** vsak dan razen sob* nedelj
^	in praznikov
ksued daily except Saturday«. Sundays and Holiday»
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški in upravniiki prostori: 2057 South Lawndale Ave.
Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone, Horckwell 4904
I^to-yeab xxxrr
C«na llrtt J« $14)0
itimr January IS. 1MB. at th« poat-ottk»
th« Act of Coocraaa of March S, ISTf.
CHICAGO 23. ILU PBTEK. 28. MARCA (MARCH 20). 1947 Subscription SS.00 Yearly ŠTEV,—NUMBER 62
Acceptance for mailing at apacisl rate of postage provided for in section 1102, Act of Oct 1. 1917, authorised on June 4. 1018
Rusija in Velika Britanija proti ameriškemu načrtu
Prvi nesporazum med Marshallom in Bevi-nom na moskovski konferenci. Britski zunanji minister je dejal, da mora nemška vlada podpisati pogodbo. Jugoslavija bo dobila povabilo
Moskva. 27. marca.—Ameriški državni tajnik George C. Marshall je moral umakniti svoj predlog in načrt zaradi opozi-cije s strani Rusije in Velike Britanije. Marshall je prej predlagal, naj zavezniki vsilijo mirovno pogodbo nemškemu ljud-| stvu, kadar bo sestavljena, in to brez podpisa s strani katere koli nemške vlade ali posam&nika. Na pogodbi naj bi bila osnovana tudi nova ustava za Nemčijo.
Britski zunanji minister Er-[nest Bevin je dejal, da se strinja s stališčem Rusije, katero je pojasnil zunanji minister Molo-i tov. To je, da mora nemška vlada podpisati mirovno pogodbo in prevzeti vso odgovornost za učinkovito izvajanje provizij.
Marshall je potem izjavil, da I vprašanje ni nujno in da se lahko odloži. Odločitev naj bi padla po sestavi vsebine pogodbe. To vprašanje je povzročilo prvi nesporazum med Marshallom in IBevinom na konferenci.
Bevin in Molotov sta poudar-I jala, da mora nemška vlada, kadar bo formirana, dobiti priložnost do izraza mnenja o mirovni pogodbi. Taka priložnost je
bila dana Italiji, RumunUi-Bol- dejansko borile v vojni proti
nemškim armadam. Marshall je zavzel nasprotno stališče. Dejal je, da so do reprezentacije upravičene vse države, ki so napovedale vojno Nemčiji. Med temi so latinske republike v Južni in Centralni Ameriki in Turčija. Slednja je napovedala vojno Nemčiji nekaj tednov pred zlomom in brezpogojno kapitulacijo nemških armad. Latinske republike in Turčija sploh niso ničesar prispevale k porazu na-cijske Nemčije.
| (¡ariji, Ogrski in Finski na pari-Iški mirovni konferenci zadnje
poletje.
Seja zunanjih ministrov štirih velesil je trajala pet ur. Bila je najdaljša izmed vseh, ki so se doslej vršile. Marshall se je v teku debate razjezil in kritiziral dvoobrazno besedičenje, katero ovira dosego sporazuma o mirovni pogodbi za Nemčijo in Avstrijo. "Odprto izjavljam, da se zunanji ministri zapletajo in povzročajo komplikacije," je dejal. "S tem ovirajo delo in napredek v pogajanjih."
Marshall je prej dobil pismo od Molotova z zagotovilom, da
je pripravljen za izmenjavo informacij med Rusijo, Ameriko in Veliko Britanijo o situaciji na K!tajskcm in odpoklicu zuna-nj.h vojaških čet. Molotov je takoj po odprtju moskovske konference predlagal diskusije o si-
Tajnik bivie Petainove vlade obtojen
Versailles, Francija, 27. mar-ca — Jacques Guerard, tajnik bivše lutkarske vlade maršala
Petaina v Vichyju, je bil obsojen v smrt v odsotnosti. Obsodbi Jf» izreklo francosko sodišče, guerard je pobegnil v Španijo 1.
Skliče je odredilo tudi konfiskacijo njegovega premoženja v Franciji in odvzelo članom nj<vo\< družine vse civilne pra-v><* (»uerard je bil spoznan za *r'V(Ta i/dajstva Francije in ko-»''racije 7. Nemci v času nem-
u<
"Kupacije dežele.
JuKotlovan*ka vlada odbila zahtevo
kr.
27. marca. — Uradni ra/knh, da je jugoslo-W*ds zavrnila ameriško /ahtevo, da se mora 1 dehtim italijanskim katere je Jugoslavija dikodnino v septem-k'> je Italija sklenils '*.vezniki. Krogi tr jugoslovanska vlada 'Ogovorila na noto z fnors odstopiti p»r
' bila dostavljena 18.
'♦4
tuaciji na Kitajskem, toda naletel je na odpor s strani Mar-shalla, Bevina in francoskega zunanjega ministra Bidaulta. Slednji so trdili, da kitajsko vprašanje ne more biti predmet diskuzij na konferenci.
Nekaj sporazumov je bilo doseženih znotraj in zunaj konference. Zunanji ministri so se zedinili glede povabila Jugoslaviji, naj pošlje svoje reprezen-tante v Moskvo, kjer bodo lahko izrazili svoja mnenja o mirovni pogodbi za Avstrijo. Jugoslavija zahteva slovensko Koroško od Avstrije; mnenje je, da bo zahteva prišla na dnevni red moskovske konference. Repre-zentant Avstrije je dospel v Moskvo. Ta je Izunanji minister dr. Kari Gruber.
Molotov je pristal na predlog glede diskuzij o vprašanju nemškega premoženja v Avstriji. Prej se je izrekel za odložitev diskuzij.
Zunanji ministri se niso še zedinili o eventualni reprezentaciji na mirovni konferenci, na kateri se bodo vršile diskuzije o mirovni pogodbi za Nemčijo. Sovjetska unija je za omejitev repre-zentacije na 18 držav, ki so se
Gandhi Uri tvoj evangelij
Kalkuta, Indija, 27, marca,— Mohandas K. Gandhi, politični in duhovni vodja milijonov Indijcev, je naznanil, da bo širil doktrino in evangelij nenasilja in harmonije v provinci Bibar,
Domače vesti
Is Clevslanda
Cleveland.—V bolnišnici, kjer je bila pet tednov, je umrla Jennie Zetko, preje Muhič, rojena Cvetko, stara 75 let, doma iz Zverče vasi pri Hinjah, v Ameriki od 1890, članica društva WC. Tukaj zapušča moža Jerneja, tri sinove in tri poročene hčere.—Po kratki bolezni je v bolnišnici umrla Mary Kodeh, rojena Türk, stara 67 let, doma iz Visejče vasi pri Hinjah, v Ameriki 46 let, članica SŽZ. Tukaj zapušča osem sinov, tri poročene hčere, vnuke in pravnuke. —V Mestni bolnišnici se nahaja Frank Korošec, kateremu so odrezali nogo, v bolnišnici Glen-ville pa se nahaja Mary Čuk.
Tajna nacijsha organizacija zdrobljena
Frankfurt, Nemčija, 27. marca.—Ameriške vojaške avtoritete so naznanile zdrobitev zadnje nacijske tajne organizacije, ki je skušala strmoglaviti nemške civilne administracije. Štirje voditelji te organizacije so bili a-retirani. Vsi bodo postavljeni pred ameriško vojaško sodišče v Monakovu. Obravnava se bo pričela 7. aprila.
Ženske obsodile Tramanov program
Washington, D. C., 27. marca. —Delegacija tristo žensk, članic Kongresa ameriških žensk, je odsodila Trumanov program glede finančne in vojaške pomoči Grčiji in Turčiji. Prišle so v Washington iz New Yorka in izjavile, da bodo organizirale demonstracije proti predlagani Trumanovi intervenciji v prilog reakciji v Grčiji in Turčiji.
v kateri Hinduti tvorijo ogromno večino prebivalstva. V zadnjih štirih mesecih je Gandhi potoval in obiskal kraje v provinci Bengal, ki je bila pozorišče krvavih bitk med muslimani in Hinduti, v katerih je bilo več tisoč ljudi ubitih in ranjenih.
AMERIKA JE RILA INFORMIRANA 0 ODLOČITVI BRÏÏSKE VLADE
Washlngion. D. C.. 27. marca.
—Državni podtajnik Dean Ache-son je pred člani senatnega odseka za zunanje zadeve priznal, da je bila ameriška vlada informirana o odločitvi britske vlade glede odtegnitve pomoči Grčiji in- odpoklicu vojaških čet pet mesecev prej, preden je šel predsednik Trumsn pred kongres z apelom, naj sankcionira finančno in vojaško pomoč Grčiji in Turčiji. Trumsn je skušal ustvariti vtis, da Je grška "kriza" na-stala nekaj dni pred njegovim nastopom pred kongresom.
Acheson je dejal, da je Velika Britanija obvestila državni de-pa rt me nj o odpoklicu čet iz Grčije zadnjo jesen. Senator Jen-ner, republikanec iz Indiane, je zahteval od Achesona pojasnila, zakaj je Trumsn tako dolgo čakal in zakaj ni prej obvestil kongresa o britski odločitvi. Ache» son je zahtevo prezrl.
Mnenje prevladuje, ds so svetovalci pridobili Trumana za akcijo, ki naj bi ustavila pohod komunizma ne samo v Grčiji, temveč tudi v deželah Srednjega vzhoda, kjer so bogata oljna po
lja. Ta izkoriščajo ameriške, britske in francoske kompsnije. Trumanov načrt predvideva odločno borbo proti komunizmu in širjenju sovjetskegs vpliva z ameriškimi dolarji in vojaki v vseh krajih sveta.
Kongresnik Eaton, republikanec iz New Jerseyja in načelnik odseka za zunanje zadeve nižje zbornice, je predlagal, naj Grčija dobi takoj sto milijonov dolarjev Iz sklada federalne kor poracije za rekonstrukcijo financ. Dejal je, da kongres ne bo mogel sprejeti Trumanovegs načrta glede pomoči v vsoti $400,000,000 Grčiji in Turčiji pred 31. marcem.
Senator Pepper, demokrat iz Floride, senator Taylor, denr>-krat iz Idaha, in kongresnik Rlstnik, demokrat iz Minnesote. so predlagali sklicanje izredne seje članov varnostnega svet s Združenih narodov, na kateri naj bi se vršils razprava o "eks plozivni* situaciji v Grčiji in na Srednjem vzhodu. Vsi so kritizirali Trumana. ker se je izrekel im intervencijo v Grčiji in Turčiji in ■ tem zadal težak udarec organizaciji Združenih narodov
Truman pritiska za pomoč Grčiji
La Guardia naznanil opozicijo
Washington. D. C.. 27. marca —Predsednik Truman je obnovil pritisk na kongrea za sprejetje programa glede finančne in vojaške pomoči Grčiji in Turčiji. Na sestanku s časnikarji je izrazil upanje, da bo kongres dovolil $400,000,000 drŽavama pred prihodnjim pondeljkom. Velika Britanija je pred nekaj tedni naznanila, da bo umaknila pomoč Grčiji 31. marca.
Pred senatnim odsekom za zu nanje zadeve, ki vpdi zaslišanje o ameriški pomoči Grčiji in Turčiji, je nastopil bivši newyorški župan Fiorello La Guardia. Izrekel se je odločno proti pomoči. On pozna situacijo v Grčiji, Turčiji in drugih balkanskih državah, ker jih je obiskal, ko je bil direktor pomožne organizacije UNRRA. Dejal je, da zadeva pomoči Grčiji spada pred organizacijo Združenih narodov, katero je Truman ignoriral v svojem apelu na 'kongres, naj sankcionira finančno in vojaško pomoč Grčiji in Turčiji,
"Ako bomo kdaj Sli na Balkan sami, se bomo silno kesali," je dejal La Guardia. "Položaj se ne more preurediti čez noč, niti v desetih letih. Ako bomo šli v Grčijo, bomo imeli, veliko in te žavno delo v svojih rokah. Turčija je zadnja država, kateri bi jaz pomagal. Trditve, da bo ona postala trdnjava proti komunizmu z ameriško pomočjo, so bedaste. Te prihajajo iz ust ljudi, ki ne razumejo situacije in raz pleta dogodkov/*
La Guardia je dfttye rekel, da ne dvomi, da bi Amerika porazi la Rusijo v vojni, toda okupacija te ogromne dežele je druga stvar. Amerika ne bi mogla izkoristiti zmage. Zmagovalec sploh ne bi imel življenskega prostora.
Proti ameriški vojaški pomoči Turčiji se je izrekel tudi Charles G. Bolte, načelnik odbora vojnih veteranov. Predlagal je, naj se Amerika pridruži Rusiji v prizadevanjih za ojača-nje organizacije Združenih narodov.
SENATNA PREISKAVA EKSPLOZIJE V PREMOGOVNIKU
Federalna vlada obdol-žena odgovornosti za nesrečo
KRŠENJE VARNOSTNIH REGULACIJ
Washington. D. C.. 27. marca. —Senat je sinoči soglasno sprejel resolucijo, ki določa temeljito senatno preiskavo eksplozije, ki se je pripetila v premogovniku Centralia Coal Co. v lllinoi-Resolucijo je predložil se
Svoboda tiska v nevarnosti
Komisija vzgojiteljev omenja razloge
Chicago, 27. marca,—Posebna komisija, katero tvorijo vzgojitelji in druge prominentne osebe, je objavila poročilo, v katerem pravi, da je svoboda tisks v Ameriki v nevarnosti. Poročilo je rezultat študije, ki je trajals tri lets.
