Izhaja ivcfcr vsak prvi in tretji četrtek tneseca. Ako je ta Jan praznik, inde dan poprej. Cen« mu je 80 kr. na leto. lnaerati te tprcjemtjo in plaimejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstva v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Scmeniške ulice it. 3. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. Št 22. V Ljubljani, dnč 22. novembra 1900. Leto Xm. Ifeuši Hs&sLdid&tJos I. /' splošnem volilnem razredu, ki voli 12. grudna 1900: Dr. Ivan Šusteršič odvetnik v Ljubljani. II. /' kmetski h občinah. ki volijo dne IS. grudna 1900: 1. V sodnih okrajih: Ljubljana. Vrhnika, Litija, Zatičina, Ribnica in Velike Lašče: Ivan Vencajz odvetnik v Ljubljani. 2. V sod.okr.: Postojina, Ilir. Bistrica. Senožeče, Vipava, Logatec, Cirknica, Lož in Idrija: Dr. Ignacij Žitnik deželni poslanec v Ljubljani, a. V sod.okr : Kranj. Škofjaloka, Tržič, Kamnik, Brdo, Radovljica in Kranjska Gora: Jožef Pogačnik posestnik in poštar v Podnartu. 4 V sodnih okrajih: Novo mesto. Krško, Kostanjevica, Črnomelj in Metlika: Viljem Pfeifer posestnik v Krškem. 5. V sodnih okrajih: Kočevje, Trebnje, Žužemberk, Radeče in Mokronog: Franc Povše deželni odbornik v Ljubljani. Volivci! Vsi kakor on mož na volišča in /"»asa mora biti naša! Katoliškim Slovencem na Kranjskem! V celi ustavni dobi niso volitve v državni zbor bile tako velikanskega pomena, nego baš sedaj! Presvitli cesar je državni zbor razpustil, ker je obštrukcija onemogočila vsako stvarno parlamentarno delo in s tem provzročila krizo, ki škoduje moči in ugledu države ter najvažnejšim interesom ljudstva. Tako nc more in ne sme iti dalje. Takih razmer trajno ne prenese ne država, ki potrebuje za svoje življenje trajni vir zakonodaje, — pa tudi ne ljudstvo, ki od državne zakonodaje pričakuje zboljšanja svojega položaja. Zato se je na merodajnem mestu sklenilo: Ali se po novih volitvah doseže za stvarno delo sposoben državni zbor, parlament, ki bode spolnil svojo dolžnost. služiti ljudstvu in državi. — ali pa se bode v bodoče vladalo brez državnega zbora, brez sodelovanja ljudskega zastopa! Gre torej pri teh volitvah za najvažnejše zadeve ljudstva in države. Gre za rešitev ustave, v koji temelji svoboda, napredek in blaginja vseh narodov. Gre za to, da se vrne državi, naši ljubljeni Avstriji, tista notranja moč. ki izvira iz mirnega sodelovanja in tekmovanja vseh narodov in iz plodovitc zakonodaje v duhu prave svobode in pravega napredka, osobito na polju socijalnih pre-osnov, blagotvornih gospodarskih naprav in razširjenja političnih pravic zvestega avstrijskega ljudstva. Resen je tedaj trenutek, v katerem kliče vladar svoje narode na bojno polje volitev! Od izida teh volitev odvisne so osodepolne odločitve v našem javnem življenju, — osodepolne osobito za nas Slovence, ki imamo v osrednjem parlamentu jedino oporo naših teženj. Zato zahtevamo od naših bodočih poslancev, da morajo v tem trenotju v prvo vrsto postaviti domoljubna čustva, ki navdajajo katoliški slovenski narod notri do zadnje koče, da morajo vse svoje moči postaviti v službo avstrijske državne ideje, ideje širne skupne domovine vseh narodov, ki so tako srečni, da živijo pod slavnim habsburškim žezlom. V to ime pa je prva naloga naših poslancev v novem državnem zboru, da vsak poskus, z nova ovirati stvarno delovanje državnega zbora, pomagajo z vsemi silami zaprečiti. Prizadevati se morajo z vso odločnostjo, da se vrnejo redne razmere v našem ustavnem življenju in se tako zopet odpre vir plodovitc zakonodaje v prid ljudstvu in državi. Neposredni povod sedanjim nezdravim razmeram je dalo jezikovno vprašanje. Rešitev tega vprašanja bi gotovo odstranila važno oviro mirnega parlamentarnega delovanja. Zato bode ena najplemenitejih nalog naših novih poslancev, delovati na to. da se jezikovni prepiri potom državne zakonodaje konečno rešijo tako, kakor zahtevajo potrebe celokupne države in pa pravice vseh narodnostij do svobodnega razvoja svojega jezika in popolnega priznanja istega v šoli. uradu in javnem življenju. Prvi in poglavitni izvor naših žalostnih ustavnih razmer pa je iskati v krivičnem in popolnoma zastarelem volilnem redu. ki zabranjuje, da bi ljudstvo prišlo v državnem zboru do tiste veljave, ki mu po pravici gre. Najimenitnejša naloga naših novih poslancev bode. delovati na to, da se sedanji volilni zistem izpremeni in uvede namesto njega načelo splošne, jednake, neposredne in tajne volilne pravice. Katoliški Slovenci! Z mirno vestjo stopa v tem resnem trenotji katoliško-narodna stranka na volišče, v trdni zavesti, da se pri novih volitvah obnovi in ojači vez mejse-bojnega zaupanja, ki veže stranko z ogromno večino slovenskega naroda na Kranjskem! Neomadeževani so mandati, katere je katoliško slovensko ljudstvo 1. 1S97. poverilo katoli.-narodni stranki. Najhujši nasprotnik, če ljubi resnico, ne more trditi, da bi se bili katoliško-narodni poslanci tudi le za pičico kedaj odstranili od katol.-narodnega programa, kojega je slovensko ljudstvo pri volitvah I. 1897. z ogromno večino odobrilo. Ta program — podrobno izražen v resolucijah I. in II. slovenskega katoliškega shoda — bode katoliško-narodni stranki tudi v bodoče do pičice svet, in zastavila bode, kakor doslej, tudi v bodoče vse svoje sile za izvršitev tega programa. Ako se z Hožjo pomočjo posreči, zopet privesti državni zbor do stvarnega delovanja, bodo torej katoliško-narodni poslanci za- stavili svoje moči za razvoj' vsega javnega življenja na krščanski podlagi, za narodno ravnopravnost ter za duševni in gmotni napredek ljudstva. Vedno bodo katoliško-narodni poslanci z vso odločnostjo potezali se za blagor kmetskega stanu in ravno tako za blagor meščanstva, obrtnega stanu in vseh delavskih slojev. Delovali bodo dosledno in neustrašeno za razvoj in napredek teh stanov v smislu krščanske socijalne preosnove. Toda naših poslancev je le malo in torej brez zaveznikov ne premorejo veliko. Zato bodo katoliško -narodni poslanci postopali v novem državnem zboru zopet v slogi z drugimi enako-mislečimi. slovenskimi in hrvatskimi poslanci in iskali zopetne zveze tudi z drugimi kato-liško-zavednimi poslanci, v prvi vrsti češke in rusinske narodnosti. Zadnji čas je, da sc vsi krščanski in domoljubni življi v Avstriji približajo in tvorijo skupno četo v obrambo najdražjih svetinj države in narodov! Rojaki! Volitve v naši deželi se ne bodo izvršile mirno, temveč v hudem, vi harnem boju, provzročenem po brezozirnih, brezvestnih nasprotnikih. V vseh volilnih okrajih bodo osobito našim kandidatom nasprotovali kandidatje liberalne ,.narodno-napredne" stranke, ki je v zadnjih letih uprizorila nečuveno gonjo zoper vse, karje našemu narodu svetega in dragega, zoper vse, kar jc v nas dobrega in poštenega, — stranke, ki je dosledno z nogami teptala pravice in blagor ljudstva in nikdar ni mogla zatajiti svojega zaničevanja do poštenega priprostega ljudstva; stranke, ki brani sedanji krivični volilni red in odločno odklanja pravično načelo splošne in jednake volilne pravice, — stranke, ki se jc drznila odobravati protiversko