DEMOKRACIJA Leto III. - Štev. 25 Trst - Gorica 11. junija 1949 Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22 II - tel. 62-75 Uprava: Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 65 (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 9-IS127. Izhaja vsak petek Odkriti in skriti nameni JUTRI bosta slovenski volivec in volivka stopila pred volivno komisijo, da oddasta svoj glas in da s tem izrečeta svojo odločitev. V tem zadnem trenutku jima ne bomo govorili kot ena izmed slovenskih strank, temveč enostavno kot pripadniki slovenskega naroda, čigar interesi so glavno vodilo na-. šega dela. Opozoriti ju hočemo samo na tisto, kar mora biti vsem Slovencem, Hrvatom in Srbom tržaškega ozemlja skupno, ne glede na politične skupine, katerim pripadajo. Za nas Slovence predstavlja v danih krajevnih in gospodarskih okoliščinah samostojnost Tržaškega ozemlja nedvomno najboljšo rešitev. Zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da pripomoremo k ohranitvi in uresn;čitvi te rešitve. Volitve, ki so pred nami, predstavljajo v tem pogledu odločilen mejnik. Dve veliki skupini strank se borita za oblast v našem mestu in na našem ozemlju: italijanski iredentizem in rdeči kominformizem. Zato bodo volitve povedale svetu, ne samo, ali je Trst obrnil svoj pogled k vzhodu ali zapadu, temveč tudi kakšno je naziranje Tržačanov o njegovi samostojnosti. Da bi pa tak volivni odgovor pripomogel k rešitvi tržaškega vprašanja v italijanskem smislu, mora biti jasen. Vsak volivni rezultat, kjer bi manj kot 80 odstotkov glasovalo za zahteve iredentističnih strank, bo preslaboten, da bi se na njegovi osnovi lahko zahtevalo izpremembo mirovne pogodbe. Tega se zavedajo tudi politične stranke, ki jim je pri srcu povratek v okvir italijanske države. Prepričane, da na odkrit progran| ne bi dobile potrebne večine in dovolj močnega votivnega rezultata, so si zavestno ali podzavestno porazdelile svoje vloge. Italijanski iredentisti z »Demo-crazio Cristiano« na čelu so odkrito proglasili svoje namene. To so večifioma stranke srednjega sloja in uradništva, stranke vlade in oblasti. Nihče jim ne zamerja njihove odkrite besede. Toda-na Slovencih in Hrvatih je, da se ne puste preslepiti z raznimi idejami, posebno pa ne z idejo krščanstva in vere, ki je daleč vzvišena nad vso politično borbo. Današnja politična borba v Trstu ima prvenstveno političen pomen. V kolikor vežejo nekoga verski razlogi celo na političnem polju, potem ne sme pozabiti, da ima tudi na Narodni listi ljudi, ki so zvesti katoličani in verniki. Naj bodo vzroki kakršni koli, noben Slovenec ne more glasovati za stranke, ki so javno izjavile in pokazale, da si žele povratek časov, podobnih onim, ki smo jih komaj preživeli. Tako glasovanje bi bilo narodno izdajstvo! Kominformistični tabor pa si je izbral drugo taktiko. Spretno je izrabil sadove komunistične propagande, ki jo je med naš narod tako vneto sejala prej vsemogočna Titovska klika in je požel to, kar je seme rodilo. Ker se pa boji, da bi se ovčice prezgodaj zavedle, v kateri hlevček jih namerava peljati, razsipa z obrabljenimi revolucionarnimi frazami, ki so tako prijetne praznim glavam njegovih ovčic, ker so tako podobne klicem njihovega dovčerajšnjega pastirja.. V vprašanju mednarodne bodočnosti Trsta pa je ta tabor navidezno ostal zvest mirovni pogodbi. Toda, slovenski delavec, zavedaj se: NAVIDEZNO! Cim bodo razmere dopustile, ko ne bodo več potrebne varljive laži in obljube, takrat bomo namreč tudi iz komin-formističnega tabora slišali pravi glas. Takrat bodo v posmeh vsem votivnim geslom tudi kominformistični glasovi vrženi na tehtnico, ki naj odloči v prilog italijanstvu Trsta. Eden postopa odkrito, drugi skrito. Eden lovi ljudi z načeli, narodnimi čustvi, drugi s prevaro. Toda obema tema dvema taboroma je končni smoter eden in isti, na nobenega se Slovenec ali Slovenka ne moreta zanesti, da bo spoštoval, kje pa šele čuval in razvijal njihove narodne interese. Slovenec in Slovenka, ne nasedajta! Ne dajajta svojih glasov strankam, ki so odkrito izjavile, da so proti samostojnosti Trsta, ker so s tem tudi proti vama! Kar poglejte, kakšeti je položaj Slovenca v Trstu, kjer imajo te stranke v svojih rokah samo nižjo oblast, pa boste lahko ugotovili, kako bi bilo, ako jim daste v roke vso oblast! Ne dajajte svojih glasov rdečim agitatorjem, za katere veste, kje (Dalje na drugi strani) Naši narodni sovražniki mečejo vse Slovence v en koš. Zato voii slovensko! Dokažimo jim, da smo vsi res samo Slovenci!*^ Pismo tržaškim slovenskim volivcem prvakov Slovenske demokratske zveze ilgneletta in Vesela Pismo dr. Josipa Agneletta predsednika SDZ Slovenci in Slovenke Kot nosilec edine Slovenske narodne liste, Vas prosim, da ne zamerite, ako nismo mogli povsod priti in Vam iz oči v oči povedati, kaj je smoter našega slovenskega demokratskega gibanja. Storili pa smo s požrtvovalnim delom več,' skuša celo s ponarejenimi pismi begati naš narod. Nase dvoletno neustrašeno delo Vam je porok, da je bil, je in ostane naš najvišji smoter: blaginja vseh stanov našega naroda, obiamba njegovih pravic, obramba •vere, svoboda človeka in ohranitev Samostojnega tržaškega ozemlja. 1 Temu smotru bom ostal zvest in za ta smoter se bom boril z vsemi svojimi močmi, ako me Vaše zaupanje izvoli v občinski svet. Trst, 10. junija 1949. dr. Josip AGNELETTO Dr. Fran Vesel Pridružil sem se prijateljem, s katerimi smo v najožjem krogu zasnovali gibanje Slovenske demokratske zveze. Naša želja je bila samo ena: odvrniti naš narod od nevarnega komunistično - titovskega eksperimenta, v katerega se je tako slepo vrgel v teku zadnjih let vojne, pokazati temu narodu, kje mora iskati prave korenine svojega delovanja in politike. Tržačani, posebno primorski Slovenci imamo svojo politično pre- te. Toda tudi izven tega je težko umiriti vseh strasti, ki ji hje ta strašna vojna razplamtela, težko je prilagoditi naši okolici vse one vplive, ki so jih k nam zanesla preseljevanja zadnjih let. Kljub temu pa sem trdno prepričan, da se nahajamo na pravi poti. Razmah našega pokreta, simpatije, s katerimi ga naš narod pozdravlja, potrjujejo pravilnost našega stališča: v Trstu moramo biti prvenstveno Slovenci, prosti vplivov s katere teklost in iz te preteklosti moramo ! koli meje, živeti in delovati mora- Pismo dr. Frana Vesela tajnika SDZ graditi našo novo narodno stavbo, ako želimo uspevati v bodočnosti. Popolna narodna sloga, izključitev kakršnega koli ceplenja naših narodnih sil, ki bi bilo za nas kot manjšino vedno usodno, je bilo o-snovno načelo našega javnega življenja v preteklosti. To popolno slogo, to širokogrudnost in medsebojno razumevanje želimo uresničiti z našim pokretom Slovenske demokratske zveze. Brez naše sloge in skupnosti vseh tistih bitnih problemih našega obstanka nas bodo sovražniki vedno zapostavljali in omalovaževali. Prepričan sem bil, da bo ta pot posuta s trnjem in polna težkih ovir. Videl sem, da je tako strpnost mo skupno kot en mož, kljub morebitnim nazorskim razlikam. Samo tej svoji strnjenosti in enotnosti se mora zahvaliti ta peščica Slovencev, da se je do danes lahko ohranila v tem tako izpostavljenem severnem kotičku Adrije. Samo tako strnjena bo lahko živela in proevi-tala v bodočnosti! Svojim volivcem ne morem reči drugega, kot da bom tej naši primorski politični stvarnosti ostal zvest tudi v bodoče, pa naj se zgodi kar koli. Prevzel sem na svoje rame križ, ki ga je poklican prevzeti vsak zaveden slovenski izobraženec in nosil ga bom zvesto do konca, hrabro in vztrajno, kot nam je to s svojim svetlim primerom nemogoče doseči pri vseh onih, ki j pokazal naš nepozabni Andrej Ur-prisegajo na edino zveličavnost j šič, prva žrtev, ki jo je usoda po- Dr. Josip Agneletto kot so nam dopuščala naša skromna sredstva in moči. Vsak Slovenec in Slovenka ve, kako ima voliti, da ne izda svojega jezika in svoje krvi! Nam ne gre za število mandatov, marveč zato, da ne bo noben slovenski glas pomagal kovati verig za našo bodočo sužnost! . Kričeča propaganda naših nasprotnikov naj vas ne moti. Posebno ne nasedajte podli propagandi komunistične Titove klike, ki Volivcem! Nikdar se nisem nameraval ba-viti s politiko. Vsa moja leta so potekala v mirnem strokovnem delu in v ozkem rodbinskem ter prijate.)jskem krogu, Radevolifi sepv prepuščal vodstvo ufeode našega naroda drugim bolj poklicanim. 2q-lja po varljivih javnih uspehih ni nikdar vznemirjala mojega srca. Toda doživel sem drugo svetovno vojno, dočakal sem njene posledice. Spoznal sem, da se v pomanjkanju poštenih povzpenjajo na vodilna mesta ljudje, ki nanja ne spadajo. Mnogi sposobni so obnemogli ali pa z gnusom zapustili javno udejstvovanje. Tudi v meni je bila živa težnja, da bi ostal to, kar sem bil, navaden, samo svojemu poslu posvečeni zasebnik. A uvidel sem, da bi to pomenilo beg. Po vsej nesreči, ki so jo priklicali razni karijeristi in nasilneži nad naš narod, bi vsako pasivno zadržanje bilo še huj(ša napaka, kot pa je bila ona, ko 'je dober del našega meščanstva in izobraženstva s svojim odmikanjem od odgovor-• nosti.'ta ttavarneg*' ,taT«e-g&",wdej- )• • stvovanja pripomogel, da so mladi in takrat Še neizkušeni komunistični terofisti s tako lahkoto u-klenili naš narod v težke okove njegove današnje usode. Ako se s politiko ne bavijo poštenjaki, potem jo vzamejo v svoje roke pokvarjenci. Zavedal sem se tega. In ker sem povsod videl nesrečo, nejevoljo, a tudi mnogo strahu, sem se odločil. Vedel sem namreč, da bi svoji vesti kot slovenski in primorski izobraženec v bodočnosti težko iskal opravičila, ako bi ne napravil vse, kar je v moji skromni moči, da odvrnem naš narod od usode, proti kateri je drvel. svojih programov in nezmotljivost svojih voditeljev. Zalo je bilo nujno, da iščemo rešitev izven okvira avoritarne - komus nizmom prežete Osvobodilne fron- stavila na žrtvenik prebujajoče se slovenske zavednosti in demokracije na Primorskem. Trst, 10. 