Z17. Itnilta. M »t * Rf ft« up nlT« umi. uto. ■^■■■—■■»■■■J,,*i,,,*»»»»»"™,*",,,,«,,*»»»,,,,,""i^^i11- .blovenski Naiod- velja V !4«bl|aAi na dom dosuvljen: T »prsvnlštm. prejeman: celo leto naprej .... K 24— celo leto naprej . , . . K 22w pol leta . .....12*- pol leta . .*. • • • IP— Četrt leU „ .....£- četrt leta „ .....5^0 na mesce » • • » • • 2"-" "* n-^ec » • ••*•• **^* Dopisi naj se frankirajc Rokopisi se ne vrsčsja. CrednUtvo: Knailova altca M. S (v prtfltfjti levo.) ttlsjlsjtl M. M. bk^a «^Mk Jam-------*■----!_■■ j.'m'M -»J»«i- •» ■■■■■lfc> ■B^H^B W^l^»» ajftS ■WCSI" UflMUl MM1JI Bi SfflBnai huersti veljajo: peterostopna petit vrsta sa enkrat po 16 visu. sa dvakrat pa U vtaL, za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrata 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih tnaererjah po dogovora. UpravniItva naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, tnaesaH UA, to je adnunlstrativiie stvari .Slovenski Narod* TClJa po postiš aa Avstro-Ogrsko: . za Nemčijo: celo leto skupaj naprej , K 25*— I celo leto naprej ... K 30"-« pol leta m _ . , «, 13-— I .... četrt leta . Z , . * 6-50 I M A«1*11"* to vse druge deiele: na mesec • . ... 2-30 ■ celo leto naprel .... K K.-, Vnrnisnjean glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. IpaBllHiiliia (spodaj. dvoriKe levo). Saafi«>va silen it S, tolsta it ta, Svetovna vojna. Bitka pri Lvovu končana. — 10.000 Rusov vjetih. — Belgrad razrušen. — Ugoini razvoj bitke na nemško-Srancoskem bojišča. — Zavrnjen izpad treb belgijskih divizij iz Ant-werpna. — Poraz ruske vojske na vzhodnem Pruskem. — Eakih 30.000 Rusov vjetih« — Gibanje nemškega brodovja v Baltiškem morju. BITKA PRI LVOVU. — NASA ZMAGA. — 10.000 VJETIH RUSOV. Dunaj, 13. septembra. (Kor. rad.) Uradno se razglaša: V bitki pri Lvovu se ie posrečilo našim ob cesti pri Grodeku In južno od tod razmeščenim četam po petdnevnih ljutih borbah zavrniti sovražnika, vjeti 10.000 mož in vpteniti mnogo topov. Vendar pa teoja uspeha nl?tno mogli popolnoma izkoristki, ker ugroža fi2še severno krilo pri Ravi Ruski velika premoč in ker prodirajo vrhu tega nove ruske čete tako proti Danklovi armadi, kakor tudi v prostor med to armado in bojiščem pri Lvovu. Vzpričo zelo znatne sovražnikove premoči js bilo potrebno, da zberemo našo že 3 tedne neprestano junaško se borečo armado v novem sekt orlu in jo pripravimo za nadaljne operacije. Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, generalni major. * m m Nemško časopisje o naših operacijah na severnem bojišču. Berolin, 13. septembra. (Kor. urad.) »Kreuzzeitung« piše: Naši zavezniki stoje na jugovzhodu pred nalogo, kakor je še ni nudila svetovna zgodovina kake armade. List poudarja veliko številno premoč Rusov, ki stoje avstro-ogrskim Četam nasproti in ki tvorijo elitne čete ruske armade, in pa razsežno operacijsko fronto. List končno izjavlja, da upravičuje izborno vodstvo in izvrstno postopanje avstro-ogrske armade, kakor tudi nenavadno izpolnjena tehnika njihovega orožja najboljše nade * • Berolinski »Lokalanzeiger« o bitki pri Lvovu. Berolin, 13 septembra. (Kor. ur.) »Lokalanzesger« piše, govoreč o bitki pri Lvovu: Nemogoče je govoriti o tritedenskem borenju hrabrega zaveznika proti silni premoči, ne da bi rzraziii svoje občudovanje žilavosti in neomajni hrabrosti avstro-ogrskih čet. Če se posreči kaki armadi pod najneugodnejšimi razmerami bojevati se tri tedne, če pa potem utrujena In vendar pripravljena na boj zopet proti vclrki premoči, ki se je zaganjala v njo, še vedno stoji na braniku, potem je Szvojevaia moralično zmago, pa naj bo tudi boj neodločen. Ponosni smo na tega avstro-ogrskega vojnega tovariša. Prepričan] smo, ca bo sledila zmaga v bližnji prihodnjosti njenim ponosnim zastavam in naj bo svet poln šib. Za srečo našega orožja. Dunaj, 13. septembra. (Kor. urad.) Danes ie bilo v vseh žuranih in samostanskih cerkvah rezidenčnega mesta od 8. zjutraj do 7. zvečer izpostavljeno Najsvetejše. Vse cerkve so bile čez dan napolnjene od nenavadno velikega števila vernikov, ki so pobožno molili za srečo našega orožja. V cerkvi sv. Štefana je bral kardinal knezonadškoi dr. Piffl sveto mašo. Tu je bilo posebno mnogo vernikov. Večerna pobožnost je končala z rožnim vencem in lavretanskimi litaniiami * Transport vjetih Rusov. Budimpešta, 13. septembra. (Kor. urad.) Včeraj ponoči je zopet prispel semkaj transport vjetih Rusov. Bilo jih je 1500. Vsi so bili vjeti pri Lub-linu. Odpeljali so jih v taborišče v Kenvermezi. Tudi za današnji dan je napovedan nov transport ruskih vjetnikov. Lvovsko bojišče. Ritmojster baron Reden opisuje v »Prager Tagbattu* lvovsko bojišče tako-le: Vzhodno-gališka pokrajina od Rave Ruske Čez Sokal do B; odov je odprta, precej otožna ravnin; . Teren se pa proti zapadu in jugoz nadu znatno spreminja. Od Rave Rasice se razprostira kakih 20 km širok i gostimi sumarni obr2Ščen gorat pas v južnovzhodni smeri proti Lvovu. Severni del tega gorovja ima precej strme visoke vrhove, odkoder se ti nudi presenetljiv razgled na široke gališke in ruske poljane. Gorovje postaja proti jugu vedno nižje, pa tudi vedno težavnejŠe, male dolinice so močvirnate ■ pojavljajo se vedno pogostejše karakteristična jezera. Zapadno od Lvova se razprostira od severa na jug precej ozki pas močvirij in malih jezer. Ta pas tvori silno komunikačno oviro: ie na nekaterih mestih se nahajajo boljši prehodi. Močvirja in jezera se vlečejo čez Grodek in Komarno do drugega širokega močvirnatega pasu, ki se imenuje Wielke Bloto ter se razprostira ob gorenjem toku reke Dnje-stra. Zgoraj omenjena grodeška barijera ima na 40 km dolgo fronto. Enako dolga je druga močvirnata barijera, ki se razprostira od zapada proti vzhodu ter se na jugu približuje kar-patskemu predgorovju. Naštete naravne ovire so za defenzivo silno prikladne, za napadajočo armado pa opasne. Glavna naloga vojnega vodstva je tu prisiliti svražnika, da se ne izogne močvirnatim barijeram ter ga napeljati, da se s svojimi četami baš v teh za njega opasnih krajih čim najbolj angažira. Velikanska bitka v