in protidomovinsko geslo .,Proč od Rima in Dunaja!", ki hoče slovenski narod odtrgati veri očetov in zvestobi do skupne avstrijske domovine, — stranke, k ni izbirčna v sredstvih, koji je vsako, še tako nepošteno sredstvo prav — da lc doseže svoje temne, ljudstvu in državi kvarne namene. Katoliško ljudstvo! Tvoja naloga bode, pri volitvah pokazati, da ona stranka nima domovinske pravice v naši deželi; pokazati daje naša deželo katoliška in avstrijska dežela, — da smo in ostanemo udani naši sv. katoliški cerkvi in naši ljubljeni Avstriji, kojo želimo videti srečno in mogočno kot neomajljiv stolp pravičnosti in blagostanja sredi svetovnih viharjev. V slovesnih dngvih katoliškega shoda je slovensko ljudstvo sijajno pokazalo svojo versko, narodno in avstrijsko zavednost. Navdaje nas vesela nada, da bode slovensko ljudstvo isto zavednost pokazalo tudi pri volitvah in izvolilo kot poslance same ka-toliško-zavedne slovenske može, — značajne in vestne može, ki sc bodo vsigdar zavedali svoje svete dolžnosti: nesebično, dosledno, bresosirno in neumorno služiti ljudstvu in državi, po starem slovenskem geslu, ki bodi, kakor vselej, tako tudi to pot naš bojni klic: Vse za vero, dom in cesarja! Predstojcči oklic je bil soglasno sprejet na shodu zaupnikov katol.-narodne stranke dne 7. novembra 1900. Zajedno jc ta zaupni shod enoglasno določil predstoječe kandidate. V Ljubljani, 10. novembra 1900. Osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke. Politični razgled. Na Kitajskem so sestavili evropski zastopniki nekake pogoje, na podlagi katerih se bodo začeli pogajati s kitajsko vlado. Najvažnejše zahteve so sledeče: Nemškemu poslaniku Kettelerju naj se postavi spomenik na mestu, kjer je bil umorjen, v Berolin pa morajo poslati cesarskega princa z oprostilnim pismom; k smrti naj se obsodi 11 višjih uradnikov in princev, ki so povzročili upor; kitajska vlada naj plača odškodnino, kakor jo bodo zahtevale velesile; omogoči naj se občevanje s kitajskim cesarjem; podr6 naj se utrdbe v lukah ter prepove uvoz orožja. Razven tega stavijo še celo vrsto drugih zahtev. Le ameriška vlada nasprotuje temu, da bi koga obsodili na smrt, ker se ji zdi to preveč neusmiljeno. — Kitajski cesar je zbežal iz Pekinga in se še sedaj noče vrniti nazaj; zadržuje ga cesarica vdova, katera je dala obglaviti 15 angleških podanikov, ker so hoteli pomagati cesarju, da bi se vrnil v Pekin. Tudi Kitajski ministri so sklenili, da naj Pekin ne bode več glavno mesto, ampak Sing-an-fu. Toda gotovo jih bodo Evropejci prisilili, da se vrne zopet v Pekin. — Boksarji med tem časom še zmerom rogovilijo po vseh koncih in krajih, čeprav so vsak dan tepeni. Miru gotovo še ne bode kmalu. Pozor zavedni kmetje! Hudič ljuliko seje Liberalci razširjajo po kmetih knjižico z naslovom: .Volilni katekizem za kmetske volilce ' Ta knjitica je pravi hudcevi .katekizem' m j-s pravim katekizmom v takem razmerju, kakor pasja vera z apostolsko vero! Navedeni »volilni katekizem« je ponati* iz zadostno znanega lažnivega .Rodoljuba« in obsega 21 toc-k, ki so vse zlagane od prve do zadnje' Kolikor stavko*, toliko lažij! Vse kar so liberalci tekom deseUetij zakrivili preti kmttu, se \ tem -katekizmu- očita — katoliško narodni stranki! T .-ko nesramnih lažij še od naših I i beračev doslej nismo bili vajeni. Jedna najmastnejih lažij — ki se najde tudi \ »katekizmu« — smo na drugem mestu ped naslovom „Heumna in nesramna laž" zadostno ošibali. Tsk kakor radi davka na sladkor, je z vsemi najdbam, onega »katekizma«. Vsak otrok v«ndar že vč. da so VjS postave, ki so kmetom tako k\ariji ve. skovali sami liberalci ki so skozi desetletja imeli vso moč v državi v svojih rokah Vsi krščanski poslanci so se onim proti k m etiki m postavam z vso odločnostjo upirali — a ker doslej niso imeli n kdar potrebne večine glasov v državnem zboru, a ltb ral i pri glasovanju vedno zmagali in kovali vtdno trdnejše spone kmetskemu stanu Krščanski poslanci — in z njimi katoliško-narcdni — so te pa vedno neustrašeno potezali za to, da se vse krivice, ki so se skozi desetletja kmetu delale, odpravijo in kmetu pomaga, kmetu da tista pravica, ki mu gre. >. laj. ko liberalcem prede m se biiža čas. da liberalci popolnoma propadejo in krščansko kmetsko ljudstvo pride do svoje pravice — so se pa ti sleparji vrgli popolnoma samo na laž in vse svoje grehe očitajo kršcan-kim moiem, ki so te grehe vedno pobijali in stali vsigdar na strani kmeta! Taka nesramnost in podlost presega že vse meje! Koliko zaupanja imajo liberalci v svoj »katekizem« se vidi iz tega, da kmete učijo, naj to knjižico skrbno skrivajo! Zakaj to? Zat, ker dobro vedo, da ima laž kratke noge in da bode kmetu VBak razsoden in pošten človek, komur knjižico pokaže, hitro razjasnil, da je vse zlagano in da je vseh krivic, ki so se kmetu skozi desetletja prizadele, kriva ssmo liberalna stranka. Torej, zavedni kmetje pazite na hudičevo setev in če koga zasačite pri tem nesramnem početju — znebite se ga hitro in odločno! Proč x liberalci proč z lažnivci, proč z obrekovalci, proč ■ sleparji! Krivi preroki ali: liberalci pišejo katekizem. V~ak torej, ki Miši te moje b.-eJe in p<> njih ravna, podoben je modr em . mojfu, ki jc postavil svojo hi.šo na skal In \liLa st jc ploha in vode s<> pribrule n zaveli so vetrovi in w> sc vprli v tisto h i in m pjJlj. /akaj postavljena je bila na -kalu. Mu ter t VII. Ji 25. Liberalci so dali na svitlo katekizem. Kajneda, slovenski kmet, da sc ti to čudno zdi > l.juJje. ki so ti po svojih časnikih priporočali in hvalili krivo lutrovo vero in tako tebi. slovenski kmet. ki imaš na zemlji dosti muk in trpljenja, skušali vzeti še po >mrti nebesa, ljudje, ki so torej žc s tem pokazali, da nimajo zate srca, ti so zat«. slovenski kmet, izdali k a t e k i z e m ! Kajneda, precej ti pt ih.tja mi.-el. Ja hočejo ti ljudje, ki se sicer zate pravnic ne menijo, ali k večemu tako, Ja ti pravi .neumni k m e t a v s da hočejo ti ljudje, če prihajajo sed^j k tebi s svojim neumnim in lažnivim katekizmom. od tebe nekaj imeti. In res hočejo imeti nekaj oj tebe. nekaj silno važnega namreč tvoj glas sedaj pri volitvah. Kdor ti icli Jobro. more ti Jati samo en svet. Me daj svojega glasu liberalcem, ki zate niso storili prav čisto nič. ki dajejo v Ježelnem zboru kranjskem v vezi z Nema vsako leto dvanajst tisoč k r o n tvojega s krvavimi /ulji zasluženega denarja nepotrebnemu nemškemu gledališču v Ljubljani. oJ katerega nimajo slovenski kmetje prav nobene kori t daj pa svoj glas edino le kandidatom katoliško - narodne stranke, ki se je vedno upirala temu. Ja bi se kmečki denar metal v žrelo nemškemu gledališču, ki je vedno tudi sicer imela srce za trpečega kmeta! Toda kJor je celo svoj čas izgubil s tem. da je prebral tisto s tiskarskim črnilom pomaz.ino cunjo papirja, ki jo poj imenom »Volilni katekizem za slovenske kmetske volilce" skušajo liberalci širin meJ kmeti, ta bo rekel, če je pošten, da je nas slovenski kmet veliko prepameten, Ja bi se Jal ujeti takim neumnostim in lažen, kakoršne so v tem katekizmu. Lc najbolj neumni volilci, ki nimajo prav nobene lastne sodbe in prav nič ne vejo, dali sc bodejo ujeti na tiste limanice, katere jim nastavljajo liberalci v tistem „volilnem katekizmu". 