Načelnik komisije Je Robert M. Hutchins, kancelar čikaške univerze. Poročilo omenja glavne razloge zaključka komisije, da Je tisk v nevarnosti. Ti so:
Razvoj tiska kot sredstva mss nih komunikacij je znižal povprečnost števila ljudi, ki lahko izražajo svoja mnenja in ideje v tisku.
Manjšina, ki kontrolira tisk, ne služi interesom ljudstvs.
Manjšina je ud« ležena v aktivnostih, katere ljudstvo kot družba obsoja.
Nevsrnost še ni tako veliks in ne upravičuje boja/ni, ds bo svoboda tiska izginila čez noč. Sedanja kriza je le faza v dolgi borbi za pravico svobodnega izražanja.
Poročilo je objavljeno v obliki knjige, ki ima 139 strani Naslov knjige Je MA Free and Responsible Press", izdsls ps Jo Je či-kaška univerza Poročilo nagla -ša, da so veliki dnevniki in ms-gszini pod kontrolo monopolov^ Lastniki in izdajatelji so ns strani reakcije in listi pod njihovo , kontrolo morajo pisati le, ksr ti , zahtevajo.
nator Brooks, republikanec iz Illinoisa.
Resolucija je bila sprejeta po vroči debati. Izrečene so bile ob-dolžitve, da je federalna vlada, ki operira premogovnik, odgovorna za katastrofo in življenja rudarjev, ki so bili ubiti. Republikanci so naglašali, da federalni uradniki niso storili ničesar proti kršilcem varnostnih regulacij, demokrati pa so jim odgovarjali, da skušajo kovati politični kapital iz nesreče.
Senator Ferguson je predlagal začasno suspendiranje senatnih pravil in takojšnje diskuzije o resoluciji. Predlog je bil sprejet. Resolucija določa temeljito preiskavo vzroka eksplozije. Vodili jo bodo člani senatnega od sega, kateremu načeluje senator Butler, republikanec iz Nebra-ske.
Člani odseka so bili instruirá-ni, naj sestavijo poročilo po ugotovitvi vseh dejstev v teku pre iskave in ga preglože senatu v avrho akcije, Senator Barkley, demokrat iz Kentuckyja in vodja demokratske manjšine, je zahteval, naj se preiskava raz širi tudi na državne in kompa nijske uradnike, da se doiene, ali so kršili ali zanemarjali varnostne regulacije.
Cenirslla. 111.. 27. marca,—Vsa
tragedija ni 540 čevljev pod zemljo v zvezi z eksplozijo, ki se je pripetila v premogovniku Centralia Coal Co. Prizadeti so ljudje v rudarski naselbini, ki leži 274 milj južno od Chicag« in 67 milj vzhodno od St. Louiss. Skoro vsi imajo sorodnike, prijatelje ali sosede med rudarji, katere je zajela eksplozija v globini premogovnika in so najbržo vsi mrtvi.
Dokazano je, da so federalni in državni inšpektorji zanemarjali svoje dolžnosti. Vedeli so o kršenju vsrnostnih regulacij, to da storili niso ničessr proti kr šiteljem. Neki državni uradnik
Hoover udaril po komunistih
Komunisti med filmskimi igralci?
Washington. D. C.. 27. marca. —J. Edgar Hoover, direktor fe deralnega detektivskega biroja, je pred člani kongresnega odse ka, ki vodi preiskavo neameriških aktivnosti, udrihal po komunistični stranki. Označil jo je za peto kolono, ki je bolje organizirana kot so bili Hitler jevi kvizlingi, zaeno pa Je dejal, da je proti likvidaciji. Ako bi kongres postavil stranko izven zakona, bi njeni člani paradirah kot mučeniki in žrtve perseku-cije.
L i k v i d a c i jo komunistične stranke je prej predlagal delav ski tajnik Schwellenbach. lloo ver je dejal, da je cilj komunistične strunke strmoglavljenje ameriške vlade. S tem je le ponovil trditve drugih sovražnikov komunistov. Hoover je dejal, da bi se ameriški komunisti po stavili na stran Rusije in.se borili z njo proti Ameriki, ako bi izbruhnila vojna med državama.
Pred odsekom je nastopil tudi Eugene Denis, tajnik komunistične stranke. On ni hotel raz kriti svojega pravega namenu, nakar so ga trije policaji odvedli iz dvorane. Denis je zanikal, da je komunizem9 proti-ameriški in poudaril, da odsek sploh nima jurisdikcije. Možnost je, da bo obtožen žaljenju odseka.
Kot komunisti in sopotniki komunistov so bili omenjeni neka ter! filmski igralci, med temi Charlie Chaplin, John Garfield, Fredric March, Frank Smatra in Robinson. Kot take Jih je označil Jack B. Tennry, državni senator v Californiji, ki Je naato-pil pred kongresnim odsekom. Odgovoril mu je Garfield. De-jsl je, da Je obdolžitev smešnu in brez podlage,-
Parnih se potopil v bliiini Dubrovnika
Belgrad, 27. marca.—Uradnik pomožne organizacije UNRRA Je naznanil, da Je ameriški par-nik'St. Lawrence Victory zadel ob mino v bližini Dubrovnika, luke v Dalmaciji, in se potopil. Naložen je bil z živili, ki so bila namenjena Jugoslsviji,
je priznsl, da je kompanija igno rirala priporočilu glede zaščite življenj rudarjev. "Nismo hoteli odločno nsitopiti proti kompam ji. ker je vedno naglašala poifl bo zvišanja produkcije premoga," je dejsl.
AMERIŠKI FAŠISTI STRASUO L S KOMUNIZMOM. PRAVI R0GÉE
Chicago, 27. marca,—O. John Rogge, bivši pomožni federalni justični tajnik, je dejal, da ame riški fašisti strašijo ljudstvo pred nevarnostjo komunizms, ds za krijejo svoje namene. Rogge je govoril na banketu čikaške podružnice Ameriškega odbora za civilne svoboščine.
"Fašizem ni bil zdrobljen * zskl j učenjem vojne," Je dejal Rogge. "Začasno se je potub nil In zdej »pet dviga glavo. Oči tuje se v propagandi za milo po-stopsnje z Nemčijo. Amerišks plutokrscijs ima veliko beaedo po končanju druge svetovne vojne, kot Jo Je imels po zaklju čenju prve svetovne vojne, Ista skupina, ki Je biln nsklonjena narijskl Nemčiji pred izbruhom vojne, agitira /a ustanovitev močne Nemčije sedaj,"
Rogge Je bil prosekutor na ob« rsvnsvi proti prevrstrnrn ele mentom, pozneje pa se je zaple tel v konflikt s federalnim Ju-stičmrn tajnikom Clsrkom, ko je objsvil poročilo o preiakavi v Nemčiji, ki )e razkrila zvezo med nekaterimi ameriškimi u rsdniki in nacisti.
Rogge Je nuglasil, da kongres ni odsek, kateremu je bila poverjena preiskava neameriškh aktivnosti, predstavlja največjo nevarnost civilnim svoboščinam. Člani tega odseka sploh ne bi spoznali neameriških aktivnosti, akoprav bi jih videli, .
Amerika naj poki jo ne mike znanstvenike domov
Washington, D. C., 27 marca —Zveza ameriških znanstveni kov je predlagals, nsj Truma nova administracija pošlje nemške znanatvenikr, ki ao bili pri peljani v Ameriko in so upoalf ni pri rsnikavah vojaškega enačaja, domov. Nemci ne smejo dobiti službe v privatnih Indu» strijsh ali na univerzah. Pred log uključuje pismo, katero Je A W Ifiginbotham, tajnik Zve ze ameriških znanstvenikov, po sla I predaedrnku Trumanu. V tem je tudi naglaall, da nob*n nemški /nanatvenik ne sme do biti ameriškega državljanstva Amerika na) Jih pošlje v Nem-či jo, kakor hitro mogoče,
DEMOKRACIJA LAHKO USTAVI KOMUNIZEM
Značilna izjava finančnika Warburga
SMERNICE VODIJO V SOCIALIZEM
New York. 27, marca.—"Edini način, ako hoče Amerika ustaviti ekspanzijo komunizma po vsem svetu, je ustanovitev pozitivne kontrasile dinamične demokracije," je dejal Jamei P. Warburg, mednarodni finančnik, na konferenci Kolegijske zveze za zunanjo politiko. "Američa ni se morajo izreči za ustanovitev svetovne vlade in udeležbe v izvajanju smernic, ki vodijo v demokratični socializem. Te smernice so zavzele svetovni značaj.
Ekspanzija sovjetskega nacionalizma bo ustavljena z ustavitvijo vseh nacionalizmov, med temi našega. Dokler se ne bomo izrekli za ustanovitev svetovne vlade in so pridružili ter podprli smernice demokratičnega socializma, bomo morali dvakrat premisliti, preden se bomo lotili naloge sami, katera prav za prav spudu v območje organizacije Združenih narodov."
Warburg je dal razumeti, da se ne strinja s programom pred sednika Trumana glede finančne in vojaško pomoči Grčiji in Turčiji, ki naj bi ustavila pohod komunizma. Američani bi morali zahtevati razkritje vseh dejstev, preden se Ameriks spusti v pustolovščino tako velikega obse-
"Mi ne govorimo o štiristo ml* iijonih dolarjev," Je dejal. "Govorimo o prvem koraku programa, ki nas bo morda stal mili' ju rde dolarjev in milijone življenj. Ako bo osvojen, mora biti oavojen z odprtimi očmi in zavedati se moramo vseh implikacij,"
Warburg je omenil, "da so vlade v Španiji, Portugalski in Argentini prav tako totilitarske kot so režimi pod komunistično dominacijo, kutere je Truman o-menil v svojem govoru pred kongresom 12. marca. Mi bi morali pridobiti ljudstva vsega sveta na nafto stran in potem bi osebe v Krsmlinu prevzela zanki bljenost, kje naj bi se našla silu, ki se bi postavila proti nam. Mižati ne smemo pred dejvtvom, du se zgodovina hitro razvija in du naglo korukumo po poti, ki vodi v socializem. Naša moč za ustavitev tega pohoda ni tako velika kot nekateri mislijo, toda močni smo dovolj za Iztrganje vodstva 1/ rok totalitarskih policijskih držav, čeprav «e tega tnordu ne zavedamo. Mi imamo moč /a vodstvo sveta v amen in po poti, kateri korakajo množice, nimamo |>u moči za preo. kremtev te poti v nasprotno smer."
Rusija bo kmalu imela atomsko bombo
Neustadt, Nemčije, 27. marca. - Neki nemški znanstvenik, ki je pobegnil i/ laboiatorija sov JeUke vlade v M«»kvi, Je dejal, da ho Rusija kmalu imela stom-ako bombo. "Rusija ae Je vrgla v raziskave utomske energije z v s'i silo," |e rekel. "Njeni znsn stvenki so nu delu noč in dsn. /. njirrit sodeluje najmanj dvesto nemšk.h znanstvenikov."
Zapiranje trgovin v helK'j*kih mestih
llru*elj, Iti lgija, 27. marca — Trgovine, gledališča in restavracij«* v tem m drugih mestih so /atele zapirati vrata v zna k pro testa proti vladnemu davčnemu sistemu Vlada J» prej odredila jrni>anje cen v avrho prvpreče-nja Inflacije in stabilizacije denarne enote,
PROSVETA
PETEK, 28. MARCA
PROSVETA
THE enlightenment
GLASILO III LASTK IMA SLOVENKE MABODNK
Org,» W ud pubU«h«d *T
Naročnina ta Zdrutene drftae« (Ièwn Chief) la aa Mo. §3.00 m pol lata. flJO aa tm& total aa
Cook Co* 17.50 aa calo loto. »3.7» aa pol lotai aa
Subscription ratas : lor tba United States (except Chi saps) aatf $e oo por f*ar, Chicago and Cook County 9740 pav feet.
foretfa countries ÜAu par
com og laser po doçoi ¿tanker se m vračajo. Rokopisi Uterarne vsebine (črtice. ^m peesnl Itd.) se emejo pošiljatelju le r sleče J«, čo Je prlMU
Advertising rates on agreement—-Manwortpta of •ad onenliritrd articles wUl sot be returned. Other each as stortoe. pUfs. poema, etc. wUl be retorted to by sell addressed and
oeiy
Nestor aa veo. ker taao
PROSveta ms7 5i So. Lawndalo ata. Chicago m, iuinoao
Obetajo z inkvizicijo—
Današnja antikomunistična histerija, ki je skrbno in preračunano inacenirana po visokih vladnih krogih In vplivnih pristalih nove zunanje politiku», imperialistične "Trumanove doktrine", nas spominja na inkvizicijo, s katero je katoliška cerkev skozi dolga atoletja vladala Evropo. Del te inkvizicije je bilo tudi sežiganje "eopernlc" in sadistično mučenje "heretikov". S to inkvizicijo je Rim vladal in strašil Evropo čez tisoč let. Vse »eveda v "čast in slavo božjo" ... Ta inkvizicija se je najdalj vzdržala v Španiji, kjer je bila tudi najbolj razširjena—skoraj enako kot je današnja bikoborba. / Iz nesrečne Španije se je poslovila tele pred malo več kot dobrimi sto leti. Svoj odmev je dobila tudi v kolonijalni Ame-liki, predvsem v Massachusettsu, kjer so si zaslepljeni In sfana-Uzirani "kristjani" privoščili nekaj sadistične naslade s sežiganjem par "copernic". „
Danes preti Ameriki drugačna inkvizicija, bolj "up to date", povsem politična. Zaenkrat je naperjena proti komunistom in "komunistom", pozneje, v "slučaju potrebe" bodo (ali bomo) lahko prišli na vrsto tudi vsi drugi, ki se bodo ukvarjali a kakšnimi "nevarnimi" idejami. To namreč, ako se dežela pravočasno ne strezni in spravi v defenzivo vojne hujskače, izpovednike "ameriškega stoletja", (imperializma), militariste in "free enterprizerske" inkvl-zitorje.
