Imavski
t*d«a* »Z«»avsKl tednik« * TrbovBah. — Urejuje uredtuški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tedni*«, Trbovlje X, Trg revolucije gg. — Telefon tt. M. - Račun pri Komunalni banki Trbovlje #00-70-1-144. — Ust izhaja vsa* pete*. — Letna naročnina 400 din, polletna 000 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din. Cena izvoda v kolportagl 10 din, — Tiska tlakama Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. -Rokopisi, U morajo Mtl v uredništvu najkasneje vsak torek, ae oe vračajo.
HE
.ijižnio
a»
5'
eto\epoxte%
St. 40
TRBOVLJE, 3. oktobra 1958
Lete XI
Kje Je kifuc?
Saj ni moglo biti drugače. De Ganile je izvojeval bitko za .novo ustavo že tedaj, ko je prevzel oblast. Po uradnih rezultastih je za ustavo glasovalo 79.25 odstotkov Francozov. Kaj pa v kolonijah? V .Alžiriji je uradno 96 odstotkov vseh volivcev za ustavo (???), medtem ko se je francoska Gvajana izrekla za samostojnost.
PETA REPUBLIKA je torej uradno zaživela. Fran. Cosko ljudstvo pravzasprav ni imelo izbire, Ali še vnaprej poslušati in biti priča večnim parlamentarnim zdraham, ali zaupati možu, za katerega sodijo, da bo ozdravil francosko republiko z vrsto pozitivnih ukrepov• Francozi sedaj, ko so sv odločili za peto republiko, vsekakor pričakujejo dejanj, namreč da se bo De Gaulle pokazal z jasno začrtano politiko.
PREVRAT V BURMI
Pred dnevi je burmansk.. armada izvedla prevrat, “o-ffodek je prišel zelo nepriča. kovano. Načelnik generalnega štaba burmanske vojske je v odgovoru na pismo U Nuja, v katerem predaja administracijo države v roke armadi, izjavil, da bo sestavil novo vlado brez udeležbe predstavnikov političnih strank in da bodo oborožene sile in vla. dni funkcionarji izključeni iz političnega življenja. V ponedeljek pa so bile v Rangu-nu velike demonstracije, v katerih so ljudje protestirali proti prevzemu oblasti po armadi.
ZAPLET OKROG KVEMOJA
Nedavno 1je . generaHaim s Formoze priredil tiskovno konferenco, na kateri je samodejno zatrjeval, da tajvanska vlada ne bo popustila, kar zadeva obalna otoka Kve-moj in Mocu. Pripomnil je, da si tajvanska vlada pridržuje pravico, da se maščuje > kitajskim kopenskim silam«. Medtem pa so bili, kot je videti, dosedanji razgovori v Varšavi o tajvanskem sporu jalovi. Zato je povsem jasno, da v bližnji bodočnosti ne bo prišlo do sporazuma•
CIPRSKI VPRAŠAJ
Grška vlada je podprla M a. kariosov predlog o neodvisnosti Cipra. To je nedavno Povedal premier Karamanlis, Poudarjajoč, da je vlada to sklenila spričo nevarnega po-loiaja na otoku, ki bi utegnil še bolj otežkočiti odnose med Grčijo in njenimi zavezniki. Istočasno pa je Turčija zavr. ntla Makariosov načrt o neodvisnosti Cipra, češ da bi bilo potem mnogo laže doseči priključitev h Grčiji. V dobro poučenih krogih pa zatrjujejo, da bo stalni svet atlantske zveze proučil ciprsko vprašanje. Grški vladni krogi so s tem v zvezi sporočili, da predlaga Spaak, naj bi britanski načrt, o Cipru za zdaj odložili, vse dotlej, dokler ne bi sklicali konference zainteresiranih strani.
OBISK NORVEŠKEGA PREMIERA
Pisali smo že o obisku nor. Ueikega predsednika vlade Pospoda Gerhardsenu v Jugoslaviji. Norveški visoki Oott se je sešel tudi s predsednikom Titom. Oba držav-nika sta na tiskovni konfe-r*uci potrdila prijateljstvo mod obema narodoma, zatr. tujoč, da vežejo obe deželi kfijttb različnim potem skupni cilji. Premier Gerhardsen le obiskal naše obmorske krate Dubrovnik in Split, nato Pa bo obiskal še nekatere druge jugoslovanske kraje.
