, Portugalske in Maroka. Eskadra, ki je pod poveljstvom admirala Riccardia, je sestavljena iz dveh oklopnic, in sicer iz oklopne križarke »Cavour« in oklopne kri-žarke »Dura d'Abruzzi«, 10 križark po 10.000 in 8000 ton ter 20 rušilcev, na katerih so častniki in 20.000 članov posadke. List »Popolo d'Italia« poroča, da bo druga italijanska eskadra v kratkem odplula na Vzhod. List trdi, da to križarjenje italijanskega brodovja spada v redni program vaj italijanske mornarice. Maršal Badoglio v Albanfyr. Rim, 19 junija. AA. Štefani. Danes dopoldne kmalu po osmih je maršal Badoglio odletel z letalom v Tirano. Promet med Slovaško in Nemčijo prekinjen Skozi češko in Moravsko se vozijo nemške čete Bratislava. 19. jun. b. Uradna slovaška agencija poroča, da je do nadaljnjega ustavljen ves promet med protektorafom in Slovaško. Dovoljenje za promet med Slovaško in protektoratom bodo dobile osebe lo v izrednih primerih, kakor na primer zaradi smrti v družini itd. Narodno-socialistični krogi na Dunaju prepričujejo, da se ničesar ne bo spremenilo v sedanjih odnosih med Nemčijo in Slovaško. Slovaška je pri nadaljnjih pogajanjih o gospodarskih vprašanjih odklonila sklenitev carinske unije z Nemčijo. Prav tako je bil sličen predlog pred kratkim zavrnjen tudi po Nemčiji. London, 19. junija, b. Praški dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da gibanje nemških čet traja dalje. Skozi Prago so vozile velike formacije tankov in oklopnih avtomobilov. Te formacije so šle v vzhodni smeri. Po zanesljivi ocenitvi je zbranih okoli Moravske Ostrave 10 nemških divizij. De-manti praške uradne poročevalske agencije je bil sestavljen tako neprevidno, da prej potrjuje ta poročila kakor pa jih demantira. Tukaj ponovno Krožijo govorice, ki govorijo o razdelitvi Slovaške med Nemčijo in Madžarsko. Glasom teh poročil namerava Nemčija anoktirati male Karpate, medtem ko bi Madžarska dobila večji del Slovaške, ki je večinoma gorat in neprehoden. Na slovaško-poljsko mejo ni prišlo 20.000 nemških vojakov Bratislava, 19. junija. AA. Slovaški presbiro demantira vesti, ki jih je včeraj razširila neka tuja agencija, da je 20.000 nemških vojakov prestopilo slovaško mejo v smeri proti poljski meji. Slovaški presbiro sporoča, da so vse te vesti, kakor tudi slične vesti, razširjene zadnje dni v inozemstvu, popolnoma izmišljene. Zlobna tendenca takih vesti je jasna za vsakogar, ki pozna razmere na Slovaškem. Take vesti se izmišljajo in sporočajo v svet samo zato, da bi se še pevačala napetost, ki vlada med narodi. GSbbels: Nemčija je povsod h oder žive Nemci VaršavA, 19. jun. TG. Nemški propagandni minister dr. G ii b b e I s je imel v soboto zvečer na trgu pred gledališčem velik govor, v katerem je poudaril nemški značaj mesta Gdanska ter upravičenost prebivalstva, da želi k materni državi. Dejal jc, da niti v Gdansku niti v Berlinu ne jemljejo resno Poljske, kadar se glede Gdanska dela tako važno. Njene izjave so izlivi političnega prehoda iz mladeniške v moško dobo. To bo sčasoma žo izginilo. Gdansk je nemško inesto, ki hoče nazaj k Nemčiji, jc Poljski trgovinski minister Bobčevski pri črti t začetnem poletu na poljsko-jugosloranski letalski Zemunu dejal Hitler. Naj svet to razume! Hitler nikoli ne izgovarja praznih besed, še manj pa ga plašijo grožnje. Svoj govor je zaključil z besedami: »Z vami je narodnosoeialistična Nemčija! Prinašam vam pozdrave od nemškega naroda. Ostanite prisrčni in hrabri tudi v bodočnosti. Nemčija je povsod, koder prebivajo Nemci, torej tudi pri vas!« Ministru Gobbelsu so priredili veličastne manifestacije. Odmev na Poljskem Varšava, 19. juni ja, b. Včerajšnja govora nemškega propagandnega ministra dr. Gobbelsa v Gdansku sta naletela na Poljskem na zelo slab odmev tako v javnosti kakor tudi v političnih in uradnih krogih. Današnji popoldanski listi teh govorov skoraj ne komentirajo, objavljajo pa le kratke izvlečke. Opozicijski listi objavljajo Gob-belsov govor na vidnih mestih, medtem ko ga vladni listi objavljajo na zadnjih straneh. Pol-uradna »Gazeta Polska'< je na svoje kratko poročilo stavila nadpis: »Lahknmišljen govor Gobbelsa«, »Kurier I'oranny«, ki je blizu vladi, pa je objavil nadpis »Teatralni govor Gobbelsa«. Bomba sredi trga 15 mrtvih — 25 ranjenih Haifa, 19 jun. b Davi je tu prišlo do strašnega atentata na Arabce. Ko je bilo tržišče za zelenjavo polno Arabcev, je eksplodirala težka bomba. Pri priči je bilo mrtvih 15 Arabcev, 25 pa jih je t ran>enih in mnogi od njih bodo podlegli poškodbam. Angleške oblasti so takoj prepovedale vsak ulični promet ter uvedle najstrožjo preiskavo Avtobus v prepad 10 mrtvih — 15 ranjenih Dunaj, 19. junija. Reuter. Pri Sv. Krvi pod Velikim Klekom je padel avtobus v alobino 30 m. 10 oseb je našlo pri tem smrt, 16 pa jih je težko ranjenih. Druge podrobnosti o nesreči na tej tolikanj proslavljeni alpski cesti niso znane. [ Samo ie danes! Prekrasni francoski film, o katerem ae govori z največjim navdušenjem. Domki kozakl Kino Malica tat. 21-24 Predstave ob 16. in 21. uri, predstava ob 19. uri odpade. I G&SpodaMtvo Trgovsko zborovanje v Murski Soboti V soboto dopoldne je ie prispelo v Mursko Soboto veliko število slovenskih trgovcev, ki so prisostvovali »otvoritvi Prekmurskega tedna, kar je ročil je, da so zborovanje pozdravili podpredsednik gosp. Pinter, Zveza združenj v Sarajevu ter Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani. Nato je pozdravil vse zbrane zastopnike, med njimi prvega okrajnega glavarja g. dr. Brati 110, ki je zastopal bana nase banovine g. dr. M. Natlačena, župana občine Murska Sobota, svetnika g. Ferdinanda Hartnerja, zastopnika duhovščine, župnika murskosoboškega g. Vojkoviča, narodnega posl. g. Fr. Bajleca, zastopnika Trg. društva Merkur g. Verbiča, predsednika Društva trgovskih potnikov g. Janka Kreka in zastopnika Zbornice za trgovino, obri in industrijo, predsednika trgovinskega odseka c. Albina Smrkolja, glavnega tajnika g. Ivana Mohoriča in tajnika g. dr. Ivana Plessa, končno pa še predsednika murskosoboškega združenja trgovcev g. Franca Čeha. Z velikim aplavzom je bila sprejeta udanost-na brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., nadalje so bili poslani brzojavni pozdravi tudi ministru trgovine in industrije g. Jevremu Tomiču. V imenu bana g. dr. Natlačena je poedravil zborovalce okrajni načelnik g. dr. Bratina, zagotavljajoč razumevanje banske uprave za upravičene težnje trgovstva. Kot župan je pozdravil goste g. Ferdinand Hartner, ki je zlasti poudaril zadovoljstvo, da se vrši zborovanje v okviru Prekmurskega tedna, ki naj pokaže napredek tega dela naše domovine v zadnjih 20 letih, pa tudi kaj naj še stori za Slovensko Krajino. V jimenu trgovinskega odseka Zbornice je pozdravil zborovalce njegov predsednik g. Albin Smrkolj, ki je zlasti poudaril složno sodelovanje zbornice in zveze, kar naj bi bilo tudi v bodoče. Po končanih pozdravih je podal g. Vidmar obsežno predsedstveno poročilo, iz katerega povzemamo: Stanje naše trgovine Razrvane mednarodnopolitične razmere so v veliki meri vplivale tudi na naše gospodarstvo in mu dajale pečat stalne nestalnosti. V takih razmerah je bilo delo slovenskih gospodarjev zelo otežkočeno, tako da je v resnici velik uspeh, če kljub vsem oviram napredujemo. Ugotovil je, da je popolnoma uspela reorganizacija zveze in je zvezino delo zelo naraslo. Nato je podal podrobno poročilo o delu posameznih odsekov zveze: lesnega, trgovcev s tekočimi gorivi, sekciji drogistov, organizaciji knjigarnarjev itd. Osrednji lesni odsek sodeluje tudi v stalni delegaciji našega lesnega gospodarstva. Sekcija drogistov je dosegla, da je bil razveljavljen odlok, ki je dodelil prodajo vate in zavojnega materiala samo lekarnarjem. Tudi intervencijsko delo je bilo živahno in so bile zlasti uspešne intervencije pri oblastvih v Ljubljani, kjer je Zveza našla dokaj razumevanja za svoje zahteve. Zveza je ob priliki bivanja v Ljubljani obiskala tudi trgovinskega ministra g. Jevrema Tomiča, kateremu je predložila in utemeljila potrebe in zahteve slovenskega trgovstva. Tudi za slovensko gospodarstvo veljajo ugotovitve finančnega ministra o popuščanju konjunkture. Tudi za nas je potrebno, da sodelujemo pri preusmeritvi našega izvoza v devizne države. Slovensko gospodarstvo trpi tudi zaradi znatnih avtonomnih bremen, ki so višja kot v ostalih pokrajinah države. Glede trgovskih potnikov je dejal, da je dolžnost slovenskega trgovca, da podpira predvsem domače zastopnike, odnosno one, ki so v državljanskem in nacionalnem oziru neoporečni. Zveza je nadalje vodila akcijo za zbiranje kapitala za nacionalizacijo tujih podjetij in so ji v ta namen na razpolago že znatna sredstva. H koncu je apeliral na složno sodelovanje slovenskih trgovcev v gospodarskih organizacijah. Za predsedniškim poročilom je prišlo na vrsto blagajniško poročilo, ki ga je najprej podal o računskem zaključku g. Pavel Fabiani. Dohodki Zveze so lani znašali zaradi trgovskega kongresa 534.172 din, tako da je Zveza lani dosegla nekaj prebitka. V imenu nadzorstva je predlagal g. Avgust Volk iz Ljubljane razrešnico, ki je bila soglasno sprejela kakor tudi preračun za 1939, ki znaša v dohodkih 203.250 din in prav toliko v izdatkih. Doklada ostane neizpremenjena: 3.5%. Pri volitvah so bili v nadzorstvo izvoljeni gg Avgust Volk, Karerl Janči in Jože Verovšek, za'namestnike za Zumer, Cvetič Janez in Lukas Fran. KroSnjarsJvo In Sušmarsfvo O tem je imel daljši referat Zvezin tajnik g. dr. Pustišek. Omenil je vse zakonite predpise, ki ne s leni bavi jo ter navedel nekaj posebno drastičnih primerov krošnjarjenja in izrazil zahtevo naj se ne uveljavi od ministrstva predlagani pravilnik o krošnjaretvu, ampak naj se upo- števajo predlogi zbornic in Zveze, da bo kroš-njarstvo zatrto. Resolucije Na koncu so bile sprejete resolucije, iz katerih posnemamo: 1. V devizni kupčiji naj se dovoli svobodno formiranje tečajev, zlasti pa 6vobodno razpolaganje izvoznikov z valuto. Tudi kompenzacijski posli naj se dopuščajo po svobodnem tečaju. 2. Vprašanju obnove cest je v Sloveniji posvetiti še več skrbi. Zlasti naj se začno dela na zgradbi ceste Ljubljana—Sušak in Ljubljana—Maribor kot avtomobilskih cest. 3. Ker je trgovina, zlasti v izvozni seziji, zelo prizadeta zaradi slabih telefonskih zvez, nezadostnega osebja, nezadostnih vodov in avtomatskih central, je potrebno, da se podvzamejo tozadevni ukrepi. Podeželski trgovci se posebno zavzemajo za to, da se znižajo previsoke naročniške in instalacijske pristojbine. 4. Normalizira naj se proga Poljčane—Zreče in podaljša do Zgornjega Doliča, da dobi zvezo s progo Velenje—Dravograd. 5. Nabavljalnim in konzumnim zadrugam naj se ukinejo vsi privilegiji, zlasti naj se glede javnih davščin izenačijo s trgovskimi obrati. Tudi prodajalne teh zadrug naj spadajo pod obrtni zakon. 6. Skupščina se pridružuje predlogom vseh zbornic v državi glede novelizacije obrtnega zakona in pričakuje, da bodo ti zakoni v celoti in i čimprej sprejeti. Pri osnutku pravilnika o kroš-i njarstvu naj se upoštevajo temeljne zahteve trgovstva. 7. Ker se je zaradi padca kupne moči prebivalstva šušmarstvo na škodo državne blagajne zelo razširilo, apelira skupščina na g. bana, da naj pozove obrtna oblastva, da jx>svetijo temu vprašanju več pozornosti. Zlasti prosi skupščina, da se dovoli zakonitim organizacijam trgovcev, da nastavijo kontrolne organe za zatiranje ilegalne trgovine in da se tem organom prizna tudi uradni značaj. 8. G. bana prosijo, da naj upošteva predložene mu zahteve trgovstva glede banovinske zaloge šolskih knjig. Tako učencem kakor šolskim uradom in upravam naj se prepusti popolna svoboda pri nakupu učil, šolskih in pisarniških potrebščin. 9. Reorganizira naj se veleprodaja soli ter naj se zviša zaslužek za maloprodajalce pri soli. 10. Pri sestavi banovinskih proračunov naj se primerno regulira banovinska trošarina in porazdeli v pravem razmerju s cenami posameznih predmetov. 11. Gospodarska delavnost naj se rezervira za domače sinove. Banska uprava naj posveča posebno pozornost vprašanju zaposlitve inozemcev v naši banovini ter naj brezpogojno zavrača vse bike prošnje za bivanje tujim državljanom, ki niso v skladu z našimi narodnogospodarskimi interesi in potrebami ter naj v to svrho zasliši za mnenje Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Tudi občino naj zavračajo tujim državljanom prošnje za domovinske pravice, ker so vse take prošnje le epekulativnega značaja v občutno škodo ne samo narodu, ampak tudi državnim interesom. Trgovski dom v M. Soboii Ob 11 dopoldne se je zbralo pred novim Trgovskim domom v Murski Soboii veliko število odličnikov in trgovstva, da prisostvuje svečani otvoritvi novozgrajenega Trgovskega doma. V6e zbrane je najprej v imenu gradbenega odbora pozdravil g. Ivan Benko, ki je podal najprej zgodovino, kako je prišlo do zgradbe doma. Znatne vsote v ta namen so zbrali tudi trgovci sami in banska uprava je dala znatno podj>oro. Nato je svečano izročil ključe novega doma predsedniku murskosoboškega združenja trgovcev g. Francu Čehu. G. Čeh je v svojem nagovoru navedel vsa imena darovalcev za Trgovski dom ter tudi omenil, da je dal Pokojninski zavod v Ljubljani pol milijona dinarjev posojila za zgradbo doma. Prečital je brzojavne pozdrave, ki jih je poslal predsednik senata g. dr. Anton Korošec, nadalje je poslal brzojavne pozdrave minister brez listnice g. Franc Snoj itd. Pozval je vse prisotne, naj se vpišejo v spominsko knjigo. V imenu Zbornice je čestital k delu mursko-soboškemu trgovstvu predsednik g. Ivan Jelačin, ki je naznanil, da je Zbornica dala za dom 10.000 din. V imenu Zveze trgovskih združenj je izrekel čestitke njen predsednik g. Stane Vidmar, nato pa je kot eo6ed čestital okrajni načelnik g. dr. Braiina, ki je v svojem govoru poudaril lojalno sodelovanje trgovstva s politično upravo. Nadalje je čestital kot župan še g. Ferdinand Hartner, narodni poslanec g. Franc Bajlec, ki je zlasti poudaril kulturno misijo trgovstva od vseh začetkov dalje. Končno je še v imenu Trgovskega društva Merkur iz Ljubljane spregovoril g. Anton Verbič. Po teh govorih 60 si gostje ogledali prostore v novem domu, kjer je zdaj nameščen del razstav Prekmurskega tedna, ko bo pa teden minul, bo služil dom svojemu namenu. Združenju trgovcev v Murski Soboti je čestitati, da so si zgradili tako lep dom. ki ni v ponos samo njim, ampak tudi vsej Murski Soboti in Prekmurju. I 'viktor Mc. Laglen, prvak ameriškega filmn v pretresljivi filmski drami globokih Jndskih čustev. Ki »e more primerjati samo z nesmrtnimi deli velikega Dostojevskega! Film velike umetniške vrednosti „.„_ ..... « •• Prsmtara danas Datlja: lolin Ford Produkcija: R. K. 0. KINO SLUGA, tel. 27-30 OVADUH| Seznzacijonalnl velefilm po najpopularnejšem A. Dumasovem romanu Film o katerem govori z navdušenjem vsa Ljubljana. Predstave ob 16,, 19., 21. KINO UNION Telel. 22»21 Trije mušketirji Pred novo žetvijo Vsako leto neposredno pred novo žetvijo se pojavljajo glasovi in vesti o količini in kakovosti novega pridelka. Zlasti je to aktualno zdaj, ko poročajo, da sta samo še dva tedna pred novo žetvijo. Jugoslovanski kurir ceni novo žetev na okoli 20 milij. met. stotov, ker se je stanje pšenice zadnjih 15 dni zelo popravilo. Po podatkih kmetijskega ministrstva je računati, da bo letošnja žetev pšenice dala okoli 20% manj kot je dala lanska, ki je bila izredno velika. Po tem takem imamo računati na donos okoli 24 milij. met., stotov. Za presojo tržnega položaja je važno, kakšen bo položaj na svetovnih tržiščih in j>a, koliko znašajo razpoložljive zaloge iz lanskega leta v naši državi. Bilance Cinkarna, d. d., Celje. Pri glavnici 3.0 milij. dinarjev znaša bilančna vsota za 1938 11.45 (10.7) milij. din zaradi zvišanja dolžnikov in zalog surovin. Pri brutto-donosu 8.45 (10.27) znaša delež države na dobičku 0.19 (0.44) milij. din, preostali čisti dobiček pa 0.13 (0.65) milij. din. Našička tvornica tanina in parna žaga, Zagreb, Podjetje šele sedaj objavlja bilanco za 1936-37 (konec poslovnega leta je 31. oktober). Pri glavnici 20.0 milij. din znašajo upniki 173.1 (179.27), bilančna vsota pa 480.66 (485.95) milij. din. Med aktivi je izkazano povečanje investicij in zalog. Izguba znaša 0.044, dočim je za 1935-36 znašala 0.8 milij. din. »Zorka«, prva jugosl. d. d. za kemično industrijo, Belgrad. Glavnica 15.0, bilančna vsota 126.4 (117.64), brutto-dobiček 17.74 (12.5), čisti dobiček brez prenosa 2.1 (2.0), s prenosom 5.9 (4.9) milijonov dinarjev. Dividenda je bila zvišana od 6 na 8% (bru'tto). , „ Sava, splošna zavarov. d. d., Zagreb. Glavnica 10.0, bilančna vsota 45.2 (42.9), čisti dobiček brez prenosa 1.8 (1.7) milij. din. Hrvatsko splošno gospodarsko društvo, ena izmed osrednjih hrvatskih zadružnih organizacij, izkazuje za letos povečanje števila včlanjenih zadrug od 101 na 102, dočim je leta 1938 število včlanjenih zadrug ostalo neizpremenjeno. Bilanca za 1937 izkazuje pri izgubi 0.034 milij. din iz prejšnjih let čistega dobička 0.024 milij. din, za 1938 pa 0.034 milij. din pri bilančni vsoti 1.3 (1.15) milij. din. Vprašanje cen za naše proizvode v Nemčiji. Iz Belgrada poročajo, da je neoenovana bojazen, da bodo cene zaradi povišanja nemške marke narasle ali ostale neizpremenjene. Tc temelje na tem, da je Nemčija v KSlnu izjavila svojo pripravljenost znižati cene za naše uvozne predmete v markah, in sicer v istem razmerju kot je narasla klirinška marka. Agencija »Jugoslovanski kurirc pravi, da cene našim izvoznim predmetom, katere Nemčija plača v markah, ne bodo višje. Nad 70% naših izvoznih predmetov v Nemčijo so pri izvozu izračunava v dinarjih, poleg tega pa so določene v naši državi cene za izvoz živine v Nemčijo, kar velja tudi za živinorejske pro- izvode. Zato trdi omenjena agencija, da ne more bili govora o povišanju zaslužka naših izvoznikov za prodano blago v Nemčijo. Overovljanje tovornih listov. Finančni minister je odredil, da imajo carinarne pri overov-ljanju tovornih listov »konosmanovc in prenosnih listin za blago, pri katerem se iz faktur vidi, da je prodano franko naša meja, napišejo nad svojim žigom »ocarinjeno po dekl.