Taka inkvizicija, s katero danes obetajo v tej deželi, v resnici ni nič novega. K njej so se zatekali ruaki carji, katerim je bil lov na revolucionarje glavni "sport". Na to inkvizicijo so se razumeli tudi fevdalni Habsburžani in več ali manj tudi kronani vladar/i Nemčije—«ploh vsaka vladajoča reakcija vseh časov in kjer koli. Toda prišla je ruska revolucija in strmoglavila gnili carizem. Tudi nekdaj mogočne cesarske Avstro-Ogrske ni več in padli so tudi drugi fevdalni trinogi. Isti zgodovinski usodi je zapiaana tudi "free enterprizerska" reakcija v tej deželi ali kjer koli. Vae, kar lahko doseže s svojo moderno inkvizicijo« je osedianje dežele s terorjem, ki pa bo imel tudi svoj konec kot ga ima vsak teroristični reiim—prej ali slej.	.4 ... ■ »	, ,
*
Toda kljub gornji resnici—kljub znani prislovici, da vseh ljudi ne morete trajno vleči za noa—je igra, katero danes igrajo v VVash-ingtonu, zelo hazardna za deželo in svetovni mir. Hazardna jt valed tega, ker na eni strani perverzira demokracijo (kolikor jo je še in kakršna je že) in uttvarja iz nje navadno farso, na drugi strani p« meče ljudem pesek v oči, da jih spravi v omotico in sfa-natizira proti namišljeni "kooomunistični" nevarnosti, katere v tej deželi sigurno ni. Vse to z namenom, da bo vladajoča reakcija s pomočjo militarizma lažje uprizarjala širom sveta svoje imperialistične «k upade. Brez zastrašenja dežele s "kooomunističnlm" bavbavom bi imela Bela hiša, državni department in predatavniki vojnih sil bolj težko stolišče v kongresu glede sankcioniranja Velikih vsot denarja za ustvaritev imperialističnih baz v Grčiji in Turčiji in pozneje še kje drugje.
Del le skeme je tudi Trumanov dekret, s katerim Je pred nekaj dnevi odredil, ne samo lov na komuniste ali "komuniste" med vsemi vladnimi uslužbenci, po številu čez dva milijona, marveč tudi formalizlranje sistema prave inkvizicije v vseh področjih vladna službe, Na čelu le inkvizicije bo justični tajnik v vlogi nekakšne K a papeža, za svoje pomočnike bo pa Imel posebno Inkvizicijsko komisijo in seveda tudi ves aparat Justlčnega departmenta s tajno policijo vred. Sploh morajo z justičnim tajnikom sodelovati na čelnlkl vseh vladnih departmentov in oddelkov.
Kot čitamo Im, kongres pok I mm. da /a to inkvizicijo apropriira do milijonov.MÉHM^H^HHÉM^H^^fil^H
$1oâdjdjL íuúül naÂsdbùi
---3
Veselica kluba in drugo
Bartoa. O.—Tukajšnji premogovniki še vedno obratujejo sa mo tri ali štiri dni v tednu; to se vleče le skozi vso leto, do-čitn je cena od naložene tone premoga še vedno ista kot je bila 1. 1941. Kar smo premoga rji pridobili, je več ur, katere so vključene z vožnjo v premogovnik in zopet ven, tako da smo v temni jami celih devet ur. Ko smo se zadnjega novembra nekaj apuntali radi dolgega delov-mka, nas je Truman in njegov sodnik obsodil kar za milijone dolarjev globe, da pa lepše zgleda,, je vrhovno sodišče nekoliko omililo sodbo, zaeno pa nam zagrozilo, če bomo še kdaj napravili tako neumnost, potem pa ne bo zadosti naših milijonov. S tem so nam dali vedeti, da vlada potrebuje milijone, da jih bo lahko poslala Grčiji in Turčiji . . .
Ne bi bil nasprotem, ako bi vlada posodila grškemu ljudstvu denar za živež in obleko. Toda zadnjič je kričal predsednik Truman, da je grški kralj in ostali fašisti ter bankirji v veliki ne varnosti, zato jim je treba po magati, revni sloj pa je treba postaviti na kolena. Taka je ta naša zapadna "demokracija". Ameriške rudarje v železni jopič, evropsko ljudstvo pa pahniti nazaj v sužnost, to pa samo vsled svetega proflta in $$$.
Seja kluba Napreja, ki se je vršila pred zadnjo nedeljo, je bila jako dobro obiskana. Raz prave so bile zanimive, zaeno pa smo ukrenili vse potrebno za klubovo veselico, katera se bo vršila 12. aprila v Društvenem domu v Boydsvillu. Za ples bo Igral Frank Kurent in njegovi sinovi. Vstopnice stanejo samo 50c, katere dobite pri članih kluba. Odbor bo preskrbel vse po-'.tTebnh, tako da ne bo nihče lačen ne žejen.
Ker se bo v mesecu maju vršila konvencija organizacije 8ANS, je potrebno, da ima naša postojanka zopet sejo, kajti i-meli bomo več važnih zadev na dnevnem redu, kakor tudi volitev delegata, če smo do njega upravičeni. Zatorej sklicujem sejo na prvo nedeljo v aprilu, začetek ob treh popoldne, to je po skončanju seje društva 13 SNPJ. Vršila se bo v Boydsvil-lu. Pridite na sejo vsi, ki se za nimate za SANS. Razpravljali bomo tudi, ali nam je ta organizacija še potrebna v bodočnosti. Na svidenje v nedeljo, 0. aprila!	John Vltes.
kateri so po hudih bojih osvobodili našo staro domovino. Sedaj vlada tam svoboda in deže la, ki jo je'ie od nekdaj zatiral in izkoriščal tujec, se razvija z novim zamahom in ne bo dolgo, ko bodo dovenske njige, gore, tovarne, slovenska zemlja dajala kruha vsem svojim sinovom in hčeram, tako da jim ne bo več treba iti v tujino garat za tuje izkoriščevalce. Slovenski narod je prišel danes do tistega, po čemer je Strmel stoletja. Živela nova, prerojena Slovenija, kjer je nam vsem tekla zibelka!
Ko sem že skoraj zaključil svoj spis, sem se spomnil, da sem pozabil oceniti, da sem pričel delati že 1. 1906 ali 1907 na žagi na Gorjancih, kjer je bila velika tovarna lesnih proizvodov. Smrekovi in bukovi gozdov* so se razprostirali na milje in milje po gori. Če si videl krasne jelke in 'ravne kot sveča visoke smreke, ti je ob pogledu nanje igralo srce. Gorjanske jelke so znane daleč naokrog. 'In kako so vozovi škripali, ko so bili naloženi s 50 čevljev dolgimi jelkami!
Gorjanci imajo res velike naravne zklade.	F. Fink.
Gorjanci
Herminie. Pa. — Gorjanci so gorovje, ki deli Belo krajino od ostale Dolenjske. To gorovje ima krasne gozdove, kateri so pravi in neprecenljivi zakladi. Z Gorjancev se vidi po vsej Dolenjski, Štajerski in Hrvaški. V času zadnje vojne pa je to go-Najbrže bo v tej coprnlškl atmosferi to sto- rovje dalo zavetišče hrabrim slo
ril z velikim t lanom Na drugi strani pa kljub vsemu pritisku s	venskim partizanom, ki so se bo
strani številnih organizacij in državnih šolskih načelnikov kon	jevali na iive in mrtve proti
gtes nikakor nI hotel dovoliti $25 milijonov kot zvezno subvencijo	krutemu sovražniku in domačim
za šolska kosila Za šolske otroke nI denarja, za "witch-hunt", za	izdajalcem,
preganjanje "k<»oomunizma" doma in na tujem—v Grčiji In THtr-	Gorjanci so meni tako znani
čiji ali kjer koli—ga |m ne manjku! Ce bo treba, bodo na razpola-	kot katekizem, kajti moja mlada
go tudi milijarde in povrhu še vsa oborožena sila . . . Ponovno re-	leta sem preživel na njih. Beli čemo: Kogar bogovi hočejo pogubiti, ga najprvo oalepe.
Prijateljski klub vabi na veselico
West Allis, Wis.—Pred kratkim sem litala v Pros veti dopis rojaka Johna Korčeta iz White Valleyja, Pa., kateri mi je dal povod, da tudi jaz poročam o našem klubu.
V West Allisu in Milwaukee-ju imamo "Friendship Club", kateri že obstoja šest let, a ne vem, če kdo izven West Allisa ali Milwaukeeja ve o njem. Člani "Prijateljskega kluba" smo po večini vdove in vdovci, se-ve, tu in tam pa se nam kateri ali katera izneveri in stopi v zakonski stan. V slučaju, da sta Oba člana kluba, nista izključena, ampak ostaneta Še nadalje med nami. Sedaj imamo štiri poročene pare, kateri so pristo« pili h klubu, ko so bili še "le-dlk".
Kdor se želi seznaniti z vdovo ali vdovcem, naj pride k nam. Tudi mi prirejamo zabave in piknike. V soboto, 12. aprila zvečer, bomo imeli ples pri F. Kralju v West Allisu. Ako že lite dobre zabave, obiščite nas na omenjeni, večer. Za ples bo igrala izvrstna godba. Cena za vstopnino Je samo 35c. Na veselo ln gotovo svidenje in prijateljski pozdrav vsem vdovam ln vdovcem! Jennie Kodre.
Balokovich uspešno nastopil v Chicagu
Chicago, 111. — Zadnjo sredo (26. marca) sta bila Zlatko Balokovich in njegova žena v Chicagu in podala v Ameriški dvorani na 18. cesti poročilo o njunem obisku v stari domovini.
Vzlic temu, da se je shod vr šil sredi tedna, je bila udeležba lepa, okrog tisoč oseb. Posetni-ki so se tudi dobro odrezali s
Kar se tiče komunistov ali drugih "rdečkarjev", Imajo po naši sodbi kot državljani enako moralno in človeško pravico do vlad nih slu>b kot na primer pristani Vatikana ali generala Franca In /daj tudi grškega ali turškega fašističnega režima ali pa Člang Kaišeka, da pristašev Anglije sploh ne omenjamo, ln pristašev vseh teh režimov je vsepolno. |>osebno v državnem drpartmentu, sevt-da na odgovornih mestih, kjer «e kujejo smernice vlade, Ako je na mestu aupotnIAtvo z Vatikanom, ki ima v avoji mreži tudi caudila" Franca, ali pa tudi sopolništvo z Anglijo, zakaj naj bi bilo prepovedano «opotništvo z Moskvo? V enem kot drugem primeru imate opravka s tujo silo, ki je danes lahko prijateljska, jutri pa bo morda-sovražna.
Zgodovina je polna takih primerov Sploh pa, ako bo Amerika embaikirala na pot nove imperialistične sile In se oklenila "Trumanove doktrine", tedaj je veliko vpralanje, kdo bo Jutri—v pri hodnjem svetovnem požaru, ki g« lahko zaneti Vi politika—njen prijatelj Razen Vatikana, ki se je v državnem depertmentu zadnja leta močno ugnezdil, morda nobena dežel«, in to posebno ne. če bomo v tem »veUivnem boju proti "kooomunitmu", v resnici proti indikalntm socialnim «pieinembam podpirali le reakcijo. Možna izjema bo morda Kanada, kjer je "free enterpt iierstvo" enako v cvetju kot v tej deželi. V reanlct sta to dane« edini deželi na avetu, kjer kapitalizem še ni na umiku,
dan «em zagledal '1. septembra
1S90 prav pod Gorjanci. Kot otrok «em bil «koraj vsak dan v gozdovih tega gorovja. Oče me je vzel zmeraj « seboj, kajti imeli smo na Gorjancih gozdove. Pri nas «mo kurili «amo z drva ml, kot po večini povsod.
Z očetom sva hodila na Gor jance lovit polhe. S seboj sva vzela kruha in vina, napravila ogenj ter pekla krompir in ko stanj Ko sva tako prt ognju sede!« m jedla, mi Je oče pra vil o ljutih bitkah s Turki, ki ao se vršile pred «toletji po ti stih krajih Ob takih prilikah )c napovedoval, da bom jaz doča kal dneva, ko se btido vršile po novno hude bitke. Prva bitka ne bo tako huda, a druga bo ve ltko hujša od prve. Res so s< uresničile besede mojega pre prostega očeta Mož je dočakal prvo svetovno vojno, v kateri Je hll i/gub: I zadnjega sina ki te še ostal doma. nato p« je tudi
Ampak fr« e enterprt/erski" dervtši, ki danes usmerjajo politi _ ______ ________
ki, dežele in «r hočejo okleniti tudi metod ruskega eerisma In' Mm umrl. ifTstrtH. 1918 Mein Kampf. v«eg« tega ne vidijo Prav tako v svoj. «|*po«ti | Gorjanci Sodo ostal trajno o kratkovidnosti in spanci tudi ne vidijo, da se « tnkvt»teijamt ne vekoveč,ni v zgodovini .loven uatvsrj« lojalnosti, marveč le kuri pod kotlom naallja, lahko tud< «keg. naroda kajti v njih «r
h"** Kotlom—komunizma	__*« »__. ...
. . .	nall( „ij,.,!^ junaški pert/ani
prostovoljnimi prispevki za pomoč Jugoslaviji, ki so znašali nad $1,300. Oba Balokovičeva sta dobra govornika in spretno pobijata laži, ki jih danes iiri kapitalistični svet o novi Jugo* slaviji. Njune besede imajo toliko več teže, ker sta se na lastne oči prepričala o tamkajšnjih dogodkih in razmerah.