Gaflcfr Z občudovanjem in ponosom gledamo na avstrijsko armado, ki se bori v Galiciji z nedosežnim heroiz-mom proti strahoviti premoči Rusov. Ta boi je brez primere v zgodovini in gigantski so napori naše nad vse pogumne in požrtvovalne armade, da bi strla velikanskega sovražnika. Elito svoje armade so postavili Rusi v Galicijo; najbolje izvežbane regimente, najkrepkejše ljudi iz tistih ruskih pokrajin, koder je kmečki stan najbogatejši in najbolj čvrst, so zagnali proti nam, na vsakega našega moža pride deset Rusov, oboroženih z najmodernejšimi orožji, z ne-številnimi topovi in strojnimi puškami — a vendar, kako se drži avstrijska armada, s kakim pogumom se loteva sovražnika! Zaslužila si ]e občudovanje vsega sveta! Na drugem mestu najdejo čitatelji uradno poročilo o petdnevni velikanski bitki pri Lvovu. Že to, da je naša armada naskočila Ruse, že to, da se je naša armada lotila ofenzive proti Rusom, priča, kakega duha je navdana, s kako žilavostjo gre v noj in kako se zaveda velikanske važnosti svoje naloge. Ofenziva se je obnesla, naša armada je izvojevala zmago in je ujela 10.000 Rusov, a da svoje zmage ni mogla izkoristiti, tega so krive posebne okolščine, navedene v uradnem poročilu. Toda vzlic temu ni nobenega vzroka, se udajati temnim mislim. Krepka in močna, ovenčana z Iavorikami krvavih zmag, stoji naša armada na bojišču in njena navdušenost za sveto stvar, njen pogum in njena požrtvovalnost so jamstvo, da bo nadaljevala začeto bojevanje in potrjuje upanje na srečen in vesel konec, na zmago nad mogočnim neprijateljem. * * UGODNI RAZVOJ BITKE NA FRANCOSKEM BOJIŠČU. — ZAVRNEM IZPAD TREH BELGIJSKIH DIVIZIJ IZ ANTWERPNA. — PORAZ RUSKE VOJSKE NA VZHODNJEM RUSKEM. Berolin 13. sepiembra. (Kor. urad.) Uradno poročilo pravi: Veliki generalni štab poroča; Na zahodnem bojišču so privedle operacije, o katerih še ni podrobnosti, do nove bitke, ki stoji ugodno. Od sovražnika z vsemi sredstvi razširjene za nas neugodne vesti so napačne. V Be!giji |e bil danes izpad iz Antwerpna, katerega so izvršile belgijske divizije, odbit. V vzhodni Pruski je položaj zelo dober. Ruska armada beži popolnoma razpršena. Do sedaj je izgubila ruska vojska na ? man j 150 topov in 20.000 do 30-000 neranjenih vjetnikov. * * * Nov ruski poraz v vzhodni Prusiji. Berolin, 13. septembra. (Kor. urad.) Wolfio,r biro javlja: Veliki glavni stan, 12. septembra. Armada generalnega polkovnika pl. ffinden-burga je po večdnevnih bojih popolnoma porazila rusko armado v vzhodni Prusiji. Umikanje Rusov se je spremenilo v beg. Generalni polkovnik pl. Hindenburg je na zasledovanju že prekoračil mejo in je prijavil dosedaj nad 16.000 neranjenih vjetnikov in okrog 80 topov. Razen tega smo vpletli strojne puške, letala In vozila v seh vrst Volni plen neprestano narašča, — Generalni kvartirni mojster pl. S tein. * • NEMŠKO BRODOVJE V BALTIŠKEM MORJU. Nemško brodovje v Baltiškem morju se ie začelo gibati. Po poročilu iz skrajnih : vedskih zalivov se je pri Gotlandu prikazalo brodovje 29 hotnih ladij, v severnih zalivih pa so videli drugo brodovje, ki le štelo 31 velikih ladij, več krlžark iai torpe-dovk. Brodovje je odplulo proti vzhodu. Transport indijskih čet. Frankobrod, 12. sept. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Milana: Italijanska ladja »Genfi-da« je videla pri Masav; transport indijskih čet v smeri iz Suesa, ki je bil spremljan od treh oklopnih kri-žark in številnih torpedovk. London, (preko Berolina), 13. septembra. (Kor. urad.) Lord Curzon je izjavil v nekem govoru v Glasgo-vu, da upa, da bo doživel, da se bodo bleščale sulice bengalskih konjenikov na berolinskih cestah in da bodo temnopolti Gurgurci (indijsko pleme) postavili v Potsdamskem p^rku svoje šotore. Padlega posl. Franka prepeljejo v domovino. Mannheim, 13. sept. Rodbina v vojni padlega voditelja nemške soc. demokracije posl. Franka je zaprosila vojno poveljstvo, da sme truplo na bojišču izkopafi ter prepeljati v domovino. * NEVTRALNOST ŠVEDSKE. Stockholm, 12. septembra. (Kor. urad.) Državni zbor je sprejel danes v izredni seji obrambno predlogo vlade z nebistveno izpremembo odseka. V debati o vprašanju obrambe so porabili vsi voditelji strank priliko, da so se izjavili zadovoljne z ne-vtralitetno politiko vlade ter izjavili, da hoče Švedska mir, da pa hoče biti tudi pripravljena varovati svojo neodvisnost. RUSKE OBLJUBE BOLGARSKI. Sofija, 12. septembra. (Kor. ur.) »Dnevnik« poroča, da je rugka vlada obljubila bolgarski vladi za "slučaj, če vojaško podpira Srbijo proti Avstro-Ogrski. kot kompenzacijo mesto Štip s 300 kvadratnimi kilometri okolice. Srbija je dala poprej Rusiji popolnoma prosto roko, koliko ozemlja da ponudi Bolgarski. »Dnevnik« izjavlja, da so merodajni bolgarski krogi popolnoma indiferentni napram vsem poskusom zavesti Bolgarsko v aventure. List dostavlja, da je najmanj potreba ruski diplomaciji, pod katero patronanco je prišlo do srb-sko-bolgarske zvezne pogodbe, staviti danes take beraške ponudbe. List »Utro« pristavlja, Rusija in Srbija se hočeta, ko sta Bolgarsko v preteklem letu ponižali, danes z iste norčevati, ko ji ponujata drobtino z mize. Prišel pa bo dan, ko bo vsakdo dobil, kar ima dobiti. — Božji mlini meljejo počasi. • • • Potopljeni angleški parnik. Frankobrod, 12. septembra. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Stockholma: Nemška kri-žarka »Karlsruhe« je potopila pri Barbadosu angleški parnik »Hoves- castle«. • * Polkovnik pešpolka št. 51. zagrebškemu županu. Zagreb, 13. septembra. (Kor. ur.) Ogrski tiskovni urad poroča: Zagrebški župan je dobil na svoje brzojavne čestitke poveljniku pešpolka št. 53., polkovniku Schirmerju, iz taborišča pismo, v katerem piše polkovnik med drugim: Iz časopisov sem izvedel, da ste blagorodje dali nabiti brzojavko o uspešnem nastopu polka ter posnel iz tega, da se ljudstvo v ljubezni spominja svojih sinov, ki stoje pred sovražnikom. Mi vsi vemo, da ste Vi, g. župan, magistrat in vse prebivalstvo Vašega lepega mesta na bojišču stoječim junakom zelo naklonjeni. V imenu polka Vam izrekam globoko zahvalo ter Vam kličem navdušen »Živio«! Za avstrijski Rdeči križ. Kakor poroča neka dunajska lokalna korespondenca, so zbrali v avstrijskih kronovinah za Rdeči križ in za vojno skrb do sedaj 205 milijo-, nov kron. • Avstrijci v Kanadi. Krakov, 13. septembra. Listi poročajo: V Kanadi in Milvaukeju se nahaja preko tisoč Avstrijcev pod strogim nadzorstvom. Prepovedano jim je pošiljati v domovino denar ali pa celo odpotovati. Sicer pa je njihov položaj še precej povoljen. Francozi gredo na Lovčen. Kakor poročajo praški listi, so Francozi izkrcali v Baru večje število svoje artiljerije, ki jo hočejo spraviti na Lovčen, da pomagajo Crnogorcem obstreljevati Kotor. Kakor znano je bil dosedanji črnogorski bombardement proti Boki Kotorski popolnoma brezuspešen. Črna gora in srbski topovi. Iz Niša prihaja v Rim poročilo, da pričakujejo Crnogorci od Srbije težkih topov za obrambo Lovčena, Srbija je to prošnjo odklonila, ker rabi sama svoje topove in ker bi tudi ne bilo lahko mogoče spraviti topove v Črno goro. * * Francosko vojno brodovje. Milanski listi poročajo iz Mar-seilla, da namerava Francoska pričeti letos z zgradbo 8 novih vojnih ladij in več torpedovk. * * Intervencija Združenih držav? Listi poročajo, da je prezidenl Združenih držav, WiIson, poklical k sebi nemškega poslanika grofaBerns-dorffa in člana haške mirovne konference, senatorja Stossa, da bi se ž njima dogovoril, kak uspeh bi mogla imeti ameriška intervencija glede evropske vojne. a • * Francoski begunci v Švici. Ženeva, 13. septembra. Kakof poročajo listi je pribežalo v Švico do 6. septembra 35.000 Francozov iz Severne Francije in iz Pariza. Francoske obmejne oblasti dovoljujejo sedaj prehod čez mejo le onim osebam, ki se izkažejo s posebnim dovoljenjem pariškega vojaškega po«* veljnika. * Francoske in angleške fantazije. »Times« piše: Na Dunaju vlada panika. V takih razmerah bi bilo za Avstrijo najbolje, da kmalu mir sklene in prepusti Nemcem, da si poma-» gajo tz svojega težavnega položaja, — »Matinu« se poroča iz Petrogra-da: V diplomatičnih krogih se govori, da je avstrijski cesar zahteval, naj se v 14 dneh sklene mir, keu smatra mir za edino sredstvo preprečiti popolno razdejanje avstrijsko-* ogrske monarhije. Francoska natolcevanja. Berolin, 13. septembra* (Kor, urad.) Wolffov biro javlja: Po poro* čilih iz Kopenhagna se je osmelilo tamkajšnje francosko poslaništvo razširjati to-le vest: Sestra francoskega Rdečega križa Marcelles Je«. ny je izpovedala pred sodiščem M Nancvju pod prisego to-le: »Dne 15. avgusta so poslali mene in še dve sestri po boju pri Men-cel sur Seille v službo na bojišče, ki je še ostalo v nemški posesti Na bojišču smo opazile nekega bavarskega častnika in nekega vojaka, ki sta se Stran 2. «gUJVCN5iu makuu , qa* 14. septemoni mi i. *i/. StCV. pripravljala, da ođrežeta ušesa dvema ranjenima Francozoma. Eden izmed Francozov je bil častnik. Ko smo jaz in moji dve spremljevalki, ki ste kakor Jaz, nosili znak Rdečega križa, hotele nesrečnikom pomagati. Je bavarski častnik ustrelil na-me in me ranil na roki. Ko sem se vzbudila iz omotice, sem opazila, da ležite moji spremljevalki mrtvi kraj mene. Mene so prepeljali v bolnico v Men-cel.« — Histerična fantazija proizvaja, kakor se vkli, naravnost strahote. »Ta zgodba nosi za vsakogar, ki pozna nemške častnike, tako jasno pečat lažnjivosti na sebi, da jo lahko z zaničevanjem zavrnemo. Vietniki na Francoskem. Nemški listi poročajo, da je poslanik Združenih držav v Parizu, Herick. pri vladi protestiral proti nečloveškemu postopanju nemških in avstrijskih vojnih vjetnikov. Minister zunanjih del Delcassč je obljubil, da se to odpravi. Položaj v Varšavi. Dunaj, 13. septembra. Kor. Her-zog poroča iz Krakova: Vesti, ki prihajajo iz Ruske Poljske poročajo, da je Varšava z bolniki prenapolnjena. Vse tovarne so ustavile delo. Prebivalstvo ne verjame ruskim poročilom o zadobljenih zmagah. Na poziv oblasti se je prijavilo le 600 prostovoljcev. Vlada pomanjkanje živil, oblasti so morale nasiloma odpreti 31 trgovin z živili. * • • Veliki knez Nikoiajevič. Oficijozna »Wr. Allg. Zeitung« trdi, da se ruski veliki knez Nikolaj Nikolajevič, ki stoji na čelu stranke velikih knezov, že dolgo trudi, da bi postal ruski car. — Ruska mobilizacija za sedanjo vojno je bila zaukazana 25. julija. Ta dan je veliki knez Nikolaj Nikolajevič stopil pred carja m mu je v imenu stranke velikih knezov podal ultimatum: AH odstopiti ali podpisati mobilizacijsko povelje. Pravijo, da je nastal buren prizor, da je pa car še tisti dan podpisal mobilizacijski ukaz. Ruski generali. »Giornale d' Italia« poroča, da se morda ruskih car sam postavi na čelo svoje armade, vendar bi tudi v tem slučaju imel poveljstvo v rokah veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Poleg tega vodijo armado general Rennen-kampf, ki je sploh najpopularnejši ruski general in je znan izza rusko-ia-ponske vojne; general Ivanov, komandant kiievske armade, ki se je udeležil že rusko-turške in rusko-ja-ponske vojske: general Nikitin. zapo-vednik odeske armade; general Gi-zliniskij. zapovednik v Varšavi. Povodom boja v Galiciji je bil general Ruski j odlikovan za zavzetje Lvova in general Brusilov za zavzetje Ha-liča. * V kolonijah. Iz Londona poročajo, da so nemške čete zasedle angleško Wal-fischbai v Južnovzhodnji Afriki. Angleška vlada pripominja k temu, da bo lahko mogoče ta zaliv zopet zavzeti, ko bo južnoafriška vlada končala svoje priprave, da vpade v nemško Južnozahodno Afriko. Za rodbine vpoklicanih turških vojakov. Carigrad, 13. septembra. (Kor. urad.) Uradni list objavlja zakon, s katerim se dovoljuje vladi kredit 100.000 funtov za podpiranje rodbin vpoklicanih rezervistov. Odprava kapitulacij. »Corriere della sera« razpravlja o odpravi kapitulacij, ki jih je proglasila Turčija in pravi, da Turčija ne mara nobenih pogajanj, ter je torej pripravljena riskirati vojno. Italija, pravi »Corriere,«, je bila pripravljena podpirati Turčijo pri morebitnih pogajanjih, mora pa ugovarjati odpravi kapitulacij, ki je nevarna miru. Italija nima nobenih obveznosti