1'oglejmo nekoliko bliže neumnosti liberalnega katekizma. Prva neumnost: vse postave so skovali klerikalci. Rekli smo, da je ta liberalni volilni katekizem preneumen, da bi mogel ujeti in preslepiti pametnega volilea. In res, če prebereš ta tako zvani kate- kizem, videl boš, da trdijo v njem liberalci, da so vse postave pri n a s v A v s t r i j i sklenili katoliški poslanci. In vendar vč vsak kmet, da je žalibog v državnem zboru bilo dosedaj vedno veliko več liberalno mislečih poslancev, kot pa odločno katoliških. Tudi med slovenskimi poslanci s Kranjskega sedeli so trije liberalni poslanci. C.c bi tudi res bilo, kar lažejo liberalci, da so katoliško misleči poslanci sklenili samo kmetom škodljive postave, potem so iste postave sklenili tudi naši liberalci, ker v državnem zboru so glasovali liberalni naši poslanci za ravno tiste predloge kot katoliško misleči. Liberalci so torej z neumno lažjo, da je tista od liberalcev tako sovražena klerikalna, to je poštena katoliška stranka kmetu najbolj sovražna, sami sebe udarili po zobeh, ker so njihovi liberalni poslanci v državnem zboru glasovali ravno tako, kakor pa klerikalni, to jc katoliški poslanci. Liberalci imajo bralce tistega katekizma za tako neusmiljeno neumne, kakor da bi še tega ne mogli uvideti. Druga neumnost: Klerikalci imajo vso moč pa — nobene. Drug a šc večja neumnost te^a lepega liberalnega katekizma jc pa ta: liberalni katekizem na eni strani dokazuje, da je klerikalna stranka tako vplivna, da lahko sklene postavo, kakoršno hoče, na drugi strani pa pripoveduje, da so se pri nas v Avstriji izdale postave, tako n. pr. šolske postave, proti katerim sc jc odločno postavil papež Pij IX. in ž njim avstrijski škofje, katerim pa vse to ni nič pomagalo, da so zaradi tega nekateri izmed škofov bili celo obsojeni na zapor. Torej klerikalci, to jc katoliški poslanci, imajo vso m o č v državi, toda v državi sc sklepajo take postave, proti katerim sc z a s t o n j upiraj o katoliški škofje in papežfc torej najhujši klerikalci! Tako trdijo naši liberalci. Ali s c s tem ta imenitni katekizem nc bije po lastnih ustih? Klerikalci torej delajo postave po trditvi liberalnega katekizma, toda, po trditvi istega katekizma, sami klerikalci za postave nc marajo in sc jim upirajo in se dajo zaradi teh postav zapirati v ječo. Kajneda, dragi slovenski kmet, taka p i sa-rija liberalnega katekizma je preneumna, da bi mogla preslepiti katerega pametnega kmetskega volilca! Tretja neumnost: Volite kmete, ki niso kmetje. Tretja velikanska neumnost liberalnega volilnega katekizma je zahteva, da morajo kmetje voliti samo kmete v državni zbor. Tu se je krivi prerok najbolj ujel. Tukaj je prikipela liberalna neumnost do vrhunca. Liberalci sami postavili so na Dolenjskem za kandidata v državni zbor v kmečkih občinah grajščaka, torej gospoda, ne kmeta, v gorenjskih kmečkih občinah pa hočejo postaviti za kandidata uradnika, tudi notranjski kandidat liberalcev v kmečkih občinah nosi gosposko suknjo, liberalni kandidat za ljubljansko okolico je tovarnar in eden izmed dolenjskih liberalnih kandidatov je gostilničar in mešetar. Ako bi se torej kmetje strogo držali liberalnega povelja, voliti samo prave kmete, potem ne eden izmed liberalnih kandidatov ne more biti izvoljen. Libe ralci se torej sami ne drže nauka, katerega samo zato učč, da bi zbegali katoliško misleče volilce. Edini liberalni zastopnik kmečkih občin v kranjskem deželnem zboru je — uradnik! Kako neumen mora torej biti kmet, ki verjame temu zmedenemu govorjenju liberalnega katekizma. Četrta neumnost: Klerikalci pomagajo — judom. Četrta velika neumnost tega na neumnostih tako bogatega liberalnega katekizma je trditev, da so klerikalci preprečili podržav-ljenje bogate severne železnice. Ta železnica je v rokah j u d o v. Ali imajo klerikalci kake zveze z judi? lJrav nobenih! Se liberalci, ki si vse upajo, niso imeli poguma, trditii da bi naša katoliška stranka imela kake zveze z judi. Pač pa je vsemu svetu znano in so se bahali sami naši liberalci, da imajo zveze z Židom Minceles-om, ki tudi poroča v naše liberalne liste. Ta Mineeles pa je tudi poročevalec največjega avstrijskega nemškega židovskega lista, kateri list imajo v rokah borzi-j a n c i. Ti pa določajo na borzi ceno žitu. In kakšne so danes žitne cene? Ali si zadovoljen z njimi, slovenski kmet? Poglej, tisti liberalci, ki se v volilnem katekizmu delajo tebi tako prijazne, so v zvezi z judom! Kajneda so bili neumni, ko so pisali o severni železnici, ker odkrila se je zdaj ta njih zveza z judom, in zdaj veš, slovenski kmet, s kom imaš opraviti. # # a Kar štiri tako velike neumnosti po vrsti smo torej videli zapisane v liberalnem volilnem katekizmu. To mora biti vsakemu, ki ima zdrave možgane, zadosti. Kdor je tako neumen, da bo šel pri volitvah na lim temu liberalnemu volilnemu katekizmu, za tega nima noben zdravnik na svetu pomoči, ker ta vrsta neumnosti je neozdravljiva. Prihodnjič si hočemo ogledati še neresničnosti tega liberalnega katekizma, katerih v njem kar mrgoli. Volilcem pa kličemo v spomin besede sv. evangelista Matevža: „Varujte se krivih prerokov, ki prihajajo k Vam v ovčji obleki, znotraj pa so deroči volkovi, po njihovih sadovih jih bodete spoznali." Mi pa pristavljamo: Ne poslušajte krivih prerokov, volite može krščanskega mišljenja, katere Vam priporoča naš list, potem ste zidali na skalo. Liberalne nesramnosti! ,.Slovenski narod" je bil tako nesramen, da je pisal, da je »Gospodarska zveza" — goljufala. Nato je »Slovenec" priobčil sledečo Izjavo: »Slovenski Narod" je v uvodnem članku dne 6. t. m. trdil, da je „ Gospodarska zveza pri Toma-ževi žlindri goljufala. Podpisana zavrača to trditev kot nesramno laž in imenuje dotičnega, ki to trdi, brezvestnega lažnika in podlega obrekovalca Da sc pa vsa lažnivost »Slov. naroda" prav spozna, zato izreka podpisana, da plača vsakemu, ki dokaže, da je podpisana „Zveza" koga goljufala — bodisi tudi samo za en vinar — nagrado 1000 K, z besedami tisoč kron. Nagrado sta pripravljena podpisana člana načelstva plačati iz svojega žepa. V Ljubljani, 8. novembra 1900. Gospodarska zveza v Ljubljani, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Dr. Šustcršič 1. r. J o s. Ši š k a 1. r. Tako poštena izjava ,,Gospodarske zveze." — »Slovenec" je tej izjavi še pristavil sledeče: „No, g. Malovrh, sedaj je prilika, precejšno svoto na pošten način zaslužiti. Vi, ki ste v svrho zaslužka žc marsikaj riskirali, bodete vendar radi zaslužili lepo svoto, ko prav nič ne riskirate, — nasprotno, operete svoj list prcdbacivanja, da jc namenoma lagal! Torej!?" — Vsak pošten človek — naj bode kateregakoli mišljenja — bi mislil, da bode na to „Slov. Narod" doncsel dokaze za „goljufijo", katero je trdil — ali pa molčal. Da bi očitno krivico popravil, se od lopovskega lista, kakor je „Slov. Narod", niti ne zahteva! Toda kdor jc mislil, da bode „Narod" molčal — ali pa dokazal, kar jc trdil, ta ne pozna liberalne nesramnosti. „Narod" ni storil ne jednega nc druzega — temuč objavil je dolg članek, v katerem priznava, da ne more nobene goljufije dokazati, torej razpisane nagrade 1000 K ne more zaslužiti — obenem pa zvrne celo kiblo gnojnice na g. dr. Suster-šiča in na knezoškofijskega kancelarja g. Šiška, ki sta zgorajšnjo izjavo podpisala. Ta izjava spravila je pač poštenjakoviče okoli „Slov. Naroda" v grozno zadrego in ne vedo, kako bi ven zlezli. Zato pogrevajo staro reč o kupčiji s Tomaževo žlindro 1. 