Značilnost Balokovičevega o-pisovanja nove Jugoslavije je, da vse skozi poudarja edinstvo jugoslovanskih narodov in zasluge, ki so si jih stekli v osvobodilni vojni Slovenci kot Hrvati, Srbi kot Macedonci, Črnogorci etc. V teh časih, ko se je veje reakcionarni svet zarbtil proti Slovanom, Balokovich in njegova soproga vršita toliko bolj'hvalevredno delo v obrambo pravice in resnice ter pošteno in učinkovito zagovarjata tiste, ki so prelili največ krvi v boju proti nacifašizmu.
Na programu je bilo nekaj glasbenih in pevških točk in se-ve tudi nekaj drugih govornikov. Slovence je zastopal Frank Japič. Sprejeta je bila tl^ii resolucija proti sedanji zunanji politiki našega državnega departmenta.	M. M.
Odmev na pisanje proti Jugoslaviji
Chisholm, Minn. — Slučajno sem dobila v roke nekaj iztisov Ameriške Domovine. Urednik potvarja resnico o Jugoslaviji. Tudi tisti dopis v Prosveti z dne 6. januarja bi moral biti vržen v koš. Zdaj lahko verjamemo, da so vsa pisma iz starega kraja resnična in da so bili domači izdajalci hujši kot Nemci in Italijani.
Vsi tisti, kateri pišejo čez novo Jugoslavijo in njeno vlado, vedo, kaj pišejo, saj se je nekdo postavil v Prosveti, da se nikdar ne zmoti in dobro ve, kaj piše.
Izdajalci svojega naroda dobro vedo, da ne morejo z zmerjanjem in lažmi ŠkodOviti Rusiji in Jugoslaviji, kajti Ruse in Jugoslovane niso mogle premagati nemške puške in topovi, še manj pa bodo dosegli nasprotniki z zmerjanjem in lažmi. S takim pisanjem ti odpadniki ško dujejo samo Slovencem v Ameriki, kajti vsakogar zatožijo, da je komunist. Poturice tožijo, da sedaj vladajo v lepi Sloveniji komunisti. Kdo pa je kriv, da je sedaj tam tako? Niso li krivi tisti ubežniki, ki so zapustili domovino in jo tako prepustili komunistom? Ubežniki se naj rajši jeze na same sebe in ne na komuniste.
Pisunom iz kroga A. D. bi sve tovala, da prečitajo članek v Saturday Evening Postu z dne 1, februarja. V njem je opisano vse Titovo delo in njegovo življenje, katero pa ni bilo postlano z rožicami. V članku je rečeno da -e vso Jugoslavija namočena v krvjo, a njena sedanja vlada je zgrajena na trdni podlagi in bo takšna'ostala, ker ni zgrajena na pesku. Agnes Mihalic.
. "Big Yankee" general 'Evans F. Carlson, ki Je v sadnji svetovni vojni sprevidel, da )e edina rešitev človeštva v resnično demokratičnem svetu. O njem Je Mtehael Blankfort naplaal fcnji-go "Tba Big Yankee".
¿J¡M

šiWà
i I

wSÛ
m
«
Na sliki |a videti prodaednlka T rumen, ko Je gomil prod kon igrteom in naanaall svetu novo ameriško doktrine: "pravico" Amerika do Intervencij« "proti komunlsmu" v Grčiji ln Turčiji — ali
pa v Timhuktulu. Mnogi amatraje. da vodi ta doktrina v nov . »vetavNl pošar.
Slovenskim volilcem v La Sallu
La Salle, 111.—Dne 15. aprila se bodo vršile v našem mestu volitve in volilci bodo med drugim odločili, ali naj naš policijski department ostane še naprej žoga v rokah sebičnih posameznikov in neodgovornih politika r-jev, ali naj pride pod rtCivil Service".
Policijski department bi moral služiti stoodstotno samo meščanom, toda pod sedanjim sistemom je to nemogoče, kajti vsak izmed nas se zaveda, da je služba policista odvisna v gotovi meri kapricam raznih politikarjev in "ward heelerjev".
Pregovor pravi, da ne more nihče služiti dvema gospodarjema in tega se dobro zavedamo člani policijskega departmenta, namreč, da lahko služimo samo enemu gospodarju in to ste vi, davkoplačevalci, ki nas plačate. Po vsakih mestnih vblitvah, ko pride do spremembe v mestnem odboru, sledijo spremembe tudi v našem departmentu in navadno so narejene te spremembe v škodo in ne v korist departmenta, kajti zadovoljiti se mora v prvi vrsti tiste, ki igrajo politiko.
Člani policijskega departmenta se zavedamo, da nismo popolni, toda spremembe in izboljšanje naj pride od nepristranskega odbora, ki bi imel to stvar v oskrbi.
Apeliramo na vse volilce v La Sallu, da glasujejo 15. aprila, da pride naš policijski department pod civilpo službo ali "Civil Service". S tem nas boste razrešili vpliva raznih politikarjev in mi vam obljubljamo, da bomo v bodoče delali še -bolj vestno in pošteno za davkoplačevalce, za splošno ljudsko varnost.
John Savnik, 'član policijskega departmenta.
Darovi za Dražgosane
Detroit. Mich.—Čitatelji Pro-svete ste čitali meseca januarja t. 1. apel oz. prošnjo za pomoč od vojne prizadetih rojakov iz Dražgoš, Grenjsko. Ker so mi Dražgoše precej poznano, sem začel zbirati prostovoljne darove okrog tukajšnjih Slovencev. Zbirala je tudi mrs. Nežka Sonc, ki ima sestro v Dražgošah. Sices nisva zbrala ravno veliko svoto, časar tudi nisem pričakoval, kajti med delavstvom ni bogatašev, ki bi mogli prispevati velike s vote.
Priznati pa moram, da so vsi rojaki darovali z dobro voljo, ne da bi jih moral siliti. Vsoto bom odposlal na predsednika Obnovi tvene zadruge.
Darovali so: Pevsko društvo Svoboda $25; po $10: Slovenski delavski dom. Peter Benedict in Andv Grum; $6 Rudv in Min-ka Potočnik; po $6 Rudolf Po tochmk. Jože Vidic, Jakob Ba bteh. Charles Gaber. Frank Ku-hovskt. Rubenich. Slovenski nerodni dom in društvo št. 121 SNPJ. Dalje tri osebe po $2, 31 oseb po $1 ln ena 50c Torej sem skupej nabral $131150
Nabrala Nežka Sonc: Joseph in Nežka Sonc $10; po $5: Jo-
seph in Anna Kotar, Frank I vak, Loj z Menton in žensk,
sek Slovenskega narodna t ma; dve'osebi po $3, ena $21
nabrala na seji ženskega kk.3 $5.50, skupaj $43.50. vsota, ki sta jo zbrala podpsZ in Nežka Sonc, znaša $181
Najlepša hvala vsem daroval eem! Rojaki iz Dražgoš va* bedo globoko hvaležni. ** Rudolf Poiochnik, 8971 Sherwood Detroit, Mich.'
Vabilo tia veselico kluba Bled
Chicago. 111.—V teku zadnje vojne ni naš klub priredil n^ bene veselice v korist blagajne za kar so bili razni razlogi. Mnoge-članice smo bile več ali manj zaposlene pri raznih pomožme akcijah doma in za inozemstvo posebno v pomoč Jugoslaviji NekAtere smo tudi imele v ar madi svoje sinove, ki so bili m raznih svetovnih bojiščih.
V takih razmerah nismo bili posebno razpoložene za veselice kar je naravno in razumljivo Tako smo tudi iz klubove bla gajne vedno darovale za dobro delne rtataene v vojnem času kar je izčrpalo našo blagajno Da se klubova blagajna zope malo opomore, smo se odločil« kot že poročano, da priredim spomladansko veselico dne 12 aprila v dvorani American Le gioh, "2124 ft. Halsted st.
Najele smo dobro godbo, k bo igrala, kdr boste zahtevali Tordj če pridete na našo veseli co, se boste brez dvoma dobn zabavali. Vabljeni ste vsi bra tje in sestre čikaških društev k iz okolice, kakor tudi drugi rc jaki ln rojakinje. Obenem p priporočam članicam kluba, d se -udeležijo veselice v polnen številu in pripeljejo svoje mor s sabo, da pokažete zanimanj za svdj klub.
Klub ima precej izvrstnih ku haric, katere so obljubile, da bo do poteg drugih zabaV in pijač tudi naredile dobre potice in i drugih izvrstnih jedil, za kater pa mi ni znano. Obljubile i tudi, de se bodo tesno potrudil za dobro postrežbo vsem posel ni kom. Ne svidenje 12. aprili Članica Bleda In društva št. H SNPJ. Johanna Slamnik.
Iz Sdhmltowna
Johnstown. Pa^-Dne 3. april bo druga obletnica smrti moje ga soproga. Dve leti je že m: nulo, a spomin nanj bo ostal' naših srcih do konca dni.
Dne 14. januarja pa je umr Joseph Ölavaöh. Zapušča ženi Terezijo, šest ainov ln tri h« re. Rojen je bil v Št. Jurju p» Kumom. V Ameriko je prifc 1. 1907 ln ves čas bival v Johru töwnu. Prva žena mu je umrli 1. 1919, nakar je odšel v Jugo slavijo in nazaj pripeljal dni* ženo, s katero je živel do smrti Pokojnik je bil priljubljen u njegovega pogreba se Je udele žilo veliko .prijateljev in znan cev. Bil je ¿lan društva S SNPJ, kakor 'tudi samostojne? slovenskega društva. Blaß mi
sP°min!	J
Slovensko samostojno druitv
bo priredilo veselico dne 19 « prila. Vabljeni ste na veli» udeležbo. Igrala bo i*vrst« godba za Stare in mlade
Mary Olavaek.
Zahvalno phmo dru-
me iz stare domovine
Detroit. Mich. - Pr*Je,a ^
pismo od družine Alojz Dftnj Mačkove 8, p. St. Peter pr > vem mestu. Olas. se
"Spoštovane družine. ' ^ se zahvaliti za paker^ki
prejele moje hčere Nem
Vam popisati, kakšno obda človeka, če mu kdo pn^ či v potreb, na pom« ske in nemške tolpe so polnoma oropale ln ud * ^ Gorenca. očeta moje Je bil bivii Amerikan«
Ako boste prlO. šo požgano in opusto*eno ^ vino. Vas bomo lepo tprr^
postregli tudi z vinom » „ gore. Dal Vam bom ^ ^ razpolago konjička n» lahko okrog vozil»	^
Pred letom dni D
(Del* »a 1

POTPO SLOVEMM PWMORJU
Vselej.	v planinski raj", v kateri opeva lepoto
^onGregorc	imenuje "deželo rajsko milo". V svinčeno
1>iše d*, ft. V.
(Nadaljevanje in konec.)
zanese v'Vipavsko dolino. se spominjam Si-
iske doline, ki jo imenuje '^do rajsko^ milo
pr
jolina čutit1 VSO
Vipavssc ■ - d uge svetovne vojne je morala Vipavska
leskih preiz
•-o težo krvavega, brezobzirnega fašističnega nasilja. M niSo izltasali le v
Preizkušnjah narodno o-*** P borbe, temveč tudi v neutešeni želji po zna-udarila z vso silo na £V *voboditvi. Nad 600 C««v se je kljub svojim po-Plovnim obv^noshm ««ravlialo za nastop ob rara TO Do 1. maja je bilp v Vipavskem okraju 75 prosvetnih 1 kulturnih prireditev, 40 pro-L in 8 poučnih predavan] in	Med Vipavci
lio
tekmovanje, ki hoče vSaj del-
nadoknaditi vse ono, kar je lll0 zamujenega v desetletjih «dfašističnega in fašističnega Latiranja in gorja. Ajdovci se hko ponašajo, da imajo skupno
no
bilo
večerov. Mladina z odraslimi si ugaša svojo Žejo po znanju z izposojanjem knjig iz 17 knjižnic z 8623 zvezi. - Globoki smisel rudarskega delovnega ljudstva za peieče prosvetne naloge se zrcali tudi v tem, da so zbrali rudarji 200,000 Hr za dopolnitev knjižnice z nakupom novih knjig. V 26 vaseh idrijskega okraja obstojajo večerni tečaji, izpogol-njčvaMi fn poučni krožki Idrij-čanf kbirajo *n6Vemoči za še Večje, hove naloge.
Mttno ponosne Ilirske BlstHca z nepreglednimi gdZdovi, mimo vasi okraja Herpaljo-Kosiha,
kjer Imsijo v 46 vaseh ljudske knjižnice, 26 krajih poučne te-Vidom najboljše odrske. čaje In kjer so doma dobri pevci, ajce Vrtovinci imajo sočrta nas vodi pot v osrčje Slovanska irla in so mojstri v petju. VGo- latfa. v Koper. Delovno ljud-ačah so dobri recitatorji. V se- stvk> je dOžiVeto tukaj pod ju-> u pa pravijo, da ni takšne čital« goslovansko vojaško upravo ve4 nee v Vipavski dolini, kakor je liko zgodovinsko zadoščenje; ihova. Najboljši mešani p*v* Ljudska oblast, ki scblagodejnd izbor imajo v Podragi. Se- Uveljavlja na vsem področji veda ne smem pozabiti na šte; pod jugoslovansko vojaško upra; vilne poučne tečaje in na vrle vo, je odvzela plodno zemljo de-jdovce, ki se marljivo učijo tu- generiranim grofom, lastnikon^ ruščine.	tržaških beznic, ter jo izročila V
Naše "Gora", ki obrobljajo So- last oAim, ki jO bbdelujejo s svo-1 dolino in ki smo jih globoko «mi rokami, s svojim znojem« zljubili od rane mladosti, ima- koioni Sami so razsodili na svo-i
d.
di sklep, da je zemlja pravilno in pravno vknjižena v zemljiški knjigi. Delovno ljudstvo je z izvedbo agrarne reforme slavilo dan zmage nad krivično preteklostjo. Globoko pa nas gane tu di bridka bolečina, ki navdaja to marljivo ljudstvo ob misli na krivično razsodbo zapadnih im-perialistov, ki so vključili koprski okoliš v področje Svobodnega tržaškega ozemlja, kljub o-gromnim žrtvam, ki jih je morala doprinesti Istra v svoji borbi Za svobodo.