< klavzulo: prevoz vračunan v fakluri. Pri tovornih listih, konosmanih in prenosnih listinah, kjer stoji ta klavzula, pooblaščeni zavodi ne smejo nakazovati prevoznino v tujino po 6. odstavku čl. 3 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, kjer je plačana prevoznina že vračunana v prodajni ceni. — (Iz bančnega in valutnega oddelka finančnega ministrstva.) — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Joseiova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo. Reg. po min. soc. pol. In n. tdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Interni dinarji. Finančni minister je odredil, da se imajo vse dinarske terjatve tujcev, ki se vodijo kot posebne kategorije v smislu točke 2 odloka finančnega ministra št. 37.250-11 z dne 28. marca 1932 in točke 1 odloka št. 72.400-11 dne 18. junija 1932 v bodoče voditi kot interni dinarji. — (Iz bančnega in valutnega oddelka finančnega ministrstva.) Razglasitev konkurza. Ustavljen je poravnalni postopek in uveden konkurz o imovini Viktorja Gornika, lesnega trgovca v Zbelovem pri Poljča-nah, terjatue je prijaviti do 10. ,avg., prvi zbor upnikov 27. julija, ugotovitveni narok pa na dan 17. avgusta. Konec poravnave: Komauer Hubert, trgovec v Mariboru. Izvoz jajc in perutnine. V smislu odloka ministrstva trgovine in industrije bo v bodoče Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sprejemal predloge za razdelitev kontingentov jajc in perutnine od Združenja izvoznikov jajc in perutnine kraljevine Jugoslavije v Belgradu. Iz konzularne službe. Za častnega konzula kr. Jugoslavije v Dijonu je imenovan dr. Predrag Stefanovič, za loliandskega častnega vicenkonzula na Sušaku pa je imenovan g. Metod Totnljanovič. Devizni promet Ha naših borzah. V tednu od 12. do 16. junija je pnašal devizni promet na ljubljanski borzi 26.22 milij. din v primeri z 10.265 milij. din v prejšnjem tednu. — Na zagrebški borzi je devizni promet narastel od 29.5 na 62.37 milij. din, od tega v zasebnih kliringih od 23.2 na 57.7, v ostalih devizah pa je padel od 6.2 na 4.6 milij. din. — Na belgrajski borzi je devizni promet narastel od 61.5 na 77.6 milij. din. — To veliko povečanje prometa na naših borzah je pripisovati znatnemu povečanju prometa v markah. Licitacija: Štab dravske riivizijske oblasti v Ljubljani razpisuje za dan 20. junija licitacijo za dobavo drv. Iz sladkih črk sestavljamo Besedo. Jaz prvi sem, drug pride jutri, v sredo. Borze Denar Angleški funt 258.— 19. junija. Nemški čeki 14.30 V zasebnem kliringu so ostali nemški čeki nespremenjeni. Za Prago je bil srednji tečaj v Zagrebu 150.40, v Belgradu je ostal na 150, dočim je bilo v Ljubljani blago po 152.' Devizni promet je znašal v Zagrebu 6,950.513, v Belgradu 13,195.000 din. V efektih je bilo prometa v Belgradu 914.000 din. Ljubljana — Uradni tečaj!: London 1 funt........206.12- 209.32 Pariz 100 frankov ..... 116.37- 118.67 Newyork 100 dolarjev .... 4384.25—4444.23 Ženeva 100 frankov ..... 995.00-1005.00 Milan-Trst 100 lir . . . , . 231.95— 235.05 Amsterdam 100 goldinarjev . . 2337.20—2375.20 Berlin 100 mark............1770.12-1787.88 Bruselj 100 belg ...... 748.50- 760.5Q Ljubljana — Zasebni klirlng: Berlin 1 marka ...... 14.20— 14.40 Praga 100 kron ...... 152.00 bi. Zagreb — Zasebni klirlng: Praga 100 kron...... 149.28- 151.63 Solun 1 drahma .••■•< 30.65— 31.35 Belgrad — Zasebni klirlng: Praga 100 kron ...... 148.80- 151.20 Solun 1 drahma ■»..■« 31.15— 31.85 Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt ....... 256.40— 250.60 Pariz 100 frankov..... 144.81— 147.11 Newyork 100 dolarjev .... 5457.91—5517.91 Ženeva 100 frankov . . . . , 1237.02—1247.02 Amsterdam 100 goldinarjev . . 2907.44—2945.44 Bruselj 100' belg...... 931.10— 943.10 Curih: Belgrad 10, Pariz 11.75, London 20.775, Newyork 443.6875, Bruselj 75.43, Milan 23.35, Amsterdam 235.62, Berlin 177.95, Stockholm 106.95, Oslo 104.375, Kopenhagen 92.755, Sofija 5.40, Praga 15.03, Varšava 83.62, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.1575, Buenos Aires 102.875. Vrednostni papirji Volna škoda: v Ljubljani 461.50—464.50 v Zagrebu 462 —466 v Belgradu 462 —463 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 100 do 101, agrarji 62 den., voj. škoda promtna 461.50 do 464.50, begi. obv. 87—88, dalm. agrarji 86 do 87, 8% Bler. pos. 101—103, 7% Bler. pos. 93 do 95, 7% pos. DHB 99—100, 7% stab. pos. 100 den, — Delnice: Narodna banka 7.400—7.500, Trboveljska 173—176. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—100.50 (100, 100.50), agrarji 62 denar, vojna škoda promptna 462—466 (462), begluške obveznice 87.50 denar, dalm. agrarji 87 denar, 4% severni agrarji 59—60, 8% Blerovo posojilo 102 blago, 7% Blerovo posojilo 94.50 denar, 7% stab. posojilo 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7500 denar, Priv. agrarna banka 212 denar, Trboveljska 173—174, Sladk. tovarna Osijek 85—90. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 101 blago, agrarji 62 denar (62.50), vojna škoda promptna 462—463 (464, 463), begluške obveznice 87.25—87.75 (88, 87.50), dalmat. agrarji 85.50—86 (86), 4% severni agrarji 60 blago, 6% šumske obveznice 82.25—82.50 (82.75), 7% Blerovo posojilo 92.50—93, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar (100). — Delnice: Priv. agrarna banka 211.50—213 (drobni komadi). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bač. 146—148, srem. 146— 148, slav. 147—149, ban. 146—150. Oves: bač. in slav. 144—146. Ječmen: bač., srem. 147.50—150. Koruza: bač. in bač. pariteta Indjija in Vršac 117 do 119. — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji. Živinski sejmi Živinski sejem na Planini pri Sevnici, dne 15. junija 1939: Dogon 296 komadov goveje živine, in sicer: 188 volov, 45 telic, 27 krav, 36 juncev in 1 bik. Cene so naslednje: Voli prve vrste do 6 din, druge vrste do 5.50 din, tretje vrste do 4.50 din; telice prve vrste do 5.50 din, druge vrste do 4.75 din, tretje vrste do 4 din; krave prve vrste do 5 din, druge vrste do 4 din, tretje vrste do 3 din; junci 3.50—5 din in biki 4 din za kg žive teže. Živinski sejem v Litiji, dne 12. junija 1939: Voli 4—4.75 din, telice za pleme 5.50—6 din, klavne telice 4—4.50 din, klavne krave 3—3.50 din za kg žive teže. Krave za pleine 2000—2500 din za glavo. Živinski sejem v Tinskem, občina Zibika, okr. Šmarje pri Jelšah, dne 14. junija 1939: Dogon 145 govedi. Odprodanih približno 30 odstotkov. Cene naslednje: Voli prve vrste 5.50 din, druge vrste 4.50 din, tretje vrste 3.50 din; telice prve vrste 5 din, druge vrste 4 din, tretje vrste 3 din; krave prve vrste 4.50 din, druge vrste 3.50 din, tretje vrste 2.50 din; teleta prve vrste 6 din, druge vrste 5 din; prašiči špeharji 10 din, pršutarji 8 din za kg žive teže. Dr. Korošec med slovenskimi viničarji Na krasnem taboru v Jeruzalemu se je zbralo nad 3000 udeležencev Jeruzalem, 18. junija. Jeruzalem, ta biser nad biseri slovenske zemlje, je v slovenski narodni zgodovini že zapisan. Natančno pred 70 leti je bil v Jeruzalemu mogočen slovenski tabor. Slovenjegoriški Slovenci so takrat javno manifestirali svojo narodno zavednost na kraju, kjer se je tujec s svojim bogastvom . najmočneje vsidral — saj je še danes v okolici Jeruzalema in Svetinj okrog 75% najlepše zemlje, najlepših vinogradov v neslovenskih rokah. Danes pa je bil Jeruzalem zopet pozori-šče veličastne manifestacije. Mnogi tisoči so se zbrali na tem vrhu okrog idilične cerkvice, da poslušajo besedo voditelja Slovencev dr. Korošca. V času, ko cvete »najlepša roža Slovenskih goric« — vinska trta, ko je v vinogradih najtežje delo, je bil pri Jeruzalemu talx>r viničarjev, tistih trpinov, ki z žuljem rok vzdržujejo vse te krasne vinograde ter jim za borno plačilo s potom svojega obraza gnoje zemljo, da rodi naj-žlahtnejši sad naše slovenske zemlje. Od tabora pred 70 leti do danes ni videl Jeruzalem še tolikih množic. Zbrali so se viničarji s svojimi družinami od blizu in daleč. Iz vseh Slovenskih goric so prispele deputacije, iz Haloz, iz slovenje-bistriških, framskih in pekerskih vinogradov. Iz bližnje in daljne okolice Jeruzalema so prihajali peš, tudi Haložani so prišli čez Dravo mnogo ur daleč peš, drugi pa so se pripeljali z jutranjim vlakom. Na kolodvoru v Ivanjkoveih so jih p»i-čakovali posebni reditelji, ki so vršili svojo službo tudi na taboru ter so nosili posebne znake, zelene trakove na rokavih in zelene kravate. Tudi drugi udeleženci so imeli zelene kravate, za klobukom in na prsih pa zelenje vinske trte. Krasen je bil pogled z jeruzalemskega vrha na vse okoliške holine in pobočja. Med vinogradi so se vile od vseh 6trani pisane procesije ter hitele navzgor. Tako se je zbralo v Jeruzalemu danes popoldne nad 3000 ljudi. Dr. Korošec v Slov. goricah Dr. " Anton Korošec je že snoči prispel* v'Slovenske gorice. Izstopil je na Pragerskem, kjer so ga pozdravili predsednik Prosvetne zveze dr. J. Hohnjec, ravnatelj Cirilove tiskarne Hrastelj, okr. glavar Eiletz ter ravnatelj Spodnještajerske posojilnice Rirhter. Od Pragerskega se je dr. Korošec odpeljal v Slovenske gorice. Ustavil se je najprej v Ormožu, kjer mu je ravnatelj Kletarske zsdruge Martin Munda razkazal vzorne kleti te največje slovenske vinarske zadruge. Iz Ormoža se je podal dr. Korošec na Svetinije, kjer je bil gost svetinjskega dekana, duh. svetnika Bratuška, Svetinjčani so priredili dr. Korošcu krasen sprejem, zvečer ob pol 9 pa podoknico, katere se je udeležila vsa fara. Bilo je zlasti veliko mladine, članov Fantovskega odseka in članic Dekliškega krožka. Vsa okolica je bila razsvetljena z lampi-joni, pevski zbor je zapel več pesmi, med navdušene vzklike pa se je mešalo pokanje topičev. Svetinjski župan Miloš Pučko je izrekel dr. Korošcu prisrčno dobrodošlico ter se mu zahvalil za obisk in za vso skrb, ki jo posveča Slovenskim goricam. Pozdrave so potem izrekli še predstavniki Fantovskega odseka in zastopnice Dekliškega krožka, dekleta pa so dr. Korošca obsula s^ cvetjem ter mu izročila krasne šopke. Dr. Korošec se je veselo presenečen zahvalil za te dokaze vdanosti, nato pa je šel med ljudi ter se razgovarjal s svojimi starimi znanci. Sprejem v Jeruzalemu Že od ranega jutra je bilo okrog cerkvice na Jeruzalemu živahno kot v mravljišču. Množice so nestrpno pričakovale prihod slovenskega voditelja, ki je bil najavljen za deveto uro. Po vsem holmu je završalo med ljudmi, ko se je prikazal na sosednjem pobočju med vinogradi avto z dr. Korošcem ter brzel po »Bratuškovi cesti« — novi cesti, ki jo grade na prizadevanje dekana Bra- tuška iz doline skozi Svetinje k Jeruzalemu in naprej v Ljutomer in ki je do polovice že dograjena. Ko je dr. Korošec izstopil, so ga množice s silnim navdušenjem pozdravljale l^r mu vzklikale. Radostno razpoložen je sprejel pozdrave, ki mu jih je izrekel predsednik viničarske zveze Stanko Korošec in cvetje, ki mu ga je izročila v imenu dekliškega krožka Lojzka Plohi. Predsedniku viničarske zveze je izročil znaten znesek kot svoj doprinos za organizacijo, zastopnici dekliškega krožka pa lop dar za kroje. Nato se je podal s svojim spremstvom v cerkev, ki so jo množice napolnile do zadnjega kotička, nad polovico ljudi pa ni imelo v notranjosti več prostora ter so stali med službo božjo zunaj. Pridigo in sveto mašo je imel poslanec tega okraja Marko Krajnc. Take pridige viničarski ljudje gotovo še niso poslušali. Govoril jim je v srce, pokazal je globoko poznanje težkega življenja viničarjev, iz njegovih besed pa so zveneli tudi veseli znaki boljše bodočnosti, ki se našim viničarjem obeta. 'Potem je imel poslanec sveto mašo, pri kateri je igrala godba od Sv. Miklavža mašne pesmi, ki jih je pelo vse ljudstvo. Mogočno in krasno ljudsko petje je odmevalo v cerkvi in zunaj nje ter dvigalo srca. Mogočen zbor viničarjev Za tabor po sveti maši je bila na jeruzalemskem vrhu res težko najti primernega prostora za 3000 glavo množico. Večina se je zbrala spodaj na planoti pod cerkvijo, drugi so stali na obeh strmih dohodih proti vrhu griča, ostali pa, kolikor so dobili prostora, okrog tribune, ki je bila napravljena za cerkvijo nad spodaj ležečo planoto. Na tribuni je predsednik tabora, znani organizator viničarjev in strokovni tajnik ZZD v Mariboru Peter Rozman pozdravil častne goste: predsednika senata dr. Antona Korošca, ministra Franca Snoja, narodnega poslanca Marka Krajnca, predsednika Delavske Zbornice Viktorja Kozamernika, zastopnika centrale Zveze združenih delavcev Milka Pi-riha, banska svetnika Alojza Sluheca in Petra Za-dravca, dekana duhovnega svetnika Bratuška in domačega župnika Polaka, zastopnika politične oblasti okrajna glavarja dr. Vidica in dr. Farčni-ka, zastopnika Kmetske zveze Martina Mundo, zastopnike občin Sv. Miklavž in Svetinje, predstavnike Fantovskih odsekov in dekliških krožkov, pevskih društev, krajevnih viničarskih organizacij in podružnice ZZD. Nato je prebral brzojavne pozdrave ter pismo bana dr. Marka Natlačena. Pismo g. bana je izzvalo med zborovalci navdušeno odobravanje. V pismu se g. ban iskreno zahvaljuje za povabilo na tahor, katerega pa se žal ne more udeležiti; obvešča pa zborovalce, da je sklical za 26. junij banovinski svet, kateremu bo predložil uredbo o novem viničarskem redu, ki bo v jeseni uzakonjen. Nato je pozdravil zborovalce predsednik De lavske zbornice Kozamernik, ki je povedal, da je Viničareka zveza vpisana kot stanovska organizacija, vendar ta stan doslej ni užival tistih socialnih pravic, kakor drugi delavski stanovi. Vse prizadevanje Delavske zbornice bo šlo za tem, da bodo tudi viničarji deležni dobrot delavskega zavarovanja in drugih socialnih ugodnosti. V imenu vodstva Kmečke zveze je govoril Martin Munda. Obe organizaciji slovenskih kmetov in slovenskih viničarjev sla si sorodni, obe imata namen organizirati malega slovenskega človeka na narodnostni podlagi. Viničarji in kmetje so ohranili te lepe Slovenske gorice našemu narodu in danes s 6vojim težkim delom ohranjajo slovensko grudo. Pogled na del taborjanov. Le kovač zna skovati podkev kakor more perilo čisto oprati !e dobro milo. Terpentinovo milo Zlatorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - fn perilo je snežno belo, prijetno poduhteva in ostane dolgo trdno. T&RPFNTIN0V0 MltO H Dr. Anton Korošec govori Očarljiv je bil pogled s tribune, ko je nastopil slovenski voditelj dr. Korošec ter govoril zbranim množicam. Med zelenimi viničarskimi in trobarv-nimi slovenskimi prapori, ki so bili postavljeni pred odrom, mu je padal pogled na pisano tisoč-glavo množico globoko doli na planoti ter od tu naprej na prelepe holine, na katerih se iz zelenih goric bohotijo lepe gosposke zidanice, dočim se na pobočjih skrivajo v zfjlenju sadnega drevja skromne viničarske hišice. Od časa do časa so množice pretrgale govornika z navdušenimi vzkliki, pri domislicah in primerih, ki jih zna dr. Korošec tako posrečno vpletati v svoj govor, pa je med ljudmi kar završalo. Dr. Korošec je govoril svojim ljudem kot domačin iz Slovenskih goric, kot Prosvetni dom v Krizah blagoslovljen uiiCntU!) Križe pri Tržiču, 19. junija. Križe pri Tržiču so tisti kraj, kjer deluje Prosvetno društvo že iz prejšnjega stoletja. To najstarejše društvo je zadnjo nedeljo stopilo v novo dobo svojega razmaha, ko je blagoslovilo mogočni in zelo mični novi »Križki doni«. Ta dom bo v ponos sedanjega rodu, ki je z velikimi žrtvami in prostovoljnim delom zgradil spomenik, kakršnega zasluži slovenska katoliška