proti Turčiji, mora pa u\h šte-vati, kaj bi nastalo iz vojn© med Turčijo in tripeientento, ker bi taka vojna močno vplivala na italijanske interese v Sredozemskem morju, ki bi Italijo silila, da brani te interese z največjo eneržijo. Rimski »Messagero« poroča iz Carigrada: Proti vsem pričakovanjem Enver-paše niso velesile vzele na znanje razveijavljenja kapitulacij. Poslaniki vseh velesil so proti postopanju turške vlade protestirali, češt da Turčija nima pravice samovoljno razveljaviti pogodbe z drugimi državami. Zelo rc komentira dc]sivo, te se je tudi Nemčiia pridružila temu protestu. Turška vlada pa računa, da se velesile sedal ne bodo mogle zediniti na kako pozitnivno akcijo* in hoče odpravo kapitulacij vzdržati. Minister Talaat-bev se le izrekel: če bi velesile delale težavo, se bomo branili z vsemi, tudi najskrajnejšimi sredstvi Boji aa Pada. Iz Pariza poročajo italijanski listi, da se vrši pred Parizom velikanska bitka. Francoski vojaški krogi presojajo baje položaj zelo optimistično in vojaški krogi vedo pripovedovati o francoskih delnih uspehih. Pariz sam se med tem pripravlja na obleganje. „Neue Zflricher Zeitung* poroča, da so Francozi zažgali krasni gozd pri Compilgnu, da prepode iz njega Nemce. Železnice so prenapolnjene z begunci iz pokrajine Lagny. Vzhodno od Pariza je videti tudi vlake z angleškimi vojaki. Najbrže prihajajo te angleške čete iz zahoda, ne da bi se dotaknile Pariza. Francoski generalni štab pripravlja izpremembo fronte proti severovzhodu. Begunci iz Bar-le-Duca poročajo, da so morali mesto v vsi naglici zapustiti. Potopljen finski parnik. Z dovoljenjem nemškega morna-irškega urada priobčuje „Danziger Zeitung" poročilo, ki pravi: V noči na 9. t. m. je dospela v Danzig majhna križarka, ki je pripeljala s seboj mnogo inozemcev, med njimi s Švedskega, Norveškega, enega Turka, 35 Angležev in posadko nekega finskega parnika. Neki švedski inženir pripoveduje, da so se hoteli v ponedeljek peljati s finskim parnikom „Uleaborg* iz finskega pristanišča Raumd" v švedsko pristanišče Gefle. Ko je parnik plul že nekaj ur, malo pred 10. zvečer, je ustavila parnik neka nemška torpedovka ter zahtevala od finskega kapitana, da nemudoma pokliče vse potnike na krov. Deset minut nato se je zbralo na krovu 54 oseb z moštvom vred. Vse te je vzela torpepovka s seboj, ki je nato odplula nekoliko nazaj ter z osmimi streli potopila finski parnik. Pet minut po prvem strelu o parniku, ki je imel 700 ton, ni bilo več sledu. Torpedovka je nato spravila potnike na neko malo križarko, ki jih je odpeljala v Danzig. Ranjenci v Ijublj. bolnicah. V mestnem liceju in v Mladiki je bilo nanovo nastanjenih večje število ranjecev. Izmed teh prinašamo samo one, ki so služili pri naših polkih. Domobranski polk št. 27.: Bahorič Josip, 13. stotnija. rojen 1383 v Prili-ščih pri Karlovcu; Bizjak Ivan, 8. stotnija, roj. 1834. v Vel. Dolini pri Krškem, strel skozi levo stegno; Ferjan Fran, 2 stot, roj. 1890. v Prežganjkih pri Litiji, strel v levi kazalec; H a b j a n Ivan, 4. stot., rojen 1880. v Selcih pri Kranju, strel v prsno mišico: K o f o 1 Karel, strel v levo nadlakt; Košir Josip, 12. stot., roj. 1S90., strel v desno stegno; M a-gerl Fran, roj. 1892. na Krškem, strel v levi komolec (amputacija); P a n č u r Ivan, 12. stot., roj. 1881. v Trojanah, obstreljen na desnem kolenu; Peček Fran, 1. stot., rojen 1880. v Gorrčici pri Ljubljani, ^trel v desno roko; P o r e n t a Fran. 7. stot-nija, rojen 1886. v Sostrem p: Ljubljani, strel v levo nogo. — Domobranska straža p. št. 27.: V i d i c Karel, rojen 1888. v Trebnem, frel v desno stegno. — Pešpolk st. 17.: R a r 1 e Ivan, 6. stot., roj. 1887. v Smartnem pri Ljubljani, strel v levo roko; Cedilnik Ivan, 6. stot., roj. 1885. v Litiji, strel v desno nogo; K r e č i č Alojzij, 4. m. k., roj. 1890. v Ustjih pri Vipavi, obstreljen na prsih; K r ž i š n i k Ivan, 3. m. k., rojen 1882. v Oslici pri Kranju, obstreljen na desnih prsih; Okorn Miha, obstreljen na glavi; Št epi c Ignac, 7. stot., roj. 1892. v Gorenji vasi pri Litiji, strel v levo stegno; Zaje Anton, 12. stot., roj. 1880. v Karlovcu, lahko ranien na nogi; Zavbi Martin, 16. stot., roj. 1888. v Zgor. Tuhinju, strel v leva pleča. — Pešpolk št. 87.: K r e ž e Alojzij, strel v desno roko. — Lovski bataljon št. 20.: O s-k u m a n Miha, 2. m. k., roj. 1882. v Horjanskcm pri Sežani, strel v desna pleča. Oklic- Na vse mogoče načine se občinstvo v sedanjem času prizadeva, da bi z dejanskimi in požrtvovalnimi dokazi svoje ljubezni in skrbnega sočustvovanja omililo vojskine trdote. Za oskrbo ranjenih in bolnih pripadnikov vojske skrbe družba »Rdečega križa« in za zaostale družine v vojni se nahajajočih krajni pomožni odbori in vojni urad, ki so se v tem oairu že z največjim uspehom obrnili na požrtvovalnost občinstva. Dolžnost Človeške ljubezni in hvaležnosti pa je, da se spominjamo tudi v vojski se nahaiajočih hrabrih boril- cev domovine in tudi tem svojo skrb posvečamo. Ta plemeniti namen si je za svoj cilj postavil pri c. in kr. vojnem ministrstvo ustanovljeni vojni oskrbovalni urod. Dasi je avstrijski vojak od vojaške uprave prav isvrstno opravljen, oblečen ter s hrano preskrbljen, vendar pa noj mu praktično darila prinašajo dobrodošle poadrave iz domovine. Skoraj vsakdo izmed nas zaostalih ima med v vojni se nahajajočimi bližnje sorodnike, prijatelje in znance, katerim bi rad napornosti in težkoče vojnega življenja olajšal. Nanje naj misli in pri tem tudi onih ne pozabi, ki so sami na svetu ter nimajo pričakovati daril ljubezni od doma. Podpisani se toraj obračate na občinstvo z iskreno prošnjo, da naj se jim v svrho obdarovanja v vojski se nahajajočih vojakov pošlje darila bodisi v denarju, za katerega se bodo darila nakupila, bodisi v naturalijah. Vsakdo naj pri tem plemenitem delu po svoji moči pomaga. Vsak, tudi najmanjši dar se bode porabil Kot darove v naturalijah se želi : čaj, čokolada (kola), kakao, sladkor (sladkorčki) suho pecivo (cakes, pre-pečenec, lect itd), trdi sir (primsen-sir v zaprtih posodah), prekajeno meso (to v pozni