Tudi okraj Koper ni zaostajal za ostalimi okraji cone B glede obnove in ljudsko izobraževalnega delovanja. 28 krajevnih prosvetnih sVetov je uspešno posredovalo ljudskim množicam zaklade ljudske prosvete. 10 pevskih zborov je pelo na festivalu slovenske pesmi. Obnovljenih je bilo 5 prosvetnih domov in 5 čitalnic, nadalje 5 godb na pihala. Po Vaseh koprskega okraja je bilo organiziranih 48 prireditev, v Času tekmovanju za priključitev k Titovi Jugoslaviji pa je pričelo delovati 47 večernih tečajev, ki Širijo znanje slovenskega jezika in poglabljajo zanimanje za Čitanje. 20 novih knjižnic ustreza ukaželjnosti koprskega delovnega ljudstva, ki kaže Veliko zanikanje za napredek v izobrazbi in v svojem poklicnem delovnem področju.
Bogati, dragoceni so vtisi s te poti. ^dvsod čutiš utrip ljudskih množic, ki upirajo z zaupanjem in močno vero svoje poglede k novi Jugoslaviji, katera zagotavlja ljudem srečnejšo bodočnost. Vsem jugoslovanskim narodom pa popolno enakopravnost. Ka
ZA ZAŠČITO LJUDSKEGA ZDRAVJA, ZA VZGOJO ZDRAVNIŠKEGA NARAŠČAJA
Medicinska fakulteta v tvojih novih prostorih.— Preureditev in izgraditev začasne klinične bolnišnice v Ljubljani
Ljubljana.—Nepopolna medi.-'ureditev in povečanje Skoraj ni-einska fakulteta ljubljanske uni- čeSar. Danes, v drugem letu verze v stari Jugoslaviji, ki je svobode pa je bila izvršena že edno životarila v tesnih prostor'cela Vrsta prelridav, ki se bodo
IVO
svojem spodnjem delu Zelo	jih sestankih, kdo ima pravico (kor otrok lepe, nove igrače, ta-
delavno okrajno središče v	do ženrtfje, kohiu ta pravica ne ko se naše ljudstvo, naše dobro,
frgariu, ki mu ni bilo prizane-	pripada. Gre za ogromna pose- (zdravo, pošteno slovensko pri-
eno ie med prvo svetovno voj-	stva posamežriikov, ki so skozi morsko ljudstvo na ozemlju, ki
io in ki je moral skozi pfeizkuš-	stoletja živeli na račun 2000 rev- 'je v pričakovanju priključitve k
ije med drugo svetovno Vojno,	nih kolonijskih družin. V Ko- FLR Jugoslaviji na podlagi do-
fii
ločitvi primorske zemlje v I grščini Je prešlo 3500 hektirjev cono A in B so pripadle tudi Gr- Veleposestniške 'Zemlje v roke ar ju važne naloge v obnovi in kolonov, ki jlih je bil .fcoleg bd jrosvetnem prerodu. Danes je lbčbe, ki predstavlja dokument ukaj urejenih 10 ljudskih knjiž- na podlagi katerega je prišla nic s 6 čitalnicami. Osem pev-| zemlja v njihovo last, vročen tu ih zborov je proslavilo grgar-to ime. Kulturni festival' v Grgarju nam je vsem, ki smo mu risostvovali, poleg petnajstih ugih kulturno prosvetnih prireditev s 175 proslavami za pri-» iljučitev k Titovi Jugoslaviji,' isno odkril plemenite, ustvar sine nagibe grgarskega ljud tva. Neutrudna delovna volja*
lud
Ibčb mirovne pogodbe z Italijo iskreno vefceli trenutka, zgodovinske ure, ko bo polno zadihalo v svobodi in svetlejšem življe nju matične Jugoslavije.
—SANS.
m ne hočefno
F. A. Vider
V resnih momentih ne more-vljenska vedrina in optimizem I jo biti kos velikim nalogom to prevevali veliko ljudsko slav- majhni ljudje, brez razlike, ka-|e v Čepovanu ob sklepu Titove- ko visoke so njihove pozicije,, ;a tekmovanja, kjer so se zbrtt- kar je zgodovina že neštetokrat le množice ljudstva ne le iz Gor, potfdila.
temveč tudi iz Brd in Vipavske Predsednik Truman je v Sart doline. Vrli prosvetni delavci Franciscu dne 15. julija 1949 epovana, Gornjega Lokavca, pred delegati Združenih naro-i Vrat, Trnovega in Banjšc so si dov med drugim rekel tudi te-' upravičeno pridobili sloves naj- le značilne besede: Mjših.	"Mi moramo prlsnsti—bras o-j
Ne morem mimo Tolmina. kako obsešna Je naša moč—
Spotoma vstajajo v meni spomini fia slavne tolminske puntarje, ti jim je bila ljubša častna, ju «aška smrt, nego suženjsko živ jenje. Ta duh ponosne pretek osti se je v odločilnih letih druge svetovne vojne poživil v hrabrih partizanskih borcih, ki so ves čas obvladovali teren tolmin-»Na in vseh sosednih okrajev. Tudi na Tolminskem se je po toncu vojne sprostila neizčrpna
da aa moramo odreči pravici da-, lati talca, kot bi sa nam poljubi lo. Noben posamasni narod sli krajama skupina na mora lmatl in naj na pričakuj* posebnih privilegijev na račun drugega naroda ... Tako aa mi tukaj ▼slamo, da sila na bo rabljana v vojna namena, ampak da ohranimo avti ovni mir in odpravimo vsako bojasan prod vojno, Predsednik Zedinjenih državj
M {»učnih sestankih, na katerih obravnavajo važna politična in fospodar.ska vprašanja. V času tekmovanja za priključitev k Ti tov» Jugoslaviji je bilo organiziranih 19 prosvetnih svetov, u-Pnzorjenih pa 20 iger. Mladina
*_shaja na 14 rednih večernih	_ _
bufvn knjif"iC	I ^leJhoUl predsednik tedaj s ve-
^ r ^ ! GlU i?4? £ h°" tu povedati, d« noban pc-amasni ^ iolmmc, do«rfi *e lepše u-1^ bf#1 vprtUnis kako ob-
" nri/icnj ljudski pro-l^^ njsgova gospodarska
sli fisičns moč, si M mora Ja-1 pravica te samovoljno na afopSti priti drugamu narodu.
Te besede tudi mi stoodstotno podpiramo.
Isti predsednik ps je 12. mar cs tega lets pred kongresom, ko je priporočil $400.000,000 finan čne podpore Grčiji in Turčiji rekel med drugim tudi to: "M moramo pod v za t i takojšno odločno akcijol . . . Noban dru« narod ni pripravlja« ali sposo-neutrudnem, po-1 »oban nuditi potraboo pomoč d»-p«i'lsko - prosvetnem mokrstičnl griki vladi
odrskih skupin | Ce je predsednik, ko je govoril v San Franciscu. tedsj resno mislil, kar je povedal, je res hi-
kel: "Mi moramo priznati—brez ozira kako obsežna je naša mofc —da se moramo, odreči pravici delali tako, kot bi se nam poljubilo»'.
Omenjene besede se kajpada dajo tolmačiti na več načinov, toda nobeno zavijanje sedsnjih modrijanov o razlaganju demokracije ne more zanikati dejstva,
»veti.
Idr|i« k.imor me vleče iz Tol-^ m Sv Lucije, ne slovi ss-zaradi /ivejja srebra, temveč
goi /ararj
svr)jih slavnih čifik. neme in zvestega ro-, J^bja ni tukaj nikdar manj-| vem času, ki je pri-nove naloge, je po Ceiknom in s Spod-z «'I o važno žarišče | vetnih pobud. 193 kulturnih prireditev
nes. Ako niso naši nameni imperialistični, kar bi radi pred svetom utajili/ potem nimamo nikakšne pravice podvzemati samostojnih akcij kot je v grškem slučaju. Ako smo proti vojnam n želimo ohraniti mir, tedaj naj se vSa mednarodna sporna vprašanja prepustijo v rešitev zato sestavljeni organizaciji Združe hih narodov.
Ampak vsa znamenja do sedaj kažejo — katerih najspretnejša propaganda ne more prikriti — da smo se odločili za pomoč mo-narhofašistični Grčiji in ravno tako fašistični Turčiji, v obrambi mogočnih oljnih interesov Bližnjega vzhoda, katere naj a-meriško ljudstvo brani, če treba tudi s krvjo. Govoričenje o kakšni obrambi demokracije v Grčiji ali kje drugje od naše strani in pa od ljudi, kateri hočejo vzeti svobodo prepričanja last nim državljanom, je farsa brez primere.
V Italiji se tudi rešuje demokracija in sicer v taki obliki, da je niso že davno siti ne samo italijanski delavci in kmetje, am pak tudi trgovci ter celo kapita listi. Opazovalci poročajo, da je Italija postais nadaljnja angleška kolonija, v kateri je reprezenti-ranega tudi eno tretjino amen ftkega kapitala, zato je lahko razumljivo naše In angleško prijateljstvo. Tske vrste demokra Ci j o pa ne marajo v Jugoslaviji, Balkanu in tudi ne v Rusiji, ker bi pomenila ponovno zasužnenie ljudskih mas. kâr so tudi temeljni vzroki neprimerni togotl od Strani tiitih, ki so brez najmihj
«Ul;
lUr dr
rih starega poslopja prosekture nekdanje splošne bolnišnice na Zaloški cesti, ni mogla razviti moderne medicinske znanosti, ki edina lahko ustvarja v urejenih prilikah pogoje za smotrno in vsestransko zaščito ljudskega zdravja, bejstvo < je, da staru Jugoslavija v ta namen, za vzgo-.o zdravniškega naraščaja ni sto' rila ničesar. Klinične bolnice, v kateri nai ti mladi medicinci našli prtiktičnih Ižkustev, sploh' ni bilo skoraj do druge vojne. Vse, Icar se je storilo, se je storilo mj pobudo lokalnih faktorjev in še to v tako nezadostni meri, da skoraj rti bilo viredno omembe.
Že takoj v prvem letu svoboj de je ljudska oblast ukrenila vse, da se čim prej ustanove in iz: grade osrednje znanstvene usta: nbve, ki naj pridobitve znano-« šti' "posredujejo edinole samo v blagor In prdspeh ljudstva.- Po« eg cele vrste ostalih znanstvenih institucij je bila 1. 1945 ustanovljena popolna medicinska fakulteta ljubljanske univerze^ V ljudski drŽavi ne bo treba več hoditi mladim hiedicincem do polnjevat svoj študij na tujo univerze, vz«Jali ih izpopolnje-vali ie bodo doma po vsestranskih možnostih, ki Jim Jih že da nes država daje. V ta namen so bili že storjeni prvi koraki.
Sentpetrska Vojašnica, zgrajena sicer Že pred prvo svetovno vbjno, v kateri so bili med okupacijo zloglasrti okupatorjevi po licijski zapori, je iker staro poslopje, ki je pa zidano tako moč no in solidno, da se je ministr stvo za ljudsko zdravje lansko jesen <1945) odločilo nastaniti v njem nqvoustanovljene oddelke medicinske fakultete. Zunanj videz prostranega četverokotne ga poslopja na zunaj sicer še ne daje baš ugodnega vtisa, njegova notranjost pa je že vsa preureje na in daje že streho celi vrsti medicinskim institutom. Dela za temeljito preureditev nekdanje šentpetrske vojašnice so se pričela septembra lani ter bodo v najkrajšem času dokončana.
Zunanjost poslopja Je v resnici v velikanskem nasprotju z moderno preurejenimi, svetlimi in zračnimi prostori, namenjenimi znanstveno proučevanje In
Slovenska narodna podporna jednota
1M7-SI Bo LswndaU Ava.	Chicago t). Illinois
GLAVNI ODBOH
Uvrftal tdiik
VINCENT CAINKAR, gl. prrdirdnlk f. A. VlOKH. Bi tonili ... ANTON ThoiAh. gl. pomolnl tajnik MIRKO G K Uli Kl.. «1 blagajnik LAWRENCE UKADISKK. tajnik bol. odd
M87 So. Lawn dal t Av»„ Chicago U. Ill M&l So, LawmUla Ava , ClUttMO 19. Ill J«37 So I.awndalr Av»., Oil C a* o 13. Ill "JM1 So. I.awndalr Ava.. Chícalo IS. III. mi Ho. Lawndala Ava., Chicago IS, 111.
MICHAEL VRHOVNIK. direkt, miad, oddrl NM Ho Lawndala Ava.. Chicago 13. 111.
PIIIL1H OODINA. iipiavurlj Proavclc ANTON GARDEN, uradnik Protvrta
JW.VI So. Uwudalc Ava.. C^lcMQ •>. III. M97 So Lawndala Ave . Chicago S8. Ill
nadaljevale do popolne izgraditve začasne klinične bolnišnice.