Dva pojava dajeta izrazit ton osemmesečnemu gibanju naše gospodarske dejavnosti v letošnjem letu: prvič visoka gospodarska aktivnost, ki se nadaljuje iz leta 1967, a je izpolnjena predvsem v porastu proizvodnje In v vlaganih investicijah — in drugič nazadovanje osebne potrošnje, življenjskega standarda bolj ali manj na Davni lanskega leta, z drugimi besedami: neizpolnitev enega izmed osnovnih ekonomsko-političnih ciljev našega perspektivnega plana, ki narekuje, da v okviru planiranega razvoja proizvodnih sil ostvarimo »stalen in stabilen porast osebne potrošnje in družbenega standarda«.
Poraja se vprašanje: kateri čintteljl delujejo v smeri harmoničnega razvoja gospodarstva in osebnega življenjskega standarda in katere so krive disharmoniji, ki smo jo gori omenili?
Pojdimo torej po vrsti, ob pripombi, da vseh elementov, ki oblikujejo določeno stanje na tržiščih, tu ne bomo omenili.
Proizvodnja in potrošnja sta od tega vsekakor najvažnejši.
Osemmesečni fizični obseg celokupne proizvodnje (brez poljedelstva, ki ga mesečno ne moremo evidentirati) je približno 12% večji kot v istem času lanskega leta. To je precej počasnejši tempo kot v letu 1957. Ati vendar zadosten, da letošnje gibanje gospodarstva ocenimo kot nadaljevanje njegovega dinamičnega vzpona od prej.
Industrija je v sedmih mesecih proizvedla 11% več kot v istih mesecih lansko leto. To je natanko toliko, kolikor je bilo predvideno po planu, a vendar ne toliko, da brez glavobola pričakujemo konec leta.
Kmetijstvo je imelo lansko leto rekordne donose. Letošnje leto, ki klimatično ni tako dobro, je bij plan postavljen drzno, a realno. Vendar je treba reči, da na tem gospodarskem področju z uspehom uresničujemo komaj' začetne rezultate. Najvažnejše v trenutku je, da z vsemi modernimi tehnološkimi sredstvi proizvodnje opravimo planirano jesensko setev pšenice in spomladno setev koruze.
Rezultat te gospodarske aktivnosti — kateri je treba pridati še izmenjavo z inozemstvom kakor tudi zaposlenost in produktivnost dela na nivoju, ki zanj ne bi mogli reči, da omogoča boljši življenjski standard -- je za 16% večji priliv blaga na tržišča. Ta gospodarski moment je zelo povoljen. Tržišča so letos zelo dobro založena z vsemi vrstami blaga, tako aa investicijsko in za osebno potrošnjo.
Toda če stvari opazujemo s stališča potrošnje — ne moremo biti zadovoljni. Potrošnja investicijskih sredstev je letos porasti* za celih 23% več kot v Istem razdobju lansko let«. To je izzvalo veliko povpraševanje po Investicijskem blagu. Stabilne odnose na tržišču smo obdržali, a za ceno znatno povečanega uvoza tega blaga, kar je plačilni primanjkljaj v izmenjavi z Inozemstvom zadržalo na visokem nivoju in dalje pritiska na gospodarstvo, a posredno tudi na življenjski standard.
Osebna potrošnja državljana pa je to leto večja komaj za 2%. Stabilnost na tržišču pntrošnega Industrijskega blaga Je obdržana z ustvarjanjem velikih zalog, kar je samo po sebi zdrava politika, In precejšnjim zmanjšanjem kreditnih možnosti. Treba je torej ugotoviti, da smo uravnoteženje odnosov na trgu osebne potrošnje ostvarili z omejevenjem potrošnje, to J«
z vezanjem izboljšanja Življenjskega standarda. To moremo sprejeti kot koristno samo, ako vemo, da je v sedanjih pogojih nujno.