jeseni in po zimi), sardine, salami in suhe klobase, presu-šeno sadje, kompoti, marmelado, če mogoče v lesenih zabojčkih, orehi in kostanj, zdravilna vina, rum. mineralne vode, sadne šoke, smodke, cigarete, tobak za kajo in za žvečenje, cevčice za smodke in cigarete iz lesa ali papirja, žepni noži, praktična uži-gala, pipe za tobak, jedilno orodje, milo in milnati listki, thermo-stekle-nice, svinčniki, pisalni papir, krpe za noge iz ovčje volne, nogavice, nočne čepice (cevkaste snežne oglavnice), jopiči vseh vrst, ovratne rute vseh vrst, zapestniki (približno 10 cm dolgi), ušesniki volnene rokavice, kukala in t-uzole. Vrhna obleka mora biti sive barve. Darila v naturalijah gori omenjenih vrst naj se blagovolijo oddati v deželnem dvorcu. Darila v denarju naj se z označbo »Za vojni oskrbovalni urad« pošljejo deželnemu predsed-ništvu. V Ljubljani, 13. septembra 1914. Karla baronica Schwarx. Bogumila Suiterftič. Dnevne vesti. — Imenovanje. Gospod dr. De-meter vitez BIeiweis-Trste-n i š k i je imenovan za polkovnega zdravnika. — Asistenčni zdravnik g. dr. Zivko L a p a j n e je imenovan za višjega zdravnika. — »Zlato dam za železo«. Darovali so: Neimenovana 1 verižico, 2 prstana, 2 para uhanov. 1 broso. nekaj priveskov; neimenovana 3 zapestnice, 2 para uhanov; neimenovana 1 obedno pripravo; neimenovana 5 prstanov; neimenovana 1 zapestnico. 1 verižico; neimenovana več obeskov; g. Sitter 1 obesek; g. in gospa Ojstriš: 2 poročna prstana, 1 zapestnico; neimenovana 1 prstan, 3 ročnih obročkov; g. Juri Kroll, Domžale, 1 poročni prstan; gospa Krista Kamenšek, Dvor, 1 poročni prstan; gdč. Ivanka Kregar 1 prstan, 1 i »ar uhanov; Iz ljubezni do cesarja 1 zapestnico, 1 verižico; g. in gdč. Herzmanskv 1 zapestnico. 1 prstan, 1 obesek; gdč, Pavla Kregar 1 uro; N. N. 1 prstan; N. N. t brošo; neimenovan 1 poročni prstan; gdč. Marija Oalle, učiteljica v p., 3 prstane; gospa Jera Lokovšek 2 poročna prstana; gdč. Julija Falle 1 poročni prstan; g. Rudolf Velkavrh, Trnovo 2 prstana; gdč. Rudholzer 2 para uhanov, 2 prstana, 1 brošo, 1 manšetni gumb; gospa ravnateljica Steinberg 2 prstana, 1 zapestnico; gospa Marijana Zumer, Boh. Bistrica, 1 poročni prstan; N. N. 1 prstan, 1 brošo: N. N. 1 par uhanov. 1 zaponko; gospa Jeuniker 1 verižico, 1 obesek, 1 par uhanov; gospa Marija Jungwirth 1 poročni prstan, 1 zapestnico; gosp. Viktor Fritsch 1 prstan, 1 zapestnico; gospa Gerstner 2 zapestnic* z obeski, 2 verižici, 1 brošo, 1 obesek; gospa Rudescheva, Radovljica, 2 poročna prstana, 6 ročnih obročkov. 1 prstan, 1 par manšetnih gumbov, 7 denarjev; gdč. Marija Binter 2 poročna prstana, 2 prstana, 1 križec; gospa Ana Leskovec, Pulj, 1 brošo; gospa Mulay 3 poročne prstane, 1 brošo, 1 uro, 1 zaponko, 2 ročna obročka, 1 prstan; neimenovan 2 prstana, 1 medaljon, 2 križa; gospa Marija Klob-čak 1 zaponko, 2 gumba, 1 prstan, 1 denar; gospa Rutler 1 prstan; gdč. Beti Ješe 1 zapestnico, 2 obeska; gospa Beti Schaffelner 1 poročni prstan, 2 para uhanov, 1 kravatno iglo, 1 uro, 1 verižico; gospa Katinka Sterk ! par uhanov; gdč. Gabrijela Jenko 3 prstane, 1 kravatno iglo, 1 gumb, den?r: gdč. Leni Potočnik, Brežice, 5 prstanov 1 brošo 1 me- daljon in drugo; gdč. Burian 1 zapestnico, 3 prstane; gospa Pepi Angel, Brežice, 2 prstana, 1 brošo; gdč. Ana in Ena Tschada 2 poročna prstana, 1 brošo, 1 prstan, gospa Wag-ner 1 uro; g. Ivan Strojanšek 1 prstan. — NaH vojaki na bojišču. Oficir nekega lovskega bataljona, ki se je udeležil bojev v vzhodni Galiciji, je »N. Fr. Pr.« povedal svoje doživljaje. Z 90 lovci je zasedel neki gozdič, da opazuje bližajočega se sovražnika in je bil kmalu zapleten v boj. Sovražnik — je rekel ta oficir — je bil po številu dosti močnejši, kakor mi, pa samo po številu. Vsled hrabrosti in brezprimerne požrtvovalnosti naših vojakov, se nam je posrečilo sovražnika ustaviti in mu provzročiti velike izgube. Možje našega bataljona, večinoma Slovenci, so šli z neverjetnim heroizmom nad sovražnika. Vzlic vsemu naporu, ki so ga imeli prej z utrudljivimi marši v veliki vročini po težkih peščenih tleh so vedno znova jurišali. — Zvest sluga. Pri našem domačem pešpolku št. 17. služi fant, ki je v porabi kot oficirski sluga. Ko je po bojišču iskal svojega oficirja, o katerem se mu je reklo, da je ranjen, so ga Rusi vjeli. Ostal je dva dni in dve noči v ruskem ujetništvu, a ko je njegov čuvaj spal, je ušel in tekel proti avstrijskemu taboru. Spotoma so gra vzeli na avtomobil in ga peljali v Lvov. Ko je izvedel, da se je oficir že odpeljal, se je peljal seve z višjim dovoljenjem za njim in prispel srečno v Celovec k rodbini svojega oficirja. — Novi ranjenci v Ljubljani. Včeraj zjutraj so pripeljali v Ljubljano zopet 62 ranjencev, zvečer pa 10, danes zjutraj 28. Transport ranjencev, ki je bil napovedan z? soboto ponoči, je bil odpovedan. Med ranjenci, od katerih so nekateri težko ranjeni, je precej Slovencev. Ranjen je tudi rezervni praporščak 97. peš-polka Karel F a v a i iz Spodnje Šiške. Ustrelien je v nogo in je v domači oskrbi. — Prosi S9 srajc. Za ranjenco v bolnicah se rabi ogromno števile srajc. Deželno in gospejno pomožno društvo rudečega križa za Kranjsko prosi vse moške, da naj od svoje zaloge darujejo jedno nočno srajco za ranjence. Sraice naj se blagovolijo oddati v Alojzijevišču, Poljanska cesta štev. 3, I. nadstropje, srednja dvorana, od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. 