prosveta. Slavnost se je začela z večerno akademijo v soboto. Polna dvorana je dala priznanja pevskemu Izboru, deklamacijam, simboličnim telovadnim vajam in govornikom. Na originalni način so po- Jaklič je dobil svoj spomenik Dobrepolje, dne 19. junija. V nedeljo popoldne smo v Dobrepoljah blagoslovili novi prosvetni »Jakličev dom«. V župni cerkvi so bile popoldne ob 14 pete litanije, po cerkvenem opravilu pa so se začele slovesnosti ob blagoslovitvi novega doma. Z balkona novega doma je najprej duhovni svetnik g. Anton Mrkun pozdravil V6e navzočne in podal besedo predsedniku Prosvetne zveze vseuč prof. dr. Lukmanu, ki je orisal Franca Jakliča kot ideal javnega delavca za narodno prosveto in narodov gospodarski napredek. Med njegovim govorom je prišel na prireditev minister za gradbe dr. Miha Krek, katerega je po govoru svetnik Mrkun pozdravil in ga zaprosil za nekaj besed. Minister dr. Krek je poudaril v svojem govoru požrtvovalnost ljudstva, katero sc jc kljub težkim uimam in preizkušnjam zbralo na proslavitev moža, kakršen je bil Jaklič. Nato je predsednik Prosvetne zveze dr. Luk-man novi dom blagoslovil. Po blagoslovu je bila v veliki in lepi dvorani akademija, na kateri je župan g. Strnad prebral vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II.. knezu namestniku in predlagal brzojavne pozdrave predsedniku senata dr. Antonu Korošcu in banu dr. Marku Natlačenu. je pozdravil ministra dr. Kreka, pos>anca ..!g,er;a in predsednika Prosvetne zveze vseuč. prof. dr. Lukmana, predsednika Slomškove družbe, ki je bila zastopana po številnem zasto[wtvu, vse drage goste in občinstvo. Na akademiji so nastopili otroci s prisrčno priložnostno igrico »Ob otvoritvi Jakličevega doma«, nato pa je bilo nekaj telovadnih točk in simboličnih vaj. Po akademiji se je minister dr. Krek v spremstvu poslanca Riglerja odpeljal v Struge in okolico pogledat škodo, ki jo je napravila povodenj. V domu samem in pred njim se je razvila živahna ljudska zabava Dobrepoljska godba in pevski zbor sta izvajala številne glasbene točke. Prišlo je na lepo slavnost nad 2000 ljudi. Številni gostje so si z min. dr. Kreko,m na čelu ogledali tudi lutkarsko razstavo in razstavo igrač v novem domu. Številnim članom Jakličeve družine pa so V6i navzoči izkazovali najiskrenejšo pozornost. Dobrepolje, 19. junija. V soboto zvečer so po vseh dobrepoljskih hribih zagoreli kresovi. Ob 21 so zagrmeli številni možnarji in med baklado skozi vas so streljali s petardami. Vse Dobrepolje sc je zbralo najprej pred župniščem in nato v novi dvorani slavilo desetletnico župnikovanja duhovnega svetnika preč. g. Aniona Mrkuna, ki gradi tako lep prosvetni »Jakličev do,m«. Na predvečer slovesne blagoslovitve je vsa fara hotela s to skrnmnn prireditvijo počastili uspešno delovanje svojega neumornega župnika in prosvetnega ter zadružnega delavca. zdravili botrico go. Jazbečevo in botra g. Zupana. V odmoru so doživeli navzoči prijetno presenečenje, ko je kranjski g. dekan Matija Skrbeč prebral dekret, s katerim je križki zaslužni in za vse dobro navdušeni župnik g. Hartman Jože imenovan za konzistorialnega svetnika. V nedeljo zjutraj so se številni člani udeležili svete maše, pri kateri so se spominjali svojih ustanoviteljev in umrlih članov. Glavni del prireditve so izvršili popoldne pri zelo lepem in ugodnem vremenu. Obširni prostor pred postajo Križe je bil natrpan domačinov in okoličanov, ko je pripeljal vlak goste s kranjske strani. Takoj se je razvil pod vodstvom izurjenih rediteljev izredno dolg sprevod v vas, ki ga ni hotelo biti konca. Kaj takega Križani še niso doživeli. Za okras so bili konjeniki v narodnih nošah, slovenski fantje v krojih in dekleta, katerih modra barva je zelo prijetno učinkovala sredi zelenih polj. Ko se je sprevod ustavil pred »Križkim domom« in ko so se z gasilci in šolsko mladino postavili v špalir, na čelu s šestimi zastavami, so navdušeno pozdravili našega bana g. dr. Marka Natlačena kot pokrovitelja vse te slovesnosti. V okusno okrašeni cerkvi so bile nato pele litanije, nakar se je množica zgrnila okrog okrašenega in v soncu se biestečega doma, ki ga je blagoslovil prr(. g. kanonik dr. Klinar. Blagoslovitvi so prisostvovali med drugimi g. ban dr. Marko Natlačen, okrajni glavar g. Lipovšek z gosjio soprogo, domači župan g. Ahačič, tržiški župan g. Majeršič. predsednik Prosvetnega dekanijskega odbora g. prof. Tine Fortuna, policijski predstojnik iz Kranja p. Uršič, šolski nadzornik g. Rupret, okoliški žu|iniki na čelu s Iržiškim župnikom in svetnikom g Vovkom, kranjski odvetnik g. dr. Šilar, upravnik sanatorija na Golniku g. Čeplak z gospo soprogo, gospa baronica Hornova, g. Ha m in drugi; malo kasneje sta prihitela g. ravnatelj Zor, kot zastopnik PZ iz Ljubljane, in kranjski šolski upravitelj g. Potočnik. Po blagoslovitvi je za domom pričel domači župnik g. svetnik Hartman prosvetni tabor. Po pozdravu vsem prisotnim je predlagal med nepopisnim navdušenjem udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II in Nj. Visočanstvu knezu namestniku Pavlu. Tržiška godba je nato zaigrala državno himno Pozdrave so dalje poslali: predsedniku senata g. dr. Korošcu, ministru g. dr. Kreku, škofu g. dr. Rožinanu in ministru g. Snoju, ki je z brzo- poznavalec njihovih tegob, kot borec za njihove pravice, ki je posvetil vse svoje življenje in delo borbi za napredek in za koristi naše zemlje. Govoril jim je o viničarski organizaciji, ki si je izbrala edino pravi krščanski in slovenski temelj ter je zavrgla vse zmotne vabo marksistov in drugih takih gibanj Viničarji so pokazali s tem, da hočejo ostati eno s slovenskim narodom, da so sestavni del narodne celine, da so ravno tako časti vredni, kakor drugi stanovi, da jim je slovenska zemlja draga kot vsemu slovenskemu narodu. Ves slovenski narod .gleda danes z veseljem na ta viničarski tabor, ker ve, da bodo — če bi bilo treba, tudi viničarji branili slovensko zemljo. Viničarji pa se zavedajo, da iih bo tudi Slovenija in vsa Jugoslavija branila, dala pa iim bo tudi njihove pravice »Ve6el sem, da se je začelo viničarjem izpolnjevati to. kar si žele. 26. junija bo izredna sej-a banskega sv-ita, na kateri-se-bo uzakonil novi viničarski red. To jc pa eamo prvi ko-, rak, gremo naprej, da se sčasoma izjiolni in uresniči ves vaš program.« — Nato je'dr Kotošeo-obrazložil naš notranji in zunanjepolitični položaj. Ko je končal, so mu množice prire)ale dolgotrajne in burne ovaciic Nato je govoril g minister Snoj, ki je zlasti naglašal skrb dr. Korošca za viničarje. Med govorom in po govoru g. ministra so množice vedno znova vzklikale dr. Korošcu Sledili sa nato drugi govorniki. Zastopnik ZZD Milko Pirih, tajnik Zveze viničarskih delavcev Jože Košnik, v imenu viničarskih žen — teh največjih trpink — Lizika Plohi, za fantovsko okrožje in domača kulturna društva učitelj Vinko Znidar nato pa kot zadnji govornik zastopnik krajevne zveze viničarjev Vinko Plohi. S tabora so bili poslani pozdravi Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Po zaključku zborovanja se je dr. Korošec s svojim spremstvom odpeljal. Pri odhodu so se zopet ponavljali prizori, kakor pri sprejemu. Potem pa so kljub dežju, ki je proti koncu začel, še dolgo odmevale z Jeruzalema in okoliških vrhov pesmi, ko so se ljudje v skupinah razhajali ter se vračali med vinogradi v dolino na svoje domove. javko pozdravil odločnost in pogum Križanov. Gospod svetnik je na kratko omenil glavne dobrotnike, ki so omogočili zgraditev tega impozantnega doma, med katerimi sta na prvem mestu g. ban in g kanonik Grašič. Nato je g. ban čestital k podjetnosti Križanov in bodril navzoče., katerih ogromne udeležbe ni pričakoval noben optimist v majhni križki vasi k delu za našo prosveto in k zvestobi in ljubezni do naše Jugoslavije, med navdušenimi vzkliki prisotnih. Tabor so nalo pozdravili predsednik gradbenega odbora g Markič, g. Sitar, v imenu gospe bolrice in svojem pa boter g. Zupan. Končno je imel slavnostni govor g. prof. Tine Fortuna iz Kranja, ki je govoril o pomenu blagoslovitve doma. Po končanem taboru so domači s Tržičani in Kovorjani v izredno zadovoljstvo izvedli telovadne vaje med dovršenim igranjem tržiške godbe. Mladina je veselo spremljala dobro izvedene, vaje na orodju. Ob koncu telovadbe se je g. ban poslovil in se odpeljal proti Golniku s primarijem gosp. dr. Neubauer jem, ki je tudi počastil prireditev. Vsa slovesnost so je zaključila s prijetno zabavo in pesmijo. Medved je ugrabil dekleta V Carigradu govorijo o čudni dogodivščini kmečkega dekleta, ki se je jako neprijetno seznanila z medvedom. Ko je delala na polju, se jc nenadoma pojavil velik medved in jo je odnesel v brlog. Dekletu se je mogoče že kdaj sanjalo o ropu kakega dekleta, a medved se je vedel prav nekavalirsko z njo. Pobil jo je s svojimi šapami na tla in je plesal po njej, da jo vsak hip mislila, da ji bije zadnja ura. Vendar je ni ugriznil. Šele četrti dan je dekle moglo uiti iz brloga. Dozdeva se, da je bil listi medved nekoč medved, ki ga vodijo okoli in ki pleše. Nemara je hotel biti občudovan, a ker za svojo umetnost ni dobil , nor benega sladkorčka, je bil bržkone užaljen in se je maščeval nad dekletom. Zmeraj manj milijonarjev Amerika ima »hude« skrbi. Finančni minister iz USA, Henry Morgenlhan ml., je poročal o visokih davkih in povedal, da se je zaradi teh davkov skrčilo števiio dolarskih milijonarjev od 61 v letu 1936, na -19 v letu 1937. 2)*jOJ&*ve novice Koledar Torek, 20. junija: Silverij, papež; Mihellna. Sreda, 21. junija: Alojzij (Vekoslav), spozn. Novi grobovi •f- G. Pravdoslav Rebek, višji veterinarski svetnik v pokoju, je izdihnil v nedeljo 18. t. m. Pogreb bo iz hiš« žalosti, Večna pot 37 na pokopališče na Viču danes ob 5 popoldne. Naj počiva v miru I Svojcem naše sožalje I + Ga. Frančiška Ocvirk, rojena Zaje, mesarica in posestnica, je umrla na svojem domu na Poljanski cesti 53 v Ljubljani. Pogreb bo v sredo ob 5 popoldne. Naj ji sveti večna muči Svojcem izrekamo svoje sočutje! t Umrla je Čeme Marija, tobačna upokojenka. Pogreb bo v torek, 20. t. m. ob 6 v Štepanjo-vas. Naj počiva v miru! Osebne novice = Upokojen je nižji godbenik I. razreda g. 'Josip Frank. = Napredovali so drž. mojstri X. uradn. pol. 6kup. Todor Juhas, Ivan Mohar in Drago Klasinc. = Poročila sta se g. Leo Souvan mlajši in g. Nadja Souvan roj. Lampret. Novoporočenceina in njunima uglednima rodbina iskreno čestitamo in želimo obile sreče. = Promocija. Na ljubljainski univerzi je bil v soboto 17. t. m. promoviran za doktorja filozolije gospod Vadnal Alojzij iz Divače. da sme ravnateljstvo letos sprejeti v I. letnik učiteljske šole 80 učencev in 40 učenk. Sprejemali se bodo učenci srednjih šol z nižjim tečajnim izpitom in učenci meščanskih Sol, ki so opravili zaključni izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom. Učenec do konca tekaiega šolskega leta ne sme doseči 18. leta. Sprejemuli se bodo torej tudi še vsi učenci, rojeni v letu 1922. Za spregled starosti se lahko vloži prošnja na kr. bansko upravo. Vsi učenci bodo zdravniško pregledani in vsi morajo delati izpit i/, petja. Učenci meščanskih šol morajo delati še izpit iz slovenščine in matematike. Prošnje za sprejem v I. razred učiteljske šole v Ljubljani, kolkovane z kolkom za 10 din, je treba vložiti pri ravnateljstvu do 15. avgusta 1939. Prošnji je treba priložiti: 1. izpričevalo o niž. tečajnem oziroma zaključnem izpitu, 2. krstni list. Zdravniški pregled in izpiti bodo od 28. avgusta dalje. Točen razpored bo šc objavljen na oglasni deski v veži drž. učiteljske šole v Ljubljani. Ravnateljstvo. — Maturantinje učiteljišča pri Sol. sestrah v Mariboru iz leta 1929 se zberemo v Mariboru dne 2. julija ob 10 dopoldne v Gambrinovi dvorani, Gregorčičeva 29. ' — Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fii. Kraljevi dvorni dobavitelj DROGERIJA GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne >Franz-Josef« grcnčice. Obiščite POSTOJNSKO JHIII0 PRI TRSTU IN OPATIJI (ITALIJA) — ODPRTA CELO LETO POJASNILA: INIT, TERAZIJE 16, BEOGRAD — G. Jernej Koviž, upokojeni župnik v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem, je nevarno obolel. Priporoča se v molitev. — Obisk g. bana v Prekmurju. V soboto dopoldne 6e je pripeljal ban g. dr. Natlačen v Mursko Soboto, kjer je slovesno odprl Prekmurski teden. Ogledal ei je vse razstave ter se zlasti zanimal za napredek Prekmurja v zadnjih letih. Nato je g. ban obiskal občinske prostore, kjer je bil imenovan za častnega občana Murske Sobote. Po kosilu se je ban g. dr. Marko Natlačen odpeljal na banovinsko posestvo Rakičan, kjer je imel gojencem lep nagovor. Za tem je obiskal velepo-sestvo Beltinci, last grofice Zichy, ki mu je osebno razkazala 6emenogojsko postajo Nemščak. Zvečer se je g. ban odpeljal v Svetinje. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano opozarja, da bo sprejemni izpit za prvi gimnazijski razred v petek, dne 23. t. m. Ce kdo še ni poslal krstnega lista in spričevala o dovršeni ljudski šoli, jih mora predložiti vsaj v petek. — Jegličev akademski dom bo spomenik pokojnemu slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci, darujte v ta namen! — Smrtna nesreča mladega družinskega očeta. Kamnik: Na prav tragičen način je usoda pre-strigla nit življenja 33 letnemu posestniku Kotniku Antonu iz Vrhpolj, obč. Kamnik. Zjutraj ob pol treh jo odšel z dvovprego v Tuhinj, da pripel;e krhlikovino za drž. smodnišnico v Kamniku. L naloženim vozom je vozil po kolovozni poti iz Resja proti Snoviku. Prav v tem odseku gozdne kolovozne poti pa je zadnje deževje cestišče precej zrahljalo, kar je povzročilo, da se je težki voz prevrnil na ubogega Kotnika in mu je lestva voza dobesedno glavo zmečkala. Bližnji stanovalci, ki so bili o nesreči obveščeni, so takoi prihiteli na kraj nesreče ter nesrečno žrtev naložili na voz in prepeljali v njegovo hišo na Vrhpolju. Za njim žaluje mlada žena z edinim nedoraslim sinčkom, ter oče in mati, ki sta stanovala tudi pri njem. Ta nepričakovana nesreča mladega in dobrega moža je potrla vso okolico in sočustvuje e svojci, ki bodo svojega mladega in vestnega gospodarja težko pogrešali. — Sprejem v I. letnik drž. učiteljske sole v Ljubljani. Ministrstvo prosvete je dovolilo, — Zaradi deževja velika škoda na sadju. V zgodnji spomladi je sadje kazalo, da bo letos izredno dobra letina. Sadjarji so računali, da bo letina vrgla velikansko, prav rekordno množino sadja, zlasti za jabolka 60 sprva kalkulirali, da bomo imeli do 5000 vagonov lepih jabolk za izvoz na razpolago. Neprestano deževje je ta račun močno zmanjšalo, kajti mnogo sadja je odpadlo z drevja in je pridelek jabolk reduciran. Lani smo izvozil nad 2000 vagonov jabolk v vrednosti do 50,000.000 din. — 315 gojencev bo letos sprejetih v vojaško akademijo. Sprejemni pogoji so objavljeni v »SI. vojnem listu« st. 999—10008, ki je interesentom na vpogled pri pristojnem vojnem okrožju, oziroma na vsaki orožniški postaji. — Ministrstvu vojske in mornarice je potrebno večje število diplomiranih inženirjev, arhitektov itd. Razpis je objavljen v »Služb, vojnem listu« str. 997—998. — Razpisana cestarska služba. Pri okrajnem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah je razpisana služba banovinskega cestarja za progo na banov, cesti Mestinje—Prelaska—Župelovec—Brežice, zveza z državno cesto Kostanjevica—Samobor od km 46.000 do km 50.760. Prosilci ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kol-kovanimi prilogami je vložiti najkasneje do 15. julija 1939 pri okr. cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah. — Darovalci za Jegličev akademski dom: Mestna občina Celje 5000 din (ne 500, kot je bilo zadnjič pomotoma objavljeno); občina Vel. Lašče 1000 din; dr. VI. Murko 70 din; Prva delavska hranilnica in posojilnica, Ljubljana 100 din; neimenovani 200 din; I. Milač, sreski načelnik v Dravogradu 100 din; J. Kardinar, prof. v pok., Celje 50 din; Karel Kavka, stavbenik v Ljubljani 100 din; A. Leskovar, Oplotnica 100 din; Hranilnica in posojilnica v Metliki 100 din; Avguštin^ A., kaplan, Šv. Križ pri Litiji 10 din; Občina) Ljubno 50 din; Občina Metlika 100 din; Ovsenek' J., prof. v Ljubljani 25 din; dr. J. Fabijan, univ/ prof. v Ljubljani 20 din; Zolnir A., kaplan, Mutaj ob Dravi 30 din; Arko L., župnik, Solčava 20 din; dr. Debeljak T., Ljubljana 40 din; neime-b Bela Krajina je pokazala zaklad narodnih igef M !e l Črnomelj, 18. junija Na belokrajinski festival narodnih iger je pri hitela iz Ljubljane velika množica prijateljev Bele Krajine. Jutranji izletniški vlak je odpeljal v Belo Krajino nad 400 izletnikov, z rednim jutranjim dolenjcem pa se Je odpeljalo še nekaj sto izletnikov v Črnomelj. Vso pot je plašilo izletnike kislo vreme, ki se tudi onstran Gorjancev ni hotelo popraviti. Na