Kaj je glavni vzrok počasnejšega boljšanja življenjskega standarda mestnega prebivalstva? To se vleče že leta. Beseda je o cenah kmetijskih pridelkov, In tu je treba zastaviti naj-oetrejče Orožje: lotos so cene teh pridelkov povprečno porasti« za 14%. V tem je glavni vzrok, da je osebna potrošnja delovnih ljudi v mestih ostala na lanskoletni ravni. Ker akoravno je skupni plačni fond precej porastel, se je življenje v mestu podražilo za 7%, a stroški za prehrano tudi za 16%.
Kje je torej ključ za povečanje osebne potrošnje, ki zaostaja.
Nekaj stvari je važnih.
Trajno In pereče vprašanje je storiti vse mogoče, da povečamo proizvodnjo in storilnost dela na vseh področjih, prvenstveno v industriji in poljedelstvu. Radikalno in dokončno je treba obseg investicijske potrošnje privesti na realne možnosti, na take, ki jih dovoljuje domača proizvodnja, in razumen uvoz. Z varčevanjem je treba začeti povsod; to mora postati lastnost vseh Mnlteljev in naroda, to pa danes ni.
In še nekaj je glavno: mehanizem kmetijskega tržišča je treba vzeti še ostreje na piko. Predvsem je absolutno potrebno prenehati z neskladnim poslovnim odnosom med kmetijsko proizvodnjo in trgovino s temi pridelki. Neki podatek je tu zelo zanimiv: medtem ko so cene, po katerih se kmetijski pridelki odkupujejo od pridelovalcev, v teku sedmih mesecev porastle celokupno za 2%, so maloprodajne cene teh pridelkov poskočile za celih 14%. Ta odnos v cenah kaže, da visoke cene na maloprodajnih tržiščih diktira trgovina. Nastaja zelo enostavno vprašanje: zakaj na primer stane kilogram grozdja 140 din v času, ko prihaja prvo grozdje na tr£, in takrat, ko je trgatev v vinogradih v polnem teku? Trgovina umetno drži cene na visoki stopnji. Pri tem dela trgovina po principu »majhen pTomet — večji zaslužek«, namesto »večji promet — večji zaslužek«. Ona noče, in če tudi kupuje večje količine pridelkov. Zgrešeno je stališče, da je za svobodno delovanje ponudbe in potrošnje zadostno, samo če cene niso administrativno določene. Ponudba In povpraševanje sta vklenjena tudi v cene, ki jih diktira trgovina a vedno na nivoju, ki pomeni atako na življenjski standard. Povpraševanje je na visokem nivoju, in ona je tu, na tržišču; znatna količina pridelkov pa medtem ostane pri pridelovalcih: ponudba je zna+rj;. večja — a ostaja Da vasi. Pridelek Pa postane blago Šele takrat, ko pride do potrošnika.
Ključ je v rešitvi navedenih nalog. So stvari, ki je zanje treba, da jih spravijo v red organi na vrhu. In vendar Je ključ v rokah osnovnih gospodarskih in družbenih iniciatorjev — proizvajalcev — posameznikov, gospodarskih organizacij v mestu in na vasi, ljudskih odborov in družbeno-političnih organizacij. S kombinacijo gospodarskega poslovanja In socialistično poslovno moralo ter socialistično družbeno zavestjo na višji ravni je mogoče življenjski standard izboljšati tndl v mejah naših sedanjih proizvodnih možnosti.
S plenuma občinskega komiteja ZK v Trbovljah
Ocenjevanje gospodarstva
Pred kratkim je bil v Trbovljah plenum občinskega komiteja ZK, ki je razpravljal o realizaciji družbenega načrta za prvo polletje tekočega leta.
Uvodoma je tovariš Gosak ugotovil, da je nova delitev dohodka ugodno delovala na podjetja, ker jim je bil omogočen precej enak začetni start. Nekatere omejitve glede nadurnega dela pa so bile preostre in je tudi to deloma vplivalo na proizvodnjo.