5. ure popoldne. — Časnike za bolne vojeke. V tukajšne bolnice so bili pripeljani ranjeni častniki in moštvo vseh avstrijskih narodnosti. Zato je želeti, da bi dobili iz svojih krajev časopise, iz katerih bi izvedeli novice iz domovine. Zato prosimo lepo vse ljubljanske naročnike časopisov, naj blagovolijo dnevnike, ilustrovane in humoristične časopise oddati na določenih mestih, da se jih odda nato ranjencem. Za zbiranje časopisov v raznih mestnih okrajih so se ponudili sledeči gospodje trgovci: Stari trg: Fr. Trdina; Glavni trg: Robert Kolman, A. Krisper; Stritarjeva ulica: M. Regorschek, Anton Schuster; Prešernova ulica: Gričar & Mejač in I. Fabian; Šelenburgova ulica: Anton Stacul; Dunajska cesta: Avg. Agnola, Kari Holzer, kavarna Evropa, Kaffe Casino in kavarna Union. — Za „Rdeči križ". Učiteljstvo na petrazredni ljudski šoli v Petrovčah je sklenilo za časa vojne 2° 0 mesečnih prejemkov darovati »Rdečemu križu". — Nemško gledališče v Ljubljani ne bo v letošnji sezoni imelo nobenih predstav. Poroka. Dne 12. septembra se je poročil gospod Karel Kune, c. kr. profesor v Novem mestu, z gospodično Mimico Kaligarjevo. — Čestitamo! Brata okradet. Brezposelni delavec, 26Ietni Ciril Kordež iz Šent Jurja je s tovarišem Lovrencem Drmoto iz Stare Loke, vlomil v stanovanje svojega lastnega brata, poklicanega k vojakom, in pokradel več stvari. Drmoto so že zaprli. Vlom. Maks Rozman iz Ljubljane in Florijan Verhunc iz Železnikov sta blizu Radovljice vlomila v kmet-sko hišo in ukradla hranilno knjižico, glasečo se na več tisoč kron, ter 25 K gotovine. Posestnica ju ;e prepodila. Na begu sta vrgla hranilno knjižico proč. Ko sta se hotela tatova odpeljati iz Boh. Bistrice, so ju orožniki prijeli. Posredovanje spodnještajerskih slovenskih poslancev. Mariborska »Straža« poroča: »Prejšnji teden so vsi poslanci S. K. Z. temeljito pojasnili položaj na Spodnjem Štajerskem pri vseh civilnih m vojaških oblastih v Gradcu In sicer z uspehom, ki je imel takoj dobre posledice. Tudi centralno vlado je poslanec dr. Jankovič že prejšnji teden informiral. Te dni pa sta poslanec dr. Šusteršič in dr. Benkovič posredovala na Dunaju pri vseh merodajmh civilnih in vojaških centralnih uradih ter podala točno sliko o pravih razmerah na Spodnjem Štajerskem in Koroškem. Začetek poduka na spodnještajerskih srednjih šolah. Kedaj se prične poduk na gimnazijah v Celju in Mariboru, še ni ničesar določenega. Glede mariborske realke poroča »Marburger Zeitung«, da se utegne poduk pričeti med 9. in 16. oktobrom. Drobne novice s Štajerskega. Shod štajerskih gostilničarjev v Mariboru, ki bi se imel vršiti dne 20. in 21. oktobra, je odpovedan. — C i g a n i so se pojavili v mnogih spodnještajerskih krajih. Ker tvorijo cigani za kraje, v katerih so se vgnjezdili, veliko nadlogo, bi naj storila županstva vse, da se jih zopet odpravi. Orožništvo jim bo šlo pri tem gotovo na roke. — Na V i d m u se je po namestniškj odredbi ustanovila orožniška ekspozitura. — V pokoj stopi postajni nadzornik v Klein Reiflingu Henrik Ratej. Poročil se je v Trstu gosp. Milan V a š i č z gospodično Valerijo V a -t o v č e v o iz znane narodne rodbine tržaške. Slovenska knjigarna v Trstu. Gosp. Jakob Stoka je otvoril v Trstu v ulici Molino piecolo št. 19 (tik kavarne Nuova York) knjigarno s trgovino papirja. V Pulju je v soboto umrl tamkajšnji davčni upravitelj Valentin C v e c k. Opravljal je 20 let službo pri davčnem referatu v Pulju. Zagrebška opera. Iz Zagreba se nam piše: Hrvatsko narodno gledali-čše je eno izmed onih redkih, ki prireja tudi v sedanjih težavnih časih redne predstave. Drama in opera ste na višini. Posebno zanimanje je vzbudilo gostovanje gospe Pavle Kramerjeve-Trauttnerjeve, ki je v četrtek nastopila v naslovni vlogi Thomasove opere »Mignon«. Gospa Kramerjeva, nekdanji ljubljenec zagrebške operne publike, se je bila po svoji možitvi pred tremi leti odrekla umetniški karijeri. Tem večjo senzacijo je vzbudil njen ponovni nastop: njen glas je pridobil na moči in si ohranil vso nekdanjo milino, umetniško pojmovanje vloge se je še poglobilo. Publika je sprejela umetnico z nenavadno prisrčnostjo ter ji prirejala med igro opetovane ovacije, kritika jo je pozdravila kot »našo Mignon«, ki je Zagrebu po dolgem presledku zopet pričarala vse miline sentimentalne francoske opere. Na splošno zahtevo se bo »Mignon« z go. Kramerjevo ponovila. Intendantura se trudi privezati odlično umetnico vsaj kot gosta na zagrebško opero. V Zagreb so pripeljali 60 srbskih ujetnikov, največ četašev, ki so bili ujeti pri ^Mitrovici, nekateri pa tudi v Bosni. Četaši so zelo izmučeni in izstradani. Večja množica, ki je spremljala ta transport, je demonstrirala proti Srbiji in proti srbskemu kralju. V Budimpešto so pripeljali 16 ruskih topov, zavojevanih na gališko-ruskih bojiščih ter jih razstavili pred parlamentom, kjer si jih je ogledala velikanska množica. Poslanec Vaclav Kotlar — zblaznel. Češki agrarni poslanec Vaclav Kotlar. zasiopnik okraja Melnik-Mlada Boleslava je zblaznel. Morali so ga internirati. Kotlar je dobro znan tudi v mnogih slovenskih krogih. Njegova pred par leti umrla soproga je bila Slovenka. Za dijake. Naslovi dijaških stanovanj se dobe v upravništvu »Slov. Naroda«. Razne stvari. * 300.000 kron za poročne pr-stane. Dozdaj so vlili za dunajsko družbo Srebrnega križa iz poročnih prstanov 197 kg zlata in 186 kg srebra, kar znači 300.000 kron. Razen-tega so dobili več tisoč zlatih novcev in kolajn ni mnogo lišpa. Vse to bodo pa pozneje vnovičili. * Sedem francoskih duhovnikov aretiranih v Krakovu. »Naprzod« poroča: V tukajšnjem karmelitskem samostanu so že delj časa francoski duhovniki, ki so prišli iz Francije. Policija je izvršila v samostanu revizijo, aretirala sedem francoskih duhovnikov ter jih izročila vojaški oblasti. * Nemci Iz Palestine In Sirije. Kakih 250 Nemcev iz Palestine in Sirije se je vrnilo v Monakovo in druga nemška mesta. Med njimi ie mnogo prostovoljcev. Potovali so kake tri tedne. Peljali so se čez Adano po bagdadski železnici, tri dni so šli tudi peš. Tako so prišli v Carigrad. Od tam so šli čez Bolgarsko, Romunsko m Avstro-Ogrsko. * Red nad vse, to je menda res vodilno načelo v Nemčiji, Zdaj je Nemčija zapletena v vojno z Rusijo, Francijo in z Anglijo, vojna na življenje in na smrt je to, a še v teh težkih in hudih časih vlada tam vzoren red, da se vrše celo — volitve. Na VVurttemberškem je bila pred kratkim nadomestna državnozbor-ska volitev, seda] je pa razpisana 217. itev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 14. septembra 1914. Stran S. druga nadomestna volitev v Karls- ruhe-u. * O soprogi preztdenta francoske republike, gospe Poincarejevl, trde nemški listi, da ie po materi nemškega pokoljenja. Njena mati le bila baje hči monakovskega dvornega muzika Mosbauerja, ki je umrl 1. 