črnomeljski postaji so pozdravili ob prihodu vlaka goste iz Ljubljane domačini in jih pospremili z godbo v Črnomelj. Kljub dežju je hitro nastalo veselo razpoloženje med vsemi, k čemur je še posebno pripomogla prisrčnost Belokra-jincev, ki so okrasili V6e hiše z zastavami. Dopoldne so izletniki napravili manjše sprehode v okolico Črnomlja ter so večinoma vsi tudi obiskali vinograde in zidanice. Prav tako prijetno se je imela druga velika skupina, ki se je peljala naprej do Metlike in Rosalnic. V Črnomlju je bil dopoldne v ljudski šoli češnjev semenj, pri katerem so se ljubljanski obiskovalci res dobro odrezali. Izpraznili 60 namreč vse zaloge skoraj na mahpopoldne Je bil na glavnem trgu v Črnomlju prirejen festival narodnih plesov in iger. Iz vse Bela Krajine so na ta festival prihiteli tudi domačini, tako da se je zbralo na trgu nad 2000 ljudi. Škoda je le, da prireditelji festivala niso mogli uporabiti za narodne igre in plese določenega prostora, ki je bil mnogo bolj primeren kakor pa tesni trg. Na žalost pa je bila velika trata, izbrana m festival, zaradi neprestanega deževja tako razmočena, da ni bila primerna niti za gledalce, še manj pa za izvajalce. Pod vodstvom vodje folklornega instituta v Ljubljani g Franceta Marolta so začele nastopati posamezne skupine v lepih narodnih nošah. Crnomaljci in Crnomaljke so pokazali »zelenega Jurja« ter »črnomaljsko kolo m most«. Nad vse zanimivo je bilo metliško kolo, me- tliški most, metliška rešetca in »turn«. Živahno je bilo »adlešičko kolo«, svojevrstne kresnice in staro-trško kolo. Narodne noše eo bile večinoma vse originalne in nad vse lepo izdelane. Dober opazovalec je mogel celo opaziti značilne razlike med posameznimi nošami. Tako 60 Starotržanke imele podobne, a vendar po posebnih znakih razlikujoče se noše, po katerih so 6e razlikovala med seboj dekleta, žene, vdove itd Posebno zanimivo ee je dojmilo vseh gledalcev, da so nastopajoči med koli in igrami sami tako ubrano prepevali in 6 tem pokazali, kako bogat zaklad narodnih melodij in napevov je še ohranjen v narodnih navadah našfh Belokrajincev. Med gledalci je bilo tudi mnogo odličnikov, tako smo opazili soprogo ljubljanskega župana, gospo Vero Adlešičevo, poslanca dr. Koceta in druge. Ker so izletniki, ki so dopoldne odšli v Metliko, zamudili začetek festivala, je društvo »Bela Krajina«, ki je vso prireditev v Črnomlju tako uspešno organiziralo, dalo ponoviti najznačilnejše igre, ki jih je del izletnikov zamudil. Po končani prireditvi se je razvila prisrčna ljudska veselica, pri kateri je sodelovala poštarska godba. Na večer so obiskovalci, vsi dobro razpoloženi, z lepimi vtisi odhajali iz Bele Krajine, trdno odločeni, da še bodo še vrnili v ta lepi košček slovenske zemlje. Lepe vlise je nekoliko pokvarila dolga vožnja nazaj v Ljubljano, ki se je začela z veliko zamudo. Škoda je, da ni bilo posebnega vlaka, kakor je bil obljubljen, saj je bilo priglašenih izletnikov res veliko število. Posebni vlak pa bi lahko vozil nekoliko hitreje, saj se mu ne bi bilo treba ustavljati na vseh postajah. Ce upoštevamo, da je bil odhod iz Črnomlja napovedan za 19.19 na večer, potem ni z razdaljo Črnomelj—Ljubljana v nobenem primernem sorazmerju prihod vlaka v Ljubljano, kamor je prispel dvajset minut pred polnočjo. novan 10 din. — Vsem darovalcem iskrena hvala! Prosimo tudi druge, naj naših prošnja ne zavržejo! — Akcija za Jegličev akademski doni. — češnjev sejem v Brusnicah. Za 25. t. m. je napovedan češnjev sejem v Brusnicah pri Novem mestu. Za ta sejem je veliko zanimanje. Brusnice slove kot središče za kupčije s češnjami. Tja prihajajo kupci, ki pokupujeja vagonske množine češenj. Dnevno gre do 1 vagon češenj v razne kraje. Češnje so tam po 1 do 2 din na debelo. — Občni zbor »Ljudske samopomoči« v Mariboru bo potom delegatov v nedeljo 2. julija ob 10 dopoldni v lastni palači. — S češnje je padel včeraj 20 letni posestnikov sin Kalan Jože iz Suhe pri škof ji Loki. Zlomil si je desno nogo nad kolenom. — Motorno kolo je odpeljal predrzen tat včeraj Cibrešku Antonu iz Most pri Komendi. Moto-cikel znamke »Viktorija« je sivo pleskano in težko 112 kg. Ima dva 6edeža, na luči pa razbito sleklo. — Avtobusni izleti v Gorico, Trst, Benetke 27.-29. VI. in v Dolomite 15.—19. VII, Prijavite se takoj v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel, 22—50. po cbižavi siljiUjrrnnin^^T^iiiurrTTiiiiijirrTTniiiiiTaTTri iniTmTniiiirmn-iiiiii—nnri iirrnTrnnrirrTr>TiiiirrrrTTnMiJiT*TTTTi^n—fTii nf*T*^TirrrT*TTTrnrr' * Ogenj na vinkovškem igrišču. V noči na soboto so na igrišču športnega društva Cibalija v Vinkovcih pogorele tribune. Škode je 20.000 din. Klub je bil sicer zavarovan, vendar letošnjega obroka zavarovalnine še ni plačal, zato ne bo nič dobil. Najbrže je kdo zažgal. * Kakršno življenje — taka smrt. Blizu Gra-Caca v Dalmaciji je neka 45 let stara Anica šikič že obhajala ženitovanje s 4. možem, s katerim sta se kar br."t cerkve in vsega vzela. Sedaj je kot tretjega vzela nekega 73 let starega moža. Sva-tovščino pa sta vseeno napravila. Veselim svatom je ženska pripovedovala, če bi kaj kmalu umrla, naj jo pokopljejo kar pod hruško na vrtu. Dejala je, naj jo poprej lepo napravijo. Drugo jutro pa so jo res našli obešeno pod tisto hruško, pod katero je želela biti pokopana. Zanimivo pa je, da nihče ne ve, od kod je ta ženska prišla v tiste kraje. * S Poljskega do Splita brez počenega groša. V Splitu je stražnik prijel nekega Franca Sybilo, ko ee je prav hotel u tihotapiti na italijanski parnik. Fant je šele 16 let star ter po poklicu pekovski vajenec. Doma je iz Šlezije, odkoder je pobegnil ter brez denarja pod vagoni priromal v Split, kjer pa je imel smolo. Dokler s Poljskega ne izvedo, kako je z njim, bo zaprt, potem pa ga bodo poslali domov. * 32 let stari kmet napovedal svojo smrt. Iz Subotice poročajo, da je v Stari Kaniži umrl 32 let stari kmet Franc Ezvedj v teh-le okoliščinah: Dne 15. t m. se je vrnil mož domov s poljskega dela. V hiši je zbral okoli 6ebe svojih pet otrok, ženo in staro mater ter vse prisrčno objel ter poljubil. Žena ga je vprašala, kaj mu je, da je tak. On pa je odgovoril: Prišel je čas, ko se bom moral od vas vseh za zmeraj posloviti. Umrl bom v eni uri. Nato je govoril še svoji ženi ter materi ter ju prosil, naj molita zanj ter naj lepo skrbita za ubogih 5 otročičev. Nato pa se je zgrudil in umrl. Poklicani zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna kap. * Mater iJi hčer oplazila strela na ptiljii. V okolici Križevcev na Hrvatskem je dne 15. t m. divjala velika nevihta. Takrat sta zunaj na planem pasli krave Ljuba Stručič s hčerko Dragico. Ko je začelo liti, sta razpeli dežnik ter sredi planjave vedrili. Kmalu je udarilo blizu v zemljo. Strela ju je tako oplazila, da so ju prihiteli sosedje komaj zdramili. Deklica ee je že popravila, mater pa je tako opeklo, da se boje za njeno življenje. Vode počasi upadajo Ljubljana, 19, junija. Po podatkih ljubljanskega meteorološkega zavoda je ta mesec do včeraj zjutraj padlo nad Ljubljano in barjansko okolico do 169 mm dežja ter je že močno prekoračen mesečni povprečnik padavin za junij, ki znaša 148 mm. Junija je bilo 10 mo,čno deževnih dni. Vode sedaj počasi upadajo. Včeraj dopoldne je bilo še deževno, popoldne se je zjasnilo. Kostanjevica z okolico je bila v nedeljo še vedno pod vodo. V soboto dopoldne je vodostaj na Brdu pri Kostanjevici zaznamoval stanje Krke še. 395 cm nad normalo V nedeljo je voda padla na 365 cm nad normalo. Sava drvi ogromne množine vode proti 6av6ki banovini in naprej. Vode se Ljubljana, 20. junija Gledališče Opera. Torek, 20. junija: Plesni večer opernega baleta. Gostovanje Lidije Wisiakove. Red Sreda. — Sreda, 21. junija: Zaprto. — Četrtek, 22. junija: Zaprto. (Gostovanje v Trstu: Boris Go-dunov). — Petek, 23. junija: Zaprto. (Gostovanje v Trstu: Prodana nevesta). — Sobota. 24. junija: Zaprto. (Gostovanje v Trstu: Ero z onega 6veta), Radio Ljubljana Torek, 20. junija: 11 šolska ura: V tovarni pločevine, žice in cevi, reportaža v obliki predavanja (g. Maks Zupančič) — 12 Poljski napevi (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Iz priljubljenih oper (Radijski orkester) — 14 Napovedi — 18 Šramel »Škrjanček« — 18.40 Naši narodni in knjižni spomeniki (g. prof. France Jesenovec) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Deset minut zabave — 19.40 Nac. ura: Slovensko kresovanje ali Ivanje (Rudolf Dostal, učit., Ljubljana) — 20 Prenos iz Beograda: Ura moderne jugoslovanske simfonične glasbe. Sodelujejo: Ilija Todorovič (čelo solo) in veliki radijski orkester. Dirigent: dr. Vučkovič in L. Grinsky — 21 Za dohro voljo, igra Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Samospevi, g. Drago Bur-< ger, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. Drugi programi Torek, 20. junija. Belgrad-Zagreb: 20 Simf, konc. — 21.10 Albanske pesmi — Praga: 19.30 igra — 20.45 Ork. konc. — 23 Češke koračnice in plesi — Bratislava: 19 30 Prenos iz Prešova — 21.05 Ork. konc, — 22.15 Slovaški plesi — Sofija: 19.30 Nar. gl. — 20 Komorni konc. — 21 Pevski konc. — Varšava: 21 Simf. konc. — Budimpešta: 19.25 Ork. konc. — 21.10 Holandske pesmi — 22 Ork, konc. — 23 Plošče — Trst-Milan: 17 15 Violina — 21 Igra »Anima allegra« — Rim-Bari: 21 »Peer Gynt« suita, nato jugoslovanski pianinski koncert — Florenca: 21 Operetna gl. — Dunaj: 20.15 Slovanska in finska gl. — Berlin: 20.15 Plesna gl. — Konigsberg: 20.15 Baletna gl. — Hamburg: 20.15 Komična opera »Nepričakovano svidenje« — Lipsko: 20.15 Operna gl. — Strasbourg: 20.15 Opera. Prireditve in zafcave Kolo žen zadrugark v Ljubljani priredi pod pokroviteljstvom Zveze nabavljalnih zadrug drž. usl. v Belgradu in s sodelovanjem zadružnih ustanov drž. in žel. uslužbencev dne 22. t. m. ob 19 v dvorani Glasbenega društva »Sloge«, Pražakova ul. 19, »zadružno proslavo« s pestrim sporedom. Vabljeni so člani in članice, gostje dobrodošli — Vstopnine ni I Sestanki Dekliški krožek Ljubljana - mesto. Drevi ob 8 bomo imele v Vzajemni zavarovalnici redni članski sestanek. Pridite vael — Odbor. _ Redni letni občni zbor »Stavbne zadrugo Trnovski prosvetni dom«, r. z. z o. z. v Ljubljani bo dne 27. junija ob 8 zvečer v Zadružnem domu, Karunova ulica 14, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo načelstva in nadzorstva; 3. sprejem računskega zaključka za leto 1938 ; 4. volitve načelstva nn nadzorstva; 5. slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil. sklepčen, bo pol ure pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr?e-va cesta 43; mr. Trnkoc,zy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. Poizvedovanja Si/omašen invalid je zgubil v ponedeljek 19. junija 1939 na Pogačarjevem trgu mal zavitek, v katerem je bila 1 srajca in 4 rute. Pošten najditelj naj odda na Sv. Petra c. 52, ali na policiji. V soboto, dne 17. junija se jo izgubilo na cesti Maribor—Celje—Ljubljana novo k o m p 1. rezervno kolo z gumo Continental »Extra« 34XTA za Saurer-Diesel šasijo. — Najditelj naj se javi pri: Fric Kos, Ljubljana, Ma-sarykova 14-11., kjer dobi tudi nagrado. tam na daleč razlivajo in povzročajo povsod veliko povodenj. Banska uprava zbira iz vseh krajev podatke o povzročenih škodah. Novi prosvetni dom v Loki pri Zidanem mostu blagoslovljen Slavnost je počastil gradbeni minister 9. dr. Miha Krek Celje, 19. junija. V nedeljo je bil v Loki pri Zidanem mostu blagoslovljen novi Prosvetni dom. Iz vseh krajev posavske doline je prihitela v Loko naša mladina, da se skupno veseli nad tem, za Loko tako pomembnem dnevu, ko so Ločani dobili novo zatočišče, kjer bodo še z večjo ljubeznijo delali za našo organizacijo, za narod in državo. Ločani so lahko ponosni na ta dom, kajti dom je res lep, ponosni pa so lahko tembolj zato, ker so ga zgradili z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo, da bi v tem domu vzgajali svojo mladino v slovenskem in državljanskem duhu, da bi se mladina v tem duhu krepila telesno in duševno. Posebno so bili Ločnni počaščeni z navzočnostjo ministra g. dr. Mihe Kreka. Mladina mu je v impozantnem sprevodu priredila navdušene ovacije, obenem pa je viharno vzklikala Nj. Vel. kralju Petru II., "knezu-na-mestniku Pavlu, kr. domu in vsem odličnikom, ki so se zbrali na tribuni, mimo katere je bil defile. Loka se je res lepo pripravila in dostojno sprejela visoke goste in mladino. Po defileju je bila sv. maša in ccrkven govor duh. vodje ZFO ccljske podzveze g. prof. Rudolfa Ilanželiča. Govornik je nato slovesno blagoslovil novi Prosvetni doni in je razvil lepe misli o prosvetnem delu v Sloveniji ter o pomenu prosvetnih domov. Na zborovanju je po pozdravu odličnikov stopil na govorniški oder minister g. dr. Miha Krek. V svojem govoru je razvijal krasne misli o nalogah naše mladinske organizacije, o naših prosvetnih domovih, ki so zagotovilo, da se naš narod zaveda velikih nalog v lastni narodni državi, ker ve, da so naši prosvetni domovi spomeniki poznim rodovom, ki bodo pričali, da so njih očetje mnogo storili za kulturni, gospodarski in socialni procvit naše države. Govor g. ministra so zborovalci večkrat prekinili in navdušeno vzklikali kralju in Jugoslaviji. Prepričevalno krepak in globok nagovor je imel podpredsednik ZFO g. dr. Capuder iz Ljubljane. Govoril je o zgodovini slovenskega naroda, o zgodovini trpl jenja, po katerem je zmagoslavno naš narod hodil in zmagoval, ker je bil zvest Bogu in narodu. Popoldne je bil krasen javni telovadni nastop, na katerem je spregovoril podpredsednik ZFO celjske podzveze g. dr. Benedičič. Njegov navduševalni govor /.a ideale naše organizacije so zborovalci sprejeli z vsem navdušenjem in govornika večkrat prekinili z odobravanjem. Iz Julijske Krajine Smrtna kosa. V Gorici je po kratki bolezni, star 55 let, umrl g. Andrej Tuta. Pred vojno je bil odvetniški pisarnovodja, 6edaj je opravljal pa službo sodnega tolmača. Slovenščino je obvladal do potankosti, poznal je tudi razna goriška narečja in ker je bil tudi pravno dobro podkovan, je bil zanesljiv in uvideven tolmač. N. p. v m! Ekspedicija v potopljeno mesto Bilo je leta 1680, ko se je zaradi podzemskega in morskega potresa potopilo mestece St. James na islandskem otoku Nevisu. Več ko poldrugo stoletje je mesto pod vodo, a zdaj si bo ekspedicija Američanov šla ogledat lo mesto, ki je bilo nekoč precej pomembno. Skoraj sto metrov pod morsko gladino se bo kapitan IIull s svojimi potapljači sprehnjal po cestah novodobne Vinete. Nova potapljaška oprema, ki ne bo navezana na nobeno potapljaško ladjo zaradi zraka, jim bo omogočila, da se bodo svobodno kretali. Umetniki, pisatelji in učenjaki bodo spremljali ekspe-dicijo. UUBIHNA E I Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani riredi v četrtek 22. t. m. ob 2 popoldne izlet v odhrezje, Kropo in Kamno gorico (domovino slikarjev Potočnika in L^ngusa). Sestanek na Kongresnem trgu. Avtobus 30 din. Priglasiti se jo v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob 11 dopoldne. 1 Na dri. II. realni gimnaziji bodo sprejemni izpiti za I. razred v petek, 23. junija in v soboto, 24. junija; začetek obakrat ob 8 zjutraj. Dne 21. junija in v 22. junija pa bodo vpisovanja za sprejemne izpite. Dečki in deklice, rojeni v letih 1926—1929, naj se v teh dveh dnevih v času od 8—12 javijo pri ravnateljstvu v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov in vlože z 10 din kolkovano prijavo za sprejemni izpit in ji prilože rojstni in krstni list (družinsko knjižico, izpisek) ter izpričevalo o dovršeni osnovni šoli, po potrebi tudi zadnje šolsko izpričevalo. V prihodnjem šolskem letu se bodo odprli na tem zavodu tudi klasični oddelki I. razreda za deklice. Starši, kateri želite dati svojemu otroku zares temeljito podlago za nadaljnji študij, ga vpišite v klasični oddelek. Pogoj je seveda, da se otrok jezikov lahko uči. Na klasični gimnaziji se prične namreč poučevati latinščina že v I. razredu. Skušnja uči, da je še danes tak pouk najboljše sredstvo, da izbistri otroku duha, mu izostri čut za prvine jezika in mu na ta način da trdno podlago za učenje jezikov sp)oh ter ga privadi logičnemu mišljenju že zgodaj. I Za romanje na grob sv. Eme v Krko na Koroško se še sprejemajo udeleženci iz Ljubljane in ljubljanske okolice do vključno četrtka. Priglasiti se je v Salezijanskem zavodu na Rakovniku v Ljubljani. I Češnje na ljubljanskem trgu. Ponedeljkov trg je bil bogato založen z domačimi češnjami. Iz sa-strske okolice, iz dolenjskih krajev, iz Belokrajine je bilo prinešeno do 300 košar in jerbasov češenj, ki 60 bile po 2 din liter. Belakranjice so prodajale lepe, zdrave in sočne češnje-hrustavke po 5 din kg. Prava redkost pa so bile kot oreh debele češnje, poslane iz Murske Sobote. Prodajala jih je neka branjevka na Pogačarjevem trgu po 14 din kg. Bile so tega denarja vredne. Vrtne jagOide 60 bile po 3.50 do 4 din liter, gozdne jagode, ki jih je obilo iz smledniške okolice, iz grosupeljskih krajev in od Krke, so bile 4.50 do 5 din liter. Borovnice 2 din liter. i Kosci na Krekovem trgu. Navadno je sezona za košnjo sedaj na višku. Letos pa je vse žalostno. Po barjanskih travnikih ni slišati veselega jutranjega prepevanja koscev. Vse je tiho. Le tu in tam je kak travnik pokošen. Kosci na Krekovem trgu se žalostno zbirajo pod velikimi kanadskimi pla-tanami in čakajo, da se vreme spreobrne na lepše. Zaradi neprestanega deževja je skoraj počivalo vse poljsko delo. I Sodna obdukcija kolesarja Kosca. Državno tožilstvo je odredila sodno obdukcijo kolesarja Pavla Kosca, 28 letnega ključavničarja. Obdukcija je bila včeraj opoldne izvršena v splošni bolnišnici. Pavle Kosec je v nedeljo okoli 17 s kolesom vozil skozi Šmartno pod Šmarno goro. Prihajal je iz Skaručne. Na nevarnem ovinku pri vasi je zadel ob avto, ki je vozil njemu nasproti. Kosec je padel na tla in nezavesten obležal na tleh. Avtomo-bilist ga je naložil v avto in odpeljal v bolnišnico. Tam je okoli polnoči podlegel hudi poškodbi na glavi. Pri padcu mu je bila prebita lobanja. Sodna komisija je nato izvršila še drugo obdukcijo nekega ponesrečenca. 