Ko je govoril o razdeljevanju čistega dohodka, je poudaril nujnost vodenja določene poli-
tike, ki naj velja za vse gospodarske organizacije na področju trboveljske občine. Doslej so bile v tem pogledu anomalije, saj so podjetja debla čisti dohodek, kadar se jim je zljubilo. Tovariš Gosak pa je opozoril tudi na nevarnost, da pridejo knjigovodje pred organe delavskega samoupravljanja z raznimi fiktivnimi računi, ki se kasneje izkažejo za nerealne, in posledica tega je, da se kolektivi zavajajo.
Pri delitvi čistega dohodka na sklade in osebne dohodka pa je treba določiti osnovo čistega dohodka, namreč če je ta
S skupščine podružnice soc. zavarovanja v Trbovljah
VREME
Za CAS OD 3. DO 12. OKT.
V tekočem tednu ponovna •kladitev In nestalno vreme, a ®*ždvldoma le malo padavin ah ►atkolrajne padavine. V na-"^Mnjem tednu 4—3 dni lepo-►voflui jasno vreme in sprva %Jaanih nočeh nevarnost slane; Mino j« postopno topleje.
V petek je bila v Trbovljah skupščina podružnice social, nega zavarovanja, ki je opozorila na pereče probleme, katerih reševanja se bo treba lotiti z večjo resnostjo. Zavarovanci s« še vse premalo zavedajo dejstva, da sami. upravljajo sredstva socialnega zavarovanja, pravzaprav s svojim denarjem, in da ni vseeno, kako ga trošijo. Res je, da bolnemu človeku ni mogoče odtegovati tudi naj-izdaitnejše in najdražje pomoči, če je ta potrebna, toda marsikje bi se dalo marsikaj prihraniti, med drugim tudi zato, če bi bilo manj prime, rov izkoriščanja socialnega zavarovanja.
Število zavarovancev v trboveljski podružnici se je v prvem polletju sukalo okrog 12-817. Dohodki podružnice so znašali 170,357.683 din, izdatki pa nekaj manj Vsak mesec je bilo povprečno 1562 primerov nezmožnosti za delo zaradi nesireč (244), bolezni (1302) ter nosečnosti in porodov (16). Najvišji odstotek bolnikov je imel rudnik, In
sicer 6 do 8 na 100 zaposlenih. Papirnica v Radečah ie imela aprila 7,08 odstotka bolnikov, kemična tovarna v Hrastniku junija 6,31 odstot. ka itd. Z boljšo zdravstveno preventivo in z malo več pozornosti higiensko - tehnični zaščiti, dela v gospodarskih organizacijah bi se dalo, kakor je videt.) že samo iz navedenih podatkov, mnogo prihraniti. Treba je preračunati v denar samo 14.425 izgublje. nih delovnih dni zaradi bolezni in nesreč pri delu, kolikor jih ‘ je povprečno vsak mesec, pa bomo videli, koliko je še neizkoriščenih možnosti za povečanje narodnega dohodka.
Poseben problem v delu podružnice je vračanje neupravičeno prejetih otroških dodatkov. Ob koncu I- polletja ie 170 zavarovancev dolgovalo nad 8 milijonov din, vendar so Izmed njih samo nekateri v redu vračali svoj dolg, medtem ko bo treba proti večini dolžnikov začeti postopek izterjave.
-S
nastal zaradi prizadevnosti kolektivov, alj zaradi ugodnega stanja na tržišču.
Izvrševanje družbenega načrta v trbovejski industriji, obrti, kmetijstvu, trgovini in gostinstvu poteka dobro. Tako je rudnik Trbovje-Hrastnik, ki iima določen plan v višini 870 tisoč ton premoga, dosegel v prvem polletju 463.100 ton premoga, kar znaša 53 odstotkov celotne proizvodnje. Strojna tovarna sicer polletnega načrta ni v celoti dosegla zaradi pomanjkanja delovne sile, vendar je kolektiv odločen do konca leta izpolniti vse svoje proizvodne obveznosti. Tudi Cementarna je izpolnila 52.5 odstotka celoletne proizvodnje, medtem ko je Elektrarna nekoliko pod planom, ker je računala, da bo tudi v letošnjem marcu in aprilu večja kriza za električni tok.	>
Zanimivi so tudi povprečni zaslužki v štirih največjih trboveljskih podjetjih, k) kažejo, da so brez osnove vse tiste popačene govorice, da znašajo povprečni prejemki teh ali onih delavcev 7 ali 8000 din. Tako znašajo pri rudniku povprečne plače visokokvalificiranih delavcev 25.248 din (vštete povsod tudi nadure), v Elektrarni 24.997 din, v Strojni tovarni 21.314 in v' Cementarni 17.723 dinarjev. Prejemki kvalificiranih delavcev dajejo naslednjo podobo: pri rudniku 17.830, v Elektrarni 18.122, v Strojni tovarni 18.097 in v Cementarni 14.341 din. In končno le prejemki nekvalificiranih. delavcev: pri rudniku 10.547, v.Elek-trarni 14.850 v Cementarni 9 tisoč 647 in v Strojni tovarni 10.985 din.