1840., ter se je poročila z italijanskim slikanem Benuceijem. Ko je bil ta kot udeležnik pariške komune ustreljen, je prišla njegova vdova večkrat na Bavarsko k svojemu bratu, okrajnemu geometru Mosbauerju, pri katerem se je tudi sedanja gospa Poin-care leta 1881. mudila nekaj mesecev, da bi se nemško naučila. * Odlikovanje generalov Auffen-feerga in Dankla. Poročali smo že, da sta dobila generala Auffenberg in Pankl velik križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo. V uradnem še-matizmu ni bilo sedaj nobenega ime-telja tega odlikovanja. Vojna dekoracija pri redovih je tisti znak, ki kaže, da si je nositelj pridobil red v boju s sovražnikom. Take določbe imajo tudi na Nemškem, na Ruskem, na Švedskem itd. Pri nas je vojna dekoracija lovorjev venec. Nosi se red sam na širokem traku, nad katerim ie lovorjev venec. Generala Kohn-feld in Albori imata pač tudi veliki križec Leopoldovega reda, pa samo vojno dekoracijo komanderskega križca tcea reda. Bogastvo Evrope. Denarno vprašanje so v sedanjih vojnih časih iste važnosti, kakor vprašanje obo-roženja in pripravljenosti evropskih armad. Puh vojaštva, modernost orožja in zadostni zakladi zlata so v vojnem času za vsako državo trije najmogočnejši faktorji. Tudi pri skle-paniu miru bo igralo denarno vprašanje veliko vlogo, kadar bo šlo za vojne odškodnine, ki bodo šle v milijarde. Statistični podatki kažejo, da so imele evropske države v svojih bankah 14.565 milijonov kovanega zlata. Vrednost kovanega denarja sploh je znašala 17.083 milijonov, bankovcev so imele evropske države koncem leta 1913. v prometu za J5.^r>3 miliionov, torej za S milijard 312 nii;;:'>nr»v frankov več kakor kovanega denarja. * Šestnajsta. Miinchner Nach-riehten poročajo: V bolnici leži ranjenec, kateremu čez dan dobro streho izvežnane strežajke Rdečega križa. Prihajajo pa tudi dobrodelne dume, ki hočeio tudi pokazati svojo dobro voljo. Napravile so že mnogo dobrega, *ako, da je nemogoče pre- redati jim vstop. Ena izmed nj:h istopi k postelji ranjenca, kateremu so zdravniki predvsem predpisali mir, ter pa vrraša: »Ali vam morem s čim postreči?- — Ne. hvala!- — Ui vam naj vsaj obraz omijem z je-s;hom?< ponuja dama. Naj bo!« odgovori ranjenec. Dama vzame Dri-pravljeno gobo, namoči jo v vodi z jesihem ter mu otre obraz, kakor so io naučii!. Ali še kaj želite?« Dobrosrčni Bavarec se ne more več zdržati in pravi: » Veste, nisem vam tel kaziti veselja, toda vi ste že šestnajsta, ki me je danes tako umila.* Starost znamenitih vojskovođa. Sedanji nemški vojskovodje so preje] v letih. General Kluck, ki proti Angležem, je 68 let r: saksonski general Kausen in pr: general Hindenburg, ki je porazil Ruse v vzhodni Pruski, sta po f>7 let stara; general Emmich, ki je zavojeval Ličge, je 65 let star in biv-i vr]r: minister general Heringen 64 let. V pruski armadi so skoro vedno večovali le starejši generali. Feldmarsal Derflinger je bil 69 let star, ko je zmagal pri Fehrbellinu. knez Leopold Anhalt-Dessau je bil let star, ko je zmagal pri Kessel-dorfu in Feldmarsal Schwerin je bil 73 let ^tar, ko je zmagal pri Pragi in z o v roki padel. Princ Evgen je bil že 72 le* star, ko se ie z odlič-■n ::*rmi potezami ubranil sovražnika in maršal Bliicher je bil ce!o 81 let star, ko je premagal Napoleona. Oče Radecky je bil že 71 let star, ko je prevzel poveljstvo velike armade in Moltke je bil 66 let star, ko je I. 1*70. peljal nemške armade proti Francih". * Zaplenjeni top se sprožil. V el-zaškem mestu Milfort se je dogodil čuden slučaj: Prišel je tja vlak, ki je vozil z bojišča zaplenjene stvari, med niini tudi dva francoska topa, ki so ju Francozi, ko so izpremenili svojo fronto, pustili na mestu. Te zaplenjene stvari so peljali na Badensko, da jih tam javno razstavijo v Karlsruhe. V tovornem vozu, v katerem sta bila oba topa, je bilo tudi več lahko ranjenih vojakov, ki so se vračali domov. Ko se je vlak ustavil v Milfor-tu, so tako hitro ustavili vlak, da sta oba topa zadela drug ob drugega. Obenem pa je nastala grozna eksplozija. Ko se je dim razkadil, so železniški uslužbenci opazili, da se z enega topa kadi in da se dva ranjenca, ki sta se vozila v tem vozu, valjata v krvi.Oba sta imela odtrgani glavi.Dognali so, da je bil en top nabit in da se je sam sprožil vslcd pretresa. Ker je bil tudi drurf top Mbit, so ga na kolodvoru izstrelili, 4a bi se pri nadaljnem transport« ne zgodila nova nesreča. Streli so povzročili v Milortu velik strah. Vsi so mislili, da so se približali Francozi. Nekateri prebivalci so pobegnili iz mesta. Sele ko se je izvedelo, kaj pomenjajo streli, so se ljudje vrnili domov. Brzojavna poročil*. Anglija se boli svojih indijskih mofaa-medancev. Frankobrod, 13. sept. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Med Bagdadom in Basro vozeča angleška paroplovna proga Lynch je ustavila promet. Ravno tako je Anglija ustavila promet iz Basre v Bombaj. Temu angleškemu koraku je pripisovati, ker se sicer ni bilo bati motenja prometa na teh donosnih progah, samo tendenco, da podvežejo živahni promet s Turčiio, ki provzroča med prebivalstvom vedno večje razburjenje. Padec Maubeuge. Berolin, 14. septembra. (Kor. urad.) K zavzetju trdnjave Maubeuge poroča vojni poročevalec »Berliner Tagblatta« iz vojnega glavnega taborišča: Prvič v tej vojni je šlo za to zavzeti francosko trdnjavo, ki je imela daleč naprej postavljene forte in med njimi močne utrdbe, do katerih je imel mnogo zaupanja. Te utrdbe med fort: so obstojale v močno ojačen , okopih in strelskih jarkih, v številnih jamah, v žičnih ograjah, globoko v zemljo zakopanih baterijah in zlasti v močni mobilni artiljeriji. Razen tega je sodeloval na severovzhodni fronti oklopni vlak. Sest fortov in sedem utrdb med torti je bilo zavojevati. Verdun in Amvverpen sta enako utrjena. Padec Maubeuga je dokaz, da se tudi od Francozov tako zelo upoštevane utrdbe med forti niso mogle dolgo ustavljati naši težki artiljeriji. Med vjetimi smo dobili v našo žalost samo 120 Angležev, mladih fantov od I*—2o let. Zahvala francoskih ranjencev Nemcem. Berolin. 