1899. bivšega društva „Gospodarske zveze", ki sc je letos razdružilo in katerega torej n i več, tako da tudi nihče „N a r o d a" tožiti n <• more. To gospodje „Narodovci" dobro vedo — saj imajo večinoma advokati in notarji tam besedo in zato se s tako „korajžo" zaganjajo v društvo, katerega ni več. — Kar se pa tiče stvari same, je bila ista lansko leto v „Slovencu" natančno pojasnjena in dokazano s spričevali kemičnega presku-ševališča, da je od »Gospodarske zveze" prodano blago imelo toliko odstotkov fosforne kisline, za kolikor je bilo prodano — in da jc vse laž, kar je „Narod" trdil. Menda jc tudi „R o d o I j u b" to nesramno laž ponatisnil! Značilno je, da se ,.Narod" sklicuje na pismo neke liberalne trgovske t v rdke, ki pravi, da se 16°/„no žlindro prav lahko proda kot 18%no, ker o tem itak nihče nič ne razume. Lepa tvrdka to, ki ima take nazore. ..Narod1' pravi, da je to pismo pisala ona tvrdka »Gospodarski zvezi." To je pa laž To pismo ni bilo nikdar pisano ..Gospodarski zvezi" — zato si ga ..Narod1- ne upa v celoti objaviti, temuč objavlja same odlomke, kakor se mu jih je zljubilo pobrati! — Mi se s to rečjo nebi pečali, če bi nc hoteli s tem dokazati, kako nesramno liberalni listi lažejo in obrekujejo. Pa zakaj tako lažejo r Zato imajo več uzrokov. Prvič jim jc trn v peti vrla .,Gospodarska zveza", ki se imenitno razvija, kot prava trdnjava zavednega kmetskega stanu. To bi liberalci radi oškodovali — zato jim j c vsako sredstvo dobro. Drugič hočejo s tem, kar očitajo „Gosp. zvezi" — zakriti svoje lastno postopanje. Kar so namreč storili sami, to očitajo sedaj »Gospodarski zvez i." Nekje drugod se je prodajala nižje-odstotna žlindra kot višje-odstotna, in to ve-doma, k c r j c bilo spričevalo kemičnega preskuševališča v rokah, da ima žlindra manj odstotkov! Veste li kje, gospod ravnatelj Pire? Tretjič se gre liberalcem zato, oskruniti čast g. dr. Susteršiča, kojega kandiduje katoliško narodna stranka kot poslanca v peti skupini. Znano je, da se liberalci nobenega človeka tako ne boje, kakor g. dr. Susteršiča! Bojijo se ga, ker je odkrit in odločen prijatelj kmetskega stanu, ima velik ugled in vplivna Dunaju in pozna vse liberalne spletke, tako da ne morejo na Dunaju tako slcpariti in iz- dajati ljudske koristi, če jim dr. Susteršič gleda na prste. Zato bi radi dr. Šustersiču vk radii zaupanje pri ljudstvu. Zavedno slovensko ljudstvo, zlasti Ti, zavedni slovenski kmet! Pokaži dne 12. decembra pri vol i t vi, da te take liberalne sleparije ne bodo premotile. Nasprotno, čim bolj liberalci blatijo poštenega katoliškega narodnjaka in prijatelja priprostega ljudstva — tem bolj je dolžnost zavednega naroda, okleniti se ga in delati z vso silo na to, da dobi ogromno število glasov Saj g. dr. Susteršič nc kandiJuje po lastni volji, temuč se le žrtvuje za dobro stvar, na željo stranke in na željo zavednega ljudstva On, za svojo osebo, bi veliko raje doma ostal, ker ima preobilo posla in ni posebno trdnega zdravja. Zato je bil tudi leta 1898. poslanstvo, katero so mu bile poverile kmetske občine ljubljanske okolice, prostovoljno odložil in s tem jasno pokazal, da osebno prav nič ne hrepeni po poslanski časti. Toda sedaj sc je moral u d a t i splošni želji zavednih katoliških narodnjakov — i n s k leni I je, p o s I a n s t v o p r e v z c t i in je vzdrževati toliko časa. dokler mu volilci zaupajo. Katoliški slovenski možje! Pokažimo dne 12. grudna, da je ogromna večina slovenskega ljudstva na Kranjskem katoliško narodna in da stoji na strani dr. Ivan Šustersiča! Politični razgled. Nadaljevanje s 357. strani.) V Zjedin jenih d' žavah ameriških so volili te dni volilne može, kateri bodo dne 8. januarja izvolili za dobo 4 let državnega predsednika. Taccga volilnega boja še niso imele Zcdinjenc države, odkar so svobodna republika. Stala sta si nasproti dosedanji predsednik Mac Kinlev in voditelj demokratov Brvan. Ker stoje za Kinlevem skoro vsi ameriški milijonarji, jc bila zmaga njegova. Za Brvana jc 141 volilnih mož, za Kinleva pa 305. Bryan je po dokončani volitvi v posebnem pismu častital Kinlevu na zmagi. Att Španskem se je pojavilo zadnji čas zopet preccj nevarno karlistično gibanje. V Benetkah živeči Don Carlos, ki je pravni naslednik bivše španske kraljeve rodbine, ima namreč po vsem španskem veliko število pristašev, in ti bi ga radi spravili na prestol. Vlada španska je proti temu gibanju silno kruto nastopila. Preklicala jc vse ustavne pravice, proglasila obsedno stanje za celo državo, in ječe so polne častinikov, plemičcv in duhovnikov. — Povsod obsojajo to nasilno ravnanje španske vlade. Kdaj se bodo pač spremenile razmere v tej nesrečni spaniji! O državnoKborskih volitvah še ne moremo veliko poročati. Doslej so izvoljeni volilni možje samo na Gorenjem Avstrijskem, in tam je katoliška stranka sijajno zmagala. V splošni skupini je njenih volilnih mož 153, liberalnih pa 71; v kmečkih občinah pa konservativnih 178, liberalnih le 45. Kako je bil hudir dvakrat opeharjen? (Priobčil Lovro.) Da je hudir pri vsej svoji hudobnosti vendar precej neumen in se rad da opehariti, je splošno znano; gotovo ste slišali že več takih slučajev. Manj znano pa vam je morebit", da je hudir celo v eni in isti stvari dvakrat zapored šel na limanice. Bilo je to tako-le: Lehkomiseln vinski bratec bi bil rad prodal svojo ubogo dušo. Za tako kupčijo pa ni vedel boljšega, kot je vrag. Zato gre v ris in ga izkuša priklicati z rotilnimi molitvicami, kakor je treba. Hudir res točno pride. Ubogi grešnik naredi ž njim pogodbo, da mu da vrag mernik cekinov, za to pa vzame po smrti njegovo duSo. Ker pe hudir nima vedno denarja v svojih blagajnah — kar se dandanes zgodi lahko najboljšim ljudem — zato pravi: »Denarja ravno nimam pri rokah, toda v enem tednu ga dobiš gotovo.« — »Ali ga pa res dobim?« praša prekanjeni bratec, kajti dandanes celo hudirju ni upati, kadar sklepaš kakšno kupčijo. Vrag se namuza, kakor se ravno muza vrag, kateri se že veseli kako duše. »Bodi brez skrbi in postavi mi svoj mernik na onole goro, in če ne bo do nedelje jutra poln, si prost vsake dolžnosti in pogodba je neveljavna.