6. 1949. dr. Fran VESEL odločitve Jutri, 12. junija, čez štiriindvai- j meti in za kupovanje duš. Poslali set ur. bodo vsi prebivalci svobod- j so v Trst vse svoje politične zveznega Trsta, zlasti pa tržaški Slo- de ter izkoristili vsa moralna in KAKO VOLIŠ? 4444444 « 4444 4M44«* 44-4-4 444 444444*4444 4 * • 444M44444MM44444 4 4 VI t < t«« K IM m 4444444-44444M «ff 4.4 •» tt »%m«m444* m * 4MM444 %% VM 44M4 1 • 44 »VIM 4< 444M« 41 1 «t t M« < « «1« 1«M « 44M 4 M 4 44 '*-4/4« 444444M44444 #44444 4 4 W MM M< 44444444444444 M«444M««M41MM« 4 MM4444444M4444444444 M 1 14MM »M444444 %tMMM»4M»4M4»4MMM 4%M4 SVOJO ZEMLJO POPOLNO SVO-| BODO; DA NE MARAMO NIKDAR VEC POD NOBEN TUJI JAREM; i DA HOČEMO TUKAJ U2IVATI VSE PRAVICE, KI NAM KOT LJUDEM IN KOT SLOVENCEM GREDO; DA SMO SVOBODNI IN DEMOKRATIČNI LJUDJE TER NASPROTNIKI VSAKEGA, ZLASTI RDEČEGA TOTALITARIZMA, KI HOČEMO IMETI ENAKOPRAVNO MESTO V DRUŽINI SVOBODNIH NARODOV SVETA. Naši nasprotniki na levici in desnici, internacionalci in italijanski šovinisti se usodnega pomena jutrišnjih volitev dobro zavedajo. Vrgli so milijarde ljudskega denarja za zaslepljevanje zdrave pa- nemoralna sredstva, da bi tržaško ljudstvo zaslepili, da bi pod vtisom grmeče propagande potrdilo njihove cilje in naklepe. Ce komu, potem morajo ta zagrizena prizadevanja za osvojitev Trsta odpreti oči nam Slovencem, da se bomo do dna zavedali, kaj pomenijo jutrišnje volitve za nas in za naše potomce. Dal^nja in bližja preteklost nas učita, da moremo tukaj žiyeti samo kot Slovenci. Kot Slovenci pa bomo lahko živeli le, če bomo uživali svobodo, ki nam bo jamčila obstanek kot ljudem, kot narodu in kot posameznikom, To svobodo bomo imeli samo, če jo bomo sami hoteli in če bomo voljo do nje odločno in glasno izpovedali. Edina možnost za to so volitve, ki se jih moramo zaradi tega VSI UDELEŽITI in pri njih VOLITI SLOVENSKO! Ce hočemo, da nam bo svet kaj dal, nas mora najprej spoznati in zvedeti, kaj hočemo. Nihče ne prejme v življenju ničesar, česar sam ne zahteva. Tako tudi nam ne bo navrženo nič, česar si ne bomo sami priborili. Jutrišnje volitve so prilika, da sliši nas glas, našo voljo in naše zahteve ves svet. Vsak slovenski glas, oddan za edino, slovensko listo, SLOVENSKO NARODNO LISTO, bo pomagal v svetu izpodbijati zmotno prepričanje, da je Trst samo italijanski in da zaradi tega spada tja, kjer ni nikoli v tisočletni zgodovini bil. Pri jutrišnjih volitvah moramo Slovenci to veliko laž razkrinkati in svetu razodeti resnico o Trstu in o sebi. To je naša zgodovinska naloga, katero moramo izpolniti, če, nočemo, da nas bodo zanamci sodili kot bojazljivce in izdajalce. Gre za našo pravico, za našo bodočnost, za naš kruh in za našo čast. Kdor ne pojde volit, ali kdor ne bo VOLIL SLOVENSKO, ni samo bojazljivec, marveč Slovenec brez časti in izdajalec! Zaradi vsega tega velja za nas jutri, ob uri velike odločitve, samo eno: KDOR JE SLOVENEC, POJDE VOLIT! KDOR JE SLOVENEC, BO VOLIL SLOVENSKO! KDOR JE SLOVENEC, BO VOLIL SLOVENSKO NARODNO LISTO! Od srede do srede. 7. JUNIJA: Ameriško poslaništvo v Pragi je dozdaj prejelo že nad 40.000 pisem, v kateriK Cehi in Slovaki zahtevajo svobodne volitve pod nadzorstvom Združenih narodov. — Iz Beograda je odpotoval Nelson Montfort, evropski zastopnik Ameriške banke, pri kateri se Tito poteguje za dolarsko posojilo. — Moskovski radio trdi, da Amerikanci delajo velika vojaška oporišča na Siciliji. — Arabski voditelji v Tripolitaniji pripravljajo razglasitev neodvisnosti in ustanovitev - samostojne vlade po vzgledu Cirenajke. — Po podatkih Združenih narodov je za zdaj na svetu 2 milijardi 420 milijonov ljudi. — Namestnik ameri- ' škega zunanjega ministra, Webb, , je govoril, da je rdeči val, ki je grozil pogoltniti Evropo, ustavljen in da ga bo mori celo vreči nazaj, če bo Amerika vztrajala pri seda- j nji odločni politiki. — 84 ameri- j ških poslancev zahteva, naj Organizacijo Združenih narodov spremene v svetovno federativno državo. — V Londonu so ustanovili poljski narodni svet, ki se bo s svobodno vlado vred boril za obnovitev neodvisne in demokratične Poljske. — Britanski obrambni minister Alexander je po posvetovanjih v Hongkongu izjavil, da bo Velika Britanija vzdrževala prijateljske zveze z vsako, tudi komunistično kitajsko vlado. — Predsednik britanske vlade Attlee je na zborovanju laburistične stranke poveličeval uspehe Bevinove zunanje politike in je v primer navajal Atlantsko obrambno pogodbo, Evropski svet, Marshallov načrt in drugo. — Francoska zbornica je vzela poslansko nedotakljivost komunističnemu prvaku Bon-teu, ki pojde pred sodišče zaradi napadov na vlado in zaradi širjenja nedovoljene propagande v vojski. 8. JUNIJA: Kongres britanske laburistične stranke je izrekel zaupnico gospodarskemu diktatorju Crippsu ter sklenil Veliko Britanijo polagoma spremeniti v »zmerno« kolektivistično državo. — Kitajski komunisti so javno obsodili Tita in njegovo protisovjetsko politiko, (jasi je mož pričakoval, da bo Mao Tse Tung njegov prvi zaveznik proti Sovjetom. — Ob začetku 32. kongresa Mednarodne organizacije za delo v Ženevi je njen predsednik Morse govoril, da bo svetovno gospodarstvo moralo služiti vojaškim ciljem, dokler bo trajala sedanja napetost. — Švedska delavska zveza je kot deseta strokovna organizacija izstopila iz Mednarodne sindikalne federacije, ker so se vodstva polastili komunisti. ■— Bolgarska policija je zaprla jugoslovanskega konzula v Sofiji, Nakova, češ da je vohunil. — Ameriški in francoski zunanji minister sta v Parizu sprejela avstrijskega zunanjega ministra Gruberja. — Beograjska »Borba« se pritožuje, da so Sovjeti začeli motiti oddaje titovskih radijskih postaj, ker hočejo preprečiti, da bi • svet ne zvedel resnice o Jugoslaviji. — Turška vlada je sovjetskim in podložniškim diplomatom prepovedala vsako potovanje izven Ankare in Carigrada. — Nemški delavci v Porenju in Porurju so se s silo uprli razdiranju nekaterih tovarn, dasi so jim Britanci zagrozili s hudimi kaznimi. 9. JUNIJA: Cirenajfki državni Kandidatne liste v dolinski občini Neodvisna kmečka lista V . naši občini so samo tri stranke predložile kandidatne liste za volitve 19. junija. Kandidirajo seveda obojni komunisti:. Vidalijev-ci ali kominformisti imajo znak srpa in kladiva; to je tisto kladivo, s katerim mislijo slovenski narod zabiti v krsto; to je tisti srp, s katerim so rezali glave našim najboljšim ljudem! Kdor bo volil to stranko, bo glasoval za poitalijančenje naših krajev v imenu mednarodne čorbe. Titova ali Babičeva stranka pa ima za znak peterokrako zvezdo; ta zvezda je znamenje judovske želje po svetovni oblasti (znak sionskih Judov! Ce ti je to novo, vprašaj učene ljudi). Za nas Slovane je to »Zvezda Pelin«. Nam Slovencem na Tržaškem je še zdaj grenko v ustih po tej zvezdi, ki je zagrenila naše Jadransko morje. Kar je pametnih ljudi, imamo eno samo gorečo ‘željo: da bi ta judovska zvezda izginila z naše narodne zastave! Zato ne bomo volili Babi-čevcev! Tp je razlog, da smo v Bregu osnovali posebno listo, ki noče biti odvisna od nobene stranke. To je naša Neodvisna lista: volivni znak je naše kmečko orodje, s katerim si naš kmet pošteno služi svoj kruh. Na listi so najuglednejša imena iz cele občine. Tu jih navedemo: 1. Pangerc Ljubi;, 2. Bevk Milan; 3. Jercog Valentin; 4. Bandi Lovrenc; 5. Stra^n Ignac; 6. Hrvat Andrej; 7. Slavec Peter; 8. Racman Fran; 9. Ota Ignac; 10. Parovel Maks; 11. Žerjal Lovrenc; 12. Strajn Augu-štin; 13. Hrvat Angel; 14. Rapotec Avguštin; 15. Smotlak Josip; 16. Sancin Karel; 17 Pečar Stanislav; 18. Zahar Mihael; 19. Bandi Alojz; 20. Prašel Josip. Ta imena bude zaupanje in jamčijo, da bo občinska uprava v dobrih slovenskih rokah, neodvisna od rdeče komande, tako da se bo lahko v miru lotila koristnih del za napredek naše občine. Zato bomo 19- junija vsi šli na volišče in z glasovnico v roki bomo vsemu svetu povedali, kaj pravo ljudstvo misli: SMRT RDEČEMU FAŠIZMU ! Stlantsiii sporazum potrjuje mimo pogodbo z Italijo Ameriški senatni odbor za zveze s tujino je odobril besedilo Atlantske obrambne pogodbe. Hkrati je sestavil poslanico, v kateri priporoča kongresu naglo odobritev pogodbe, spomenica poudarja: 1) Atlantski obrambni sporazum ne daje predsedniku Trumanu nobenih novih pooblastil o* uporabi oboroženih sil; 2) Odobritev Atlantskega sporazuma v ničemer ne spreminja določil mirovne pogodbe z Italijo. Italijanski prispevek za skupno obrambo severno-atlantskega področja itak ne sme prekoračiti me- ja, določenih z vojaškimi omejitvami mirovne pogodbe: 3) Priznanje obrambnega sporazuma nikakor ne pomeni, da A-merika podpira ali celo odobrava kolonialno politiko drugih držav -podpisnic; 4) Bodoča vključitev Španije v sklop držav Atlantske pogodbe je odvisna od soglasnega privoljenja vseh podpisnic; 5) Nemčija bo deležna varstva proti napadalcu v kolikor varuje Atlantska obrambna pogodba tudi zasedbene čete v Nemčiji. Dveletnica Marshallovega načrta Zastopniki 16. evropskih držav, ki uživajo koristi Marshallovega načrta, so; priredili v nedeljo v Wa-shingtonu pojedino v čast bivšega zunanjega ministra Georgea Marshalla ob drugi obletnici njegovega govora na Harvardski univerzi, s katerim se je začel Marshallov načrt. Banketa se je poleg Marshalla udeležil tudi predsednik Truman in upravnik Evropskega obnovitvenega načrta — Paul Hoffman. Zastopniki evropskih držav so v nagovorih priznali uspehe, ki jih poglavar, Idris el Senusi, je pozval vse arabske države, naj priznajo cirenajsko vlado. — Štirje zunanji ministri niso v Parizu na šestnajstih dosedanjih sejah dosegli nobenega sporazuma ne o Nemčiji, ne o Berlinu, zaradi česar sodijo, da je ta konferenca že propadla. — Napovedi o čistki »nacionalistov« v madžarski komunistični partiji, kjer bodo v kratkem odžagali zunanjega