14 septembra. (Kor. urad.) Iz Pforzheima poročajo, da so Čutili v lazaretu se nahniajoči francoski ranjenci potrebo, izreči upravi zahvalo za način njih preskrbe in le-čenja. V tem pismu pravijo med drugim: Neki tovariš, ki leži kljub vsej skr^ na smrtni postelji, prosi, da naj bo njegova zadnja beseda beseda zahvale in priznanja za velikodušnost nemškega naroda in za način, kako postopa celo proti ramenim sovražnikom. Z južnovzhodnjesa bojišča. V zagrebškem »Hrvatu« čitamo te-Ie cenzurirane brzojavke: Mitrovica, 11. septembra. Nedeljski bombardma srbske artilerije ni napravil v mestu mnogo škode. Nekaj hiš ie razrušenih. Od javnih poslopij so poškodovana mestna hiša, poštni urad, sodnijsko poslopje, katoliška cerkev, carinarnica. Srbski dom in policijsko poslopje. Predsta-vitelji oblasti z blagajnami so se umaknili v Calmo. * * ■ Hmelj. Žatec, 12. septembra. Tu in v okolici je povpraševanje nekoliko čebelo. — Cene ni^o padle; plačuje se 80 do 106 K za 50 kg. Norimbarg. 1?. septembra. Do-voženih 1200, prodanih 700 bal. Kupčija in cene nespremenjene. VI. zaznamek prispevkov, k) so jfh vposlaf! c. kr. deželnemu predsedstvu naslednji darovalci: a) V prid društva »Rdeči križ«: Posojilnica v Črnomlju 100 K; Potočnik Alojzij in Ignac, gostilničarja v Gradacu 10 K; občinski zastop Do-bliče 50 K; zbirka Stevo Vrlenica ml., Bojanci 63 K 30 v; zbirka Matevža Petrovčič, Vranoviče 14 K 20 vin.; Toplak Fran, Gradac 4 K; Obrtna zadruga v ČrnomMu K0 K; zbirka med uslužbenci c. kr. želez- ■Hken obratnega urada 202 K 68 v; ■radnittvo okrajnega glavarstva LJubljana 36 K; Mestna hranilnica v Kamniku 100 K; zbirka okrajnega glavarstva v Kamniku in sicer: Me-Jač Andrej v Kapljavasi 50 K; občina Blagovica 66 K; župni urad v Mengšu 94 K; krajevno društvo »Rdečega križa«, Domžale 100 K; krajevno društvo »Rdečega križa«, Depaljavas 20 Ki občina Podhruško 39 K; občina Blagovica 34 K; občina Crešnje-vec 7 K; Mrak Josip v Podgorju 5 kron; Kurzthaler Ivan v Domžalah 10 K; Kurzthaler Josipina v Domžalah 10 K; v manjših zneskih skupaj 66 K 02 v; Kasinoverein v Ljubljani 50 K; Zbirka okrajnega glavarstva Ljubljana in sicer: Zbirka župnega urada Dobrova 183 K 30 v; zbirka županstva v Črnučah 50 K; zbirka župnega urada na Jezici 150 K; zbirka občine Horjul 100 K; zbirka občine Zgornja Šiška 39 K 50 v; zbirka župnega ura .'a v Lipoglavem 100 K; zbirka županstva Brezovica 100 K; zbirka županstva Slivnica 150 K; zbirka županstva Preserje 20 K 40 v; Gombač Fran, kletarski nadzornik 25 K; preplačilo vojnih kokard 1 K 67 v; skupaj 2101 K 07 v: prištevši prejšnjih zaznamkov 15.218 K 18 v, torej skupai 17.319 K 25 v; Zurc Iv., trgovec v Semiču 1 zavoi 89*3 m bombaževine. b) Za družine v vojno službo vpoklicanih: Zbirka med uslužbenci c. kr. železniškega obratnega urada 325 K 72 v; Mestna hranilnica v Kamniku 100 K; Zadruga krojačev, klobučarjev, rokovičarjev in krznar-jev v Ljubljani 100 K; Bela, Marija, Feri in Kari Daublebskv v Moravčah 15 K; Pavel Zhuber pl. Okrog, Soteska 5 K; C. Rudesch, notar v Radovljici 5 K; Kasinoverein v Ljubljani 50 K; preplačilo vojnih kokard 1 K 66 v, skupaj 602 K 38 v, prištevši vsote prejšnjih zaznamkov 505 K 84 vin., torej skupaj 1103 K 22 v. c) Za vojni cskrbnlški sklad: Zbirka okrajnega glavarstva Kamnik in sicer: Zbirka občine Motnik 43 K, Mejač Andrej, Kaplja vas 20 K; zbirka občine Smarca 13 K 76 v; Gerčar Marija, Dragomelj 5 K; Bolta Ivan, Dragomelj 5 K; Cad Anton, Dragomelj 5 K; Banko Ivan, Dragomelj 5 K: Lukan Fran. Dragomelj 5 kron; občina Gojzd 10 K; v manjših zneskih skupaj 64 K 32 v; uradni-štvo okrajnega glavarstva Ljubljana 27 K; Mestna hranilnica v Kamniku 50 K; županstvo Dole 20 K; preplačilo vojnih kokard 1 K 67 v, skupaj 274 K 75 v, prištevši vsote prejšnjih zaznamkov 3734 K 22 v, torej skupaj 4008 K 97 v. Darila „Rdečemu križu". Deželno in gospejno pomoćno društvo Rdečega križa za Kranjsko za Rdeči križ: Gospa Jurman 2 K; Pavel Friedl. stud. gvmn. 7 K: Vodstvo 8razredne deške in 8razredne dekliške cesarja Franca Jožefa I. ljudske šole v Spodnji Šiški 12 K (in sicer a 1 K so darovali: Cerar Marija, Hubad Serafina, Kosca Ana, Pišlar Berta, Vencajz Milena, Lončar Fran; 2 K Lavtižar Fran); dr. Demeter vitez Bleivveis, de/elni sanitetni nadzornik 24 K, (in sicer: od mesečnih prispevkov a 10 kron, za dobo vojske, pro avgust in september, in članarino 4 K pro 1914) Terezija Planine, Brod pošta Radna 20 K; Zbirka vasi Klenik pri Sv. Petru na Krasu: župni urad Št. Lam-bert, pošta Saval38 K 21 v (in sicer: Cuderman Josip 10 K: Hiršman Ana 5 K: Neža Vouišek 5 K; Franja Cerar 20 K; zbirke v župniji in sicer: Anton Grošelj 12 K 40 v; Fran Pav-šek 3 K: Ivan Vozel 16 K 90 v; Fr. Obera 9 K 57 v, I. Cuderman 19 K 84 v, A. Hiršman 20 K 70 v, drugi prispevki 15 K 80 v); Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani 50 K: Rezika Kenda v Cerknem, srebrno verižico z obeski; Uršula Krem^ir v Mostah, po gospe dr. Peganovi zbirko 45 K 90 v; Klementina Vončina 5 K; Anton Poljane, Gor. Krka pri Krki, zbirko 30 K (in sicer: An*on Poljane 8 K 10 v, Anton Hočevar 4 K, Anica Magovac 2 K, Franja Ur-šič 2 K, Jera Zaman 2 K, Ivan Uršič 1 K, Ivan Zelnikar 1 K, Terezija Za-bukovec 1 K, Fran Kastelic 1 K, Anton Zabukovec 1 K. Terezija Kalan 1 K, Anton Vodeč 1 K, Katarina Zaje 1 K, Fran Godec 1 K, Damjan Zupane 1 K, Marija Koščak 1 K, Jožefa Meglic 50 v, Franca Podržaj 40 v). Poštni urad Medija-Izlake, kot mesečni prispevek pro september, za časa vojske 2 K; Ignacij Gorenc, Jarše pri Mengšu 25 K.

akrMum. Kupni« in prodaja vredaostao papirje (rente, zastavna plava, delnice, srečke Itd.) — Vslnte In devize. — PresMse =^= k vsem žrebanjem. == Sprejeme vloge aa hranilne kjlllce ter aa žiro la tekočI ravan. » Obrestevanje od dne vložitve do dne dviga. kontni davek pisca sanka Is svojega. Eskompttrsi menice, devize in lektore. — Severovsnlo vredn* papirjev proti knrznl IzgnbL — Revizija žrebanja srečk brezplačno. — Remboors-krodltL = Borzna naročila. — ukaso. =