1 Tombola na Viču. Gasilska četa Ljubljana-Vič priredi v nedeljo dne 25. junija 1930 ob 15 pred gasilskim domom na Viču veliko tombolo. Glavni dobitki so: Motorno kolo znamke »Phiino-men«, 10 moških in ženskih koles, nadalje še mnogo drugih krasnih dobitkov za trojke in petorke. Cena tablici 3 din. Tablice se dobe pri hišniku v gasilskem domu, prodajalnah in trafikah. V primeru slabega vremena bo prireditev na praznik dne 29. junija. 1 Pošta Moste pri Ljubljani od 21. do 24. junija zaradi čiščenja uradnih prostorov ne bo poslovala s strankami. Občinstvo naj blagovoli te dni oddajali pošiljke na ostalih poštah v Ljubljani. 1 Brezobzirni kolesarji še vedno straše po ulicah. Tako je neznan kolesar podrl 83 letnega inž. žužka Josipa iz Ljubljane, Kavškova cesta. Podrl ga je na Gasilski cesti pred šolo v Šiški. Inž. žužek je pri padcu dobil poškodbe na glavi. — 65 letno užitkarico Leveč Ano iz Brinj pri To-mačevem pa je kolesar podrl na cesti v Jaršah. Pri padcu si je zlomila desno nogo. 1 Izredno iepe češnje hrustavke za vlaganje kilogram din 4.50 Fr. Khman, Kongresni trg 8. Jubilejne slavnosti na Sveti gori pri Gorici Gorica, 15. junija. Jubilej — 400 letnico najvažnejšega verskega središča v Julijski Krajini — slovesno in res veličastno praznujemo v tekočem tednu. Naj danes v kratkih vrstah orišemo prenos mijostne podobe s Svete gore v Gorico, ki se je izvršil zadnjo nedeljo. Slovensko ljudstvo se fa je udeležilo in je sodelovalo s posebno Iju-eznijo, saj je to slovenski jubilej: Urška Fer-ligoj, slovenska pastirica. Popoldne okoli 4 so oo. frančiškani, varuhi svetišča, dvignili podobo. Na Prevalu jih je čakala velika množica iz vseh duhovnij grgar-skega dekanata, na čelu msgr. dekan Filipič. 60 deklet v tolminski narodni noši iz Čepovana, Trnovega, Ravnice je obstopiio čudodelno podobo, pevski zbor je zapel svetogorsko himno, ki jo je zložil msgr. dr. Brumat. V krasni procesiji so verniki spremljali podobo, ki so io zdaj nosili duhovniki grgarskega dekanata, do kolon skozi več slavolokov. Pri kolonah so čakale slovenske dekliške Marijine družbe, nad 500 deklet v belih oblekah. Velikanska množica — nad 12.000 ljudi — je zapela: »Lepa si, lepa, si, roža Marija!« Potem se je začela pomikati procesija proti mestu. Solkanci so postavili pet slavolokov in so okrasili hiše z zelenjem. Pri stari mestni mitnici so podobo prevzeli na rame železničarji, ki so bili na priprošnjo svetogorske Kraljice pred 8 leti čudežno rešeni. Na Katarinijevem trgu . so čakali,,trije škafj.e,:, goriški nadškof msgr. Margotti, naslovni nadškof patraški msgr. Fogar in msgr. Rossi, škof iz Bovina in nepregledna množica pobožnega ljudstva. Kljub silni plohi je ogromni val ljudi — okrog 30.000 — krenil po mestnih ulicah proti stolnici, kjer so bile slovesne večernice. Potem je pa spet zaorila po mogočnem prostoru stolne cerkve prelepa in tako priljubljena pesem »Lepa si, lepa si, roža Marija I« Mladinska prireditev v Vavti vasi V nedeljo, 18. junija je novomeško okrožje priredilo v Vavti vasi 6Vojo okrožno prireditev, ki se je nad vse posrečila. Fantovski odseki in dekliški krožki v krojih 60 z naraščajem prihiteli ad vseh strani, vkljub veliki oddaljenosti. Nekateri 6o prišli peš po več ur daleč, Veliko požrtvovalnost so pokazali vsi, Zato ni čudno, da je bil 6prevud tako pester in živahen. Ob pol devetih se je ob zvokih šentjernejske godbe razvil lep sprevod 6 konjeniki na čelu. Samih konjenikov v narodnih nošah je bilo kar lepo število. Spredaj je jezdec v fantovskem kroju nosil veliko zastavo. Za konje-je vozila dolga vrsta kolesarjev. Nato so 6e razvile zelo močne fantovske čete, za njimi dekliške, mladci, mladenke in naraščaj. Bilo je vseh uniformiranih 290, v civilu pa jih je šlo z narodnimi nošami vred še 130, kar je za podeželje mnogo. Pri gasilskem domu je mladina navdušeno pozdravljala svojega rojaka senatorja g. dr. Kulovca, ki je pri-hitel na 6lavnost. Po sprevodu je bila v cerkvi sv, maša, ki jo je daroval domači g. župnik Kres, mladini pa je med mašo krasno spregovoril novomeški premil. g. prošt Čerin. Po maši je bilo pred domom veliko zborovanje ki ga je začel zastopnik vavtovskega odseka Zupančič, vodil pa oredsednik novomeškega okrožja prof. Rakove. Predsednik je pozdravil navzočne goste, g. dr. Kulovca, prosta Čerina, kanonika Keka in druge. Nato je govoril urednik Kremžar. Po govoru je prof. Rakovec zaključil zborovanje s pozdravi Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu ter dr. Korošcu. Izjavil je zvestoba slovenske katoliške mladine državi ter Sloveniji. Popoldne po slovesnih litanijah je bila zelo posrečena prireditev na prostem, katere se je udeležilo polno ljudstva. Pri telovadbi je nastopalo nad 250 sodelujočih, ki so bili deležni splošne pohvale. Po končanem dnevnem redu je v imenu novomeške Sadzveze spregovoril njen podpredsednik prof. ajuk, ki je svoj govor sklenil z izjavo zvestobe slovenske mladine svojemu narodu in Jugoslaviji. Po prireditvi se je na vrtu razvila živahna zabava, nakar je še za belega dne mladina začela odhajati na svoje domove. Mladinska prireditev v Vojniku Celje, 19. junija. Trg Vojnik je bil v nedeljo ves prazničen. Ze zjutraj so prihajale trume mladine iz vseh krajev ter se zgrnile na lepo okrašenem župnijskem travniku, odkoder se je okrog pol 9 razvil skozi trg Vojnik impozanten sprevod s postavnimi fanti na konjih, katerim je sledilo 17 kolesarjev. Takoj za njimi je stopalo osem fantov v krojih z 8 prapori in 67 članov v krojih, nato 54 mladcev, 52 naraičajnikov, Pj fantov v narodnih nošah, 78 članic v krojih, 44 mladenk, 32 naraščajnic in prijatelji naše mla- dine. Ob navdušenem vzklikanju kralju Petru II. je sprevod prikorakal ob zvokih salezi-ianske godbe iz Radne pri Sevnici v cerkev, kjer je domači g. kaplan Jevšnikar opravil sveto mašo, domači g. župnik Lasbaher pa je imel krasen verski nagovor. Zborovanje je pričel predsednik fantovskega odseka z Vojnika g. Gorišek. Pozdravil je senatorja g. Smodejn, podpredsednika narodne skupščine g. Alojzija lihelčiča, kanonika in dekana gosp. Žagarja in druge odličnike, nakar ie spregovoril senator g. Smodei in navduševal mladino, da se še z večjo ljubeznijo oklene svoje organizacije, da se vzgaja v popolnega človeka, da bo lahko služil dostojno narodu in državi. Zborovalci so pozdravni govor g. senatorja sprejeli z vsem navdušenjem in mu vzklikali. Za senatorjem Smodejem je imel slavnostni govor podpredsednik ZFO cel jske potlzveze g. dr. Miha Benedičič, v imenu Vojničanov pa je pozdravil zborovalce župan g. Jurčak. Posebno lep je bil telovadni nastop, katerega se je udeležila velika množica ljudi iz vojniške okolice in od drugod, udeležili pa so se ga tudi g. senator Smodej, g. A. Mihelčič, kanonik g. dr. Žagar, okrajni načelnik g. dr. Zobec, konjiški arhidijakon g. Tovornik, podnačelnik g. ar. Hartman, banski svetnik Zorenč iz Št. Petra pod Sv. gorami, kapetan g. Toš, upravnik pošte g. Savelli iz Celja, upravitelj celjske bolnišnice g. šušteršič, ravnatelj meščanske šole g. Lekše iz Vojnika, dr. Hanže-lič, narodni poslanec g. dr. Ogrizek in drugi odličniki. Po pozdravu zastopnika je godba zaigrala drž. himno, nato pa je govoril predsednik fantovskega okrožja -g. V rabi Vanči i/, Celja. Besede predsednika okrožja so vžgale mladino, da ga je večkrat prekinila in njegov govor z vsem navdušenjem sprejela ter ga nagradila s hvaležnimi aplavzi. Javni telovadni nastop fantovskega okrožja je bil res pester in oognt. Posebno se je odlikovala vzorna vrsta iz Celja, priznanja pa so bili vredni in tudi dležni voj-niški telovadci, ki so nastopili s svojo vrsto. Divje mačke požrle otroško irupelce Maribor, 20. junija. Lanskega leta 14. maja se je izgubil sinček kočarja Franca Osonkarja v Velikem Mislinju. Oče je takoj naznanil oblastem, vendar tudi z najna-pornejšim in smotrenim iskanjem otroka ni bilo mogoče najti. Prvotno so domnevali, da so izgubljenega otroka našli kaki cigani in ga vzeli s seboj, vendar tudi preiskav^ v tej smeri niso dale nobenega pozitivnega rezultata. Po več ko enem letu pa se je skrivnost tega otroka pojasnila. Gozdni delavci, ki so pregledovali les za podiranje v gozdu pod Črnim vrhom v tako imenovanem Velikem grabnu, so v grmovju našli otroško lobanjo Takoj so o tem obvestili Osonkarja, od katerega so pričakovali razjasnitve najdbe. — Skupno z orožniki 6o začeli po gozdu iskati druge dele okostnjaka in eventuelne ostanke obleke. V resnici so na prostoru kakih 100 m' našli ostale dele okostnjaka in nekaj obleke, ki je bila vsa raztrgana. Osonkar je na podlagi ostankov obleke spoznal, da 60 našli ostanke njegovega, pred enim letom izginulega otroka. Tako se je izkazalo, da se je bil otrok izgubil v gozdu in da je skoraj gotovo od lakote umrl, ker na telesnih ostankih ni nobenih siedov, ki bi govorili za zločin. Verjetno je, da so divje mačke in druge zveri otroško truplo požrle in kosti raznesle. Mesto, kjer so našli okostje, je od najbližje hise in ceste oddaljeno kakih 5 kilometrov in je zato razumljivo, da otroka ni mogel nikdo slišati, ko je brez dvoma klical po pomoči. Kosti nesrečnega otroka so pokopali na pokopališču v Št. Ilju pod Turjakom. Dobra prebava V južnoangleški vasi Stockvvick imajo psa, ki v ondotni okolici vse govori o njem. Njegov gospodar, ki ima delavnico za popravljanje avtov, je pred desetimi meseci pogrešal jekleno kroglo, ki je tehtala 90 gramov. Ko je zagledal zmagoslavni izraz svojega psa, je koj vedel, kdo jo je ukradel. Rentgenova slika je to potrdila. Vendar psa ni dal operirati, ampak so mu domača zdravila tako pomagala, da se je pes zdaj, čez deset mesecev, iznebil krogle iz telesa. Gospodar pa je dognal, da se je krogla zmanjšala, da je pes 40 gramov jekla prebavil. Živinozdravniki si belijo glave, kako da je to mogoče. S /1 > faznjuVasvaruje razočaranja, Zafo že pri nakupu Aspirin tablet pazile na » B ay er« - j e vi k r i ž, kajti brez lega znaka ni Aspirina. aspirin TABLETE ©flfttl 'eg. pod S. bfojcin 32608 od S. XI. 191».J Ki □ 3 i MARIBOR Občni zbor marib. podružnice Slomškove družbe V nedeljo, 18. t. m., se je vršil v veliki dvorani Zadružne gospodarske banke občni zbor katoliškega učileljstva, organiziranega v podružnici Slomškove družbe. Prisostvovali so mu poleg lepega števila članstva zastopnik našega nadpastirja, ravnatelj bogoslovja č. g. d. Alojzij Osterc, ban. šol. nadzornik g. Ferdo Bobii, predsednik in podpredsednik Katehetskega društva, čč. gg. I. Bogovič in Živorlnik, zastopnik profesorjev g. Jan Sedivy, zastopnik katoliškega tiska ter celjske podružnice jh-f. Kramer. Svoje pozdrave so poslali predsednik osrednjega odbora g. I. Štrukelj in član poslanec I. Theuerschuh. Uvodoma se je spomnil predsednik A. Kopriva na pokojnega člana Jožka Kosa, vseskozi praktičnega katoličana in neumornega tihega delavca. V globokih besedah je članstvo bodril k treznemu gledanju vseh današnjih dogajanj in k vsidranoeti v trdni veri, kar naj kot vzgojitelji poneso tudi med ljudstvo. Brezkompromisna krščanska plemenitost bo privedla v družbo tudi vse one šolnike, ki zaradi neutemeljenih predsodkov stoje še izven naših vrst. Sledilo je predavanje prof. F. Finka o temi »Več metodike v šolo*, kjer pravilno konstatira, da je razdrobljenost učiteljevega izvenšolskega dela, poleg neustaljenosti učnih načrtov in še vedno premalo praktičnega študija in dela na učiteljiščih, kar je posledica učnega načrta, mnogo kriva, da se učitelj ne posveča več onemu temeljnemu delu, ki ga dela umetnika: delu v šoli in študiju za šolo. Jedrnata izvajanja so žela prisrčen aplavz. Iz poročila tajnika gdč. Racekove in blagajnice gdč. Jevšenakove je razvidno, da se članstvo veča posebno z mlajšimi člani, ki jih ne zbegajo popolnoma neupravičena in zlonamerna všepetana podtikanja podružnici Slomškove družbe, ki vestno skrbi za nedotakljivost svo|ega vzvišenega poslanstva, vzgoje krščanske kulture, po neodgovornih činiteljih. Vsak šolnik, ki je praktičen katoličan in ne koristolovec, je prisrčno pričakan. V teku leta je imela družba 7 zborovanj oz. sestankov s predavanji strokovne, nacionalne in ideološko-vzgojne vsebine. Priredila je v marcu zelo posrečen »Teden socialne vzgoje«. Podružnica je krila vse svoje stroške iz 6voje skromne članarine ter iz podpor Spodnještajerske in Banovinske hranilnice ter neznanega dobrotnika v znesku 750 din. Posebna zahvala je razen zgornjim bila izrečena tudi Zadružni gospodarski banki in Karitativni zvezi za gostoljubje, č. g. ravn. Ilrastelju za velikodušno pomoč pri vzgojnem tednu ter uredništvu »Slovenca« za naklonjenost. Ustanavlja se tudi knjižnica izključno najboljših in modernih m Žetev smrt. Na Oreškcm nabrelju 3 je umrl vpokojeni fin. komisar Franc Repolusk. — V Bet-navski ulici 18 is ugrabila smrt 76 letno zasebnico Marijo Falconetti, v bolnišnici pa je umrl 56 letni železniški uradnik Jurij Mikolec. — Naj počivajo v mirul m Maturantom mariborskega učiteljišča iz leta 1924. Maturanti tega letnika bodo svojo 15 letnico nt iiaiali šele v ponedei*ek, dr.e 3 julija in ne, kakor je bilo javljeno, 2. julija. Ob 8 bo v frančiškanski cerkvi sv. maša za raine profesorje in sošolce, nato prigrizek v Narodnem domu, ob 10.12 odhod v Limbuš k Robiču. Pridite vsi; Občni zbor »Ljudske samopomoči« v Mariboru se vrši potom delegatov v nedeljo, dne 2. julija ob 10 v lastni palači. m Upravni odbor Podpornega društva žel. del. in uslužbencev v Mariboru skiicuje za ntdeijo, dne 9. julija t. 1. ob 8 zjutraj redni letni občni zbor društva s sledečim redom: 1. Otvoritev in čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2, Poročilo upravnega odbora: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika; 3. Poročilo revizorjev; 4. Določitev višine prispevkov in podpor; 5. Sklepanje o pravočasno predloženih skupinskih predlogih; 6. Sprememba pravil; 7. Sklepanje o nalaganju in uporabi društvene imovine; 8. Izvolitev upravnega in nadzornega odbora; 9. Slučajnosti. —»Občni zbor se vrši v dvorani Sokolskega doma v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 5 (prei Union) m Ljudski oder v Mariboru obvešča, da so vstopnice za igra »Miklova Zala«, ki se bo igrala v Narodnem gledališču v ptedprodoji na razpolago prodajalni Tiskarne sv. Cirila na Aleksandrovi cesti 6 in pri dnevni blagajni Narodnega gledališča. m Mariborskim in okoliškim fantovskim odsekom! V sredo, 21. t. m. zvečer ob 7 na stadionu SK Železničarja na Tržaški cesti obvezna vaja za vse člane za rajalni pohod. Vsi in točnol m Lep uspeh iinančnih organov. Včeraj v zgodnjih jutranjih urah so finančri organi pri Treh ribnikih zasačili starega tihotapca G. iz Zagreba, ko se je bližal mestu z dobra založenim nahrbtnikom. Ko je zagledal finančna organa g. preglednika Gradišnika in podpreglednika Bračka, je tovor odvrgel, sam pa izginil v gozdu. V nahrbtniku je bilo 76 paketov igralnih kart. Drugega tihotapca so ujeli Ha pfuiiieiiadiii poli ob uesnem bregu Drave, k er sa ujeli znanega tihe tapca R. a. Mariboia. ki je nosil • seboj 2 kg saharina. katoliških pedagoških del, iz katerih se bo članstvo vzporedno z drugimi sličnimi knjižnicami izpopolnjevalo in poglabljajo strokovno in ideološko v katoliškem vzgojeslovju. Učiteljstvo mariborske podružnice, posebno učiteljice, se požrtvovalno in organizirano udej-stvujejo na karilativnem polju in pri delu Katoliške akcije, katere vodila 60 osnova vsega ostalega dela podružnice SD. Preglednica O. Čepe je nato predlagala raz-rešnico in polivalo delavnemu