« Ta je zadovoljen in vrag jo odkuri. Ko možiček ostane sam, mu vsa stvar vseeno začne nekoliko resna postajati. Nič kaj ni mogel narejene pogodbe biti vesel. Malo časa živeti na svetu v vednem hrupu in veselju, pa pri tem zapraviti večno srečo, ni majhna stvar. Kako bi našel pot iz te zagate? Tu mu pride pametna misel; takoj jo mora izvršiti. Najprej izbije merniku dno, potem izkoplje na gori kamor je moral dejati mernik, veliko jamo ter jo zgoraj tako priredi, da jo mernik ravno zakriva. Tega pritrdi med votlino z deskami ter še s prstjo dobro zabije, da ne more pasti v jamo. Sklepal jo čisto prav, da se hudirju ne bo ponoči ljubilo gledati, kako je pod mernikom. Tako pričakuje sobote. Ponoči hudir res pride in začne polniti mernik s cekini. Izprva je delal prav zložno misleč si: »Takole posodo eno uro prav lahko napolnim.« Ko pa čez eno uro potegne s parkljem čez mernikove robove in še zmerom ne čuti denarjev, se že malce podviza in si misli: »Biti mora vsak čas.« Toda ni bilo, čeprav se je hudo trudil. Zvezde so jele ugašati in noč se je hotela ie nagibati h koncu, toda mernik še vedao ni bil poln do roba. In hudir j<- sopihal kar najhitreje je mogel, obložen z zlatom, najmanj desetkrat dolgo pot od pekla do gore in zopet nazaj. Zastonj ! Mernik še vedno ni Lil poln. In ko enajstič zopet pridere s svojim tovorom in ravno hoče pregledati mernik, zablisne prvi solnčni žarek po gori. in vrag je stavo izgubil. Preklinjajoč je bežal od tam in se jezil: »Tega si nisem mogel misliti, da imajo ljudje po teh krajih tako velike mernike!« Vinski bratec pa je izpraznil jamo in tako postal bogat mož. Polovico denarja je daroval za dobrodelne namene in sezidal lepo cerkev, z drugo polovico pa je vesel in zadovoljen živel prav do svoje smrti. Raziarjeni vrag si je pa mislil: -To m zapišem za uho. da bom zanaprej bolj moder.« Zopet pokliče vraga ubog trpin, naj mu da za dušo mernik cekinov. Ta se nekoliko pomišlja in pravi: »Pri taki trgovini sem že dokaj izgubil. takih kupčij ne sklepam več.« Toda, ker vrag uhcgo dušo nerad pusti, le privoli. »Samo — pristavi nezaupno — preden skleneva pogodbo, moram videti mero, če ima dno in če ni prevelika.« Siromak mu pokaže navaden mernik. Vrag je zadovoljen ter pravi »Ta mernik dobiš zvrhoma napolnjen s cekini; če mi sra pa vrneš k letu osorej, bo tvoja duša moja. I »a h š pa vedel, da nisem preveč trd — nadaljuje, vidi č. da se dolžnik nekaj obotavlja — zadostuje, če m; vrneš ob letu samo »štrihanega«. Zdaj pa podpisi s svojo krvjo'« Tri tem mu pomoli pismeno pogodbo. Med tem, ko dolžnik podpisuje, vpraša -Ali bi ne mogel mere Strihane tudi prej dati nazaj?« — »ilo-tovo. gotovo,« odvrne vrag ter se lokavo reži, kajti misli si, dolžnik bo ves denar zaveseljačil in potem ne bo mogel plačati. Dolžnik pa vzame d. ščieo, potegne ž njo čez zvrhoma polni mernik, katerega je pritresel hudir, ter da posodo z ostalim denarjem vragu nazaj z besedami. »Dobro tedaj, dam ti takoj j zdaj štrihano mero nazaj, potem sva pa bot!« Nato pograbi posnet kupček ter se posmehuje okanjenemu peklenščku. Ko ta vidi, da ja zopet ogoljufan, ves razkačen in togoten oddirja nazaj v pekel. Slovenski novičar. Kranjsko Vabilo na naročbo. Domoljubu" smo danes priložili poštno nakaznico, s katero naj ££. naročniki obnove naročbo za prihodnje leto. Vljudno prosimo, da bi se to zgodilo prav kmalu ker je sicer skoraj nemogoče ob novem letu urediti razpošiljanje lista Komur ob novem letu ne poide naročnina, porabi naj priloženo nakaznico pozneje Svoje ime stan. bivaličie in pošto naj sleherni zapiše prav razločno Med letom naj bi se naslovi ne spreminjali brez p0 sebne potrebe, ker napravlja tojupravništvu mnogo dela Ako se pa kak naročnik preseli v drug kraj, naj nam s novim naslovom vselej pove svojo prejšnjo pošto „Domoljub stane po pošti pošiljan za vse kraje v Avstriji 1 K 60 h: za Nemško2 K 8 h: v Ameriko in drugetuje države 2 K 60 h. Našim naročnikom' Vse tiste naročnike »I) mo ljub ve«, ki se ne pečajo s politiko, prosimo, naj nam ne zamerijo, r so skoro vsi prostori napoln • ni e političnimi članki. Iredništvo »Domoljuba« ]<• nan.rrč prepričano, di je to s« daj v prvi vrsti njet.' \ t I |-žnost. Po prestanih driavnozborskih volitvah pridei zopet druge stvari na vrsto! Pozor volilci' Te dni ko okrajna glav,.r-tvi začela razpošiljati izkhznice legitimacije) in yl sovnice Izkazu C1* za splošni volilni razred > ku-rij so bele, I zkazniee za k m e t s k i volilni r a z r < d s pa zelene. < ilasovniee hi n oba razreda enake. K volitvi dne 12 grudna bode torej seboj vzeti belo izkaznico in pa glasovnico, v k j d ločno /ap ime, stan in bivališče našetra .. in li pete skupine «I»r. Ivan Susteršič, odvetnik v Ljubljani l/.ka/.n:ca si pa pri volitvi komisiji samo p kaie, potem pa zopet dobro shrani Glasovnica se na v -l.šču odda komisiji K volitvi dne 1* grudna bode seboj vzeti zeleno i/.kaznico in drugo glasovnico, v koj »e določno in popolno zapiše ime, stan in bivališče kandidata knv-tske skupine. Izkaznici se /.' pet pri glasovanju samo pokaže in potem dobro spravi — glasovnica pa odda. Izkaznica kakor glasovnica je samo tedaj ve Ijavna. ce nosi pečat okrajnega glavarstva <> k(,<> pomotoma dobi izkaznico ali glasovnico brez tp?8 pečata — naj se takoj oglasi pri okrajnem glavarstvu, da se pečat vtisne Do volitve izkaznic-! nikomur iz roke dajati! Tako se izogneš vsaki liberalni slepariji! Kdor izkaznice ali glasovnice ne dobi o pravem času, naj so oglasi zanjo priokrajnem glavarstvu. Kavno tam dobi novo glas o v n i co, je č e svojo zgubil ali pokvaril; na dan volitve pa dobi novo glasovnico pri volilnem komisarju na volišču. Si. 22 Voiilni shodi. V nedeljo dnd 11. t m. bil je v veliki dvorani Katoliškega doma v Ljubljani shod volicev 5. skupine. Dvorana je bila polna zavednih krščansko socijalnih delavcev. Na tem shodu razvil je dr. Ivan Šušteršič svoj program. Pred vsem je • zjavil. da bode vedno In povsodi kakor doslej v prvi vrsti deloval za blagor in napredek kmetskega stanu. .Odkar stojim v javnem življenju.« )e rekel, »sem vedno stal na strani kmeta, ki je najpomenl|ivojši stan našega naroda in tako bodem tudi kot poslanec storil!« Nato se ju Lrovornik podrobno pečal z zadevami tovarniških in rudniških delavcev, železničarjev, trgovskih pomočnikov in pisarniških pomočnikov ter končal s tem, da le v krščanstvu je iskati spas in bodočnost pri proste ga ljudstva. (lovor je bil spreji t z burnim odobravanjem in enoglasno se je sklenilo, da se dr. Susteršiča voli državnim poslancem. I»ti dan pop Idan bil je volilni Hhod \ Višnji flori, kjer je g. dr. Jan K v. Krek poročal o političnem položaju in volitvah Njegov govor je bil sprejet z velikim naudušen|em in enoglasno so mnogo številni zborovalei sprejeli kandidaturi dr. Šuster šiiVa v splošni in V e n c a j z a v kmetski skupini. lir. Tavčarjeva predrznost. Poroča se nam, da hoče ljubljanski advokat dr. Ivan Tavčar, znani poveljnik ljubljanskih liberalcev, pokazati s e na k m č t i h na volilnih shodih. Ta predrznost že presega vse meje! Dr. Tavčar je bil tisti, ki jc v deželnem zboru prid'e kmetske može zaničljivo imenoval • kmetavzarje < — akoravno je sam sin kinetskih stanšev! Dr Tavčar je pri vsaki priliki odkrito ka/.al svoje sovraštvo in zaničevanja do poštenega priprostega kmečkega ljudstva. Kako je svoje dobno strastno pobijal predlog, da se do vrednosti 100 gld. odpravi legalizacija za zemljeknjižnc list ne! Kako je žalil poštene kmetske može na občnem /boru kmetiiske družbe julija meseca lanskega lata! — Dr. Tavčar je tudi liberalni kolovodja, ki je na sli >du v »S tare m trgu pri Ložu izustil bogoskrunske besede, «d a so cerkve na gričih in dolih znamenje našo sužnosti.