ministra Rajka, kateremu pravijo »madžarski Tito«. — Mednarodna organizacija za delo je uradno sklenila izvesti preiskavo o prisilnem delu v Sovjetski zvezi in drugih »Ijudskodemo-kratičnih« državah. — Ameriška policija je prijela titovskega zastopnika pri raznih ustanovah za pošiljanje ameriške pomoči v Jugoslavijo, Babina, ter ga obtožila protiameriškega delovanja, zaradi česar ga bodo izgnali. — Drugo-rojenka britanskega kralja, kneginja Margareta, bo prihodnje leto obiskala Združene države. — Bivši kitajski zunanji minister Soong je odpotoval v Združene države, najbrž prosit pomoči za nacionaliste. ^___________ Slovenci ne pozabite, da plačuje slovenski narod sodne stroške klevetnikov pred demokratičnimi sodišči, ker izrekajo ta sodišča klevetnikom denarne kazni namesto zapornih 1 Tudi ti stroški spadajo med voliv-ne plakate 1 Odkriti in skriti nameni (Nadaljevanje s prve strani) imajo svoje centrale in kam Vas bodo dovedli, posmehujoč se svojim današnjim obljubam, katerim mnogi naši ljudje tako naivno nasedajo. Danes so jim še potrebni vajini glasovi, toda jutri ne bodo pozabili, da sta Slovenca, očitali vama bodo vajino politično preteklost, o kateri danes molče. Ako jim na volitvah pripomoreta k zmagi, bosta lahko presenečena prisostvovala, kako bo slovensko delavstvo v gospodarsko propadajočem Trstu prvo s svojimi odpusti plačalo svojo politično zmoto. Toda takrat bi bilo kesanje prepozno! Zato je treba pravočasno razmišljati o stvari! Svoje zaupane moramo zato poveriti pravim ljudem tistim, na katere se lahko zanesemo, da so res Slovenci, da so iskreno za tako ureditev tega koščka zemlje, ki naj nam omogoči mirno ir^ dostojno življenje, brez zapostavljanj in preganjanj. Skupno z vsemi ostalimi demokratičnimi in nekomunističnimi i strankami, ki se bore za samostojni nost Svobodnega tržaškega ozem-i Ija, moramo preprečiti, da bi dva j glavna tekme ca današnje volivne ; borbe dobila tisti in tako močan i pozitiven odgovor, kakršnega si j želita. Ako bo vsak posameznik točno izvršil svojo dolžnost, potem smo lahko prepričani, da bo ta smoter tudi dosežen. NOBENEGA GLASU ODKRITIM, NITI SKRITIM SOVRAŽNIKOM SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA! 2IVELO SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE! je dosegel Marshallov načrt pri evropski obnovi. Nato so imeli kratke govore Marshall, Hoffman in kot zadnji Truman. Marshall je med drugim rekel, da je potrebno takoj spraviti v življenje Atlantsko obrambno pogodbo, ker je gospodarski načrt nezadosten, da bi sam jamčil varnost v zahodni Evropi. Hoffman je orisal temeljne točke načrte ter dejal, da je njegova glavna smernica v misli, da je svoboda nemogoča, kjer niso dani za njen razvoj potrebni življenjski pogoji. Nato se je oglasil k besedi predsednik Truman, ki je rekel: »V zgodovini bo Marshall bolj znamenit zaradi svojega dela v miru, kakor pa za vojne, čeprav je bilo njegovo delo tudi v vojni zelo važno. Moč Marshallovega načrta je v tem, da ga izvajamo s sodelovanjem vseh držav, ki so ga sprejele. Zahodna Evropa zadobiva spet svojo gospodarsko moč. Zaupanje in demokracija znova vstajata iz vojnih ruševin. Spoznali smo povsem jasno, da noben narod ne more živeti sam zase, kakor tudi to, da so svobodni narodi, če so združeni, nepremagljivi. »Združene države« — je zaključil Truman — »bodo vso svojo moč in vse naravno bogastvo tudi nadalje posvetile utrjevanju miru in blaginje na svetu. agencije JM" Ker so tržaški listi v nepopolni obliki objavili naš odgovor na vprašanja agencije »Ansa« v zvezi s tržaškimi upravnimi volitvami, ponatiskujemo v celoti postavljena vprašanja in naše odgovore. 1. Kakšen bo po Vaših predvidevanjih izid volitev? 2. Ali smatrate, da se volivna kampanja vrši v polni svobodi in po demokratičnih načelih? 3. Ali bodo volitve vplivale na razvoj vprašanja STO-ja? in kako? Ali mislite, da bo volja tržaškega prebivalstva, ki bo prvič izražena na svobodnih volitvah, vzeta v obzir v smislu načel atlantske listine? Slovenska narodna lista je na gornja vprašanja agencije »Ansa« dala sledeč odgovor: 1. Ako vzamemo v poštev očitno nesorazmerje med številom vo-livnih upravičencev, katerih je v volivni seznam vpisanih 197.000, in številom stalno v tržaški občini bivajočega prebivalstva, ki znaša približno 272.000, potem predvidevanja o izidu volitev niso možna, kajti odstotek volivcev je po tem računu v Trstu 73, medtem ko je bil odstotek števila volivcev v italijanski republiki pri zadnjih volitvah 52. Razen tega je treba upoštevati še dejstvo, da nastopajo sedaj prvič na volitvah tudi ženske. 2. Ne! Na mnogih zborovanjih ni podana svoboda govora, ker se ta ovira. Očitno prevladuje propaganda i-redentističnih list, ki razpolagajo z neomejnimi sredstvi, katere prejemajo iz netržaških virov. 3. Ne! ‘ Kajti vprašanje STO-ja je z mirovno pogodbo dokončno rešeno. Jugoslavija ih Koroška Ravnatelj ameriške poročevalske agencije Associated Press, Singie-ton, je jugoslovanskemu zunanjemu ministru Beblerju zastavil naslednji vprašanji: »Ali bo Jugoslavija zahtevala naj jo štirje zunanji ministri zaslišijo, ko bodo razpravljali o mirovni pogodbi za Avstrijo?« Ali je Jugoslavija pa zadnjem sestanku pooblaščencev, ki sestavljajo to mirovno pogodbo, kaj spremenila svoje stališče do Avstrije, kolikor se tiče Koroške in reparacij?« * Bebler je na ti vprašanji odgovoril: »Stališče jugoslovanske vlade glede bodoče usode koroških Slovencev in glede avstrijskih reparacij je ostalo nespremenjeno. Jugoslovanska vlada vztraja pri zahtevi, da je treba glede tega najti sporazumno rešitev, ki bo temeljila na spremembi meje v korist Jugoslavije. na podelitvi politične, gospodarske in kulturne avtonomije za koroške Slovence ter na zagotovitvi pravic za hrvatsko manjšino na Gradiščanskem,. Dalje je treba skleniti sporazum o vojni odškodnini. Jugoslavija in koroški Slovenci imajo nesporno pravico to zahtevati, po drugi strani pa je potrebno, da je avstrijska mirovna pogodba prežeta z duhom) miroljubnosti. »Ce hočejo vlade naših zahodnih zaveznikov najti sporazumno rešitev za ta vprašanja, je neobhodno potrebno, da povabijo Jugoslavijo, naj pošlje v Pariz svoje zastopnike. Ti bodo s svetom štirih zunanjih ministrov sodelovali za dosego pametne rešitve teh vprašanj na podlagi tistega, kar sem povedal prej; zakaj to je edino možna pot.« 0 položaju slov. duhovnikov in o bogoslužju pri beneških Slovencih Komur je do svobode, ne bo volil zsl sužnost. Zato voli slovensko! Kako pravilno glasuješ za. Slovensko narodno listo ? Ko stopiš na volišče, izročiš predsedniku komisije svoj volivni poziv in osebno legitimacijo. Predsednik odtrga kontrolni odrezek z votivnega poziva in ti izroči glasovnico ter tintni svinčnik. Nato stopiš v volivno celico, kjer s svinčnikom prekrižaš oznako z lipovo vejico in helebardo, ki je na desni strani glasovnice, in sicer tretja od zgoraj navzdol. Pazi, da s svinčnikom ne sežeš preko roba kvadrata, v katerem je naša oznaka! Glas bi bil v tem primeru neveljaven! Pazi, da s svinčnikom ne napraviš nobenega drugega znamenja na glasovnici ali da je ne popackaš ali kakor koli drugače okvariš, ker postane s tem glasovnica neveljavna, čeprav si jo bil pravilno izpol- nil. Pazi tudi na to, da ima glasovnica na zunanji strani žig volišča in podpis pristojnega skrutinator-j a — preglednika. Ko si glasovnico izpolnil, jo u-pogneš, zalepiš (rob glasovnice je namreč pripravljen kakor pri vseh pisemskih ovojih!) in predaš predsedniku volišča, ki jo shrani v volivno skrinjico. Volivke, pazite, da z ustnim rdečilom (šminko) ne pomažete glasovnice, ko jo zalepite! Zato si pred vstopom na volišče rdečilo odstranite, da ne bo Vaš glas zaradi tega neveljaven! S tem si izpolnil svojo narodno dolžnost in pravilno glasoval za Slovensko narodno listo! To vprašanje je eno .izmed najbolj perečih, ki se še niso podrobneje razmotrivala, dasi bi to bilo zelo potrebno, ker bo pravilna rešitev tega vprašanja ugodno vplivala na razvoj narodne misli v tem predelu slovenskega ozemlja. Kratko rečeno: Slovenski duhovniki in cerkvena, izročila so mnogo pripomogla k ohranitvi slovenskega jezika med beneškimi Slovenci, ker se je zlasti po letu 1866, ko so bili priključeni k Italiji, slovenska beseda ohranila v pravilnejši obliki edinole v cerkvi. V verskem in cerkvenem pravnem pogledu se to ozemlje, ki spada pod videmsko nadškofijo od leta 1751, po ukinitvi oglejskega pa-, triarhata in ustanovitvi videmske in goriške nadškofije, deli na naslednje župnije, oziroma dekanije: šempetrska, šentlenartska in dren-ška na ozemlju nadižkih Slovencev. Tem župnijam so bile podrejene vse druge kaplanije, ker vikariatov, kot so sedaj, v začetku ni bilo. Teh vikariatov in kaplanij je mnogo in jih 113 bomo tu naštevali, pač pa bomo navedli on„e, ki niso zasedene po Slovencih. Dalje so furlanske župnije v Foidi, Ahtenu, Nemah in Tarčentu, h katerim spadajo vse slovenske du-hovnije po gorah nad temi glavnimi kraji, ki leže v ravnini ob izhodu gorskih dolin. Zanimivo je. da spada Prosnid k Ahtenu, medtem ko so Platišče sedaj samostojna župnija, Tajpana in Viskorša pa spadata k Nemam in semkaj spada tudi mala kapla-nija Ramandol, kjer je še nekaj slovenskega prebivalstva. Ostale slovenske vasi v terski kotlini spadajo pod tarčentski dekanat, sicer so pa samostojne. Kot kaplanije nekdanjega »vicariatus sclaborum« so se pred kakimi 80 leti osamosvojile. Rezija in Ovčja (Učeja) imata svojo župnijo v glavnem kraju Rezije, nad Ravenco, medtem ko so po drugih vaseh samo kaplanije. V prejšnjih časih so bili posebno v nadižkem delu Benečije povsod le slovenski duhovniki, ki so z vestnim opravljanjem svoje duše-brižniške službe zelo dvignili vernost ljudstva in spoštovanje do slovenskega jezika. Slovenski duhovniki so bili vedno vestni, točni, resni in vzgledni pastirji svojega ljudstva in so kot