Občinski komite je nadalje ugotovil da ima trboveljsko gospodarstvo vse pogoje za izpolnitev letošnjega družbenega
načrt«.	(v)
' KOS
Dogodki pod košem so se razvijali z bliskovito naglico. Žoga je poplesavala iz rok v roke. Nasprotniki iz Medvod so bili za hip nemočni pred domačim Rudarjem. Okroglo usnje je našlo pot iz stiske, se pognalo proti beli deski in našlo mrežo. Simpatizerji ob obeh črtah so zadovoljni zaploskali. Potem pa se je začelo znova, z živci, s tihimi kletvami in glasnim pozdravom ob novem košu
JE PIC TRGATEV
Zadnjič našega fotoreporterja iz Posavja nenadoma ni in ni bilo od nikoder. Ko se je vrnil, je dejal, kaj boste, je pač trgatev in nam pomoli pod nos bogato zbirko motivov, ki jih je »ujel« med zadovoljnimi obrazi vinogradnikov
VELIBOR POPOVIČ
Javna razsvetljava v Brežicah
— V Brežicah samih javna razsvetljava še nekako ustreza, pomanjkljiva pa je po posameznih naseljih in okoliških vaseh. Sedem večjih vasi je sploh brez nje. Problem razsvetljave rešujejo v okviru možnosti. Počasi zamenjujejo tudi navadne cestne svetilke s fluorescentnimi.
SPET CEZ HRIB V HRASTNIK
Komaj smo doživeli obnovo trboveljskega savskega mostu In se oddahnili od počasnih in nevarnih voženj po zaviti cesti čez Ostenk, na« na železniški postaji v Trbovljah spet ustavlja svarilni znak: »STOP — Cesta zaprta!« Zdaj je vmes skalnati hrib nedaleč od železniškega predora, ki ga odstranjujejo. Morda dela le nekoliko prepočasi napredujejo
Pred tednom otroka
Otroška zaščita v stanovanjski skupnosti
V letošnjem tednu otroka v Sloveniji, ki bo v času od 5. do 11. oktobra, se na to praznovanje pripravljajo tudi po zasavskih občinah. Velik poudarek bomo ob tej priliki dali tudi temu; posvetimo vso pozornost vprašanju izvemšolske vzgoje otrok v stanovanjskih skupnostih. V zadnjih časih smo mnogo govorili m razpravljali o ustanavljanju stanovanjskih skupnostih, in tem ustanovam bo med ostaljm naložena tudi skrb za varstvo družine in otroka.
Svet za varstvo otrok ln mla-
dine Jugoslavije je izdal poseben proglas za teden otroka 1958 ter minimalni program otroške zaščite v stanovanjski skupnosti.
Vedno večje naloge stoje pred društvi za varstvo otrok, ki a svojimi bogatimi izkušnjami lahko mnogo pripomorejo, kako naj konkretno rešujemo vsakodnevne potrebe družine in otroka v stanovanjski skupnosti. Zato bo tudi prav tako ena izmed nalog stanovanjskih skupnosti nuditi društvom prijateljev mladine podporo in možnosti, da bodo ta društva
40-letnica Komunistične partije Jugoslavije
Izvršni komite CK ZKJ Je za proslavo 40-letnice Komunistične partije Jugoslavije izdal poseben sklep.