Poslopje nekdanjega oddelka za notranje bolezni so dvignili za eno rtadstropje ter mu dozidali prostorno predavalnico. To danes interna klinika. V nekdanjem stanovanjskem poslop U bolnlšnega upravnika je danes nastanjena stomalo&ka (zobna) klinika. V poslopje šole zaščitnih sester se bo vselil zavod za transfuzijo krvi. Kirurška klinika obsega danes staro po slopje kirurškega oddelka nekdanje splo&ne bolnišnice s prizi« danim poslopjem nekdanje kirurške in interne klinike. Vsi ti objekti bodo v bližnji bodočnosti dvignjeni za eno nadstrop-e ter povezani s prav tako dvig^ njenim upravnim poslopjem, ter bo tako zgrajen zaključen enotni jlok glavnih kliničnih poslopij. Tudi notranjost posameznih ob-;ektov bo temeljito preurejena, z velikih bolniških sob, ki so mele do zdaj po 30 postelj, bo do zgradili manjše z največ šestimi posteljaipi. Dograjeni bodo tudi vsi pdtrebni prostori najsodobnejšimi tenipevtlčnimi napravami, modernimi kopalni csmi itd.
Za posloojem interne klinike bodo zgradili nov oddelek zu pljučne bolezni, ki bo imel 100 postelj. V poslopju nekdanjega higijenskega zavoda in bivše prosekture je nastanjen v pre urejenih prostorih patološki ana tomski institut, h kateremu so dogradili prostorno predavalni co iz lesa. Dograjena je bila v 70 dneh, s prostovoljnim delom medicincev samih in s pomočjo uradnlštva ministrstva za ljud sko zdravje. V nekdanjem pa-
PodpredMdntlia
RAYMOND TRAVNIK, prvi podpredwdmk ......... 7M5 Mtddlepotnte, Dearborn. Mich.
I OS EPU CULKAR. drugI podpred»rdnik ....... 417 Woodland Ava.. Johnatown, Pa.
Dlatrlklnl podpredaeSalhl
JOHN V. CEUU1.AR. prvo ukrujtie ....... III« Shailcroaa S«. Philadelphia M. Pa,
FRANK ORADISEK, drugo Okrotje ................................. B«ik M. Herminle. Pa,
JAMES MAOL1CH. tretje okrotjr ...................i...... ..........>vR D L OaSSale. Pa.
JOSEPH riroLT. iMrto okroilfl , ................. 1137 K. Wtb St.. Cleveland 3. Ohio
JOHN SPlt.LAR. prtu okroljr	............SH7R Randall St.. SI. I*uta 1«. Mo.
imsinLA AMHROZICH, «eato okroAje ..... ............ .. 418 Pterve St. Evelflh. Mian.
JOHN PETRITZ. aviliuo okroljr ... S4SS Carn»ona Ave.. Loa Antalea 1«. Caljf.
rtu
lANK POLSAK. oatnl okroftja
SU8 3rd St W . Hounduo. Mont.
Oeapodartkl odtak
\7H PETROVIČU, predacdnlH	>13 E ISlat St . Clevelaad 10, Oírlo
NCENT CAINKAR .......................................... W»7 So. Lawndala Ave., Chicago ». t"
A. VIDER ........................................................ ««»7 So. I.awndalr Ave.. CUIcago S3. III.
MIRKO O. KUHEL..................................-....... WÄ7 So. Lawndele Ave.. Chloaao 33. III.
LOU ZUPAN	1400 8 Lombard Ave.. Ilerwvn, III.
DOLPH LISCH ............................................... ..^..tOO E SBUIh St.. Bticlld. Ohio
DONALD J. LOTRICH. ................................ 1M7 So. Trumbull Ave., Chicago 13. 111.
Porotni odaek
ANTON SHU I. AH, predaedntk
PRANK VRATARIt'H ........ .....
ANDRKW V1DRICH................
JOHN KORI, SR.. CAMILOS ZARNICK ...................
PRANK ZA1TZ, predaednik
MICHAEL It KUMKR .........
MATTHEW J. TURK ...Tí. LOUIS KAFERI.R .„. ANDREW GRUM......................
.......... . Itou 37, Arma, Kan»»«
...... Sift Tener St, Luaerne, Pa
TOg Poreat Ava., Johnatuwn, Pa 208 Ho (Und Ave W„ Duiuth 7. Minn
7. Vii
3544 W. 87th St.. Cleveland 3. Ohio Madaernl odaek
__________________ 3301 So. Lawndala Ave. Chicago 3«. III.
....................«........................Bo* 84. Universal. .Pa.
.......L.	384« S. Lawndala Ave., Chicago H, Hi.
.........................18301 Bait Park Drive, Cleveland. Ohio
.................................17183 Snowden. Detroit 31. Mich.
viljonu za infekcijske bolezni je1 prav tako za Sovjetsko unijo kot danes bakteriološki zavod in za-' za Ameriko. Kjerkoli so Rusi vod za mikrobiološki zavod in1 šli predaleč, so izgubili zaslom-zavod za mikrobiologijo. Infek- bo v ljudstvu. Tako na primer cijski oddelek današnje klinične'v Mandžuriji in v Azerbejdža-bolnišnice se je preselil v pre-' nu. V Kini pa Je šla Ameriku urejeno poslopje nekdanje mest predaleč. Podprla je kuomin-ne ubožnicc v Japljevi ulici, 1 tang in gu podžgala, d« Je iel
Začasni klinični bolnici je bi-lo priključeno poslopje nekdanje ženske bolnice, kjer so modem.) preuredili porodniški, klrurgiČ-ni oddelek in nastanili polseptiČ-ni oddelek ženske klinike. Sep tični oddelek Je zdaj v nekdanjem poslopju LeoniŠča. V nekdanji ftlttjmerjev dom pa se bo prav te dni vselila ortopedska kliniku.
Vse to, kur se je že do danes dogradilo in storilo za izpopolnitev medicinske fakultete ter njenih kliničnih bolnišnic, po meni velik in odločen kofuk ljudske države za zdravje, za srečo in prospeh vsega ljudstva.
¡><'r »
129 ■
'•h idrijskega in so-aj*v. Njihove pro dopolnjuje s svo-1 19 pevskih zborov. 'rJi ne radi ponašajo f' kal no godbo, orkes-^ ^boj 12 glasbenih
tro pozabil na svoj tedanji go vor. Če temu m bilo tako. po tem pomem. da smo mi že tedaj varali zastopnike Združenih narodov in jih varamo ie tudi da
za
vzgojo bodočih zdravnikov. Z dolgih svetlih hodnikov vodi nešteto vrat v posamezne institute in predavalnice, v katerih se danes študentje že pripravljajo na svoj poklic. Novo pohištvo, omare, klopi, lesene opaže, vse to so izdelali šentviški mizarji. Graditelji so predvidevali bodb-Čl razvoj novega kliničnega me sta, v katerem bo nastanjena tudi medicinska fakulteta in ki se bo zgradilo pozneje zunaj Ljubljane. Za sedanje potrebe pa novi prostori povsem zadostujejo in »o urejeni za čim bolj praktičen in smotrn načrt. Danes že fposlujejo v pfeufejéni in prezidani štiri vojašnici fizikalni institut, kemični institut, biološki in fsrmskološki institut ter Institut za zgodovinsko medicino. Dalje so v poslopju pi sarne dekana medicinske fakultete in centralns knjižnica. V pritličnih prostorih že tudi ob rstuje moderno urejens študent ska menza, v kateri se hrsni 150 študentov. V poslopju je ostal pred vojno zgrsjen onkološki zs vod (zsvod zs novotvorbe) ter ortopedska delsvnica. V bližnji bodočnosti bodo i>oslopje stare vojašnice preuredili' tudi na zu šetzs napora svoje čase od tamlnsj, uredili na dvorišču nasade, prejemali lepe ddbtčke. Orne -i tako da bo medicinska fskultets njene vrste ljudje poznajo samo za lepo dobo oskrbljena z vsemi tisto demokracijo, katera jim do-1 potrebnimi prostori zs svoje pnnais neomejene dohodke In znsnstveno in vrgcijno delo. samo tisti nsrodi so prištevsni Istočssno je pričelo ministr v našo sfero demokracije, ki do-. stvo za ljudsko zdravje z načrt puščajo privstno izkorličsnje no preureditvijo in Izgrsditvijo svojegs ljudstvs. nekdsnje splošne bolnišnic« _____' z s č a s n o klinično bolnišnico.
PODPORA GRČIJI IN AZUA
Napisal Owen Laitlmore
Mnogo je čuti te dni opazk, da je naša dosedanja polika Kini čisto slična smernicam, katere nameravamo uvesti na Sred-njem vzhodu. Ako pa pomislimo na to, du se je sedanji minister za zunahje zadeve Marshall nuhajal prav do pred kratkim Kini, je treba priznati, da se o tem celo premalo govori.
!
Minister Marshall je ravno ra , di tega najbrže bolj sposoben uniju ne potroši ničesar—ons le kot predsednik Truman, da si morulno odobrava borbo komu pravilno tolmači znake in odme nistov in opazuje rszvoj dogod ve, kstere je naša politika pod:' kov,.
pore grški vladi Izzvala na celo-] Na Grškem smatrajo nekater kupnem področju od Sredozem- strokovnjaki, du je partizanov
aj a or\r KI1I/AM	Splošna bolnišnica kakršna je v
NAKUCniKUIVl	«tari Jugoslaviji bila po svojem
Dat ttm v Oklepaja, m pfM*	nepraktičnem ps vil jonskem si-
(March 91. HIT). pol«g vašags	gtemu grsdnje po »voji, zastsre-
lovana aa aaalova poaianl, da	losti in trikrst pretesnih presito-
V|B )» s taa šatssMg poUMi	rih, že davno ni več sposobna
r»aci>lls fo prava	slutiti svojemu nsmenu. V stari
da sa vaaa list aa aatavt	državi se ni storilo za njeno pra-
škega morja pa du Kine.
Na papirju je kuomintang v Kini neizmerno močnejši od stranke kitajskih komunistov. Kuomintang razpolugu h precejšnjim številom divizij, katere so Izvežbali ameriški častniki in ki so pOvrh tega Še opremljene ameriškim materijulom. Tej vojski so na razpolago ogromnu skladišča odvlšnegu ameriškega vojnega materijala. Obenem je treba upoštevati, du ima kun mlntang v rokah vsa pristanišča, tako du bo mogel prejemuti nadaljnjo podporo, uko potreb rto. UNRRA Je stavila kuomin tangu na razpolago 90 odstotkov svojega materijals—od katerega je Ameriku dobavila le pnbliž no Va,
O komunistih pa poročajo tu di še čisto zadnje brzojavke, da nimajo ne ruskih častnikov, ne ruskegs orožju ne rulkegu de nurju. A navzlic vsemu temu so uspehi, katare je kuomintstig uspel doseči proti komunistom ns vojaškem polju, izredno mu len kostni. Nekaj mest je pudlo v roke vladnim četam, precej je bilo pohodov, toda vse to ni ni kjer vzpostavilo zaupanja ne ns gospodsrskem ne ns političnem polju. Kavno zdsj je v teku nova ofenziva velikanskega obsega, tods niČ ne kaže, da bi mogla imeti končnoveljaven ua peh. Niti največi vojaški uspe hi ne bodo nsprsvili iz kuomm tsnga trdno zssidrsno vlado, ki bi Imels zadosti zsslombe v ljudstvu, ds bi mogls biti /a nesljivs hsnjera proti Rusiji.
Iz vsegs tega sledi, du je bila ameriška politika v Kini navzlic viauki ceni, katero smo plscsli, ftorostaaen neuspeh. Sovjetaks
tudi predaleč. Posledica je, da se ljudstvo obrača proč od kuo-mintanga in du Amerika isgub-ju svoje prijatelje med kitajskim ljudstvom.
Nevarno daleč smo Šli v primeri angleškega carstva. Govori se o tem, du je nevarnost, du bi nasledstvo prevzela Huslja, a dejstvo Je, du je Amerika prilastila sebi toliko, da si domlš ljujemo nekoliko preveč, sko mislimo, da Je Angležem to po godu. Mnogim je prav, mnogim pa tUdI ne. Čim bolj spreminjajo Angleži svojo obliko vladf, tem manj jim je všeč, da bi se morali pokoriti Ameriki v gospo darskem, političnem, strategič-nem in vsukem drugem pogledu. Ko polagoma pehamo Rusijo nazaj, bomo naleteli na naraščajoč odpor narodov, ki se boje preve likega ameriškega vpliva.—ONA.
vsega skupaj nekaj nad 12,000 Nujvišju številku, katera so nu vedli nekateri, pu je 20,000, Gr ški krulj nnu proti njih mobili ziranih 100 tisoč mož vdjske In ;*0,000 žundurmov. A poleg te-gu je tum še od 10 do 16,000 mož angleške vojske, Ako je bilo nemogoče, da tolike sile no morejo /.utreti ru/.ineroma mu legu števila partizanov, Je Jssno, du Jih ljudstvo sumo podpira.
Vprušanje zasloitibe v ljud stvu pu Je ono, kar Je bistveno. To je tudi točku, v kateri se kri Jetu sltuuclji nu Grškem In v Kini. Ako bi trdili, du Je vse «kupuj zduj le še vprušanje de mokracije in komunizma, bi slikali zsdevo nekoliko preveč enostavno. Dejstvo Je, du Je vlfleti vsepovsod nu svetu, du ljudstvu zahtevajo nove oblike vlade. To m le v deželah, ki niso nikoli poznsle demokrstičnegs nsčm* žlvljenjs, temveč tudi v deželsh kot Krsnciju In Anglijs.