razumniki dobro poznali svojo narodno dolžnost; ker jim je manjkal tu pa tam še pravi pouk v slovenščini, so se tudi tega kmalu vneto oprijeli, se neprestano vadili in v kratkem času dosegli lepe uspehe. Radi so čitali slovenske knjige in prav posebno izdaje nekdanje Mohorjeve družbe v Celovcu, ki so bile v prometu nad 200 letnikov Mohorjevih knjig in v nekaterih hišah se še danes dobi slovenska knjiga, celo pri tar-čentskih Slovencih. To narodnostno neizvestno stanje je trajalo nekako do prve svetovne vojne in takratnim obla-stvom niti ni padlo v glavo, da bi ukrenila kaj nasprotnega proti tem narodnim izročilom beneških Slovencev. Res je, da se je vča?ih kakšen prenapet dnevnik obregnil ob jezikovno dediščino Benečanov, toda le mimo grede, kar je vselej ostalo brez vsakih resnih posledic. Prišli sb potem časi, ko je začelo primanjkovati slovenske duhovščine in so bila zato cerkvena obla-stva prisiljena izpolniti tu pa tam nastale vrzeli z namestitvijo laških duhovnikov. Nekateri od teh so smatrali takoj za svojo dolžnost, da so se naučili jezika svojih faranov, ker so uvideli, da je to neobhodno potrebno za uspešno du-šebrižništvo. Tako je prvo desetletje po vojni, ko je bila Goriška priključena k Italiji, minulo z malimi izjemami mirno. Toda, ko se je fašizem čutil na višku svoje moči, je stremel po sistematičnem potujčevanju Slovencev. Leta 1934 je na prizadevanje dveh odpadlih duhovnikov slabega slovesa ukinil še ono malo slovenščine, ki se je uporabljala pri bogoslužju. Prizadete so bile ne samo pridige v slovenskem jeziku, temveč tudi vse druge molitve in celo spoved. Seveda je bil to hud udarec za domače ljudstvo, ki je bilo tako navezano na versko izživljanje v svojem materinem jeziku. Položaj se ni več izboljšal. Smemo celo trditi, da so danes beneški Slovenci še na slabšem kot za časa fašizma! To je za 'italijansko demokrščansko vlado porazna ugotovitev. Sistematično nameščajo laške duhovnike po izpraznjenih slovenskih farah z jasnim namenom, upeljati tujo govorico tja, kjer je bila prej domača. Cerkev so tako vpregli v nekrščanske raznarodovalne namene! Italijanska oblastva so namreč uvidela, da se slovenski jezik kljub nasilnemu potujčevanju le krepko ohranja in da je e-dino cerkev varno zatočišče preganjanega naroda. Višji cerkveni dostojanstveniki gotovo vedo, da ni njihova naloga skrbeti za širjenje in utrjevanje iaškega jezika med beneškimi Slovenci, ker vršijo to raznarodovalno delo na žalost številne šole z izključno italijanskim učiteljstvom; dolžnost Cerkve je le ta, da skrbi za širjenje in poglabljanje verskega čuta pri prebivalstvu. Ta velik smoter Cerkve pa morejo u-spešno doseči le domači slovenski duhovniki in ne taki, ki jih ljudstvo ne razume in zato ne more imeti do njih onega globokega zaupanja kot ga ima do svojih, v slovenskem jeziku izražajočih se dušnih pastirjev. Iz cerkve bi morala izginiti vsaka narodna nestrpnost, ki ji zelo škoduje, posebno v današnjih nemirnih časih. Kar se danes počenja v beneški Sloveniji je razdiralno nekrščan-sko delo in ne plemenito spravno prizadevanje, da bi se pomirile sprte strasti in da bi se vedno bolj poglabljalo versko čustvovanje ter bogoslužna vnema med ljudstvom. Cujejo se vedno bolj pritožbe ravno iz duhovskih vrst, da se je versko življenje zrahljalo, da ljudje ne hodijo tako v cerkev kot nekdaj in da tudi ne izpoljujejo več tako številno svojih verskih dolžnosti. Te pritožbe so na splošno u-pravičejre in v našem primeru lahko rečemo, da čim bolj se bo odtegovala narodu priljubljena domača duhovščina in pošiljala ter nameščala med beneške Slovence laška, tem bolj se bo v slovenskih krajih na Beneškem ohlajala verska gorečnost prebivalstva. Kajti ljudstvo se tudi narodno prebuja in splošno izobrazuje, tako da samo uvideva strašno raznarodovalno nakano proti njegovim o-snovnim narodnostnim koristim! Ta prebujevalni narodnostni pojav se je opazil po prvi svetovni vojni in po drugi svetovni vojni prihaja vedno bolj do izraza. Ako se hočete ubraniti zla, pustite slovenske duhovnike med svojim ljudstvom in nameščajte, če primanjkuje domačinov, slovenske duhovnike iz drugih škofij! Cerkev ne bi smela poznati narodnostnih pregraj; na žalost pa opažamo, da so nekaterim celo slovenski duhovniki — begunci — v napoto. Poslali so jih zato med Furlane, kjer se ne morejo tako uspešno uveljavljati, ker ne poznajo krajevnih prilik, da ne govorimo o jeziku. Kolikor nam je do sedaj znano, so med beneškimi Slovenci nameščeni laški duhovniki, ki ne znajo niti besedice slovenščine, v naslednjih krajih: Sovodnje, Kozca, Ro-nec, Mersin, Crni vrh, Brišče in Landar. Ravno tako ni slovenskih duhovnikov v Šempetru in v St. Lenartu. Po drugi svetovni vojni se je nekaj slovenščine na ljudsko prizadevanje le povrnilo v cerkve, toda le z največjo težavo; danes pa nekateri že pazijo na to, da bi se slovenščina le preveč ne »vgnezdila« v cerkvenem življenju. S povratkom slovenskega jezika v cerkev se je med narod vrnila tudi boljša nravnost in globlja pobožnost. Na žalost pa je med tarčentškimi Slovenci položaj še vedno slab. Tu ni slovenskega bogoslužja, če izvzamemo par vasi ob meji: Rob, Rota, Platišče, Prosnid in Tajpana. Duhovniki so namreč podvrženi u-strahovanju, ker imajo vedno koga nad seboj, ki vohuni in jih ovaja zaradi narodnega krščanskega delovanja. V Reziji se še danes ponekod pojo psalmi v rezijanskem narečju. Koliko časa bo to trajalo, ko tam ni več slovenskih duhovnikov?... Mojzes Pijade in Lev Trotcki Iz Beograda nam poročajo, da namerava Moša Pijade, eden izmed stebrov Titovega terorskega režima in poglavitni ideolog Titovega komunizma, v kratkem izdati obširno knjigo o Levu Trotckem. V knjigi bo objavljena Titova korespondenca s Trotckim, iz- katere se bo videlo, da ima sedanji spor* Kominform-Tito globlje korenine. V Beogradu mislijo, da bo knjiga Moše Pijade senzacija prvega reda, po obsegu in političnem pomenu večja kakor Kravčenkova »Jaz sem izbral svobodo«! V olivni znak Slovenske narodne liste je ..Lipova uefica s helebardo"! To je naš znak! Tega bomo vsi volili] lisi na volišča! Glasujte za Slovensko narodno listo! Tržačani smo v teh dneh deležni tako velike pozornosti, kakor se to še nikoli ni zgodilo v teku zgodovine našega mesta. Iz Italije se vsipajo čestitljive sive eminence, da se v obzirni obliki prepričajo, kako so tukajšnji zastopniki rimskih strank uporabili tisti poldrugi tisoč 'milijonov lir, ki tako prijetno dišijo po ameriških in ruskih izvorih; kako so marljivi rimski dninarji preuredili lice naših ulic in cest, trgov in nasadov; da pregledajo ali smo Tržačani razobesili vse tiste številne vagone plakatov, ki predstavljajo edino skrb in ljubezen matere Lalije do tržaškega cena dviga, kakor živo srebro v opoldanskih urah ob barkovljan-skih pečinah. Ja redkost je draga! Slovenski komunisti tam čez pa niso od muh! Tudi sami gospodarji najbrže niso bili preveč navdušeni za obisk našega mesta. Saj bi vse še šlo, ali koga naj pošljejo? Junaka Regenta čaka štirimesečni ješpren-ček, zato jo je primahal komaj do Kopra. Kraigherja, Vidmarja, Bevka? To so sami muhasti ljudje. Trst bi jih znal tako premotiti, da bi pozabili na povratek. Kraigher mesta in ki so jih tiskali doma, da jy[aiaian sta stara prijatelja, hu- Tržačanom prihranijo delo — in zaslužek ter jim pokažejo, kako bodo delili delo in kruh, če se vrnejo v Trst. Prišli so najtežji kalibri iz Italije Prišli so najtežji duhovni in politični očetje matere Italije in- jutri n^s menda obišče sam predsednik vlade. Prihajajo gotovo zato, da nam revnim in nevednim Tržačanom pošteno nasolijo pamet in nam pokažejo edine poti, ki nas zagotovo pripeljejo v nebesa, v rdeči raj ali pa nazaj v blaženstvo fašizma. Poti so res različne, ampak .vse vodijo v Rim, kakor so že pred 2U00 leti povedali predniki naših današnjih številnih gostov. Za razvedrila smo gostoljubni Tržačani kar dobro poskrbeli, žvižgati 1 znamo na vse načine, ki si jih je kjer koli in kdaj koli izmislila mularija našega planeta — in le povejmo po pravici — da so se pravi Tržačani že tudi požvižgali na rimske vodnike prav vseh strankarskih botegerjev. Oglasilo se je tudi neko akademsko starešinstvo!... Da pa bo število poklicanih in nepoklicanih skrbnikov in svetovalcev popolnejše, so se dolgi vrsti vodnikov pridružili seveda tudi nekateri slovenski razumniki. Neko akademsko starešinstvo z lepo donečim imenom, katerega predsednik in tajnik, pa tudi verjetno pretežni del članov, so nevolivci, se nam je hotelo oddolžiti za zatočišče in kruh z ne posebno korektno vizitko gostov, katero pa so slovenski volivci ravno tako odklonili, kakor ostala modrovanja tujcev. Kranjske strankarsko-politične kuharske umetnosti niso v Trstu nikoli vzbujale apetita in ga najbrže tudi v bodoče ne bodo. To velja tudi za podobne Babičeve le vse preveč prozorne intrigantske potegavščine. Ze pred 5. meseci smo brali tajno zapoved OZNE, da je treba SDZ razkrojiti med liberalce in klerikalce. SDZ pa ni zra-stla v Šiški, pač pa na kraških tleh in je zato ne sestavljajo niti liberalci niti klerikalci. Titovcev pa le ni bilo... Tržaški Slovenci pa smo za trdno pričakovali, da nas bodo razveselili s svojim obiskom tudi titovci z one strani Fernetičev. To bi že zahtevala olika, enakopravnost in podobne čednosti, ki so danes tako pogoste na jezikih in tako redke v dejanjih, pa so nas zopet prikrajšali za redke užitke. Kdo je kriv? Verujemo, da Babič ni bil posebno navdušen, da bi gospodarjem razkazoval svoj vinograd »Ljudske fronte«, ki ga je peronospora tako pošteno osmodila. Visoke naložbe volivnega fonda so se tako slabo obnesle, da bi moral Babič poklicati na pomoč same beograjske statistične copernike, da bi lahko odgovoril na vprašanje, koliko stane gospodarje vsak volivni glas »Ljudske fronte«. Zdi se, da se ta dobni jeziki žlobudrajo celo, da Kraigher