Aprila 1959 bo preteklo 40 let od ustanovitve Socialistične delavske partije (komunistov). Z njeno ustanovitvijo si je jugoslovanski delavski razred ustvaril svojo enotno organizirano vodilno silo, ki je kasneje delovala kot Komunistična partija. Jugoslavije oziroma kot Zveza komunistov Jugoslavije. Delovanje Komunistične partije Jugoslavije kot avantgarde delavskega razreda Jugoslavije in jugoslovanskih narodov v minulih štiridesetih letih je bilo odločilnega pomena za usodo naših narodov in se je z zmago socialistične revolucije začelo novo obdobje njihovega razvoja.	/
Presojajoč s tega vidika pomen ustanovitve Komunistične partije pri nas je Izvršni komite Centralnega komijeta Zveze komunistov Jugoslavije sklenil na svoji seji dne 23. septembra t. 1., da bo leta 1959 slovesna proslava 40-letnice Komunistične partije Jugoslavije.
Za organizacijo • te proslave Je bil ustanovljen poseben od‘-bor na čelu z generalnim sekretarjem ZKJ, tovarišem Josipom
Brozom Titom,
lahko skupno reševala razna vprašanja, vprašanja naše družine in otrok, in tako sporazumno reševala vse zadevne probleme.
V vsaki stanovanjski skupnosti bo nujno potrebno ustanavljati otroške ustanove in naprave, kot so na primer otroški vrtci, pionirski domovi, otroška igrišča in športni prostori za otroke in mladino. Pri tem bodo jasno igrale pomembno vlogo tudi naše športne organizacije in telesnovzgojna društva »Partizan«.
Ob reševanju tega vprašanja stoji pred družbenimi organizacijami vrsta nalog. Prav posebno pazljivost bo treba posvetiti nadzorstvu otrok, ki so brez staršev, ali kateri so zaradi bolezni staršev' in drugih neprilik v težavnem položaju. V takih primerih naj pride do izraza vzajemna pomoč vseh stanovalcev stanovanjske skupnosti.
Ce bomo hoteli izvesti ustrezne oblike pomoči družini v stanovanjski skupnosti pri varstvu otrok, bo treba krepko za-orati ledino. Oblik in načinov je mnogo, treba bo samo najti ustrezne oblike. V tednu otroka naj bi o tem vprašanju razpravljali vsi, od naših družbenih organizacij do poslednjega člana naše socialistične skupnosti. Takrat bo letošnji teden otroka tud: dosegel svoj namen — namreč zaščititi pomoči potrebnega otroka v stanovanjski skupnosti.
Družbeno in gospodarsko življenje v trboveljski občini
Za izpolnitev plana vsi pogoji
Na skupni seji obeh zborov občine Trbovlje dne 30, septembra so odbornika razpravljala in sklepali o zbirnem poročilu periodičnih obračunov gospodarskih organizacij za prvo polletje 1958 ter o raznih drugih perečih vprašanjih.
Iz poročila predsednika Martina Gosaka in razprave same je bilo videti, da bo mogoče letošnje leto izpolniti planske naloge gospodarskih organizacij, zlasti še, ker izpolnjevanje planskih nalog v drugem polletju vedno bolj narašča.
Trboveljska občina je po številu prebivalstva med večjimi občinami v naši republiki, saj znaša število njenih prebivalcev 17.500. V tem številu živi v občini 95,5 % ljudi od nekmetijske dejavnosti, pri čemer velja pripomniti, da znaša ta odstotek v FLRJ 40,3 %, v Sloveniji pa 58,8 %.
Ta značilnost daje vsemu gospodarskemu življenju v trboveljski občini svoj ton, namreč razvitost občine v industrijsko smer. Že sama številka skupne vrednosti proizvodnje, ki dosega 11 milijard 650 milijonov dinarjev brez zasebne in kmetijske dejavnosti, nam potrjuje izredno razvitost industrijske dejavnostni v občini, na drugi strani pa opazufio, da narodni dohodek obiuue stalno narašča. Tako je ta oa leta 1956 do letos narastel za £1 odstotkov in tendenco naraščanja narodnega dohodka je še vedno opaziti. Narodni dohodek v občini je znašal predlansko leto na enega prebivalca 150.700 din, lani že 171.000 din, v letu 1958 pa bo znašal narodni dohodek na prebivalca občine 185.000 din.