Kdorkoli se t*m strujum po novem upira, izgubi. To velja
GIabovi ¡z naselbin
(Nalaljovanje s t. strani.)
in v Prosvetl sem priobčil spel zu pomoč. Moju prošnja je bila uslišana. Pomagali so mi: Ell-zabeth Udovich In njen brat Ivan Gregorič, Chicago, teta Barbaru Clemenc, Butte, Mont., družinu Hostnik, Detroit, družina Knsch, dulje družine Puhoer, Radoshevich, PucelJ, Pivk, Ma. rija Pece, družina Hrovat, dru« žinu Grudiserjevu in brstu Po-zegu.
Vsem dobrotnikom se prisrčno zihvalJuJemol—Družina Dež-
mun.
it
Rosa Hostnik.
V Prosvall so dnevne svetovna in delavska vastL Ali Sik ¿Itala vsak deaf
In MetnoHfttn
In lovin« memory of our balovstf son and brother
Cpl.
FRANK J. UDOVICH
who died In action In Luton March 71, If4ft Ha waa to young whan ha marahad away. Ha told ut "I will be back to ma day I" And Isft ua hare to wee». Our hero rot tine I" everlasting tieep It sadly mitted by hit Dad and Mother and broJhara BUI and Edward Mrs. frank Vdo etch. Milwaukee, Wit.
V blftffi spomin prve obletnic« smrti
nate lljubljene In aopoaabl)ana »oproge In matero
MARIJE IND0F
katera |a ra vadno preminula dna U marca I Mi.
Uta dni ja fto minulo, od kar al teputllla na» ljuba Maa la aa-pros« nafta Priila ja kruta tmrf, lar vaola nam prodrafo. bar ia» nalboli llublll. vaala Tabo jo od not Edino tolašbo tod.j Imamo. £ pHnaftamo lapa, .vato cvalllw na Tvoj «rob. ki »I jih laka bite v tvojem ílvlfanlu. Oh. kako oodej ja htta nal. prašna od bor Tobe vo* mod nami al. alMa aa more nadomestili metla Tva-»•ga Praetala al 8va»a talke muko In te podala v vaéal mir V grobu lam hladnem potiva* la mir vofnl rtjvM. Mr alato aatoes pe oer*v« Tvoj grob. PMtoao TI al tatlullla po«lok tvoj tr aaraš-lu melare tomljo. Poélraf r miru l-žalujoči o. t ali Joeofh Indot tr soprogi J otep h h, /obn frneei Loult, Stanley la Honry. ti novi lar Albino. Mary In Jseophlne Moro. tot|o ia novoala. vauki tn vnukinjo.—Bollo Vernon Ps.

SOSED LUKA
KMEČKA NOVELA
IVAN CANKAR
(Nadaljevanj«)
"Zaradi bankovcev ga je ubil!" je vzkliknil Gorjanec. "Že pri Srangarju sem vedel, de ga bo ubil zaradi bankovcev! Saj je skoro naglas povedal, saj je skoro rekel: Gleje, ljudje, zdaj grem ubijat! In res je šel!"
Stvar je bila razložena, resnica je bila razo-deta, nobenih dvomov ni bilo več in pomislekov. Vsi so vedeli, kako se je zgodilo in zakaj, in vendar »o vsi govorili, kričali in se prepirali, kakor je ob takih prilikah potreba, da človek govori, kriči in se prepira; groza duši srce, in glasna, kričeča beseda, če še tako nespametna in prazna, utolaži grozo in jo prežen«.
Krčmar je oblekel suknjo, potisnil si je kučmo na glsvo in je prižgal svetilnico.
•Tja je treba najprej pogledati; kdo ve, če je mrtev!"
"Mrtev je!" je vzkliknil Gorjanec skoro užaljen. "Mrtev, mrzel in trd! Jaz ne pojdem! Enkrat sem ga videl in ga ne maram videti
več!"
"Pojdi po žandarja; razloži!"
"Po žandarja pojdem!" se je razveselil Gorjanec In je vsul. "Takoj ukleniti hudodelca, da je ne pobriše, razbojnik!"
Nekaj kmetov se je napotilo s krčmarjem, ki je stopal z dolgimi koraki in svetil pred sabo po blatni cesti, drugi pa so šli z Gorjancem.
Ko je bil izginil sosed Luka iz krčme, se je opotekal po cesti kakor v omotici. Ni vedel, kam se je namenil, tudi mu ni prišlo na misel, da bi bežal. Na pot ni gledal; noge same, kakor so bile navajene, so ga vodile po strmem klancu proti domu. Zavedel se je, kam je bil prišel, ko je že stal pred kolibo. Samotna je stala ob klancu njegova nizka, s slamo krita, polrazpadla koliba; višje v klanec ni bilo več hiše, pričenjali so se kameniti lazi.
"Kakor grešnik stoji ta moja uboga koliba!" je prešinilo Luko. "Kakor zavržen razbojnik stoji, v svoji bedi in sramoti!"
Duri so bile samo prislonjene; zaklepal jih nI nikoli. "Lahko se zgodi, da ml kdo kaj prinese!" je rekel. Stopil je v vežo, odpahnil je duri v Izbo in je poskušal prižgati luč; toda prikazal se je samo dim in iskre so se utrnile; v svetil j ki ni bilo olja. Nato je poiskal tresko ob peči in jo je prižgal; strah ga je bilo teme. Pra-sketaje je gorela treska, časih je vzplamtela, časih je skoro čisto ugasnila. "Kmalu bo pri kraju!" je mislil In je gledal nanjo. "In potem bo noč; sama bova, noč in jaz."
Čudno izpremenjena je bila njegova duša v grehu; vse veselje je izginilo iz nje, vsa moč; plašljiva je bila ln mehkotna, kakor otrok, ki se stiska v kot ln je vsak hip pripravljen, da sakrlči, zajoka na glas. Tako mehka je bila njegova duša in vehdar Je radovoljno sprejela trpljenje, ki ji je bilo usojeno.
Nerazumljiva, kakor iz omotice porojena je bila misel, ki je takrat premagala Luko. Morda se zato ni upiral, zato se je morda vdal radovoljno zmoti in trpljenju, ker je bilo njegovo srce vse trudno, osramočeno, od greha omade ževano. Zgodi ae pijancu, da joka zaradi bridkosti, ki je nikoli ni občutil in ki se trezen Še ne spominja več nanjo. Omamljeno je bilo njegovo srce, težko je ležal greh na njem, zmirom večji, izpremenil je naposled vso podobo, vsesal se je v ranjeno srce kakor vedomec.
"Kdo ti je poslal to misel?" so ga izpraše-vali pozneje, ko je sedel pred durmi ln so šli mimo v laze. "Kdo te Je zmotil?" Ldka pa se ni brigal, da so se smejali, in je gledal v tU. "Nihče me ni zmotil. Bog sam mi je bil poslal tisto misel! . . ."
Strmel je v tresko, ki je dogorevala. Nenadoma je začutil prijetno toploto na vratu in kakor da bi se dotaknila njegovega lica prijazna roka. Siv maček mu je bil skočil rahlo na ramo, krivil je hrbet, privijal se mu mehko k licu in vratu.
"Kaj ti si, prijatelj?" se je razveselil Luka in oči so se mu zasolzile. Ovil se ga je z roko, in ga je pritisnil k sebi. Z zelenimi očmi mu je gledal maček v obraz.
*Ti, ti nisi pobegnil, ti nisi šel po svojih potih, ko sem bil žalosten in sam! Vsi drugi pojdejo, tako je v mojem srcu zapisano; vsi prijatelji in bratje pojdejo, nobeden več me ne bo. poznal, nobeden več se ne bo ozrl name, še kamenje bodo metali za menoj, pljuvali bodo name tisti, ki so mi segali v roko in ki so mi rekli brat!—Ti pa si prišel, ti moj stari prijatelj, in si se prijazno privil k meni v tej žalostni uri. Bofc ti poplačaj to dobroto!"
Maček je zvijal okroglo glavo ter jo drgnil ob suknjo, krivil je hrbet in vzdigal rep. Nenadoma se je umiril; Luka je videl strahoma, kako je polagoma iztezal dolge kremplje, kako se mu je ježila siva dlaka; z enim samim tihim skokom je skočil Luki iz naročja ter izginil v temo. V tistem trenotku se je treska zaiskrila in je ugasnila.
Obšla ga je groza, Uko globoka, nikoli občutena, kakor je ni poznal niti v tistem hipu, ko je klečal Andrejec pred njim. Groza samote, vesoljne praznote, ko ni tolažbe he v srcu, ne nikjer na svetu. Rad bi človek, da bi ga ogovorila živa stvar, da bi se vsaj žival ozrla nanj, da bi mu vsaj luč svetila, ena sama iskra od koderkoli; Še muho bi pozdravil, če bi zabrenčala mimo, še podgano, če bi zaškrtala pod skrinjo; in tresko, še malo tlečo, bi držal z obema rokama in bi čuval zadnjo Iskro, kakor da je zadnja iskra njegove duše. Toda noč in tišina, vesoljna samota.
Od groze gnan, od slepe groze, ki ne premišljuje in ki ne pozna ne kesanja, ne strahu ^ožjega, se je vzdignil Luka. "Zato da bi napravil, kar je zdaj treba napraviti!" je izpregovo-ril na glas s težkim jezikom. Sklonil se je, nato se je spustil na kolena in je iskal dolgo po izbi; pod klopjo, v skrinji, za pečjo. "Saj je bila nekje!" je govoril počasi, kakor čisto miren. "Vem, da sem jo prinesel in da sem jo vrgel nekam; nalašč, zdi se mi, da sem jo bil takrat pripravil. In zdaj, ko pride dan in ura, jo iščem ln Je ne najdem!"
Vstal je naposled; sredi Izbe je stal.
"Pa tako! Tudi Uko pojde! Saj ni poglavitno, kako človek stvar napravi; poglavitno je, da napravi!"
Odpasal si je jermen, z nogo je zavalil k du-rim panjač, ki Je ležal ob peči, stopil Je nanj, privezal jermen na močni žebelj ob durih, napravil je zanko in je aunil panjač v stran.
To se je zgodilo v tistem trenotku, .ko se Je stresla koliba od mnogoštevilnih težkih korakov, ki so se oglasili v veži. Nekdo se Je opo-tekel v temi in zaklel:
(Dalje prihodnjič.)
MAUTHAUSEN
France Hribar "Ssvinjfek'
(Nadaljevanje)
Prihod ruskih ujetnikov
O velikem transportu ruskih ujetnikov se je govorilo ie dalje časa. Zadnje dni septembra pa smo opazili prihajati po cesti kolone po sto mož. Bili so rei Rusi Vseh je bilo 1900. £c od daleč je bilo lahko spoznati, da so do skrajnosti izčrpani. Strašno so izgledali. Kosmati, uma zanl in lačni ter utrujeni, da ao se komaj vlačili. Manjša skupina teh ujetnikov je v bližini Lienza pobegnil« in pobila nekaj žandarjev V kratkem času ki jih polovili. Jih grozno mučili in pobili. Zaradi tega so SS ovci zlivali svoj žolč na vse ostale. JCot ao nam pozneje ruski ujetniki pravili, ao jih že šest tednov vlačili po celi Nemčiji. Niti enkrat se ves ta čaa niso mogli umiti. Jesti ao dobili le vsake tri dni enkrat. Bili so komaj še živi. Med potjo ao Jih ne-preetano suvali in tepli. Kolone ps *> ae vseeno pomikale poDje Ko so končno le prilezli v ta borišče, so bili mobilizirani vsi brivci. Ves dan so Jih strigli in kopali. P«» kopanju pa ao gol« stipali v bloke št. 1«, 17, 18 lu 19 Po petsto v en blok Zunaj teh blokov ao obesili veliko tablo * napisom "Kriegsgefangc-nen-ArbeitslagetTe berake «> skrbno zamrežili z bodeč«» žico, d* nas ne bi "okužili". Nismo Jih smeli niti gledati, Štirinajst dni ao bili v sobah bost in le v
srajcah in spodnjih hlačah. Po tem času so Jim obleke dcsinfl-clrali in Jim jih deloma vrnili. Tople vatirane bluze in značilne ruske škornje pa so Jim odvzeli. Te so ai prisvojili kapi. Ruskim ujetnikom so dali coklje.
Ko so za ruske ujetnike pripravili štiri omenjene bloke, ao prejšnje "stanovalce" premestili v preostale bloke. V našega Je prišlo še 200 tovarišev. Bila je taka gnječa odalej, da nas je v ši rini 8 metrov ležalo po 40. Na meter torej 5 oaeb. Ležali smo samo na strani in ae obračali na komando. Ko jih Je nekaj po mrlo, je bilo spet več proatora Pa ne dolgo. Novincev nt nikoli zmanjkalo.
Ruske ujetnike ao zapoalili na lagerbauu. Na najalabšem od seku. Izgladneli kot ao prišli, so morali zdaj opravljati najtežje delo. Bili ao po večini mladi fantje, ki ao delali prej pri utrd benih delih, Krasnoarmerjcev je bilo le majše Število. Izčrpa ni in sestradani ruski ujetniki so pri tenkem delu in pretepanju hitro opešali. Od dela na I-ager-bauu ao vozili polne sani mrli čev. Tudi zmrznilo Jih je mnogo. V dveh mesecih Je pomrlo «00 Videl srm Jih %'ečkrat rjutral pod okni križem nametane Hrano ao d<»bivali nekoliko drugačno kot ml. Koleiabe in zelja več. kruha pa polovico manj. Ni bilo dovoljeno, prejemati peke
ov, niti pisati niso smeli domov. Bili so skratka odrezani od vsega sveta. Za ruske ujetnike niso dovolili niti Mednarodnemu rdečemu križu, da bi Jim pomagal. Sovraštvo SS-ovcev do Rusov je bilo brezmejno.