« Dr. Tavčar je samo z dubovskim denarjem študiral — drugače bi bil danes kmet,£kakor njegov brat, ali pa še to ne. Zahvalo pa žanje sedaj duhovski stan, katerega p-; svojih umazanih li-tih »Slov. Narod« in »Rodoljub« najgorje blati in napada. Ali jc to mož, ki se sme drzniti iti ven med nase pošteno kmetsko ljudstvo? Koderkoli se prikaže, naj mu kmetsko ljudstvo pove jasno in točno svoje mnenje! Brezdomovinski liberalci nimajo na kmetih nič iskati! Neumna in nesramna laž! Liberalci agitujejo zoper katoliško-narodno stranko med drugim tudi s trditvijo, da so katoliško-narodni poslanci krivi povišanja davka na sladkor! Kako neumna in nesramna je ta laž, lahko vsak razvidi iz tega, da je povišani sladkorni davek v veljavi vsled odredbe liberalnega mladočeškega ministra d r. K a i z 1 - n a od 9. julija 1898. Državni zbor se s to zadevo niti pečati ni mogel — ker so liberalci, najpred nemški in potem češki, ovirali z »obštrukcijo« vsako stvarno delo državnega zbora, tako da nobena stvar ni prišla do glasovanja, temuč so ministri sami postave delali. Tako je po krivdi liberalcev tudi prišlo, da imamo še danes sladkorni davek. Tako je resnica! Ali ni to nesramno in neumno, kako liberalci lažejo? Surovost ali neumnost — ali oboje? V nedeljo 11. t. m je bil napovedan v Mirni peči pri Novem mestu shod dolenjskega katol. poličnega društva. Ko so ob 3. uri hoteli zborovati — zagnala je pijana tolpa kakih 20—30 oseb, mož, nedoraslih pobalinov in —- žensk (!!) tak hrup, da se ni razumela nobena beseda in se je zborovanje prekinilo. Ob 4. uri se je pripeljal dr. Šušteršič iz Ljubljane in poskusilo se je zopet zborovati. Toda zopet se je udrla pijana tolpa kakih 20 mož in pobalinov v dvorano in jeli so zopet razgrajati, da se zborovanje ni moglo nidiljevati. Dr. Šušteršič je razgrajače uprašal, če se bojijo resnico slišati?,Na kar so kričali: »Mi Vas nočemo poslušati, drugače nas b odete p r e g o v o r i 1 i!« (!!) Zoper tako surovost in neumnost bi bila seveda vsaka beseda odveč in dr. Šušteršič je odSel. Razgrajači se pa lahko sramujejo svoje neumnosti in svoje surovosti. Ali ni neumno od kmetov, postaviti se proti dr. Šusteršiču, kojega liberalci ravno radi tega tako sovražijo, ker je prijatelj kmeta in se skozi deset let neustrašeno bojuje za pravice kmeta v javnem življenju. Ali ni surovo, niti poslušati moža, ki je prišel v prijaznem namenu, da vsled povabila dolenjskega političnega društva razjasni ljudstvu politični in gospodarski položaj, in pokaže, kako je kmetu pomagati! Neumnost in surovost je bila tem višja, ker je dr. Šušteršič imel tudi namen, položiti pri onem shodu temelj tako nujno potrebni Raiffeisenski posojilnici za občino Mirna Peč. No, razgrajači niso vedeli, kaj delajo — zato jim bodi odpuščeno. Brezdvomno pa so bili ti ljudje od neke mestne gospode podkupljeni. Zares žalostno in s r a motno, te se kmet da podkupiti proti najboljšemu prijatelju kmtUkega stanu! Mirno in razsodno ljudstvo \ Mirni Peči je »»led onega prigodka zelo ogorčeno. Sramuje ae takih soobčanov Pri volitvah dne 12 in 1!« grudna se bode pokazalo, da vel ka večina občanov stoji na strani katol sko-narodne strank« ! Kadar 8e pa zopet priredi kak »lud v Mirni Peči (kar se kmalu zgodi!) si bode skrbelo, da samo taki dobijo vstop — ki se vedo dostojno obnašati. Drugi naj gredo — na gmajno! Kako so se liberalci na tiorenjikcm osmodili. Pred dobrim tednom so nekateri inožie, ki so se vsedli na limaniee liberalcem, hoteli prirediti v Kranju shod, na katerem naj bi se gorenjski župani izrekli proli gosp. Pogačniku. Pa ni šlo! Pošteni naši možje so bili na shodu v velikanski večini A nekaj zanimivega se je tu pokazalo! Limaniee, katere so nastavili liberalci gorenjskim županom in občinskim odbornikom, niso držale in zato sta se liberalca Čop in S I i b a r okrog obrnila in izrekla proti načelu, da kmet zastopaj kmeta. Najt ta od ljubljanskih li beralcev hočeta ta dva mofca imeti za zastopnika kmeta čistega liberalca. Ta bi bila pa lepa! Gorenjski kmetje še niso tako propadli, da bi jim bil vsak za poslanca dober, če le zna zabavljati čez duhovnike in laži trositi po časnikih. Prav imajo župani in občinski odborniki, da se ne dajo vjeti in da so na zadnjem shodu v Kraniu, kjer so imeli veliko večino, zaklicali: »Živio Pogačnik!« Vo-hlce opozarjamo na to še enkrat, da je par gorenjskih žujianov res že popolnoma prestopilo v tabor liberalcev, da delajo z zasramovalci vere pod jedno odejo, dasiravno se hinavski skrivajo in trdijo, da so še krščeni. Kmetje ne dajte se vjeti! Iz Mokronoškega okraja. Sliši se tu in tam da bi liberalci radi spodrinili našega dosedanjega državnega poslanca gospoda Franc Povše-ta. Gospod Povše je že 22 let zastopal naš volilni okraj. Vedno se je z največjo vnemo potegoval za koristi svojega volilnega okraja. Za napravo mostu črez Savo pri Radečah, za uravnavo Mirne, za mnoge trtnice in za razne zadruge jc izposloval izdatne državne podpore. Da dobivajo mnogi vinogradniki brezobrestna posojila za napravo ameriških vinogradov, je njegova zasluga. Ker jc gospod Povše znan z najodličnejšimi poslanci, ker ima kot priznan strokovnjak v gospodarskih zadevah veljavno besedo in je imel kot načelnik gospodarskega odseka mnogo vpliva, zato mu je bilo mogoče za kmetijstvo na Kranjskem sploh, in v našem volilnem okraju posebej izposlovati mnogo ugodnostij. Ker se bode v kratkem v državnem zboru obravnavalo o trgovinskih pogodbah s tujimi deželami, je neobhodno potrebno, da zopet pošljemo gosp. povšeta v državni zbor, kajti ravno v tej zadevi je posebno izveden. Kmetovalci bodtmo potem sami laže dihali, ako nam bode mogoče svoje pridelke bolje razpečati. In ako sc v Jruge države odpre uvoz naših kmetijskih pridelkov poj ugodnimi pogoji, potem bojc imela naša živina, naše žilo, naše vino, naše oroJjc primerno ceno. Ako kcJaj, potrebujemo scJaj na Dunaji izvedenih za blagor kmeta vnetih in zgovornih poslanccv. Liberalci priporočajo nekega Zupančiča i i Rakovnika, o katerem pa sc Jruzega ne ve, kakor Ja zna konji mešetariti in | Ja za silo lomi nemško, kolikor je ravno pri me-šetiji potreba. Kako bode tak človek mogel sago-I varjati potrebe kmetovalcev ? Kako bi mogel n. pr. pri trgovinskih pogodbah ustavljati se zahtevam tovarnarjev, ki bojo za svoje tovarniške izdelke zahtevali ugodnosti? Zupančič tudi čuti, Ja nima zmožnosti za državnega poslanca in se je baje večkrat že izrazil, da ga drugi k temu silijo. Zlasti se govori. da ga je jako nagovarjal zato Kakovniški grof Barbo. Pa tudi drugi grajščaki v okraju delajo na to, naj bi kmetovalci volili Zupančiča. Ali delajo grajščaki morebiti na to iz ljubezni do kmeta > Kdaj so pa še pokazali, da