V zvezi s tem seveda stalno narašča tudi industrijska in ostala proizvodnja. Ce vzamemo obseg proizvodnje za leto 1956 kot 100, potem vidimo, da je proizvodnja v rudarstvu porastla za 0,003 odstotka, proizvodnja električne energije za 7 odstotkov, vrednost gradbenih storitev se je povečala za 41 odstotkov, v prometu za 45 odstotkov, v trgovini za 37 odstotkov, gostinstvu za 9 odstotkov in v obrti za 22 odstotkov.
Ta porast pa je povezan s povečanjem storilnosti dela. Iz analiz o povečanju storilnosti pa je opaziti, da se je le-ta dvignila predvsem iz povečanja kapacitet in z odpiranjem novih delovnih mest, manj pa z boljšo organizacijo dela in večjo osebno prizadevnostjo. To se pravi, da se da produktivnost deia še povečati, niso pa odkrite in izrabljene še vse skrite rezerve. Prav tako nam številke povedo, da je vrednost osnovnih sredstev porastla, kar je posledica investicijskih vlaganj po skupnosti in iz sredstev amortizacijskih in drugih skladov podjetij. Ko govorimo o porastu vrednosti osnovnih sredstev, je treba poudariti, da je ohranjenost le-teh v industrijskih podjetjih povprečno nizka, saj znaša le 63 odstotkov, zato je razumljiva nadaljnja orientacija v tem pravcu, predvsem namreč, da se v podjetjih izvede rekonstrukcija že obstoječih kapacitet, med katere je šteti predvsem obnovitev strojnih na-
prav v trboveljski Cementarni.
Vsa dejavnost v občini pa je kajpak povezana tudi z vprašanjem zaposlitve ljudi. Tako je bilo leta 1955 zaposleno v industrijskih in drugih podjetjih v občini 5885 oseb, konec leta 1957 pa 6728 oseb. V treh letih se je torej število zaposlenih dvignilo za 834 delovnih moči. Od vseh zaposlenih je 23 odstotkov nekvalificiranih. Vse navedene številke nam govore o velikem gospodarskem napredku v občini v zadnjih letih, tako je na primer lansko leto blagovni promet v občini porastel za 37 odstotkov. Navzlic temu pa, da so finančna sredstva, s katerimi razpolaga prebivalstvo v občini, dokaj velika, je treba pripomniti, da je na primer trgovska mreža v kraju slabše organizirana kot pred vojno. Ta moment pa ima za posledico, da se potrošniki pri svojih nakupih nujno orientirajo v druga trgovska središča, tako na primer v Ljubljano in v Celje in še drugam.
Ce omenimo še to, da je v trboveljski občini socialno in zdravstveno zavarovano preko 95 odstotkov vseh prebivalcev, da zavod za socialno zavarovanje plačuje povprečno dnevno hranarino 380 bolnikom, da se iz tega naslova zdravi v bolnišnicah povprečno dnevno po 180 oseb, da gre vsako leto preko 400 ljudi na klimatsko zdravljenje, in da prejemajo starši otroških doklad za 4800 otrok, vidimo, kako razvito je v občini socialno in zdravstveno zavarovanje. To pa seveda še ni vse. Vrednost vseh pokojnin in invalidnin v občini znaša letno 320 milijonov dinarjev, skratka — iz naslova socialnega zavarovanja gre letno v občini okrog 710 milijonov dinarjev. Vse te številke nam govore o nagli in veliki socialistični graditvi v občini Trbovlje.
IZVRŠEVANJE DRUŽBENEGA PLANA
Ob sprejetju družbenega plana trboveljske občine so ljudski odborniki računali, da se bodo sredstva gospodarskih podjetij povečala v letošnjem letu za približno 220 milijonov dinarjev ali za 153 odstotkov v primerjavi z letom 1957. V primerjavi z lanskim letom so dosegle vse gospodarske organi-
|
Naselje bodoče stanovanjske skupnosti na Ličarjevem raste. Strojna tovarna bo tu zgradila preko 100 stanovanj. Delavci bodo s prostovoljnim delom prihranili 26,000.000 din
Razpis »Zasavskega tednika«
za najboljše prispevke o 40-letnem razvo|u Komunistične partije Jugoslavije
Glede na bogato vsebino razvoja Komunistične partije Jugoslavije in ker je še mnogo neobjavljenega gradiva o delu te Partije, razpisuje uredništvo »Zasavskega tednika« natečaj za najboljše prispevke, ki bodo govorili o delu in razvoju KPJ predvsem v Zasavju, to je na področju od Litije do Brežic.