diši po kloroformi. In Vidmar in Bevk, kdo ve, če si ne bi izbrala stanovanja v Silosu? Slovenski komunisti tam čez pa niso od muh, kakor pravijo Gorenjci in so zato kar hitro našli rešitev. Kaj bi se motali in drenjali po tržaških trgih, kjer se rdeči udarniki ne znajdejo, kjer ne moreš z OZNO naganjati ljudskih množic na masovne sestanke, kjer je tako neznatno številce kimavcev in tako ogromno število nergačev in nediscipliniranih reakcionarjev, kjer je slovenski narod o-stal narod in kjer so tržaške demokratične množice samo v volivnih zapiskih Jožeta Dekleve. Edina rešitev je pač volivni shod v Postojni. Govorniki so takoj pri rokah:* ljudski tožilci, ljudski sodniki, OZNA, agit-propovci in ostali je-blajtarji. Za zvočnik skrbi Radio Koper, za volivni plakat »Primorski dnevnik«. Za volivni grom in strelo so na razpolago manganeli in žilavke, električni reflektorji in ostali rekviziti španske inkvizicije. Za gostobesednost volivnih parol so se pobrigali tržaški oznov-ci, ki so v dolgih mesecih le izsesali iz umazanih palcev nekaj pripovedk o jari kači in steklem polžu ter tako opravičili tistih nekaj milijonov jugoslovanskega krvavega denarja, ki -ga tako radodarno razmetavajo po tržaških barih in nočnih lokalih. Agneletto in Vesel je zagrmelo izpod Nanosa AGNELETTO in VESEL je zagrmelo tam izpod Nanosa. Dva prednostna glasova tržaških Slovencev sta bila ustvarjena in potrjena. Niso ljudska sodišča neka novost in komunistična iznajdba, ne, to je dediščina fašistov in nacistov. To je edina tovarna, ki posluje s polno paro udarniško in po boljševiških načrtih petletke. »Izdajalci in špijoni«, to je edina o-snova in duhovna dobrina, ki jo v Titovi Jugoslaviji proizvajajo po vzorcih čistega socializma kar na tekočem traku; edina, ki jo delijo brez nakaznic in jo tudi izvajajo. Vsak dan in vsako uro posluje industrija izdajalcev in špijonov ne samo v Postojni, tudi v Ljubljani, Celju in Mariboru, v Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu, v Banja Luki in Beogradu, v Skoplju in na Cetinju. Komunistične celice so ravno tako polne tega produkta, kakor tovarniški, delavski, kmečki, sindikalni, uradniški in vsi drugi sestanki. Vse titovsko časopisje jo je nabito, saj je to čisti in edini Titov proizvod. Najprej so izdali demokracijo Hitlerju, nato slovenski narod okupatorju, OF komunistični partiji, partijo Rusiji in danes že tudi samega sebe, komu za enkrat še ne vedo. Da, da izdajalci in špijoni... V Jugoslaviji jih je nekaj nad 15 milijonov, približno toliko, kolikor je bilo pod nacifaši-stičnimi okupatorji banditov. To je bilš recimo zabavnejša stran današnje tržaške stvarnosti. Oglejmo si še njeno resnejšo — u-sodno za mnoga naša pokoljenja. Sest strank izsiljuje z vsemi sredstvi podpis smrtne obsodbe tržaškega mesta. Izsiljevanje in podkupovanje pa ne gre dobro izpod rok. Sam De Gasperi se v tem tre-notku vozi v naše mesto. Malo čudni so ti diplomatični obiski in gotovo tudi edinstveni v zgodovini meddržavnih odnosov. Ne vemo, ali ga bo sprejela častna mestna četa s tržaško zastavo in ali ga bo na meji poveljujoči general, vemo samo to, da bo govoril na Piazza Unita pred zavezniško zaupno u-pravo — za izbrisanje naše državne tvorbe. Zdi se nam kot sprejem Hitlerja na Dunaju pred 12. leti. Tudi avstrijska republika je bila plod mirovne pogodbe. Tudi \teči-na Avstrijcev je bila nemške narodnosti, pa se je vendar otepala Nemčije, kakor se danes večina pravih tržaških Italijanov brani Italije. Kakšne so bile posledice tega barantanja z živimi ljudskimi telesi? O njih naši zavezniki ne razmišljajo, zato pa o tem toliko bolj mislimo mi Tržačani. Demokrščani ne izbirajo sredstev pala nove grobove svojemu lastnemu narodu? Kje je še slovenski delavec, ki bi z glasovanjem za komunizem še tesneje zatiskal sestradano drobovje svojih lastnih bratov; ki bi z lastnim glasom iztisnil zadnjo kapljo krvi iz izmučenega telesa slovenskega delavca in kmeta; ki bi sebi in svojemu narodu podpisoval sigurno smrt? Ne, takega Slovenca in take Slovence na Tržaškem ne sme biti več! Tega se prav dobro zavedajo Babič, Stoka, Renko in ostala kom-panija, ki se v teh dneh trudi, da z la^mi in klevetami naših najboljših mož Agneletta in Vesela, prevpije vzdihe in jok slovenskih vasi, ko iz oropanih slovenskih domov ne odganjajo samo zadnjega repa goveje živine, pač pa živa telesa slovenskih fantov in mož, žena in deklet, ki jih zganjajo na prisilna dela v slovenske gozdove, da jih spremenijo v tržaški Bošket. To pa prav dobro slutijo tudi razni Malalani, Bidovci in Gombači, ki bodo mogoče že prve dni po volitvah priznali, da je bilo Samostojno tržaško ozemlje samo genijalna taktična poteza očeta Stalina, ki se bo že v nekaj dneh sprevrgla v novo Togliattijevsko barantanje po vzgledu leta 1947. Kdo bo tebi, slovenski delavec pod Italijo še nudil kos črnega kruha? Nihče, ker boš moral svoje mesto prepustiti privandravcu, v kolikor mačeha Italija ne bo zaprla vrat tržaških ladjedelnic in tovaren. Zopet bodo kričali: Žrtve morajo biti in zopet boš ti žrtev in ne Vidali in njegovi priganjači, ki že dolgo, dolgo ne poznajo več tovarniških vrat, znoja in trpljenja! V Jugoslaviji poslušajo utripe svobodnega slovenstva v Trstu Ko bi mogla, vidva, slovenski delavec in delavka v tem trenotku pogledati v srca in duše svojih tovarišic in tovarišev, ki na oni strani železne zavese v tem trenotku poslušajo utripe svobodnega slovenstva tu na tej zemlji, bi našla v teh zagrenjenih dušah in krvavečih srcih te iste misli, te iste besede, ki ti jih govorim is srca v srce. In ob tem pogledu bi ti odpadla mrena zaslepljenosti iz oči. spregledal bi in znal bi uravnati svoj nedeljski korak. Poskušaj še teh nekaj ur z lastno pametjo, ki ti jo je Bog dal v kar zadostni meri, priklicati v spomin lastno vest, lastno razsodnost, in pokliči v duhu za pričo milijone in milijone Kdo so mil kandidati? trpečih na oni strani in razsvetljenje ti ne uide. Pokliči si v spomin delo in trpljenje svojih lastnih roditeljev in spoznal boš, da je naša pot edina, ki te brez varljivih obljub in cenenih obetanj, privede nazaj na pot življenja resničnosti in stvarnosti. Le s podporo lastnega naroda, s trdim in poštenim delom, s smotrno borbo za socialno in narodno pravičnost boš izboljšal življenje sebi in svoji družini. Raja na tem svetu pa ne boš dosegel, ker ga ni. Začasni raj uživajo samo tisti, ki ga jim ti neprostovoljno ustvarjaš z lastnimi žulji — kapitalisti in tisti, ki satansko izrabljajo tvojo lahkovernost — komunisti. Tudi De Gasperijeva pot v Trst bo zaman, kakor je bila pot vseh, ki so prišli licitirati Trst in njegove prebivalce. V nedeljo bo spregovoril Trst s svojo lastno voljo V nedeljo bo spregovoril Trst s svojo lastno voljo in ne z lirami in rublji! Spregovoril bo samozavestno in odločno. Prevpil bo vse tiste labrikante, ki so izračunali, da ima Trst 73 odstotkov volivcev od skupnega prebivalstva, medtem ko znaša ta odstotek v drugih mestih in tudi v Italiji 52 odstotkov. O tej volivni aritmetiki bi morali j ..... .. demokratični zavezniki prav resno ! Zaključni tadijski VOUVni razmišljati, če ne želijo, da se de- j gOVOri mokracija sprevrže v farso. GUŠTIN KAREL je rojen 2. mav ja 1903 v Padričah. Po poklicu , je delavec - zidar. Ze mlad se je u-deleževal narodnega dela in je bil predsednik pevskega društva »Slovan« v Padričah, dokler ni društvo leta 1927 tržaški prefekt razpustil z utemeljitvijo, da je izvrševalo protidržavno delo. Svobodni Slovenci in Slovenke! Ves svet, vsi naši bratje in se- ; stre po vsem svetu — tisti v suženjstvu in oni na svobodi bodo v nedeljo — tisti na prisilnem in udarniškem delu, kakor oni pri sveti maši, zrli na nas! Zasužnjeni z upi in hvaležnostjo v izmučenih srcih, svobodni s ponosom in samozavestjo! Niti enega Slovenca, niti ene Slovenke ne sme biti, ki bi si z Judeževim zločinom obremenil dušo! Vsi na volišča, tudi tisti v postelji in v bolnišnicah! Pokličite nas, požrtvovalni Slovenci so nam dali nekaj vozil na razpolago. Vsi na volišča, vsi za Slovensko narodno listo! Zmagali bomo, kakor so zmagovali naši predniki! Geslo: Svoji k svojim je veljalo pred petdesetimi leti, bolj ko kdaj koli velja svoji k svojim danes! Živela SJorensfco narodna lista! (Govor zastopnika Slovenske narodne liste na tržaškem slovenskem radiu) Režimska stranka »Democrazia cristiana« je vodilna iredentistična stranka, ki ne Izbira nobenih sredstev za priključitev Trsta Italiji.’ Naj ne bo Slovenca, ne Slovenke, ki bi si s svojim glasovanjem za to stranko obremenil dušo z narodnim izdajstvom. Narodno izdajstvo je zločin pred Bogom in pred ljudmi! Krščanska načela so bila temelji vsega političnega življenja Slovencev na tem ozemlju v preteklosti in ta načela so danes in bodo v bodoče osnova vodilnih mož Slovenske narodne liste. »Democrazia cristiana« je prav toliko krščanska, kakor sta organizaciji, ki sestavljata Slovensko narodno listo — in prav nič več! Vsako drugo zatrjevanje je neresnično, pa naj prihaja iz ust kogar koli in pod kakršno koli pretvezo! Narodno izdajstvo v teh zgodovinskih dneh je enako izdajstvu Judov nad Križanim in to izdajstvo se bo — kakor pred 2000 leti — razlilo na nas in na naše potomce! Zato volite vsi Slovenci in Slovenke — brez izjeme Slovensko narodno listo! Pojdite od hiše do hiše, od stanovanja do stanovanja in povejte našim rojakom, da gre v nedeljo za vse: za kruh in delo; za srečo in življenje nas vseh in naših otrok! Naj nihče ne ostane doma! Delavci, kam je usmerjen vaš korak? Slovenski delavci, ki so vas omamile obljube in slepila lažnjivih prerokov in oznanjevalcev, vi, ki ste sinovi tistih resničnih junakov dela in narodne zavesti, ki so bili v ponosni slovenski preteklosti hrbtenica slovenskega političnega gibanja v Trstu, ali ste v teh dneh razmislili, kam je usmerjen vaš korak? Ali hočete res z glasovanjem za komunizem pomnožiti solze in vzdihe slovenskih mater; trpljenja, pomanjkanja in trpinčenja lastnih delavnih tovarišev s suženjskim delovnim časom, brez pravice do najosnovnejše delavne zaščite; ponižanja in zlostavljanja delavskih žena in deklet; ali res hočete s svojo podporo komunizmu, ki ga ne vodijo delavci, pač pa mastno plačani poklicni priganjači s podporo nekdanjih fašističnih podrepnikov izstradati in z jetiko prepojiti ves svoj zarod? Kje naj se še vzameta. slovenski delavec in delavka, ki bi z lastnim glasom sebi in svojcem kovala suženjske verige; ki bi odpirala vrata jetni-šnic In koncentracijskih taborišč; ki bi na lastnih prsih gojila modrasa; ki bi z lastnimi rokami ko- Zakaj jih v Repentabru ne maramo ? Plakat »Neodvisne Gospodarske Zveze« in pa naš zadnji dopis v »Demokraciji« je zbudil pravi alarm med laži - komunisti. Deli smo komaj enega kandidata na rešeto, pa že toliko krika. Vsem tem gospodom ponavljamo: NE MARAMO VAS. 1. Ker hočemo biti v svoji občini sami gospodarji. 