jim je blagor kmeta kaj mar ? Kdo delavce slabše plačuje, kakor grajščaki? Vemo n. pr. od Klevevškega grajščaka, ki je znan kot bogatin, da daje najemnikom po 33 kr. na dan brez hrane. Od druzega nam je znano, da plačuje delavcem po 35 kr. na dan brez hrane? Ali je to lepo? Al se ne pravi to ubogega človeka zatirati, ga izko-riščevati? In zakaj nam pač taki grajščaki priporočajo Zupančiča ? Slovence bi radi na Dunaji pred cesarjem osmešili, češ na Slovence ni treba nič po-rajtati, saj so sami tepci; šc njihovi poslanci so tako zabiti, da si niti javno nastopiti ne upajo. Druzega nc moremo misliti od grajščakov, ki so po vsem svojem mišljenji zagrizeni Nemci. Toda davno je minula doba tlake in nikoli sc nc bode več vrnila. Mi kmetovalci nočemo voliti po komandi grajščakov, ampak po svojem prepričanji. Naše prepričanje pa je, da si ne moremo izbrati bolj vnetega, bolj zvedenega poslanca, kakor je g. Povše. Kličimo toraj užc naprej: Bog živi našega prihodnjega državnega poslanca g. Povšeta! Na Trebelnem pri Mokronogu sc je ustanovila mlekarska zadruga. Dne 6. novembra je pričela izdelovati masten sir. Mleka prvi dan ni bilo posebno veliko, toda sleherni dan ga zadrugarji več donašajo. Po prizadevanji bivšega državnega poslanca g. Franc Povše-ta je dobila zadruga od poljedelskega minister-stva 800 kron podpore za napravo potrebnih strojev. Iz Domžalske okolice. 18. nov. Volivni in zabav-Ijavni shod je sklical mokrae Kopač v Domžale k Jermanu dnč 4. nov. Brez Čednikovega Koreljna iz Domžal in enega ali dveh učiteljev seveda ni moglo biti. Ker se je obetalo ondi, da bodo delavcem po tovarnah zvišali plače ter odpravili davčne naklade, vjeli so se na te limanice celo nekateri sicer pošteni delavci, podšuntani /a volitve zlasti po nekaterih železniških uslužbencih, katerim kratkovidneži raje in preje verjamejo, kot svojim dušnim pastirjem in drugim vrlim domačinom. Da bodo bravci Domoljubov! vedeli, kako sc kratko glasi evangelij mo-kraški. podamo ga tu v izlečku: I. socijalna demokracija zahteva ločitev iole od cerkve: verouk torej iz Sol ven! 2. socijalna demokracija sc bori zoper katoliško cerkev; :» socijalna demokracija zahteva ločitev zakona; 4. ctlj mokraški je revolucija punt ; 5. premogokopov n.ij država nc prevzame v svojo oskrb; 6. socijalna demokracija je zoper zaJrugc in posojilnice; 7. mokrači tiJijo. Jc jc bil njih prvi pra ded opica, r e pa svetopisemski človek. In tem ..afnam" naj pošten katoličan verjame ter voli njih kanJidata v državni zbor-! Adamov sin. Osebne vrsti. Kanonik A Kalan )•• imenovan za vodjo desk* ga zavetišč* v Marijaiiitču Na mestni bogoslovni učitelj dr Ah i I 4e nič ni k jc imenovan stalnim pr< !• sorjem /a d< irmatiko. — Se-meniški učni prelekt dr. livgen Lampe je imenovan kornim vikarjem pri l|ubljan*ki nt Ini< i, ter prevzame glavno vodstvo »Slovenca«. Kršeanskosorialna ženska ztrza v Ljubljani potrjena. Ta vest bode gotovo razveselila vse ljubljansko krščansko ženstvo. Pripravljalni odbor bode storil takoj potrebne korake, da se skoro vrši prvi občni zbor in da se krščansko ženstvo krepko or-ganizuje v brambo krščanskega, narodnega in gospodarskega stališča našega naroda. Družinska pratika za navadno 1. 1901, založena od g. Alojzija Pelca, revizki zbor iz Mengša Lepo se je izvršila za Trzinee toliko /ateljena slovesnost, pokazali ao. da so vneti za ča» hiše hr<> Mi di bi bili napol njeni z liberalnim duhom"? Mar n<- urno, kdo in ka| ao liberalci* It s je. da je hudoba nekaj tako ljubke zaaeiala in da ao se nekaU ri dali pr< slepiti: a vefikanaka vrčima je dobra, udana It >gii in Krii:o ' tnik ne«oljen ..Pulti me pri miru' . . . sicer pa pri »o a* b m fantov, ampak možje!" — Zenica M Ho«! I'a vendar menda ne. la bi ic hil na» ta • « oženil!" Sptiatl U Jt- /,J lolien snubec bogstsiu > tc m i h.'cr. ai t -e/ n c n« morem iiteti!* Komata l'a moram lavno az «a»e dolgove plačati!' 0»»ju irtfi) Poitopai ^Ravnokar sem »a na »t»ti -lesct co n par m iiut pomete zagledam in. »a n o "»a pravim irt'u mora *lo»ek imeti'" Prrt pffttiikl.) Driavni pravnik zahteva. da »e žencu. »' e pi zelo majbinc poatave — glava 01 (a Vato prav n egov /a^ovonuk ..'I oliko r usmiljenja hote pa vcn.ter imeli z mo|im »arova tn >la fja ne hote pustili /a eno ({lavo »kr«;tati. ker t /e tajio malico'- Prrt pustom. \ .Gospod, Vi »tc zelo »bu »a a Vas c pre.lpint ta*o zdelal. »tc nemara p- cJ plesaliB: .() ne. ampak jaz »em uradi ». * zastavljajmo!* Smoli. Zcna ./.c /opet tako pozno domov p-17. gostilne! Jaz msem noi>cnega očesa zatumla.* On , Mi meniš d.i jaz:* Besedna uganka l Iz zlogov: cajs, ci. či. da. di, Do. do, dr. fcr. Fran, dač, /. 1. Ig, in. Jo, ka. kan. ke, kranj. klor. ktor, li Ijcm. na. na. na, nc, nik, nik. /'/ci. Po, Por. rod. sip. skem, ski, so, ster, stran. ic. šck, šič, ško, Šn, tjc, to, ran, ran, Ven. Vi, rito. zbor, ža. Žit — sostavite stavek, ki jc znan vsakemu zavednemu volivcu. II. Lepo in drago povem ti kovino, Ako v besedi tej črke so vse; Črko proč prvo — dobiš sestavino, V celem telesu jih dvakrat šest je. Jedno še črko smeš spredaj odbiti, Keko veliko s tem skušaj dobiti. .tel Rešitev ugank v zadnji številki Ti r i ž. Besedna uganka. Črka I*. Obe »o prav rctili Marija v Trebnjem, J"fcip /•trk" v "»ir<»h.» *»cti pn \j.ah 1» \ »MlWfl »j»niW Lorro I rbanc* Ir. 1'ernc Juu. Ib>i)j»k<, Krjaa Martin. Ccrnilc* Jane/. Viharje« Ikrm-in /ibcrll>a«pctr. dijaki \ Kianju Mama Tirtn^r v Kranju Val «u»nik. p.>-i»!nik na ltri/nki. Marija l."n.ariJ in l\jn Kikminj » »rcJi^u na Maj. lo>P"IJ |cšc. Iran. Virant m Miro«lai \ljtjj»u'. Jjaki \ Kianju Kafacl (»urin na Vrhniki \ndro P»fll » l'"lja-nah pn (crknem jar Prlhodn|« Itavllka .DOMOLJUBA« izid« dal 6 decembra 1900 zvečer. Deaaj. Trt t. 17 novembra l.laa 47 21 m; M M b 70 HO 4H 27 r.:t H.'i 27 iti 51 25 M 43 44 41 Trine cene \ Ljubljani. od dnč 11. novembra do dn« 17. novrmbra Goveje meto I. v. kg. » » II. » » . III. > » Telečje meso . » Prtiičje » sveže » » < prek. » KoSirunovo meso > Maslo . . . . » Surovo maslo . » Mast prašičja . » Slanina sveža . > » prekajena » Salo...... Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Smetana liter . . Med .... kg Krompir ...» Piščanec .... Oolob..... Raca..... Goi...... K h 2« 12 - 90 1 20 1 40 1 40 - 80 2 1 tK) 1 40 1 36 1 44 1 20 7 16 80 4'4 20 45 70 Pftenična m. 100 kg. Koruzna » » » Ajdova » » » Fižol, liter . . • Grah, » . . • • Leča,..... Kaša,..... Ričet,..... PSenica . 100 kg Hi . . . » » Ječmen . » » Oves . . » » Ajda . . » » Proso, belo, » » > navadno > » Koruza . . » » Krompir . > » Drva, trda, seženj > mehka, » Seno, 100 kg . . Slama, » » • • Stelja. » » . . K h 26 80 18 — 34 — — 16 — 2«) .— 24 _ 22 — 22 16 — 14 — 14 — 13 — 16 18 — 14 — 12 50 4 40 7 60 5 — — — Dva čevljarska pomočnika sprejme takoj Luku Il<'i-wi<'- Unec pri Rikeku. 