odboru, nakar je bil izvoljen po majhnem premoru z velikim odobravanjem stari odbor s predsednikom Alfonzom Koprivo. Namesto odišlih agilnili članov Bobiča in Tavžlja so bili izvoljeni: za podpredsednika gosp. prof. F. Fink, v odbor pa prof. Sediva in učitelj Čebul. Po posameznih poročilih je sledil zelo živahen razgovor, ki se je nadaljeval pri slučajnostih, kjer je bilo govora: o mladinskem listu »Vrtecc, o glasilu kat. učiteljska »Slovenskem učitelju«, o potrebi letovanja socialno požrtvovalnih ter versko in narodnostno neoporečnih akademikov v naših obmejnih krajih, o tesnem sodelovanju z vsemi narodnoobrambnimi društvi, o potrebi duhovnih vaj, posebno za učitelje, o udeležbi na evliaristič-nem kongresu ter mladinskem taboru, kjer bo tudi učiteljstvo častno zastopano posebno na svojem stanovskem zborovanju. Prebrana so bila poročila tovariša Kotnika o zelo zadovoljivi akciji »Zadruge Slomškov dijaški do.iu in podpori zanjo od strani vsega katoliškega učiteljstva. Izražena je bila želja, da postane1 Slomškova družba organiaacijft vseh katoliških vzgojiteljev, predvsem laikov. Ob koncu je dr A. Osterc v imenu prevzvišenega nanizal nekaj misli — biserov, v katerih izroča pozdrave vsemu učiteljslvu, posebej še organiziranemu v Slomškovi družbi, gn poziva k vztrajnemu krščanskemu vzgojnemu, socialnemu in nesebičnemu nacionalnemu delu na sebi in med narodom kot najmočnejšo oporo za morda bližajoče se težke čase. Vse katoliško misleče in delujoče učiteljstvo poziva, da se otrese predsodkov in se včlani pri Slomškovi družbi ter tako deluje na tesnem združenju med domom, cerkvijo in šolo, ker le v tem. bo ostala nravna in s tem narodnostna žilavost našega naroda in jugoslovanske države nerazrušljiva Očetovska skrb, katero so pokazale le krasne besede nadpastirjeve, so vse zborovalce močno ganile m vzbudile še bolj prisrčno razpoloženje ki je vladalo med vsem občnim zborom. Tiho, a globoko delo mariborske podružnice Slomškove družbe zasluži ne le občudovanje, ampak tudi priznanje in upoštevanje. m Osebna novica. Sodniški pripravnik" pri mariborskem okrožnem sodišču v Mariboru g. Fr. Dc-renčin je napravil pred apelacijskim sodiščem v Ljubljani sodniški izpit. Čistitamol m Na sodišču sta se spoprijela. Včeraj se je pred mariborskim sodiščem odigral razburljiv prizor med možem in ženo, ki sta bila pred sodnika povabljena radi sporazumne ločitve zakona. Pri prvem pozivu, ki se jc vršil v soboto. ,e mož pristal na sporazumno lo,čitcv, včeraj pa jc dala pristanek tudi žena, medtem, ko si jc mož čez nedeljo premislil in pristanek na ločitev preklical. Ker je žena vztrajala pri svoji zahtevi pa ločitvi, sta «e sprla, da sta se končno krepko spoprijela in se dejansko obdelala. Dogodek je opazovalo lepo šte-v:.o ljudi in se pri tem več ali manj zabavi Jo. Javna zahvala Čutim prijetno dolžnost izieči javno priznanje in zahvalo prim I. kirurgi&nega oddelka splošne bolnišnice v Mariboru, g. dr. Mirku Čcrniču za njegova navodila, zlasti pa še g. dr. Vladislavu Kržetu za uspelo in strokovno izvedeno operacijo na glavi, s katero me je rešil gotove smrti, ter ga najlopleje priporočam, iskrena zahvala tudi pomožnemu osebju istega oddelka za izkazano pozornost in usluge. Mihael Grubelnik, orožnik-narednik, Varaždin. m Smola znanega žeparja. V soboto sta prišla v trgovino .Češki magacin« v Ulici 10 oktobra dva moška ter sta kupovala blago. Dala sta si nanosih cele kupe sukna na mizo ter sta sama izbirala, nič pa se jima ni dopadlo. Pomočniku sta se zdela sumljiva ter ju je dobro opazoval. Previdnost je bila na mestu, kar je naenkrat eden od kupovalcev na spreten način stisnil 6 m sukna pod plašč Pomočniki so ga takoj prijeli, njegov tovariš pa ie ušel. Na policiji se je ugotovilo, da je tat zelo nevaren žepar Dušan Novakovič iz Belgrada, ki je bil prvič v Mariboru aretiran ob priliki Mariborskega tedna I 193;.. ko je izvršil drzne žepne tatvine, Novakovič je takrat odsedel daljša kazen, potem pa so ga za traJno izgnali iz Maribora, Kij ub izgonu pa je vnovič poskušal svojo srečo, kar pa se mu sD«t ni obneslo m Po nesreči si je odstrelil nos. Iz Gorčeve so pripeljali v mariborsko bolnišnico 14 letnega rejenca Maksa K--ajnca. Fant imn na obrazu strahotno rano ter mu manjka nos. Ko je pregledoval staro lovsko puško ter vohal v cev, se je orožje naenkrat sprožilo ter ga hudo ranilo. (najcenejše in kvalitativno najboljše hrastove in bukove PARKET stole, vrtno In REMEC-CO Va^naicenefenudi DUPLICA PRI KAMNIKU Ljubljana, Kersnikova 7 (poieg siamiia> KULTURNI OBZORNIK France Bevk: Legende Založila Nova zalozba v Ljubljani, 1939, str. 165. Na najrazličnejše načine segajo pisatelji v sodobna vprašanja. Zato ni potrebno, da ima povest samo zunanje sodobno obiležje, če hoče biti aktualna v sedanjem času, tudi pod dogodki iz preteklosti, v obleki zgodovinskih povesti, vtihotap-ljajo pisatelji svojo pomoč neurejeni sodobnosti. V času socialnih romanov in naturalističnega evangelija se morda zdi zbirka pravljičnih religioznih legend skoraj zastarela; toda kdor bo prebral to Bevkovo zbirko legend, bo občutil jasno, kako tesno se jih drži današnji čas, čeprav kažejo nazaj v dobo srednjega vejia. Bevk je izbral samo obliko legendarnega pripovedovanja, da je iz čistega relig-ioznočlovekoljubnega gledanja na svet pokazal njegovo pokvarjenost, ki je zdaj še prav taka kot je bila v davnosti, vredna prav takega protesta, še bolj pa božje milosti, da se povrne nazaj božji red. Najrazličnejše človeške slabosti in težave pokaže Bevk v teh legendah samo zato, da vidimo, kako sedanje življenje brez misli na Boga, domišljavost, pohlep po bogastvu, tiranstvo, zunanja pobožnost, ubijanje, razbojništvo in razuzdanost ,skopuštvo in trdosrčnost ne more osrečiti človeka in ne zadovoljiti Boga. """ V svojih devetih legendah (Marija z Ro-bidovja, Peta zapoved, Češnja, Pobožni zidar, Bogati mlinar, Poslednja tolažba, Marija in razbojnik, Božja martra in Pevec Gruje), ki jih je zbral Bevk v tej zbirki, je nas popeljal v davni čas, ko so ljudje vse tesneje in iskreneje živeli iz vere in po veri ter čutili prehajanje božjega in svetniškega občestva v človeško življenje vse bolj konkretno, kot si morda predstavljamo danes. In tako so tudi vse bolj konkretno občutili padec iz takega božjega reda, poseg hudičevega duha v življenje človekovo, občutili svoj greh in za-hrepetieli priti iz njega. In človek bi utonil v grehu in se pogubil, da ni tu božje milosti, ki vpliva na vest in dvigne človeka skoraj Čudežno zopet v svojo luč. V božji red, ki je ves dober, svet, človekoljuben, čist, tak, kot bi moral vladati tudi na zemlji, da se vsakdo zaveda božjega porekla, božjega sodelovanja in božje milosti. V ta svet legend se je Bevk zamislil, da je podal zgodbe svojih ljudi, ki greše kakor koli s kakšno človeško slabostjo, socialno kakor tudi etično krivico, in morajo iti skozi pekel pokore, da se očistijo in postanejo vredni biti otroci božji, rešeni nevarnosti hudičevega zapeljevanja. In v tem kazanju človeških napak, izkvarjenosti socialnih oblik in pobožnjaštva, mrtve religioznosti, ki jih kaže Bevk sicer kol zle oblike davnega časa, posega prav za prav v žgočo sodobnost, kajti — kdaj so te napake bolj klicale po zdravilu kot sedaj, ko dvigamo svet iz materialističnih prepadov v novo duhovnost? Tako so te legende težnja tudi sodobnega Človeka po etično dobrem in religiozno svetem člp-veku, ki edini more preobraziti obličje sveta od znotraj ven in uveljaviti pravi božji red med ljudmi. In zato so pisane za naš čas. Te krasne Bevkove legende, ki so tako har-močnično urejene v enotno zbirko kot morda samo še Cankarjeve Podobe iz sanj, so knjiga, ki bo imela v slovenskem slovstvu vedno svojo ceno. Te legende bodo prešle v naše čitanke, ob katerih se bo mlajši rod vzgajal prav tako v pojmovanje legende kot literarne umetnosti, kakor tudi v njihovega duha, ki je čista človečnost: Toda ta humanizem je posledica vere v nadnaravni religiozni svet, kakor ga je s svojimi resničnostmi in simboli postavilo krščanstvo, oziroma katoliška tradicija v našem narodu. Kakor bodo te legende spadale med Bevkove najlepše spise, med vrhunce njegove izrazite pisateljske nadarjenosti, bodo prištete tudi mod najlepše slovenske knjige, ki bi jih moral brati vsak, ki ljubi narod in njegovo vero, preprosto in živo, iz katere so pognale. Ul. BI. p. J. Eyward: Presveti zakrament II. del (Premišljevanja o sv. obhajilu). Prevedli ljubljanski bo g os lovci. Založila Kongregacija duhovnikov in bogoslovcev v Ljubljani. 1939. Format 16". str. 354. S prevodom Ejmardovih premišljevanj o pre-svetem zakramentu (1. del je i«Sel" h>ta'•ll935 v založbi Družbe sv. Mohorja, II. pa Sedaj) so podali ljubljanski bogoslovci- v slovenskem; jeziku, eno najodiičnejšlh del. kar jih pozna sodobna religiozna literatura. S to knjigo so dali dragocen donesek našemu nabožnemu šolstvu in tako široki javnosti najprimernejšo zbirko religioznih meditacij, ki jih (str. 4) odlikuje solidna življenjska stvarnost, obenem pa topla in goreča pobožnost. Po teološki globini in po religiozni toplini so Eymardova premišljevanja gotovo na prvem mestu med vsem tovrstnim slovstvom Vsaka stran, vsaka vrsta je kakor utrip njegovega svetniškega srca. Tako občuteno, tako prepričljivo in ganljivo zna govoriti o vzvišeni in nedoumljivi skrivnosti krščanstva samo tisti, ki se je presvete evharistije v ljubezni oklenil z vsemi močmi svoje duše in ki je v njej gledal ves smisel svojega življenja in dela. Pv sv. evharistiji se najobilneje preliva čudovita nadnaravna moč in skrivnostno božje življenje v duše posameznikov; tako je sv. evharistija osrednji življenjski organ duhovnega organizma sv. Cerkve. BI. Eymardu je postala tudi osrednji vir osebnega duhovnega življenja. Peter Julij ' Eymard (1811—1868) se je bil ves izčrpal v delu za >prelepo kraljestvo evharistič-nega Jezusa«, kateremu je bil po lastnih besedah posvetil vse svoje svetniško življenje. S tolažilno mislijo, da se žrtvuje za Boga med nami pričujočega, je pretrpel trde življenjske preizkušnje in pretresljive duševne boje. Spomin svojih globokih doživetij in duhovni sad svoje iskrene pobožnosti, nam je zapustil v tej knjigi premišljevanj, da bi tudi vsi, ki jo bero, zaživeii iz moči in milosti, ki jo evharistični Jezus tako bogato deli, in se po njej posvetili. V ta namen prikazuje bi. Eymard v posameznih poglavjih, kako nam je sv. obhajilo opora in krep-čilo v najrazličnejših položajih in trenutkih življenja. Krasna je razlaga sv. maše kot evharistične daritve, preproste in globoke misli navajajo človeka, kako naj se zdaj v Bogu raduje uspeha in napredka, zdaj mu potoži svoje borbe in stiske, kako naj svojo ljubezen, ki tvori bistvo religioznosti, daruje vprav Jezusu v presv. zakramentu. Vsa narodila pa so kleno življenjsko in praktično porabna, zares vzeta iz življenja in dana za življenje. Oblika Eymardovih premišljevanj se bo marsikomu zdela nepričakovano svojstvena, malone tuja. Poglavja so zelo kratka, komaj po nekaj strani; stavki in odstavki zvrščeni drug za drugim kakor težke gmote po svoji globoki vsebini, včasih kar odsekani, brez prehodov in vmesnih stopenj. Vendar je takšen slog za premišljevanja najprimernejši. To ni knjiga, ki hi jo čital zdržema, jo naglo prelistal in odložil. Tu je treba mirnega pretehtavanja in razglabljanja, ki počasi odkriva globoko vsehino poedinih resnic. Zanačilnost izvirnika je slovenski prevod dobro ohranil. Mladi prevajalci so se zgledno potrudili za naravno, neposredno, preprosto in domače izražanje. Včasih pač beseda ne sleče gladko, ker marsikdaj ni lahko najti primernega domačega rekla za tujo ustaljeno frazo, zlasti začetniku, ki za prevajanje ni nalašč izurjen in spreten. Jezikovno je prevod povsem zadovoljiv in prav nič ne zaostaja za običajnimi prevodi. Oblika in oprema sta okusni, enaki kot pri prvem delu, obseg pa je znatno večji. Želimo, da bi knjižica v resnici mnogo pripomogla k duhovni in verski poglobitvi med našim narodom, za kar je namenjena. Vi. Orgelska produkcija Orgle so po svojem posebnem značaju še zlasti v objektivnost in nadosehnost stremeče glasbilo in nič "čudnega ni, če so današnjemu subjektivnemu in individualno ustrojenemu človeku po; vprečno odmaknjene in tuje. Vendar pa so zaradi Z blokade v Tjcncinu: Na sliki je blokirana angleška naselbina v Tjencinu. Razbita tadia „Telemaque" najdena? 800 milijonov frankov na dnu reke nujnega ravnovesja potrebne danes Se posebne pozornosti in je zato še celo prav, da goji naš konservatorij igro na tem instrumentu s posebno skrbjo in da se jih tudi gojenci oklepajo z neko odkrito vnetostjo. To je pokazala tudi produkcija, ki 6e je te dni vršila v orgelski dvorani na konservatori,ju, kjer je nastopilo devet mladih orglavcev, učetmev piof. msgr. St. Premrla in M. Tomca, ki moreta bili oba z uspehi svojega dela zadovoljna. V«' izvajalci so pokazali lep smisel za to nelahko, a plemenito igro, ki jim uspeva vsaj v posameznih sestavinah. Najvišje in obenem tudi najtežje je pri orgelski igri uveljaviti pravi smisel za plastiko in za celotno arhitektonsko podobo, kar izhaja iz prav odtehtane vezave zaporednih in vzjio-rednik tonov, iz zvez manualov in pedala ter registrov in še zlasti iz živo utripajočega ritmičnega potekanja. V tem praven je v celoti izvajanje še nekoliko zaostajalo, pri čemer gre marsikaj na račun bolj slabotnega instrumenta ■— lepo pa bi bilo, če bi imeli gojenci te strani pojiolnost za svoj glavni smoter. Jasna in močna je bila zlasti igra prof. Snoja, tudi p. Štefančjč, J. Hanc in I. Mele so razvili v igri mnogo pristnega čuta za pravi izraz orgelske igre, kamor pa so se končno v podajanju prav lako bližali Bojan Adamič, Viktor Fabiani, 1'eregrin Capuder, s. Judita Pipan in Janez Rijavec Zato je bil celotni vtis produkcije ugoden ter je zapustil v poslušalcu vero v pravo rast naše re|>roduktivhe orgelske umetnosti, kateH pa bi tudi na sploh želeli še mnogo več razmaha in več zanimanja pri najširši naši glasbeni javnosti. Gotovo pa se 1)0 mogla ta posebna panoga izvajalske umetnosti prav razviti in povezali s koncertnim občinstvom takrat, ko bodo imeli v Ljubljani veliko koncertno dvorano, opremljeno z mogočnimi orglami, kar naj bi se v tem našem glasbeno-kulturnem središču res že čim prej uresničilol V. U. * Slovenska maša v Plznu. — Poročali smo že, da je Tomčeva »Slovenska maša« dosegla v Plznu velik uspeh. Danes pa beremo v »Češkem dnevniku,« ki izhaja v Plznu, da. so jo v nedeljo 18. t. m. morali v Barto,lomejski cerkvi ponoviti, tak uspeh je dosegla pri prvem izvajanju. »Sprejeli so jo z odobravanjem kritiki kakor tudi glasbeniki. Veseli nas, da moremo zopet slišati to krasno skladbo, polno slovenskih motivov. Naj nihče nc zamudi to redko priložnost«. Tako vabilo, ki potrjuje dovolj, da si je Tomčeva »slovenska maša« utrla pot v svet. Odprtje razstave jugoslovanske knjige v Bolgariji. Bolgarski listi mnogo pišejo o razstavi jugoslovanske knjige v Sofiji v univerzitetni avli. Odprtja 18 t. m. se je udeležil tudi bolgarski minister prosvete prof. Filov. Velifeoštcvilno jc bilo tudi odposlanstvo jugoslovanskih kulturnih delavcev, ki so spremljali knjige v Sofijo. To dclegacijo, v kateri je predstavljal Slovence g. Borko, je vodil general Miloš Ivanovič, prvi podpredsednik Jugo-slovansko-bolgarske lige. Razstavo jc odprl pisatelj Niko Bartulovič. General Ivanovič je med drugim govoril, kako, med Jugoslavijo in Bolgarijo vladajo razmeroma dobri stiki na kulturnih področjih, da pa je treba predvsem seznaniti široke množice med seboj Zato bo na prvem mestu treba organizirati izlete jugoslovanskih kmetov v Bolgarijo in Bolgarskih v Jugoslavijo, da se bodo spoznali, kako so si blizu drug drugemu.« Tako ie dobila razstava jugoslovanskih knjig v Sofiji značaj manifestacije za čim tesnejše delovanje obeh držav na vseh področjih kulturnega in gospodarskega značaja. Naše osrednje ognjišče: »Slovenski dom« naloga letošnjega leta! Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! Pariški listi poročajo, da se je zdaj posrečilo odkriti razbitino :;Telemaqua«, to je francoske tovorne ladje, ko so se med veliko francosko revolucijo zastonj trudili, da bi spravili na varno zaklade francoskega plemstva iz Francije v Anglijo. Baje je na razbitini »Telemaque« dragocenosti za 800 milijonov frankov. Med njimi je baje tudi slavna ogrlica kraljice Marije Antoinette. Saj niso le številni pristaši visokega francoskega plemstva spravili na »Telemaque« vse svoje premoženje, ampak je bilo na ladji tudi velik del premoženja Bourbonov. »Telemaque« je skrivši, dne 3. januarja 1790, odplula iz pristanišča Rouan, da bi preko ustja reke Seine dospela na odprto morje. Vse je bilo najskrbneje pripravljeno in le malo kdo je vedel, kakšne zaklade pelje ladja s seboj. Vendar so morali jakobinci zvedeti za skrivnost. Zakaj komaj so odkrili beg ladje, so je takoj začele zasledovati jakobinske ladje. Vendar je bil »Tel<5-maqueLepa si, lepa si, roža Marija i« Gorica, 15. junija. Jubilej — 400 letnico najvažnejšega verskega središča v Julijski Krajini — slovesno in res veličastno praznujemo v tekočem tednu. Naj danes v kratkih vrstah orišemo prenos milostne podobe s Svete gore v Gorico, ki se je izvršil zadnjo nedeljo. Slovensko ljudstvo se ga je udeležilo in je sodelovalo s posebno ljubeznijo, saj je to slovenski jubilej: Urška Fer-ligoj, slovenska pastirica. Popoldne okoli 4 so oo. frančiškani, varuhi svetišča, dvignili podobo. Na Prevalu_ jih je čakala velika množica iz vseh duhovnij j;rgar-skega dekanata, na čelu msgr. dekan Filipič. 60 deklet v tolminski narodni noši iz Cepovana, Trnovega, Ravnice je obstopilo čudodelno podobo, pevski zbor je zapel svetogorsko himno, ki jo je zložil msgr. dr. Brumat. V krasni procesiji so verniki spremljali podobo, ki so jo zdaj nosili duhovniki grgarskega dekanata, do Dobra prebava V južnoangleški vasi Stockwick imajo psa, ki v ondotni okolici vse govori o njem. Njegov gospodar, ki ima delavnico za popravljanje avtov, je pred desetimi meseci pogrešal jekleno kroglo, ki je tehtala 90 gramov. Ko-je zagledal zmagoslavni izraz svojega psa, je koj vedel, kdo jo je ukradel. Rentgenova slika je to potrdila. Vendar psa ni dal operirati, ampak so mu domača zdravila tako pomagala, da se je pes zdaj, čez deset mesecev, iznebil krogle iz telesa. Gospodar pa je dognal, da se je krogla zmanjšala, da je pes 40 gramov jekla prebavil. Živinozdravniki si belijo glave, kako da je to mogoče. LJUBLJANA pp I Umetnosfno-zgodovinsko društvo v Ljubljani riredi v četrtek 22. t. m. ob 2 popoldne izlet v Podbrezje, Kropo in Kamno gorico (domovino slikarjev Potočnika in Langusa). Sestanek na Kongresnem trgu. Avtobus 30 din. Priglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do Četrtka ob 11 dopoldne. ..... _____ i Na drž II. realni gimnaziji bodo sprejemni izpiti za I. razred v petek, 23. junija in v soboto, 24. junija; začetek obakrat ob 8 zjutraj. Dne 21. junija in v 22. junija pa bodo vpisovanja za spre-emiie izpite. Dečki in deklice, rojem v letih 1926—1929, naj se v teh dveh dnevih v času od 8—12 avijo pri ravnateljstvu v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov in vloze z 10 din kolkovano prijavo za sprejemni izpit in ji priloze rojstni in krstni list (družinsko knjižico, izpisek) ter izpričevalo o dovnšeni osnovni soli, po potretn tudi zadnje šolsko izpričevalo. V prihodnjem sol-skem letu se bodo odprli na tem zavodu tudi klasični oddelki I. razreda za deklice btarei, kateri želite dati svojemu otroku zares toi}101.!''® podlago za nndaljnji študij, ga vpišite v klasični oddelek. Pogoj je seveda, da se otrok jezikov lahko uči. Na klasični gimnaziji se prične namreč poučevati latinščina že v I. razredu. Skušnja uči, da je še danes tak j>ouk najboljše sredstvo, da izbištri otroku duha, mu izostri čut za prvine jezika in mu na ta način da trdno podlago za učenje jezikov sploh ter ga privadi logičnemu mišljenju že zgodaj. , „ 1 Za romanje na grob sv. Eme v Krko na Koroško se še sprejemajo udeleženci iz Ljubljane in ljubljanske okolice do vključno četrtka. Priglasiti ee je v Salezijanskem zavodu na Rakovniku v Ljubi iani. . .... I Kosci na Krekovem trgu. Navadno ie sezona Sa košnjo sedaj na višku. Letos pa je vse žalostno. Po barjanskih travnikih ni slišati veselega jutranjega prepevanja koscev. Vse je tiho Le tu in tam je kak travnik pokošen. Kosci na Krekovem trgu se žalostno zbirajo pod velikimi kanadskimi pla-tanami in čakajo, da se vreme spreobrne na lepše. Zaradi neprestanega deževja je skoraj počivalo vse polisko delo ,, t Češnje na ljubljanskem trgu. Ponedeljkov trg je bil bogato založen z domačimi češnjami. Iz «0-strske okolice, iz dolenjskih krajev, iz Belokrajine fe bilo prinešeno do 300 košar in jerbasov češenj, ki 60 bile po 2 din liter. Belokranjice so prodajale lepe, zdrave in sočne češnje-hrustavke po 5 din kg. Prava redkost pa so bile kot oreh debele češnje, poslane iz Murske Sobote. Prodajala jih je neka branjevka na Pogačarjevem trgu po 14 din kg. Bile so tega denarja vredne. Vrtne jagode eo bile po 3.50 do 4 din liter, gozdne jagode, ki jih je obilo iz smledniške okolice, iz grosupeljskih krajev in od Krke, so bile 4.50 do 5 din liter. Borovnice 2 din liter. 1 Sodna obdukcija kolesarja Kosca. Državno tožilstvo je odredilo sodno obdukcijo kolesarja Pavla Kosca, 28 letnega kliučavničarja. Obdukcija je bila včeraj opoldne izvršena v splošni bolnišnici. Pavle Kosec je v nedeljo okoli 17 « kolesom vozil skozi Šmartno pod Šmarno goro. Prihajal je iz Skaručne. Na nevarnem ovinku pri vasi je zadel ob avto, ki ie vozil njemu nasproti. Kosec je padel na tla in nezavesten obležal na tleh. Avtomo-bilist ga ie naložil v avto in odpeljal v bolnišnico. Tam ie okoli polnoči podlegel hudi poškodbi na glavi. Pri padcu mu je bila prebita lobanja. Sodna komisija je nato izvršila še drugo obdukcijo nekega ponesrečenca. 1 Tombola na Viču. Gasilska Četa Ljubljana-Vlč priredi v nedeljo dne 25. junija 1939 ob 15 pred gasilskim domom na Viču veliko tombolo. Glavni dobitki so: Motorno kolo znamke »Phiino-mon«, 10 moških in ženskih koles, nadalje še mnogo drugih krasnih dobitkov za trojke in petorke. Cena tablici 3 din. Tablice se dobe pri hišniku v gasilskem domu, prodajalnah in trafikah. V primeru slabega vremena bo prireditev na praznik dne 29. junija. 1 Pošta Mosto pri Ljubljani od 21. do 24, junija zaradi čiščenja uradnih prostorov ne bo jk>-slovala s strankami. Občinstvo naj blagovoli te dni oddajali pošiljke na ostalih poštah v Ljubljani. 1 Brezobzirni kolesarji šo vedno straše po ulicah. Tako jo neznan kolesar podrl 83 letnega inž. Žužka Josipa iz Ljubljane, Kavskova cesta. Podrl ga je na Gasilski cesti pred šolo v Slški. Inž. Žužek je pri padcu dobil poškodbe na glavi. — 65 letno užitkarico Leveč Ano iz Brinj pri To-mačevem pa je kolesar podrl na cesti v Jaršah. Pri padcu si je zlomila desno nogo. 1 Izredno lepe češnjo hrustavke za vlaganje kilogram din 4.50 Fr. Khman. Koncresni trs 8. Mladinska prireditev v Vavti vasi V nedeljo, 18. junija je novomeško okrožje priredilo v Vavti vasi svojo okrožno prireditev, ki se je nad vse posrečila. Fantovski odseki in dekliški krožki v krojih so z naraščajem prihiteli od vseh strani, vkljub veliki oddaljenosti. Nekateri so prišli peš po več ur daleč. Veliko požrtvovalnost so pokazali vsi, Zato ni čudno, da je bil sprevod tako pester in živahen. Ob pol devetih se je ob zvokih šentjernejske godbe razvil lep sprevod s konjeniki na čelu. Samih konjenikov v narodnih nošah je bilo kar lepo število, Spredaj \e lezdec v fantovskem kroju nosil veliko zastavo, Za kon|e-je vozila dolga vrsta kolesarjev. Nato so se razvile zelo močne fantovske čete, za njimi dekliške, mladci, mladenke in naraščaj. Bilo je vseh uniformiranih 290, v civilu pa jih je šlo z narodnimi nošami vred še 130, kar je za podeželje mnogo. Pri gasilskem domu je mladina navdušeno pozdravljala svojega rojaka senatorja g. dr. Kulovca, ki je pn-hitel na slavnost. Po sprevodu je bila v cerkvi sv. maša, ki jo je daroval domači g. župnik Kres, mladini pa je med mašo krasno spregovoril novomeški premil. g. prošt Čerin. Po maši je bilo pred domom veliko zborovanje, ki ga je začel zastopnik vavtovskega odseka Zupančič, vodil pa nredsednik. novomeškega okrožja prof, Rakove. Predsednik je pozdravil navzočne goste, g. dr, Kulovca, proSta Cerina. kanonika Keka in druge. Nato ie govoril urednik Kremžar. Po govoru je Drof. Rakovec zaključil zborovanje s pozdravi Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu ter dr. Korošcu. Izjavil je zvestobo slovenske katoliške mladine državi ter Sloveniji. Popoldne po slovesnih litanijah je bila zelo posrečena prireditev na prostem, katere se je udeležilo polno ljudstva. Pri telovadbi |e nastopalo nad 250 sodelujočih, ki so bili deležni splošne pohvale. Po končanem dnevnem redu je v imenu novomeške podzveze spregovoril njen podpredsednik prof. Bajuk, ki je svoj govor sklenil z izjavo zvestobe slovenske mladine svojemu narodu in Jugoslaviji. Po prireditvi se je na vrtu razvila živahna zabava, nakar je še za belega dne mladina začela odhajati na svoje domove. Mladinska prireditev v Vojnlku Celje, 19. junija. Trg Vojnik je bil v nedeljo ves prazničen. Zc zjutraj so prihajale trume mladine iz vsoh krajev ter se zgrnile na lepo okrašenem župnijskem travniku, odkoder sc je okrog pol 9 razvil skozi trg Vojnik impozanten sprevod s postavnimi fanti nn konjih, katerim je sledilo 17 kolesarjev. Takoj za njimi je stopalo osem funtov v krojili z 8 prapori in 67 članov v krojih. nato 54 mladcev, 52 naraščajnikov, 19 fantov v narodnih nošah, 78 članic v krojih, 44 mladenk, 32 naraščajnic in prijatelji naše mladine. Ob navdušenem vzklikanju kralju Petru II. jo sprevod prikorakal ob zvokih sale/.i-jmiske 'sodbe iz P.adr.c pri Sevnici v cerkev, kjer jc domači g. kajilan Jevšnikar opravil sveto mašo, domači g. župnik Lasbaher pa je imel krasen verski nagovor. Zborovanje je pričel oredsednik fantovskega odseka z Vojnika muje razočaranji. Zalo že pri nakupu Aspirin t a b I e f, parile na »Bayer«-jev^križ, kajli brez lega znaka ni Aspirina.. A S P I R I N TABLETE Osr.i »g. pod S. brol«n.JJ608 ad g. Gorišek. Pozdravil je senatorja g. Smodeja, podpredsednika narodne skupščine g. Alojzija ilihelčiča, kanonika in dekana gosp. Žagarja in druge odličnike, nakar ie spregovoril senator g. Smodej in navduševal mladino, da se še z večjo ljubeznijo oklene svoje organizacije, da se vzgaja v popolnega človeka, da bo lahko služil dostojno narodu in državi. Zborovalci so pozdravni govor g. senatorja sprejeli z vsem navdušenjem in mu vzklikali. Za senatorjem Smodejem je imel slavnostni govor podpredsednik ZFO celjske podzveze g. dr. Miha Benedičič, v imenu Vojničanov pa je pozdravil zborovalce župan g. Jurčak. Posebno lep je bil telovadni nastop, katerega se jc udeležila velika množica ljudi iz vojniške okolice in od drugod, udeležili pa so še ga tudi g. senator Smodej, g. A. Mihelčič, kanonik g. dr. Žagar, okrajni načelnik g. dr. Zobec, konjiški nrhidijakon g. Tovornik, lodnačelnik g. dr. Hnrtman, banski svetnik lorenč iz Št. Petra pod Sv. fjorami, kapetan g. Toš, upravnik pošte g. Savelli iz Celja, upravitelj celjske bolnišnice g. šušteršič, ravnatelj meščanske šole g. Lekše iz Vojnika, dr. Hanže-lič, narodni poslanec g. dr. Ogrizek in drugi odličniki. Po pozdravu zastopnika je godba zaigrala drž. himno, nnto pa je govoril predsednik fantovskega okrožja g. Vrabl Vanči iz Celja. Besede predsednika okrožja so vžgale mladino, da ga je večkrat prekinila in njegov govor z la ter ga nagradila s telovadni nastop fan- podnačelnik g. Zo. ..... vsem navdušen jem sprejela ter ga nagradila s hvaležnimi aplavzi. Javni telovadni nastop fantovskega okrožja je bil res pester in bogat. Posebno se je odlikovala vzorna vrsta iz Celja, priznanja pa so bili vredni in tudi dležni voj-niški telovadci, ki so nastopili s svojo vrsto. ZAPOMNtTE - Divje mačke požrle otroško trupelce Maribor, 20. junija. Lanskega leta 14. maja se je izgubil sinček kočarja Franca Osonkarja v Velikem Mislinju. Oče je takoj naznanil oblastem, vendar tudi z najna-pornejšim in smolreniin iskanjem otroka ni bilo mogoče najti. Prvotno so domnevali, da so izgubljenega otroka našli kaki cigani in ga vzeli s 6eboj, vendar tudi preiskave v tej smeri niso dale nobenega pozitivnega rezultata. Po več ko enem letu pa se je skrivnost tega otroka pojasnila. Gozdni delavci, ki so pregledovali les za podiranje v gozdu pod Črnim vrhom v tako imenovanem Velikem grabnu, so v grmovju našli otroško lobanjo. Takoj so o tem obvestili Osonkarja, od katerega so pričakovali razjasnitve najdbe. — Skupno z orožniki so začeli po gozdu iskati druge delo okostnjaka in eventuelno ostanke obleke. V resnici 60 na prostoru kakih 100 mJ našli ostale dele okostnjaka in nekaj obleke, ki je bila vsa raztrgana. Osonkar je na podlagi ostankov obleke spoznal, da so našli ostanke njegovega, pred enim letom izginulega otroka. Tako se je izkazalo, da se je bil otrok izgubil v gozdu in da je skoraj gotovo od lakote umrl, ker na telesnih ostankih ni nobenih sledov, ki bi govorili za zločin. Verjetno je, da so divje mačke in druge zveri otroško truplo požrle in kosti raznesle. Mesto, kjer so našli okostje, Je od najbližje hiše In ceste oddaljeno kakih 5 kilometrov in je zato razumljivo, da otroka ni mogel nikdo slišati, ko je brez dvoma klical po pomoči. Kosti nesrečnega otroka so pokopali na pokopališču v Št. Ilju pod Turjakom. Maribor m Žetev smrt. Na Orcškem nabrežju 3 je umrl vnokojeni fin. komisar Frano Repolusk. — V Bet-navski ulici 18 ia ugrabila smrt 76 letno zasebnico Marijo Falconettl, v bolnišnici pa je umrl 56 lelni železniški uradnik Jurij Mikolec, — Naj počivajo v mirul m Maturantom mariborskega učiteljišča iz leta 1924. Maturanti tega letnika bodo svojo 15 letnico nt halah šele v ponedeljek, dne 3. julija in ne, kakor je bilo javljeno, 2. julija. Ob 8 bo v frančiškanski cerkvi «v. maša za raine prostorja in sošolce, nato prigrizek v Narodnem domu, ob 10.12 odhod v Limbuš k Robiču. Pridite Vi.il Javna zahvala Čutim prijetno dolžnost Iztečl javno priznanje in zahvalo prim I. kirurgičnega oddelka sploSne bolnišnice v Mariboru, g. dr. Mirku Černiču za njegova navodila, zlasti pa še g. dr. Vladislavu Kržetu za uspelo In strokovno izvedeno operacijo na glavi, s katero me je rešil gotove smrti, tet ga najtopleje priporočam. Iskrena zahvala tudi pomožnemu osebju istega oddelka za izkazano pozornost in usluge. Mihael Grubelnik, orožnik-narednik, Varaždin. Občni zbor »Ljudske samopomoči« v Mariboru se vrSi potom delegatov v nedeljo, dne 2. julija ob 10 v lastni palači. Najcenejše in kvalitativno najboljše hrastove in bukove PARKETE stole, vrtno ln REMEC-CO MMenud! DUPLICA PRI KAMNIKU Ljubljana, Kersnikova 7 (poieg siamtia) KULTURNI OBZORNIK France Bevk: Legende Založila Nova zalozba v Ljubljani, 1939, str. 165. Na najrazličnejše načine segajo pisatelji v sodobna vprašanja. Zato ni potrebno, da ima povest samo zunanje sodobno obiležje, če hoče biti aktualna v sedanjem času, tudi pod dogodki iz preteklosti, v obleki zgodovinskih povesti, vtihotap-ljajo pisatelji svojo pomoč neurejeni sodobnosti. V času socialnih romanov in naturalističnega evangelija se morda zdi zbirka pravljičnih religioznih legend skoraj zastarela; toda kdor bo prebral to Bevkovo zbirko legend, bo občutil jasno, kako tesno se jih drži današnji čas, čeprav kažejo nazaj v dobo srednjega veka. Bevk je izbral samo obliko legendarnega pripovedovanja, da je iz čistega religioznočlovekoljubnega gledanja na svet pokazal njegovo pokvarjenost, ki je zdaj še prav taka kot je bila v davnosti, vredna prav takega protesta, še bolj pa božje milosti, da se povrne nazaj božji red. Najrazličnejše človeške slabosti in težave pokaže Bevk v teh legendah samo zato, da vidimo, kako sedanje življenje brez misli na Boga, domišljavost, pohlep po bogastvu, tiranstvo, zunanja pobožnost, ubijanje, razbojništvo in razuzdanost .skopuštvo in Irdosrčnost ne more osrečiti človeka in ne zadovoljiti Boga. ~~ V svojih devetih legendah (Marija z Ro-bidovja, Peta zapoved, Češnja, Pobožni zidar, Bogati mlinar. Poslednja tolažba, Marija in razbojnik, Božja martra in Pevec Gruje), ki jih je zbral Bevk v tej zbirki, je nas popeljal v davni čas, ko so ljudje vse tesneje in iskreneje živeli iz vere in po veri ter čutili prehajanje božjega in svetniškega občestva v človeško življenje vse bolj konkretno, kot si morda predstavljamo danes. In tako so tudi vse bolj konkretno občutili padec iz takega božjega reda, poseg hudičevega duha v življenje človekovo, občutili svoj greh in za-hrepeneli priti iz njega. In človek bi utonil v grehu in se pogubil, da ni tu božje milosti, ki vpliva na vest in dvigne človeka skoraj čudežno zopet v svojo luč. V božji red, ki je ves dober, svet, človekoljuben, čist, tak, kot hi moral vladati tudi na zemlji, da se vsakdo zaveda božjega porekla, božjega sodelovanja in božje milosti. V ta svet legend se je Bevk zamislil, da je podal zgodbe svojih ljudi, ki greše kakor koli s kakšno človeško slabostjo, socialno kakor tudi etično krivico, in morajo iti skozi pekel pokore, da se očistijo in postanejo vredni biti otroci božji, rešeni nevarnosti hudičevega zapeljevanja. In v tem kazanju človeških napak, izkvarjenosti socialnih oblik in pobožnjaštva, mrtve religioznosti, ki jih kaže Bevk sicer kot zle oblike davnega časa, posega prav za prav v žgočo sodobnost, kajti — kdaj so te napake bolj klicale po zdravilu kot sedaj, ko dvigamo svet iz materialističnih prepadov v novo duhovnost? Tako so te legende težnja tudi sodobnega človeka po etično dobrem in religiozno svetem človeku, ki edini more preobraziti obličje sveta od znotraj ven in uveljaviti pravi božji red med ljudmi. In zato so pisane za naš čas. Te krasne Bevkove legende, ki so tako har-močnično urejene v enotno zbirko kot morda samo še Cankarjeve Podobe iz sanj, so knjiga, ki bo imela v slovenskem slovstvu vedno svojo ceno. Te legende bodo prešle v naše čitanke, ob katerih se bo mlajši rod vzgajal prav tako v pojmovanje, legende kot literarne umetnosti, kakor tudi v njihovega duha, ki je čista človečnost. Toda ta humanizem je posledica vere v nadnaravni religiozni svet, kakor ga je s svojimi resničnostmi in simboli postavilo krščanstvo, oziroma katoliška tradicija v našem narodu. Kakor bodo te legende spadale med Bevkove najlepše spise, med vrhunce njegove izrazite, pisateljske nadarjenosti, bodo prištete tudi med najlepše slovenske knjige, ki bi jih moral brati vsak, ki ljubi narod in njegovo vero, preprosto in živo, iz katere so pognale, td. BI. p. J. Eyward: Presveti zakrament II. del (Premišljevanja o sv. obhajilu). Prevedli ljubljanski bogos lovci. Založila Kongregacija duhovnikov in bogoslovcev v Ljubljani. 