2. Ker nočemo stranke, ki se bori za neke Garibaldijeve Italijane zato, da »lahko vodi večinsko politiko«, potujčuje naše otroke v počitniških jugoslovanskih kolonijah z italijanskimi pesmimi, prodaja Trst Italiji . . . Nek naš vaščan je bil interniran kot partizan z italijanskimi komunisti. V taborišču so se prerekali, čigav bo T>rst. Komunisti so vpili: »V Trst naj pride kdor koli, samo »ščavi« ne.« »Takrat sem ozdravil« pravi naš vaščan. »Nemcem odpustim, komunistom ne!« 3. Ker ne maramo stranke, v kateri se vsakdo lahko skriva pod drugim imenom: OF, SIAU, UAIS, LF . . . Skriva pa se zato, da vara! 4. Ker vsak naš otrok ve, kakšen kruh jedo v Jugoslaviji in kako tam zatirajo reveže. Dokaz: Marija Brana, proletarka, mati osmih otrok, doma iz Vogelj, je nesla čez mejo nekaj živeža. Zasačili so jo. Kazen: 2.500.— Din. globe ali pa 50 dni udarniškega dela. Vse žene z Vogelj so hotele za njo eno nedeljo na udarniško delo, pa so jih »ljudska« (?) oblastva zavrnila. Tomažev Janez z Vrhovelj, špi-jon, ta pa se sme »svobodno kre-tati« na STO-ju, popivati po gostilnah, žreti, delati propagando, nositi si živež čez mejo ... . Tako delajo tisti, ki so nam prisegali, da bodo »osvobodili« Slovenijo do zadnje koče; tisti, ki so 10. 9 1948. pri proslavi bazoviških žrtev, na kraju ustrelitve igrali italijansko himno: Giovi- nezza, ter raztrgali žalni venec, ki so ga tja položile slovenske demokratske stranke. In takim ljudem naj izročimo občinsko upravo? Premislite, kaj piše Zoran Polič v »Slovenskem poročevalcu«: » . . . t!i prekleta kmečka golazen prikriva poljske pridelke in ne mara plačevati davkov. Novembra bom dal nagnati vse kmete na masovne sestanke in jim bom napovedal nov davčni vijak. Vse naše aktiviste moramo pognati nad kmeta, kakor pse nad divjačino!« Vsaki stvari enkrat odklenka! Nočemo fašistov, nočemo komunistov, nočemo Italije! Kmetje, delavci, javarji, volite vsi NEODVISNO GOSPODARSKO ZVEZO! POSLUSAJTE zaključne radijske volivne govore Slovenske narodne liste v soboto 11. junija t. 1. TRST I. ob 21.30 uri govori tajnik SDZ dr. VESEL Fran. TRSTU. ob 20.40 uri govori predsednik SDZ dr. AGNELETTO Josip. Podeželani! Poslušajte radijske govore zastopnikov Slovenske narodne liste za občine Devin - Nabrežina in Zgonik, ki bodo na Radiu TRST l. 13. junija ob 13.20 in 18. junija ob 21.50, na Radiu TRST II. 17. junija ob 13. uri in 18. junija ob 20.20. Skrutinatorji Slovenske narodne liste POZIVAMO VAS NA SESTANEK, KI BO V SOBOTO 11. T. M. POPOLDNE OB 5. URI V PROSTORIH SDZ V UL. MACHIAVELLI 22-11. DOBILI BOSTE VSA POTREBNA NAVODILA Z A SVOJE DELO NA DAN VOLITEV. VOLIVNI ODBOR Slovenske narodne liste Leteči shodi v občini Devin - Nabrežina VIZOVLJE: 11. junija 20.00* 21.00 Dr. Branko Agneletto Lovrenčič Jože SLIVNO: 12. junija 19.00 - 20.00 Dr. Branko Agneletto Milič Franc CEROVLJE: 13. junija 19.00 - 20.00 Legiša Drago Milič Franc MEDJA VAS: 14. junija 19. - 20. Dr. Branko Agneletto Lovrenčič Jože STIVAN: 14. junija 20.-21. Legiša Drago Milič Franc SEMPOLAJ: 15. junija 20. - 21. Legiša Drago Dr. Branko Agneletto PRAPROT: 15. junija 19.-20. Dr. Branko Agneletto Lovrenčič Jože Svariloi Volivni odbor Slovenske narodne liste v Nabrežini z ozirom na razna pisma, ki jih prejemajo slovenski volivci z namenom, da se povzroči zmedo in beganje v naših vrstah, poudarja svoj enotni nastop pri predstoječih občinskih volitvah. Zato priporoča slovenskim volivcem, da naj ne nasedajo nasprotni propagandi, pa naj prihaja od' katere koli strani! VOLIVNI ODBOR Slovenske narodne liste v Nabrežini Ji.6o je nosilec kominfor mistične liste v OZabrežini Domačini, Slovenci! Ne vprašam vas, kdo je, ker ga vsi dobro poznate. Ne veste pa kako je zvit in nevaren, ko hoče živeti s svojim kvekanjem na ramah marljjvih delavcev in s prodajanjem svoje politične zavesti onemu, ki več da. Njegova dosedanja dejstva za narod so zelo pičla. Kar je prej odklanjal, hoče sedaj pridobiti (ako mu bodete pomagali) in sicer tako, da bi se šopiril na občini in diktiral, kot je to delal nekdaj Brovedani. Na sestanku 20. maja je obljubljal, da je naročil metlo, s katero bo po volitvah s kraja pometal na občinskem uradu. To pa mu ne bo uspelo, ker take metle sploh ne prodajajo; prodajajo pa metlo, ki je ni naročil in ta bo ravno njega pomela, ker drugega ni vreden. Človeku, ki očitajo po gostilnah, da je narodni izdajalec, se ne bi smel pokazati pred ljudi. Ko mu je Hitler usipal marke, je vzklikal »Heil Hitler«, ko je snubil pri Titu, bi si dal zanj roke odrezati; pa zapustil ga je in poprosil za roko Togliattijevo, kateremu je obljubil zvestobo, kot jo zna le on obljubiti. Pravijo, da vsaka svar gre rada v tretje. Kdor bo živ bo videl pri njem še četrto in peto levitev kože. Lisica dlako menja, kože in nagone ne. Zatorej domačini, Slovenci, pazite, da se ne bodete kesali, kaj ste storili na volivni dan! Njegova mreža lovi ribe za Italijo in ne za našo malo državico, katero, ako je ne bomo znali braniti, nam jo lahko požre volk! Ko so branili naši očetje naš dom, ga moramo braniti tudi mi, da se nam ne vrne predobro znano petindvajsetletno suženjstvo. Kot se je Martin Krpan z lipovim kijem ubranil Brdavsa in mu odsekal glavo, tako se moramo braniti in ubraniti tudi mi, sinovi slovenske matere, le samo z Brdavsovo vejico pred takim Brdavsom, ki straši in goni naš slovenski narod v pogubo. V boj prpti vsem Brdavsom! Volite edino le za »Slovensko narodno listo«! Narodni Nabrežinec DVA KAMELEONA Marsikdo še ne ve, kaj so kameleoni. To so majhne Hvalice, podobne našim kuščarjem (martinčkom), ki imajo to lastnost, da z vremenom spreminjajo barvo. Takiri lastnosti pa nimajo samo te Hvalice, temveč tudi ljudje, ki so se pri spreminjanju barve pokazali spretnejši od njih. Ti ljudje so neznačajni, nerazsodni in kot taki tudi brez politične orientacije. Ljudi takšnega kova imamo, žali-bog, še mnogo in prihajajo na dan kot žabe pred nevihto. Takim ljudem nihče ne more verjeti tn jim zaupati prav zato, ker so neznačajni. Ravno sedaj, ko si bo slovenski narod, prvič po 25 letih, svobodno izbiral svoje predstavnike v občinski svet, je Babičeva lista pritegnila za svoje kandidate ljudi - kameleone, katerim naj bi še kakšen preslepljeni Slovenec zaupal in jih volil za svoje predstavnike. Kot Slovenec čutim dolžnost, da te prikrite neznačajneže odkrijem pred vsemi Slovenci posebno pa še Repentaborcem in Ferneti-čanom, in jih prikažem za take kot so. Na Babičevi kandidatni listi za občino Repentabor so me imena dveh kandidatov zelo presenetila. Ti so: g. Kutin Ivan, gostilničar iz Fernetič in g. Furlan Alojz, trgovec iz Ršpentabra. G. Kutina poznam že delj časa in sem ga smatral za Slovenca-de-mokrata, vsaj po njegovih zatrjevanjih o življenju onstran meje. Sam sebi nisem verjel, ko sem zve- 1 del, da je bil. že izbran za Vidali-jevo kandidatno listo. Ko pa je prišlo do podpisa, se je umaknil, ker so ga Babičevi biriči imeli že v svojih rokah z enim, za njega najbolj tehtnim razlogom, da ne bo dobil več dovoljenja za nakupovanje vina v Jugoslaviji, če ne sprejme kandidature na njihovi (Babičevi) listi. Iz tega je dovolj razvidno, da se g. Kutin požvižga na interese ljudstva, od katerega živi, ker njemu gre samo za lastne koristi. To je gola resnica, katere g. Kutin ne bo nikdar v stanju zatajiti. Repentaborci in Fernetičani, ko boste na 19. junija izbrali svoje predstavnike, ki bodo zares ščitili vaše koristi, pazite na podobne kandidate-kameleone, ki so na zunaj lepi in gnili znotraj. Predno zaključim, stavljam obema gospodoma to-le vprašali je: »Kaj mislita g. Furlan in g. Kutin, kako bi se vidva počutila danes, če bi se nahajala tam nekje v Sežani z Vašima mošnjičkoma in »kšeftarijo« pod okriljem »Ljudske oblasti«.? Mislita, da bi se še sprehajala po Sežani in uživala svobodo, ki jo uživata tukaj? Mislim, da ne. Ze zdavnaj bi se nahajala tam nekje v Srbiji na prisilnem delu in Vaše premoženje bi že zdavnaj zasegla »Ljudska oblast«! Toliko obema gospodoma kandidatoma Babičeve liste in ljudstvu občine Repentabor, da bodo znali, kdo so kandidati za njihov občinski svet. Volitve v Nabrežini Snetljivo felosjs y nabrežinsM slični Hvala Bogu, snetljivo klasje ni na polju, marveč le po zidovih naših hiš. G. Kakeš se je spet izkazal — kar je. Ne vemo, če mu je znan rek: »Ce ga mečeš skozi vrata, se ti vi-aču skozi okno!