249 3—2 Koverte g firmo vizitnice in trgovske račune priporoma Katol. tiskarna Kadi družinskih raimer proda se pod prav uvodnimi poboji, tudi na letne obroke, večje posestvo v Cirknicl na Notranjskem Isto obstoji iz enonantropne dobro /i lane hite 4t. 62, traven iste letečih obSim.h /ospolar-tkiliposlopij,več rodovitnih njiv in travnikov, in kakih 50 oralov dobi o mraiterega g"jzd». fl A« leži tik gUvre cede in je pripratna za v>aku obrt, »o-»H,no za pekovsko je uže urejen*. k»r je * otip m na \tako letu v trm kraju vrtale te vo jaiike vaj« potebu« vainotti /raven bite j« tudi dobro urejena pej.elarnt (pototelca/. Nalar.čneja pojainila daj« Anton Majdič v Kranju S&6Z-1 Pozor! Dve železni kapelici pr< pravni za dve znamenji na de/eli, sta na prodaj. Ve'' o tem pove trnovski župni urad v Ljubljani. K6 I—1) Lepo posestvo je na prodaj radi družinskih razmer v Ihanu blizu Domžal. Obsega gospodarsko poslopje in bito na lepem kraji Studenec izvira itpod bite. /.a 11 mernikov poteelf« je rodo-v Inegt polja, ludi travnikov, botle v najlepti rasti. >kup*j pri 12 oralov. Pogoji to ugodni. Natančne* te izve prt Ustniku Janezu Pečalkar * Ihaa-u. h «1 16. P. Domžale «37 3-3 mm Trfrtvlna perila. Tr/pn In» perila. (Jt. cTurh v iSjubtjani • Prcicmouc (^lonouc) ulice it. 22-24 fl i f miti.'J trnju vehku (Ol. 24" Deteljno seme 2-2 kakor tudi razne druge deželno pridelke kot: fižol lečo, sube jedilne gobe laneno seme, krompir divji kostanj, raznovrstno žito kupuje po najviSji ceni Ivan Majdič v Kranju. V l.juMjam. Zel AUjilj NI«. r*«ii. • — K ■ Cena: 12 krajcarjev — 24 l>< lifev. C • n i h • ' • ramodajalc« p »iljala na >••!/> m zahtevo I Kaloliika Buk»arna in H Nčmai t I. .bljani. t * * * * * M M M * * * * M * * * * M * * * * M » » M M * • • r • v * • r > _ "i, • r • r • f •f • r •f • i- Na najvišje povelje ll|. ^ c. in k. apost. Veličanstva XXI. c. kr. državna loterija ia »kupna vtjaik« dobrodflt« I. denarna loterija - «-M-l r. kr. Uterlj.kl »rad. Žrekaa.e a»»rrki.cl|..e 13 Seeeakra 1900 Jrdnn trrfka »lan* 4 krono. VI ti«,ki (i v ••*.'»•> pri diitfai bUnji r.a I>-j*.» I KinHtfiM' 7 p» UM/aiti Ifililat. IoImijii | (i latkanjai p»ltoih ■■ i>tt jnaih pa l« riniAiih w«J p m« n a lin I I Ma/fl t<.(pr< r I.rr/J la/i.<> 11'i !o«S «» iHftljilf fn •'«lnr pi rt, ml ti. C kr. vodstvo državne loterije. HMrlfk im 4rla«ae Ul«rlj* •r.« .r r* r* -9 •f« t> Kwizdov korneuburški živino - redilni prašek Nj. svetost papež Leon XIII. aporočiti so po »vojem zdravniku prof dr I.aponi-ju f< s podu lekarnarju O Plooolljo v Ljubljani prisrčno ik hvalo za dopo^laae Jim stekleničice ptT tinkture za želodec in so njemu z diplomo drč 27. novembra 1MI7 pod-'iti naslov ..Dvorni založnik Nj. svetosti" s pravico v s.oji firmi poleg naslova imeti tu li grb Nj. svetosti Imenovani zdravnik ter tudi mr.-yi drugi sloviti profesoiji in doktorji •.»-pmujpjo bolehav m O. Plccoil Jevw želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast. pospiSuje pr«- • Davljenje in telesno odprtje. Naroi.U vsprejema proti povzetju in točno i vrSuje G. Piccoli, lekarnar ,,pri angelu ' v Ljubljani, na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec poSilja izdt.O-valelj v Skatljah po 12 siekleničir z« gld. 1-26 a. v., po U stekl. za gld. 2 4*. po 36 za gld. 3'50, po 70 za gld 6 50, po 110 za gld. 10-iii. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. 92 12 - 3 p- dletetl6no aredatvo za konje, govedi ln ovc«. Ze 50 M se rabi v premnogih hlev h, ako ilvall nočejo Je«ti, če ilabo prebavajo in na iboljianje ln na: množenje mleka pri kravah. Ona jedua Škatla 1 h +0 h, pol Škatle 70 h. Pristno je samo z gori označeno varstveno znamko ter je dobiti po vseh lekarnah in pio-76 8-4 dajalnicali diSav. Glavna *aloyas II- Franc Jan. Kwizda, k kr. avstr.-ogr., kr. rumen, in knj. bulgar. dvorni založnik c. orožni lekarnar v Korneubnrgu pri Dunaja. I mnnuftikturim (irvn »timi trirovinn ......i..........'Z'""".............................................................."""'................................................iES™...................„|...... Špitalske Lingarjeve ulice (v ta novo zgrajeni mestni hiši.) »•• obiioitvo opozorili, da sva že popolnoma založena v vseh vrstah zimskega blaga, kakor za ženske najnovejše lepe kmn0ame. dtnnrnltthe, Aeviot-lotien gladke, križaste in črtaste, dalje jako lepe perUne porhete za jop«, hlu/e in cele obleke v n.jnovejiib uzorcil. in barvah. Kr»'»* novosti v volnenih m ienilastih rutah, takisto svilnate, volnene in ianilaale ierpe ali pinto. §0" Velika izbira pletenih (itrikanlb) in suknenlh ogrinjal. 233 3-2 Osobito opozarjava na n^ino lepo zalogo Mikal. štsfa. kamgarna ieviota, kakor pristnega loikega gorenjskega ilofa Vse vrste koče, plakte gorenjske. egrske. posteljne kočo pavolnate in volnene. : V«e navedeno po najnižjih domačih cenah. Uzorci se pošiljajo po pošti brezplačno. Is-i ° i o = zalogo tli i t gumijiijbiiTljiv, Miikjh capat -r n likliiii ~ vsakevrsta« Igrate p" naju i i rvni na dr»b«i> m 4<-L*l<< /• čevljarje sedlarje • brtjale tHkuuiiiK potretiMLine. '*"*"*"* ♦ ♦ ♦ ♦ M M M »♦,♦.♦ Krepak de6ek kakih Ifi 1*1 star, poitenh stanlov, ae s p r o | m e z* 24H M»ufmr&ki obrt 3-2 pn Valentinu Riharju stroj, mojstru v Polh. Gradcu f.Hpn n»tvov Polh Gradcu nainanja, da v tej občini ni nobenega kolarja id bi b lo želeti, da bi se kak izvatban kolarondi 247 naselil. 3-2 m m i'i m m m w ny m m»«u « ■ m i« B w ^ m ^ w w w w m»«»a >« w « "«*" ^ R. MIKLAUC H LJubljana, j* Špitalske ulice št. o suknena pošiljateljska## prodaja se na d e b e 1 o in na drobno. 122 6-6 Priporoča svojo veliko salogo vsakovrstnega blaga za možke in ienske obleke — V zalogi se nahaja domače, loško, brnsko in jegerndorfsko snkno, zanesljivo dobro in trpežno blago, vsakovrstne hlačevine, vsa podlaga in potrebščine za gospode krojače i. t. d. Prav lepo nove vrste blago sa ienske obleke V vseh barvah in cenah: ogrinjalke, volnene rute, parht višnjev in pisan za obleke, ovilh za postelje, kovtre, koče i. t. d. Uzorce na zahtevanje poštnino prosto. Najcenejši nakup sukneiiega blaga. ri#wentr< ...............iiiimmimiimmmmmi......i................t........................ ...............i.....muhi......imiiiimiii ..............................i.......•■■■■■■■■■......imiiiiimimi............ ''iS a k al 80 le ljudje, Kateri Kathreiner Kneipp-ovo s!.,h, kavo ne rabijo, akoravno jo ista tako prijetna iv Wr zdrava kavina pija<'aV Zato ker še vsi ne vrd6. kal-re velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bob - kave. ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave p.i lobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljiv. la.....ti. Združuje toraj na dober natis koristne lastnosti dom ega sladnega preparaU z preljubljenem okusom bobove kave. Res je, da bo Kathreiner Kn ipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stoti*.« družinah vsaki dan pouŽita, Želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se na! ajda Kathreiner Kneipp-ova sla 1- a kava služi splol za primes k bobovi kavi, kateri okus slajša in / uživanje mibje napravi. Dela kavi bolj tikusn barvo in odstrani znane zdravju škodljiva lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobove kuve začeti in polagamo na polovico vsake kave it i. Neprecenljiva la-