1939. Format 16°, str. 354. S prevodom Eymardovih premišljevanj o pre-svetem zakramentu (I. del je izšel leta 1935 v založbi Družbe sv. Mohorja, II. pa sedaj) so podali ljubljanski bogoslovci v slovenskem jeziku eno najodličnejših del, kar jih pozna sodobna religiozna literatura. S to knjigo so dali dragocen donesek našemu nabožnemu šolstvu in tako široki javnosti najprimernejšo zbirko religioznih meditacij, ki jih (str. 4) odlikuje solidna življenjska stvarnost, obenem pa topla in goreča pobožnost. Po teološki globini in po religiozni toplini so Eymardova premišljevanja gotovo na prvem mestu med vsem tovrstnim slovstvom Vsaka stran, vsaka vrsta je kakor utrip njegovega svetniškega srca. Tako občuteno, tako prepričljivo in ganljivo zna govoriti o vzvišeni in nedoumljivi skrivnosti krščanstva samo tisti, ki se je presvete evharistije v ljubezni oklenil z vsemi močmi 6vo.je duše in ki je v njej gledal ves smisel svojega življenja in dela. Pv sv. evharistiji se najobilneje preliva čudovita nadnaravna moč in skrivnostno božje življenje v duše posameznikov; tako je sv. evharistija osrednji življenjski organ duhovnega organizma sv. Cerkve. BI. Eymardu je postala tudi osrednji vir osebnega duhovnega življenja. Peter Julij Eymard (1811—1868) se je bil ves izčrpal v delu za »prelepo kraljestvo evharistič-nega Jezusa«, kateremu je bil po lastnih besedah posvetil vse svoje svetniško življenje. S tolažilno mislijo, da se žrtvuje za Boga med nami pričujočega, je pretrpel trde življenjske preizkušnje in pretresljive duševne boje. Spomin svojih globokih doživetij in duhovni sad svoje iskrene pobožnosti, nam je zapustil v tej knjigi premišljevanj, da bi tudi vsi, ki jo bero, zaživeli iz moči in milosti, ki jo evharistični Jezus tako bogato deli, in se po njej posvetili. V ta namen prikazuje bi. Eymard v posameznih poglavjih, kako nam je sv. obhajilo opora in krep-čilo v najrazličnejših položajih in trenutkih življenja. Krasna je razlaga sv. maše kot evharistične daritve, preproste in globoke misli navajajo človeka, kako naj se zdaj v Bogu raduje uspeha in napredka, zdaj mu potoži svoje borbe in stiske, kako naj svojo ljubezen, ki tvori bistvo religioznosti, daruje vprav Jezusu v presv. zakramentu. Vsa narodila pa so kleno življenjsko in praktično porabna, zares vzeta iz življenja in dana za življenje. Oblika Eymardovih premišljevanj se bo marsikomu zdela nepričakovano svojstvena, malone tuja. Poglavja so zelo kratka, komaj po nekaj strani; stavki in odstavki zvrščeni drug za drugim kakor težke gmote po svoji globoki vsebini, včasih kar odsekani, brez prehodov in vmesnih stopenj. Vendar je takšen slog za premišljevanja najprimernejši. To ni knjiga, ki bi jo čital zdržema, jo naglo prelistal in odložil. Tu je treba mirnega pretehtavanja in razglabljanja, ki počasi odkriva globoko vsebino poedinih resnic. Zanačilnost izvirnika je slovenski prevod dobro ohranil. Mladi prevajalci so se zgledno potrudili za naravno, neposredno, preprosto in domače izražanje. Včasih pač beseda ne steče gladko, ker marsikdaj ni lahko najti primernega domačega rekla za tujo ustaljeno frazo, zlasti začetniku, ki za prevajanje m nalašč izurjen in spreten. Jezikovno je prevod povsem zadovoljiv in prav nič ne zaostaja za običajnimi prevodi. Oblika in oprema sta okusni, enaki kot pri prvem delu, obseg pa je znatno večji. Želimo, da bi knjižica v resnici mnogo pripomogla k duhovni in verski poglobitvi med našim narodom, za kar je namenjena. Vi. Orgelska produkcija Orgle so po svojem posebnem značaju še zlasti v objektivnost in narlosebnost stremeče glasbilo in nič čudnega ni, če so današnjemu subjektivnemu in individualno ustrojenemu človeku povprečno odmaknjene in tuje. Vendar pa so zaradi Z blokade y Tjencinu: Na sliki je blokirana angleška naselbina v Tjencinu. Razbita ladja „Telemaque" najdena? 800 milijonov frankov na dnu reke nujnega ravnovesja potrebne danes še posebne pozornosti in je zato še celo prav, da goji naš konservatorij igro na tem instrumentu s posebno skrbjo in da se jih tudi gojenci oklepajo z neko odkrito vnetostjo. To je pokazala tudi produkcija, ki ee je te dni vršila v orgelski dvorani na konservatoriju, kjer je nastopilo devet mladih orglavčev, Učencev prof. msgr. St. Premrla in M. Tomca, ki moreta biti oba z uspehi svojega dela zadovoljna. Vsi izvajalci so pokazali lep smisel za to nelahko, a plemenito igro, ki jim uspeva vsaj v posameznih sestavinah. Najvišje in obenem tudi najtežje je pri orgelski igri uveljaviti pravi smisel za plastiko in za celotno arhitektonsko podobo, kar izhaja iz prav odtehtane vezave zaporednih in vzporednik tonov, iz zvez matiualov in pedala ter registrov in še zlasti iz živo utripajočega ritmičnega potekanja. V tem pravcu je v celoti izvajanje še nekoliko zaostajalo, pri čemer gre marsikaj na račun bolj slabotnega instrumenta — lepo pa bi bilo, če bi imeli gojenci te strani popolnost za svoj glavni smoter. Jasna in močna je bila zlasti igra prof. Snoja, tudi p. Štetančič, J. Hanc in I. Mele so razvili v igri mnogo pristnega čuta za pravi izraz orgelske igre, kamor pa so se končno v podajanju prav tako bližali Bojan Adamič, Viktor Fabiani, Peregrin Capuder, s. Judita Pipan in Janez Rijavec Zato je bil celotni vtis produkcije ugoden ter je zapustil v poslušalcu vero v pravo rast naše reproduktivne orgelske umetnosti, kateri pa bi tudi na sploh želeli še mnogo več razmaha in več zanimanja pri najširši naši glasbeni javnosti. Gotovo pa se bo mogla ta posebna panoga izvajalske umetnosti prav razviti in povezati s koncertnim občinstvom takrat, ko bodo imeli v Ljubljani veliko koncertno dvorano, opremljeno z mogočnimi orglami, kar naj bi se v tem našem glasbeno-kulturnem središču res že čim prej uresničilo! V. U. * Slovenska maša v Plznu. — Poročali smo že, da je Tomčeva »Slovenska maša« dosegla v Plznu velik uspeh. Danes pa beremo v »Češkem dnevniku,« ki izhaja v Plznu, da so jo v nedeljo 18. t. m. morali v Bartoiiomejski cerkvi ponoviti, tak uspeh je dosegla pri prvem izvajanju. »Sprejeli so jo z odobravanjem kritiki kakor tudi glasbeniki. Veseli nas, da moremo zopet slišati to krasno skladbo, polno slovenskih motivov. Naj nihče ne zamudi to redko priložnost«. Tako vabilo, ki potrjuje dovolj, da si je Tomčeva »slovenska maša« utrla pot v svet. Odprtje razstave jugoslovanske knjige v Bolgariji. Bolgarski listi mnogo pišejo o razstavi jugoslovanske knjige v Sofiji v univerzitetni avli. Odprtja 18 t. m. se je udeležil tudi bolgarski minister prosvete prof. Filov. Velikoštevilna jc bilo tudi odposlanstvo jugoslovanskih kulturnih delavcev, ki so spremljali knjige v Sofijo, To dclegacijo, v kateri je predstavljal Slovence g. Borko, je vodil general Miloš Ivanovič, prvi podpredsednik Jugo-slovansko-bolgarske lige. Razstavo jc odprl pisatelj Niko Bartulovič. General Ivanovič je med drugim govoril, kako med Jugoslavijo in Bolgarijo vladajo razmeroma dobri 6tiki na kulturnih področjih, da pa jc treba predvsem seznaniti široke množice med seboj. Zato bo na prvem mestu treba organizirati izlete jugoslovanskih kmetov v Bolgarijo in Bolgarskih v Jugoslavijo, da se bodo spoznali, kako so si blizu drug drugemu,« Tako ie dobila razstava jugoslovanskih knjig v Sofiji značaj manifestacije za čim tesnejše delovanje obeh držav na vseh področjih kulturnega in gospodarskega značaja. _ Naše osrednje ognjišče: »Slovenski dom« naloga letošnjega leta! Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« * Ljubljani! Pariški listi poročajo, da se je zdaj posrečilo odkriti razbitino »Tčlemaqua«, to je francoske tovorne ladje, ko so se med veliko francosko revolucijo zastonj trudili, da bi spravili na varno zaklade francoskega plemstva iz Francije v Anglijo. Baje je na razbitini »Telemaque« dragocenosti za 800 milijonov frankov. Med njimi je baje tudi slavna ogrlica kraljice Marije Antoinette. Saj niso le številni pristaši visokega francoskega plemstva spravili na »Telemaque« vse svoje premoženje, ampak je bilo na ladji tudi velik del premoženja Bourbonov. »Telemaque< je skrivši, dne 3. januarja 1790, odplula iz pristanišča Rouan, da bi preko ustja reke Seine dospela na odprto morje. Vse je bilo najskrbneje pripravljeno in le malo kdo je vedel, kakšne zaklade pelje ladja s seboj. Vendar so morali jakobinci zvedeti za skrivnost. Zakaj komaj so odkrili beg ladje, so je takoj začele zasledovati jakobinske ladje. Vendar je bil »Tele-maque« hitrejša in ladji je uspelo, da je priplula do ustja reke Seine. A tu se je pojavil nov so- vražnik: hud orkan, ki je potopil ladjo »Tčlčma-que« z vsemi zakladi vred. V naslednjih desetletjih so poskušali na različne načine, da bi se približali razbitinam in velikanskim zakladom. Vendar so bili vsi poskusi zastonj. Zdaj upajo, da bo več uspeha. Dognali so, da leži razbitina kakih 200 m daleč od cerkve Quillebeuf na dnu reke Seine. Neki poročnik garde in neki orožniški stražmojster sta že na krovu potapljaške ladje, ki je prevzela dela za dvig zakladov. Štiri petine dragocenosti, ki so na dnu, so last francoske drj žave. Družba, ki bo dvignila ladjo, se bo morala zadovoljiti z eno samo petino, če se bo sploh posrečilo zaklade dvigniti! Da so dognali lego razbitine, še ni velikega pomena, in večkrat odpove tudi najmodernejša tehnika. To se je jasno dokazalo lani poleti, ko so več mesecev poskušali dvigniti zlato z »Lutine« nekdanje angleške fregate, ki je postala 10. okobra 1799 na holandski obali žrtev orkana. Dela za dviganje »Lutine« so stala 450.000 holandskih goldinarjev, a milijoni »Lutine« še zmeraj ležijo na dnu morja. ŠPORT Šport zadnje nedelje Zadnja nedelja je bila v znamenju olimpizma. V Ljubljani in po . drugih športnih centrih države so športniki propagirali olimpijsko idejo, agiti-rali za udeležbo Jugoslavije na olimpijskih igrah v Helsinkih ter nastopali na raznih športnih prireditvah, potom katerih so zbirali potrebna denarna sredstva za naše sodelovanje na Finskem. Oglejmo si najprej olimpijske prireditve v Sloveniji, ki so bile v športnem pogledu prav zadovoljive, le žal, da takega uspeha ni bilo tudi v finančnem pogledu. V večjem obsegu je bila izvedena olimpijska prireditev na Stadionu, kjer so tekmovali dopoldne telovadci Zveze fantovskih odsekov, popoldne pa atleti in atletinje športnih klubov iz Ljubljane, Celja, Maribora in Zagreba. O nastopu mednarodne vrste ZFO poročamo posebej. Samo omenjamo, da so tekmovalci pokazali mnogo več kakor so pričakovali oni, ki jih dalj časa niso videli. Na prva tri mesta so prišli: Natlačen (Jesenice) 136.99, Janež (Sv. Helena) 132.86 in Frankič (Jesenice) 127.47 točk. Lahkoatletski miting nas je pa prav prijetno presenetil, saj smo po dolgem času zopet videli na štartu atletinje, katerih je bilo prav lepo število. Prednjačile so seveda Zagrebčanke, vendar se v mladih dekletih SK Planine ter Celjank in Mariborčank pojavlja nov ženski lahkoatletski rod, ki se bo začel uveljavljati tudi na težkih tekmah. — Od moških uspehov pa je predvsem omeniti Goršekov (Primorje) rezultat v teku na 1000 m, ki je s časom 2:33,4 min. postavil nov jugoslovanski rekord. — Rezultati moškega in ženskega mitinga izgledajo takole: Moški. Tek 300 m: 1. Skušek (Prim.) 37.4. 2. Vilar (Ilir.) 39.2. 3. Oberšek (Ilir.) 39.4. Skok v višino: 1. Bratovž (Ilir.) 175. 2. Inž. Marek (Prim.) 175. 3. Lebinger (Plan.) 165. Tek 100 m: 1. Klinar (Plan.) 17.7. 2. Skušek (Prim.) 11.8 3. Lončarič (Mth. Mrb.) 12.0. Tek 1000 m: (Poizkus rušenja jugoslov. rekorda.) 1. Goršek (Prim.) 2.334/m; nov jugoslovanski rekord. Dosedanji rekord: Zorga Aleš (Prim.) 2:38'/io. 2. Potočnik (Plan.) 2:45.6. 3. Glonar (Ilir.) 2:51.2. 4. Gojkovič (Ilir.). Met diska: 1. Inž. Stepišnik (Ilirija) 37.18. .2 Jeglič (Plan.) 36.80. 3. Kosec (Prim.) 34.90. Met kladiva: 1. Inž. Stepišnik (Ilirija) 48.88. 2. Jeglič (Plan.) 39.50. Met kopja: 1. Mausar (Plan.) 49.72, 2. Ilovar (Ilir.) 43.96. 3. Cerne (Ilir.) 42.91. Tek 3000 m: (Poizkus rušenja drž. rekorda.) 1. Košar (Plan.) 9:11'/s. Slabše od rekorda. 2. Glonar (Ilir.) 9.20Vs. 3. Kien (Prim.) 9:51.00. Ženske. Skok v daljino: (14 tekmovalk.) 1. Švaiger (Plan.) 409. 2. Lavrenčič (Marat., Maribor) 393. 3. Molile (Plan.) 390. Tek 60 m: (12 tekmov., 2 predteka): 1. pred-tek: 1. Mihok (Marat.. Zagreb) 8,8. II. predtek: 1. Dobrik (Jugosl., Celje) 9,5. Finale: 1. Mihok (Marat., Zagreb) 8,9. 2. Me-raja (Plan.) 9.3. 3, Deutsch (MnUnbi, Zagreb) 96. Skok v'višino: 1. Neferovič (Hašk) 136. 2. Mihok (Maraton, Zagreb) 125.3. Lovše (Maraton, Maribor) 125, Met krogle (4 kg): 1. Neferovič (Hašk) 1013. 2. Lovše (Mth., Marib.) 880. 3. Kocjan (Plan.) 845. Štafeta 4X60 m (5 štafet): 1. Makabi, Zagreb (Wachs, Deutsch, Polak, Švabinec) 36.0 sek. 2. Maraton, Maribor (Koprivnik, Lovše, Žebot, Lavrenčič) 36.7 sek. 3. Kombinirana, Zagreb (Hašk, Maraton, Makabi) 37.2 sek. Met diska (1 kg): 1. Neferovič (Hašk) 36.82, 2. Mihok (Maratk., Zagreb) 28.43. 3. Tome (Plan.)' 2463. Prireditev na Stadionu sta posetila tudi predsednik ljubljanskega olimpijskega odbora g. dr, Ivo Pire in tajnik g. Joso Goreč. Motorne dirke v Podutiku V okviru olimpijskega dne so se vršile ludi motorne dirke v Podutiku na 7.5 km dolgi progi. Rezultati ko naslednji: I. Kategorija do 100 ccm (šport.), 2 kroga: 1. Fantini Valter (Hermes) Jawa 15 min. 404/5 sek.; 2. Derganc Al. (Hermes) DKW 15 min. 55 sek,; 3. Drofenik Anton (Hermes) DKW 16 min. 29 sek. II. Kategorija do 250 ccm (turni), 3 krogi: 1. Puhar Franc (Hermes) Puch 21 min. 134/s sek.; 2. Po.dbevšck Dr. (Hermes) Puch 22 min 582/5 sek.; 3. Fantini Valter (Hermes) Jawa 24 min. 154/5 sek.; 4. Grudnik R. (Hermes) Ardie 25 min. 324/6 sek. III. Kategorija do 350 ccm (šport.), 4 krogi: 1. Šiška Janez (Ilirija) BMW 25 min. 48-Vs sek.; 2. Grudnik R. (Hermes) Ardic 32 min. 182/s sek. IV. Kategorija do 1000 ccm (turni), 4 krogi: t. Puhar Franc (Hermes) Puch 28 min. 64/6 sek.; 2. Bar (I G. M. K.) DKW 28 min. 47 sek. V. Kategorija 500 ccm (šport.), 4 krogi: 1. Pavlič (I Hrv. M. K.) BMW 24 min. 313/s sek-! 2 Šiška Janez (Ilirija) BMW 24 min. 394/s sek.; 3. Križ J. (Hermes) Motoswerke 26 min. 27 sek.; 4. Maček (Ilirija) BMW 28 min. 57 sek. VI. Kategorija (brez ozira na jakost motorja!: 1. C-ihkr Josip (Autoklubl BMW 12 min. 7 sek; 2. Pavlič (I. Hrv. M KI BMW 13 min. 542/5 sek.; 3. Križ J (Hermes) Motosvverke 14 min. 72/5 sek. Poleg teh prireditev je bila v Ljubljani kolesarska dirka na 30 km progi Liubliana-Ig-Laverca-Ljubljana, v kateri jc zmagal Premk, krst ter blagoslovitev novega jadralnega letala. SK Ilirija je pa priredila uspeli teniški turnir, pri katerem so sodelovali najboljši igralci kluba, Kajakaši so imeli svoje tekme na Ljubljanici. Ravnotako so izvedli v Celju in Mariboru olimpijski dan, ki je dobro uspel Nedeljski šport po svetu V mednarodnem maratonskem teku, ki ga je priredila angleška lahkoatletska zveza na progi Windsor-London, je nepričakovano zmagal v ostri mednarodni konkurenci angleški tekač Ilenry Palme v odličnem času 2 uri 36 minut 56 sek. Prva letošnja tekma za srednjeevropski nogometni pokal je bila v Milanu med Ambrosiano in Iljpestom. Zmagala je Ambrosiana z rezultatom 2 :1. Nemški teniški igralec Gotlfried von Cramm je bil poražen pri tekmah za angleški teniški pokal v Bristolu od Angleža Donalda Buttlerja z rezultatom 6:4, 6:3, 1:6, 5:7 in 8:6. Boksar srednje kategorije Ceferino fiarria ie v Nexvyorku nepričakovano premagal s k. o. v 71. sekundi pred koncem četrte runde dobrega ameriškega boksarja ,Walterja .Woodse.