« Kar dve vrsti votivnih lepakov je lepil osebno s pomočjo enega Italijana (!?!) po vasi. Hvala Bogu, naj bo v drugo, ti lepaki, ki pozivajo Slovenke in Slovence, so pisani v nekaki kitajščini. Hočete zastopati slovenske volivce, hočete biti župan slovenske občine? Pojdite se učit najprej našega jezika! Ze pri prvi besedi je prvi pogrešek! Njegov proglas bi se nekako glasil: Volilci (pravilno volivci!). Zdfuiimo se kompaktno kakor en sam mož in volimo vsi brez izjeme za enega samega moža, to je mene. In te zveze naj se vsakdo potrudi biti deležen; (hvala lepa za tako veliko milost, ste res velikodušni!) izvolili bomo v vsaki vasi naše umne može (na kak način? Nabrežina ima 13 frakcij, lahko bi rekli 15, vi pa samo 7 kandidatov in še ti se vam sušijo, ker sedaj jih imate le šest in ne vemo, koliko jih pripeljete do volitev. Zastopane imate v vaši listi le 3 vasi; in ostalih 12 frakcij? Bodete napravili za te posebno, listo po volitvah zopet z vašim imenom na čelu? Ali jim bodete dali milostno, po dveh letih, pri novih volitvah, lastne zastopnike? Od teh ostalih (> kandidatov so trije iz Nabrežine, tako si vsaj mislimo, ker nek vaš kandidat je tudi Zac-caria Angelo — kateri? Poznamo v Nabrežini sami kar tri take Angele. Hoče imeti vse tri? Potem ima že 9 kandidatov in tako bo morda le počasi prišel do 20. Samo ne vemo, kaj bosta k temu rekla dva popolnoma nedolžna Angela. Za tri kandidate veste, od kod so doma, za štiri in za vas samega pa niti tega ne veste! Veste pa kam hočete priti!!!), ki bodo sposobni in vestni organi vsem v zadovoljstvo (zakaj pa ste morali napraviti lastno stranko?). Naše geslo: Vsi NESTRPNO na delo, da bo zmaga naša. V edinosti je moč! Ali res tako nestrpno čakate, da se spet vsedete na županski stoi-ček, da morate nestrpno iti na delo? No, no malo potrpežljivosti vam ne bo škodilo — ker tja ne pridete več . . . V edinosti je moč? Da, res je' V Vaši zvezi pa ni moči, temveč hudo prismojen močnik. Krvavi pot je potil! Nositelj liste »Spiga« gre na propandno potovanje po občini. Sam je, nikogar nima, ki bi zanj delal in on bi tako rad bil župan... Nobeden me noče, nihče me ne mara, si bom pomagal pa z lažjo, saj v politiki je vse dovoljeno« se tolaži na poti v najoddaljenejšo vas. Tudi to ima svoj razlog! Konj proti domu raje teče in tako bo tudi on »obdeloval« vasi domov grede. Pride v Cer ! Sreča volivca. »Glejte mojo listo! Vse je matasto zanjo! imam za seboj že 1300 volivcev, vseh glasov v občini pa je le 3000 z živimi in mrtvimi vred.« Cer ski volivec mu pogleda za hrbet in vidi, da je sam, čisto sam in da ni niti prahu volivcev za njim, mu poglada v oči, pomežikne — kadar Kraševec pomežikne je modras v njem — 'in obrne nositelju liste hrbet. V tej vasi danes ne bo sreče! Napoti se v Mav ! Sreča na cesti Ivana L., zavednega kmeta, »Cujte g. Ivan! Jaz imam svojo listo in Vi ste kmet, svoboden kmet »špige«, 900 volivcev imam za seboj. Vi ste seveda tudi!« Ivan, poštena kraška grča, si misli: »Glej ga! Prej me ni nikoli poznal in danes, ko rabi moj glas sem kar gospod Ivan, čeprav nisem pel še nove maše.« Ga pogleda v oči, pomežikne: »Volivec sem, seveda, gospod špigovec. Toda na Krasu pšenica ne nese, klasje postane rado snetljivo in potem gre vse delo k vragu in še tistih par zrn, ki ostane, da kruh grenak, tako grenak... Pa saj bodete sami to videli. Jaz osebno sem za trto-rejo, za sadjerejo... predvsem imam sedaj rad lipo, ki me varuje pred zahodnim kihanjem in po težkem delu me tako lepo ohladi njena senca...« Se marsikaj bi mu pošteni kmet Ivan povedal, toda ni imel komu praviti, ker nositelj liste »Spiga« je že tekel iz vasi mrda-joč s šobo kot zajec. Ubere jo po klancu, ki pelje čez gmajno do Viž ! »Tam so ljudje boljši«, si misli spotoma, »kdo bi si mislil, da je treba toliko potu za županski stolček. Do sedaj so me nanj kar pahnili! Ah, razni okupatorji, to so bili zlati časi! Pod osvoboditelji z onkraj morja nekoliko časa še lepše! Zdi se mi, da sem šel s številom svojih pristašev le previsoko. Se moram znižati njihovo število. Ljudje niso tako neumni, kot sem si mislil. Prav za prav sem mislil, da sem edino jaz pameten!« modruje še vedno sam s seboj in ves poten si nositelj liste »Spiga« briše krvavi pot. Pride do prve hiše. Gospodarja ni, gospodinje ni. Le 4-leten otrok-palec v ustih, ga sprašuje z očmi: »Kaj pa ti tukaj?« Gre dalje. V tretji hiši le najde gospodarja. Takoj začne: »Cujte, dragi France, jaz imam svoj listo, listo delavcev in kmetov, Vi ste kmet in delavec, Vi ste za mojo listo, z Vami imam zdaj točno 600 slovenskih volivcev!« »Res sem kmet in delavec in Slovenec tudi in ker vem, kaj sem, Vam obljubim, da bom volil slovensko, to je za edino res Slovensko narodno listo, katere vaški zaupnik sem tudi jaz! Drago, kozarec vina? Vidim, da se podite zastonj po naših vaseh!« »Hvala za vino! Toda čujte, gospod France, če greste z menoj Vas gotovo denem v volivno komisijo in...« Gospodu Francetu je bilo dovolj: »Hočete škaf vode?« «Ne! Hvala!...« in poparjen odide proti domu, čeprav je bila še ena vas vmes. Doma zve, da mu uhaja še onih par kandidatov, ki jih je z velikirrt trudom premamil za svojo listo. Tov. Pertot Slavko, prav za prav Pertot Ignacij, kandidat Ljudske fronte, se je oglasil v »Primorskem«. Piše: »Po dolgih letih nedemokratičnega življenja imamo zopet tajne volitve...« Prizna torej demokracijo ZVU STO-ja. V spominu so mu fašistične volitve — v težkem spominu. Prav ima! Nam pa so v spominu še neke druge volitve, za časa »svobode« in niso nič lažjega spomina. Volitve, ko si je nabrežinsko »ljudstvo« izvolilo, ne sicer s tajnim glasovanjem in tudi ne brez pritiska ONOO za Nabrežino! Ali se spominja tov. Slavko teh volitev? Pred volitvami je bil določen za predsednika (lepe volitve) tov. Skerk Pepo iz Bajte, kot zelo zaslužen borec, aktivist, ki se ie boril za našo stvar že pred 30. leti v Rusiji... izvoljen pa je bil r,a ukaz iz Trsta partijec F. Rukin. Tako se je »volilo« še vse ostale odbornike in tov. Pepo je debelo gledal to komedijo do konca. Na njega se ni spomnil nihče, ker je bil Trstu le »roza« mesto rdeč. Prav na zadnje, ko se je tudi tovarišu iz Trsta zdelo malo preveč, je dovolil, da je bil izvoljen v odbor tudi tov. Pepo Skerk kot štiriindvajseto kolo. Lep nauk za tov. Skerka in za »volivce«! Menda je bilo več »no« za časa fašizma, kot pa na teh volitvah... Volili smo pač po godbi zastopnika komunistične partije iz Trsta, ki je milostno dovolil, da smo volili komuniste ali njim zelo sorodne elemente v svoboden ONOO. Ali so bile to volitve? Ne! Saj tudi kandidat Slavko sam priznava, da to niso bile volitve, ker so pač pred nami — prve demokratične volitve. Bravo, tov. kandidat Ljudske fronte Pertot Slavko! Da popravite to resnicoljubno izjavo boste morda prinesli na dan, da so bile one volitve javne in ne tajne, toda koliko bo menjalo to na stvari sami — sodite sam! Toda, kot pod fašizmom, se voli tudi še danes, po padcu fašizma, v »svobodi« samo da »si« in »no« na-domostajo črne in bele kroglice. Glej! in pride ta kandidat tov. Slavko in s širokim glasom pove, da se imamo za te tajne volitve zahvaliti v prvi vrsti junaški osvobodilni borbi. Zakaj si niso izbojevali jugoslovanski narodi v osvobodilni borbi zase pravico demokratičnih tajnih volitev -- vsaj za eno opozicijsko stranko? Ce bi tam bile res tajne volitve, kaj bi tam nastalo? Predvsem bi pisal danes tov. Slavko vse drugače, ko piše. Da so pa Trst, Gorica in Koroška zapravljene ravno od jugoslovanskih komunistov ne trobi propaganda »voditeljev dolarske zveze«, kot trdite Vi, tov. Slavko, pač pa trobijo to v svet — sama dejstva. »Dolarska zveza« jih le narodu kaže, da spregleda, kje so njegovi farbarji. Naj vas spomnimo na Titovo ponudbo Togliattiju? Vam ni to že samo dovolj, tov. Slavko, kandidat Dolarskodinarsko-rubljevske ljudske fronte? Ocvirk za ocvirček! Vaši računi z Vidalijem pa nas ne brigajo! Dolar „Prifiai@rslti pilaš »Primorski« je pisal o sprejemu nabrežinskega g. župana in tajnika pri predsedniku cone, kjer se jifna je baje obljubilo zidavo ljudskih stanovanjskih hiš in počitniško kolonijo za naše otroke. Pristavlja, da je to »volivni gulaš«, ki se ne ve, če ga bodo nabrežinski volivci prebavili. Naj bo »Primorski« glede nabre-žinskih želoflcev kar brez skrbi! Nabrežinski želodci so mirno prebavili še mnogo večje gulaše, kot so ti in ki takrat gotovo niso bili »volivni gulaši«, ker o volitvah takrat se sploh še ni govorilo. Taki gulaši so bili milijonska zimska dela, lanska kolonija za naše otroke v Sesljanu, kjer so tudi otroci ti-tovcev jedli gulaše in jih mirno prebavili, čeprav ni prišel denar zanje iz Titove blagajne, pač pa iz amerikanske. Pa Titu ne škodi 15 milijonski »res dolarski gulaš«, za katerega je zaprosil v Združenih državah? Uboga dolarskotitovska zveza, kje si ti doma!? Neprebavljive gulaše pa kuha »Primorski« s svojimi volivnimi članki. Naše skromno mnenje je. da ko bi »Demokracija« prinesla te obljube na dan, bi se jih lahko vzelo za volivne obljube. Tako pa ne! Hvala »Primorskemu« za reklamo, ki jo dela za našega kandidata g. Kralja Otokarja in — istočasno za našega župana. Sedaj pa še besedo našemu g. županu. Veseli nas, da se z Vašim delom ne hvalite, temveč, da Vas hvalijo nasprotniki. Le tako naprej in pripravite še mnogo takih gulašev, čeprav smo videli, da pade večina teh ravno v titovske in kominformistične želodce. Ne bojte se, da bo treba kupovati z občinskim denarjem čistilnih sredstev! Imajo izvrstne želodce in prebavljajo najraje težke dolarske pakete, da pozneje laže udrihajo s polnimi želodci po onih, ki so jim jih poslali. Komunisti nočejo amerikanskih. paketov, bi mogel kdo misliti. Temu ni tako! V lanskem letu so delili ponovno ameriške pakete. Komunisti nočejo paketa! Hočejo kar dva! vo vam primer: Tov. žena nositeljica liste UAIS-a, tov. Slavec-Visintin Ado-ta je dobila paket za svojo družino. Pozneje pride na županstvo protestirat, da hoče še en paket za mater, ki živi itak v družini. Poznamo v abrežini demokratično družino, od vojne bolj prizadeto od družine Slavčeve, ki ni dobila paketa. Ta družina ni šla protestirat na županstvo, ni dobila paketa in zato spada k »dolarski« zvezi. »Primorski«! Malo več pameti pri kuhanju gulašev ti pravošči tvoj čitatelj. Vesti z Goriškega Preds. Einaudi v Gorici