Decembra je naatopila zima z vso ostrostjo. Toplomer je kazal 25 do 30 stopinj pod ničlo. Do božiča ae je še zidalo. Velik sneg pa je uaUvil nadaljno graditev. Dela pa niti velik sneg in mraz nista ustavila. Tovorni avtobusi so dovažali material, ki smo ga raznašali in skladali v bližini vsake stavbe v ogromne kupe. Po božiču pa se je delo na Siedlungsbsuu usUvilo. Slovenci, ki nas Je od približno 300 oeUlo živih kakih 140, amo prišli v profesionalne delavnice, neizučeni pa so delali na Bau-komandi. Tam Je bilo delo znoa nejše. V delavnicah je bilo najboljše, ker Je bilo vaaj toplo. Pa tudi kapi po delavnicah niso pretepali svojih podrejenih. Ti-atim. ki amo delali v krojaških delavnicah, ao pobrali plašče, če*, da Jih ne potrebujejo. Ko amo vsako jutro stali na Apel-platzu. amo Jih pošteno pogrešali. Na pol zmrzli smo prišli v delavnice
Po skladiščih Je bilo polno na ropanlh uniform bivše jugoalo-vanske vojske. Med drugim «000 kompletnih uniform kraljeve garde. Te ao sedaj delili med nas Dobili smo znane rdeče hlače In modre bluze. Rumene trake s uniform so odparali Iz teh je delal «len za SS oficirje tapete za pred vraU. Izkoristili smo vsako stvar za udobje SS oficirjev do zadnjega stražarja.
Ko se je dan skrajšal, smo vsUjali ob štirih. Kmalu po peti uri smo že sUli na ApelpUtzu in Čakali dneva. Tako lahko oblečeni in vedno lačni stati po dve uri vsako jutro na Ukšnem mrazu ni bila ftala. Mnogo jih je na mestu zmrznilo. Sploh je bilo nekaj strašnega sUtl vsako jutro po dve uri, opoldan eno uro, zvečer pa spet eno uro ali pa tudi več. In to vedno v pozoru. Pri gUvnih vratih, kjer je velik stolp, se je zbrala komanda vsak večer in sadistično uživaU gledajoč naše muke, utrujenost, lakoto ln mraz. Včasih so nas pustili sUti po več ur, predno je zamahnil SS ovec z rdečo zasU-vo, kar je bil znak za razhod. Blokpersonal pa nas je potem še nadalje mučil pred blokom, kjer smo morali eksercirati včasih po celo uro. Sele nato nas je pripustil k večerji.
Izgladneli smo bili ko volkovi. Občutek sitosti nas je popolnoma zapustil. SUlna lakota je nekaj groznega. Tu odpadejo vsi oziri. Nekateri so lizali prazne porcije, s prsti posneli vsak drobec in si jih obllzovali. Če je bilo "repete," je bil naval na kotel kot bi prihrumele hijene. Hrano so dolili na delu opoldne kapi, v blokih pa starešine sob. Nemški kaznjenci so redno prejemali repete. Drugi bolj redkokdaj.
Ob nedeljah je bila zjutraj črna grenka kava. Ko je starešina sobe razdelil običajno porcijo, je napravil "špas". Pustil je pre-ostalo kavo v kotlu, naj si jo razdelimo sami. Najbllžnjl, ki so bili navadno stremuhl, so se postavili kar na glavo v kotel, da bi si zajeli polne porcije. Pri splošnem jnrerivanju pa so navadno kotel prevrnili in kavo razlili. Lačen človek je kot zver in celo še slabšL Vsako tovarištvo preneha, Vsak gleda le nase.- Prav y teip je namen nemških fašistov, da bi z lakoto prisilili ljudi, 0a bi drug drugega počrli.
Bošičnl paketi
Po koncentracijskih taboriščih je navadno dovo^eno sprejemanje paketov. Za Mathausen je bila tudi v tem pogledu Izjema. Uprava je dovoliU le za božič pisati po pafete. Nismo pa smeli poročati, kaj in koliko nam lahko pošljejo. Zato so prihajali različne težine in vsebine. Pakete so najprej odprli v naši prisotnosti v posebnem oddelku. Boljše stvari, n. pr. šunko, kolače, med ln finejše cigarete so pridržali SS-ovcL. Ko si tako okrnjen paket prinesel v blok, je bilo polno skušnjav ln nI bilo malo primerov Utvine. Shraniti ga ni bilo nikjer mogoče, rat zen če si ga oddal v shrambo blokpersonalu, ki te je navadno najbolj okradel. Pritožiti se nismo mogli nikjer. Napravili smo si iz cunj male vrečice. V te je potem vsak zbasal najboljše stvari iz pakeU ln nosili smo jih za pasom kot kenguruj mladiča. Te vrečice smo potem drug drugemu "prodajali", ker so paketi prihajali ves mesec december. S paketi je bilo hitro konec. Nekateri so pojedli po tri do štiri kg jestvin prvo noč. Tovariš, ki
je ležal poleg mene, je prejel paket 5 kg kruha. Celo noč ga je otepal in pojedel vsega. Vsaj enkrat je bil sit v Mauthausenu.
Zaradi nenavadno ostre zime je uprava izjemoma dovolila pisati po zimsko perilo. BiU pa je vse le prevara. Poslali so nam od doma po dva para toplega perila, svitre, šale, rokavice itd. Napisali so nam skrbno s tušem naše številke in imena, da bo vsak svoje nosil. Uprava je po-trebovaU perilo, ki ji ga je primanjkovalo na vseh koncih in krajih. Svoje perilo pa smo nosili le enkrat. Ko smo ga dali v pranje, je le malo kdo dobil nazaj. Tudi blokpersonal je na debelo baranUl z našim perilom in se okoriščal z našo revščino.
Čepice
Papirnate čake smo na zimo opustili. Od uprave nismo prejeli pokrival. Blokpersonal nam je svetoval, naj si jih kupimo. Trgovina, to se pravi baranUnje raznimi predmeti je bilo razvito v taborišču kot na kakšni Črni borzi. Ob nedeljaji ali po delu zvečer se je nateplo polno "trgovcev", ki so ponujali svoje "blago". Vsi predmeti so bili nakradeni iz Efektenkamre. Trgovci so bili seveda sami sUri "mački", kriminalci nemške narodnosti. Videč, da nimamo čepic, so nam jih nosili od vseh strani. Cena je bila različna, pač po kvaliteti. BaranUli pa nismo
Razni mali oglasi
VASI PRIHRANKI
SO DOBRO DOSLI
PREMOŽENJE
NAD 12% MILIJONA
NA PRODAJ IMAM
Na Cermak Road v slovenski naselbini je na prodaj 6 sobna hiša, zaprt porč, spodnji prostori 3 sobe zadej, in spredaj pripravno za kro-Jačnico ali čistilniško obrt ("Cleaning"). Dve kopalnice, gorka voda gorkoU. Zidana garaža za dve kari. Cena je zelo zmerna, kupec lahko zaaede prostor v 30 dneh.
10 apt.—6-6—4-4, moderno poslopje, gorkota na olje. Se lahko kupi po zelo zmerni ceni. Lastnik odpotuje iz mesta.
Na severno-zahodni strani mesta se proda 12 apt. hiša 3-6, 3-5, 6-4, Kewaunee boiler in stoker. $17,000 morgaže. Proda se po smerni ceni zaradi bolezni lastnika.
Na prodaj imam tudi več manjših sUnovanj, kakor tudi farme v Wis-consinu, Michiganu in Illinoisu. Za vsa nadaljnja pojasnila obrnite se osebno ali pismeno na naslov:
JOHN ZVEZICH Pilsen Realty, 1858 W. Cermak Road Tel. Chesapeake 9785 - Chicago 8, 111.


PROLETAREC
Je v boju sa pravice delavcev 42 let.
NAROČITE SI GAI
Stane sa celo leto $3. aa pol leta $1.75.
.........aa tri mesece 91.
STE SI
AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR
LETNIK Stane S1¿0.
1147. še naročili? Za v atari kraj SIAS.
V salogi imamo tudi Adamičeve ter rasne drug« angleške knjige. Ia p« VELIKO SLOVENSKIH. Pišite po cenik.
Naslovi
| denarjem, Id smo ga morali pustiti pri upravi. Čepice smo kupovali s kruhom. Odtrgali smo si ga od ust. Po en dan, dva ali tri si osUl brez kruha, glava pa je bila zaščitena pred mrazom. (Dalje prihodnjič.)
PROLETAREC,
2301 S. LAWNDALE AVENUE f CHICAGO 2 3. ILLINOIS !'
-ret et* - -
i mali oglasi
PAMETNO POTOVANJE
Ako želite dobiti vašo družino ali sorodnike sem v Zedinjene drŽave—ali ako želite potovati kamor koli po svetu, preskrbite si vašo tranaportadjo pri:
iNTgapAnONMl Ctravmi
f+mm Hm*
ne s. StotoSr.CMc.0oia. DIArfcem 4IŠ4
PETEK, 28. MAKCA agar-—	A
K»™* mali ogUg¡
EXPERIENCED
soiderers
•K '» i
Atip
WIRERS
like to woric in , • the friendly atmosphere
of
Motorola
THE BEST RADIO PLACE IN
TOWN	n
8 EXPERIENCED RATE, 94c 8 j; AUTOMATIC INCREASE TO j
$1.04 ;
|	WE TRAIN	I
\\ INEXPERIENCED GIRLS i
S STARTING RATE, 83c ® 4545 W. AUGUSTA BLVD.
V Pro«veil so dnevne «retorne la dolarska roatL All JU čitat« vsak dan?
sheet metal sh0p~ Located in Un Psdro. c*^
EOjblk^d businMg with lTa. Sele. Hfrbor tUhing bo.i, rienced operator of SiovaniJ**" sent. Write E H. mootmi t Anaheim. Wilmington. Cslif.
cenjeni rojaktin
prijatelji
ter odjemalci, ker nimam dovoli č«. sa vsakemu posebej pismeno odT varjati, naj Vam služi ta oglas domestilo.	'
Prisrčno se Vam zahvalim za obL la naročila, bilo jih je veliko u! kot sem pričakoval, mogoče je Ml kdo med Vami, ki ni dobil prav" časno ali ako nisem vsakemu do. polnoma ustregel, upam pa, da večinoma bili zadovoljni. Za slučaL ako ni bilo nekaj prav, prosim £ mi to sporočite, da se stvar pravil no poravna. Ob tej priliki pa Vam vsem skupaj voščim vesele veliko, nočne praznike in dober tek v«i prijatelj:
JOSEPH LESKOVAR, 610—1st Street.
Racine. Wis.
P. S.—Pazite zopet na moj 0g]* enkrat pozneje v aprilu.
Natural Methods of Treatment:
Physiotherapy, Hydrotherapy and Massage are the best Natural Meth. ods of Applications for improving and maintaining good health. The« manipulations help to prevent Rheu. matism, Arthritis, Neuralgia, Colds, Headaches, Bowell Disorders, Con-stipation etc. For sale: Natural Herbs for Health. Write or call: Telephone—Brunswick 0224, M. Yo! vanovich, 1039 N. Noble St., Chi«, «o, 111.	—(Adv.)
"PROLETAREC"
—»oclalietlčno-dU Uvskl iadnlk-Glaailo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stane $3 aa celo. $1.75 sa pol $1 sa četrt leta. NAROČITE SI GA! Naslov:
PROLETAREC CHICAOO 23. ILL. 2301 South Lavrndnle At.hu.
Ali sto naročeni na daeraft "Pro«v«to"? Podpirali« sto! lfaü
1
TISKARNA S.N.P.J.
-sprejema vsa-
v tiskarsko obrt »padajoča dela
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnlce, časnike, knjige, koledarja, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih......
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
.... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, linijsko delo prve vrste
Pišite po informacije na naslov:
SNPJ PRINTER Y
2S57-S0 S. Lawndal« Aroavo - - Chicago 23. Illinois TEL. ROCKWELL 4IM

NAROfrTE Si DNEVNIK PROSVETO
P° sklepu U. redne konvencij« m lahko naroči aa liât Presvete Ia prištej« eden. d va. tri. štiri ali p«* etan«v Ia ene drnštne k «nI naroé-nlnL List Preaeeta stene s« vse enako, a« »-t ali nečlana 66.66 sa eno teta» naročnin«. K«r pa êlaoj i« plačaj« pri asss«is«ta 61M sa tednik. se Jim I« prišteje k naročnini. T«re) sedej al vareka. »e& da:J« list predrag aa ¿ia*» SNPJ. Ust Prosv«ta J« vaša lastnina Ia 9ohrro J« v vsaki druBnl nekdo, ki hi rad Utal liât vsak dan.
Pojasnilo»—Vselej kakor hitro ksterl teh članov preneha biti élan SNPJ, ali če se preseli proč od družine to bo zahteval sam »voj lkt tednik, bode moral tisti Član is dotlčne družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, to obenem doplačati dotlčno'vsoto listu Prosveta. Ako tefs n« stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku.
Cena listu Proarvte Jet
Za Zdraž. drševe In Kaaad« 66.06 . 1 tednik In
2 tednik« In
6 tednike kn
4 tednike In---1JS
• tednikov I«
lapetnlt« spodnji kupon, priložite potrebne vsote denarjs sfl Money Order v piusa bi si naročite Preevete. lieL kt Je veš« lastaiaa.
PROSVETA. SNPJ. 2667 So. Lawndale Ava. Chica«® 33. 111.
Pritožen« pošiljam naročnino aa Ust
L ------ČL
«Min
Ustavite tednik In mm prinlšite k noti ¿lanov n.}. dmrino,
-ČL