V ponedeljek okrog 5.45 je dospel s posebnim vlakom v Gorico predsednik italijanske republike senator Einaudi. Kot znano je predsednik pred par dnevi nenadoma obolel in je moral odložiti obisk v Padovi, kjer bi moral na binkoštno nedeljo otvoriti tamo-šnji velesejem. Kljub bolezni je pa vsekakor hotel izpolniti svojo obljubo, ki jo je dal Gorici in se je velikodušno podvrgel naporom potovanja, da je pripel zlato hrabro-stno svetinjo na goriški mestni prapor. Gorica ga je v svečanem razpoloženju sprejela, odeta kot se spodobi za zgodovinski dan. Sprejem je bil zato zelo prisrčen in se je v znamenju vsesplošnega navdušenja izvršil brez vsakega incidenta. Udeležila se ga je tudi slovenska manjšina z iskreno željo, da bi ta obisk pomagal ustvariti plodno in mirno sožitje med vsemi prebivalci tukajšnjega narodnostno mešanega ozemlja. Einaudi se zahvaljuje Ob svojem povratku v Rim je državni predsednik Einaudi naslovil na goriškega prefekta brzojavko, v kateri izraža svoje toplo zadoščenje, da se je udeležil goriške proslave in se vsem zahvaljuje za prisrčen sprejem. Seja goriSkega občinskega sveta V ponedeljek 30. maja ob štirih popoldne je imel goriški občinski svet svojo Četrto sejo v dvorani deželnih stanov na Gradu. Kot o-bičajno so bili tudi tokrat skoro vsi občinski svetniki navzoči. Dnevni red je bil sicer precej založen, toda ne tako obširen kot zadnjič in je zato tudi seja končala že nekoliko pred deveto uro zvečer. Po prečitanju zapisnika zadnje seje, ki je trajalo skoro eno uro, se je pri pripombah k zapisniku oglasil svetnik g. Bratuž in protestiral, ker v zapisniku ni zabeleženo, da je on svoj govor v zadnji seji prečital v slovenščini. Zupan se je opravičil zaradi te pomanjkljivosti, obč. svetnik dr. Gianantonio, ki pripada k skrajni nacionalistični desnici in je po poklicu goriški urednik »Messaggera Veneta«, je strupeno pripomnil, da bo treba nastaviti tolmača, ker nihče ni vedel, kaj je hotel g. Bratuž povedati. Po županovem poročilu, ki je med drugim povedal, da občina ni dobila še nobenega uradnega ob- I vestila glede obiska predsednika | Einaudija, ki ima priti v Gorico 6. ! t. m. Potem so bili odobreni razni sklepi občinskega odbora, med drugimi tudi sklep, da se porabi 2.600.000 lir za popravilo in ureditev ceste Standrež - Sovodnje, ki je v obupnem stanju. Pri volitvah v davčno komisijo, v katero imenujejo prefektura, pokrajina in občina po 10 članov, je bil za Slov. dem. zvezo izvoljen g. R. Bratuž. Volitve v upravni odbor občinskih podjetij so bile odložene, ker se ni dosegel med občinskimi svetniki sporazum. Glavna točka dnevnega reda je bila ureditev službenega položaja občinskih nameščencev. Vprašanje se je obravnavalo v tajni seji in je bila kočl-jiva zadeva v načelu rešena. Prihodnja seja občinskega sveta, ki bo najbrže v začetku julija, bo razpravljala o občinskem proračunu. Krivično postopanje jugosl. oblasti Od vseh strani prejemamo pritožbe, da komunistične jugoslovanske oblasti kratijo pravice lastnikov zemljišč v obmejnem pasu, ki so italijanski državljani. Ali jim ne pustijo obdelovati lastne zemlje, ali pa jim ne dovolijo pospraviti in prenesti v Italijo poljskih pridelkov in drvi. Ravnanje s temi strankami je od strani Titovih oblastev naravnost surovo in podlo. Gre tudi za težke slučaje revnih in res potrebnih ljudi, ki se nimajo s čim preživljati. Mi sicer vsem svetujemo, naj se pritožijo na pristojno italijansko oblast, ker je nujno potrebno, da se oblast tudi sama zavzame za te slučaje in ukrene potrebne korake pri jugoslovanskih organih, da se neha s. takim krivičnim postopanjem. Prav dobro vemo, da dobivajo nekateri komunistični sopotniki vse, kar želijo od njihovega premoženja onstran meje. lij pa rečeno, da so vsi ljudje na svetu zmožni ukloniti hrbtenico, kakor to delajo sopotniki, in iskati izkaznico kake komunistične organizacije v Gorici, da pridejo do cilja. Mera je skoraj polna in če treba bomo pisali še bolj jasno in odkrito. Cas pa bi bil. da bi se državne oblasti za stvar pozanimale malce bolj globoko in začele ravnati s tistimi, ki hodijo obdelovat zemljo tostran meje prav tako kakor ravnajo Titovci z italijanskimi državljani, zlasti pa z onimi, ki so slovenske narodnosti. Anton Grdina Dne 1. maja je obhajal eden vodilnih Slovencev v Clevelandu v Združenih državah, g. Anton Grdina s svojo ženo Antonijo zlato poroko. »Ameriška domovina« prina-' ša sliko zlatoporočencev in v u-vodnem članku »Ob jubileju Antona Grdine« poudarja zasluge, ki si jih je neumorno delavni slavljenec pridobil za slovenstvo v Združenih državah, zlasti v Clevelandu. Svoj članek list tako zaključuje: »Najlepša poteza osebnosti Antona Grdina pa je njegova dobrota. On je dober. Kar je zaslužil, je z brati delil, na vse strani dajal, povsod pomagal, brata v -pomanjkanju videti ne more.« G. Grdina je 28. aprila praznoval svoj 75. rojstni dan, dne 1. maja je bila potem pa slovesna zlata poroka. Gopodarska pogajanja med Gorico in Ljubljano Zadnji ponedeljek 30. maja sta odpotovala v Ljubljano ravnatelj Trgovsko-obrtne zbornice dr. Can-dutti in oddelni načelnik dr. Ver-zegnassi, da bi se s pristojnimi krogi sporazumela glede nekaterih podrobnosti, zaradi katerih se še ne izvajajo sklepi znanih videmskih dogovorov. Gre za začasni u-voz raznih popravila potrebnih strojev v goriške delavnice in za zamenjavo tipičnih izdelkov. Štandrež pri Gorici V nedeljo 29. maja smo imeli pri nas dve prav spodbudni cerkveni slavnosti, pri katerih je sodelovala skoro vsa vas. Komunisti in njihovi zapeljani sopotniki pri takih prilikah nekam zafrkljivo pravijo: »manjšina se oglaša«. Naj se tolažijo, toda mi vemo, da naša manjšina že davno ni več manjšina. Nasprotnike drži pri navidezni moči samo njih spretno izrabljanje obmejnega položaja naše vasi in preplašenost, katere se nekateri zaradi neprestanega strahovanja še ne morejo otresti. Zjutraj smo imeli prvo sv. obhajilo, zvečer ob 8. Uri pa procesijo s kipom Matere božje. Obakrat se je zbralo veliko ljudi, zlasti zvečer je bila udeležba izredna. Okrašena je bila cer- kev, v cvetje je bil odet Marijin kip, toda tudi okna po hišah so bila razsvetljena s svečami in pred podobami Marije so gorele luči, ob cestah so gorele pa bakle. Naš pevski zbor je prav lepo prepeval Marijine pesmi in gre vsa čast g. organistu. Tudi g. župniku smo prav hvaležni za trud in uspeh, ki ga je prinesel z obema prireditvama. Števerjan Steverjanci smo že na delu z žveplanjem trt in s pripravami za škropljenje modre galice. Nekateri so že začeli škropiti. Začeli smo prodajati prve češnje. Cene so dobre in upamo na dober donos. Tudi trta obeta dobro. Da bi le toče ne bilo! Naše kmete najemnike ta? re še vedno skrb za bodočnost, ker bi radi rešili vprašanje odnosa do gospodarja. Agrarna reforma, kakor izgleda ne pride v poštev pri nas. ker nimajo gospodarji tako velikega obsega premoženja, da bi ga morali kaj odstopiti. In tudi o kakem trajnem zakonu,- ki naj u-redi dajatve najemnikov ni še sledu, saj ga v poslanski zbornici šele preučujejo. Da bi se le gospodarji iz Steverjana odločili za prodajo kmetij! Prijava v Jugoslaviji zapuščenega imetja Javlja se, da je zakladno ministrstvo, inšpektorat za finančne zveze z inozemstvom( Ispettorato Rapporti finanziari con 1'Estero), pooblaščen sprejemati prijave glede v Jugoslaviji zapuščenih imetij. Za sedaj še niso bila izdana tozadevna točna navodila, vendar se obvešča, da se mora priložiti prijavi ves dokazilni material in navesti cene, ki so bile v veljavi 1. 1938. In zopet dva Pred dnevi je na dramatičen način . pribežal z jugoslovanske strani v Italijo srbski inž. Bogdanovič, ki je bil zaposlen pri gradnji Nove Gorice. Preplaval je Sočo in se preril skozi neke kanale. — V torek 7. t. m. je skrivaj prekoračil državno mejo v bližini Dolenj u-radnik E’ranc Gregorič. Po njegovih izjavah je bil odpuščen iz službe, ki jo je imel v Beogradu. Ker je pa imel občutek, da s tem postopanje proti njemu še ni ustavljeno, je pobegnil čez mejo in se predstavil italijanskim obmejnim stražam. Obmejne izkaznice Po sporočilu goriške kvesture so začasne obmejne izkaznice, ki so jih ob svojem času izdali uradi obmejne policije lastnikom in obdelovalcem zemljišč, ki leže onstran meje v sosedni republiki, veljavne do 31. junija t. 1. Priporočamo imetnikom teh prelaznic, katerim v smislu obstoječega italijansko-jugoslo-vanskega dogovora glede malega obmejnega prometa te izkaznice pritičejo, naj vložijo na kvesturo, soba 17, prošnjo za stalno izkaznico ter naj čimprej predložijo vse predpisane listine. Tako bodo preprečili prevelik dotok prošenj v zadnjem hipu, kar lahko zapozni izdajo novih izkaznic. Smrt V noterdamskem samostanu v Gorici je 2. t. m. po daljšem bolehanju v visoki starosti umrla č. sestra Marija Marjeta Ličan, ki je skoro polstoletja prebila v zatišju tega zavoda. Pokojnica je bila sestra pred 20. leti umrlega msgr. Josipa Ličana, doma iz .Ilirske Bistrice. Naj ji sveti večna luč! Volivni sklad Slovenka z željo, da demokratični Slovenci volijo lipovo vejico 5.000 lir; zvesta bralka »Demokracije« 140; g. S. in g. P. 2.000; N. N. 20.000; N. N. 5.000; N. N. 1.000. Skupno od tržaških demokratov 300 tisoč lir prejeto do dne 8. 6. 1949. Po fratelančnem polomu v Borštu darujejo navdušeni demokrati iz Boršta 600 lir z željo, da lipova vejica dobi čimveč glasov. Delavec iz Trsta 100 lir; volivec iz Trsta 100; Skedenjka 1.000; kvalificiran delavec iz Tovarne strojev 100; rodoljub iz Kolonkovca 500; upokojenec z Grete 200; Tržačan 500; N. N. 1.500; slovenski delavec 1.000. Skupno 5 tisoč lir. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu i Mizarji I hmetovalci V podjetnih! • Deske smre• kooe, mace. snooe in Ir. dih t e s o o, trame, oeza« ne plošče, furnir, parkete in droa nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA TRST Viale Sonnino, 2 4