Vsi prispevki naj ne bodo daljši od treh strani na običajnem pisemskem papirju (DIN format 290X210 mm) in naj vsebujeJ6 vse doslej še neobjavljene detajle iz zgodovinskih dni ustvarjanja in delovanja naše Komunistične partije na področju Zasavja ln Posavja. S priobčevanjem teh prispevkov bomo začeli s 1. novembrom t. 1. in bomo z njimi nadaljevali do 1. maja 1959.
Za najboljše prispevke bodo določene posebne denarne nagrade, vsak članek pa bomo seveda honorirali še razen tega po •Mčajnih tarifnih postavkah v časnikarstvu.
Pošljite torej, prosimo, vse zadevne prispevke pod šifro: ■napis »Zasavskega tednika« o 40-letnem razvoju Komunistične ■nrtjie Jugoslavije, na uredništvo našega lista.
Uredništvo »Zasavskega tednika«, Trbovlje.
zacije v prvem polletju 126,2 odstotka, v primerjavi z družbenim planom za leto 1958 pa 49,2 odstotka čistega dohodka za svoje sklade. Letos bo ostalo gospodarskim organizacijam več sredstev na razpolago kot lani, na drugi strani pa lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da se bodo pričakovanja za leto 1958 izpolnila. To velja za celotno gospodarstvo občine.
Po podatkih zbirnega obračuna moremo ugotoviti, da obstoječi gospodarski sistem ugodno vpliva na tempo proizvodnje, saj je dinamika v gospodarstvu občine v prvem polletju normalna, izvzemši gradbeništvo in gostinstvo. —
Raznj ugotovljeni spodrsljaji pa terjajo, da še vnaprej mobiliziramo organe delavskega samoupravljanja, organe zbora proizvajalcev ter sindikalnih in političnih organizacij.
Celotni dohodek, ki so ga dosegle gospodarske organizar' 'e v letu 1957, je prekoračen v letošnjem prvem polletju za 2,1 odstotka. Čeprav je le-ta za 0,9 odstotka nižji, kot je bilo ga morda celo prekoračila.
za leto 1958 planirano, lahko povsem mirno pričakujemo, da bo načrt za to leto dosežen in celo presežen. Ob vsem tem pa je važno, da je ostalo gospodarskim organizacijam v prvem polletju 76,2 odstotka več sredstev za sklade podjetij, kot v letu 1957 in da je ( ostanek čistega dohodka le za* 0,4 odstotka nižji od začrtanega v letošnjem letu.
Posamezna gospodarska področja so v letošnjem prvem polletju različno izpolnila svoje naloge. Tako sta industrija in rudarstvo prekoračila celotni doseženi dohodek od leta 1957 za 1,6 odstotka, je pa za 0,6 odstotka izpod predvidene vrednosti za leto 1958. Najslabši rezultat je doseglo v letošnjem I. polletju gradbeništvo, promet je Izpod plana za leto 1958 za 3 odstotke. Obrt je presegla realizacijo v letu 1957 za 18,6 odstotka, plan v letu 1958 pa za 8,2 odstotka. Trgovina je povečala v I. polletju celotne dohodke za 18,2 odstotka v primeri s planom za letošnje leto. Nezadovoljivo pa je stanje v gostinstvu.
Navzlic raznim težavam pa lahko pričakujemo, da bo občina tudi letos svoj gospodarski plan izpolnila v celoti in
Povišanje cen nekaterim artiklom
Povečanje osebnih dohodkov za 7 odstotkov
Zvezni izvršni svet je razpravljal o gibanju gospodarstva in življenjskega standarda in sprejel sklepe, ki naj zagotove nadaljnji razvoj, še posebej pa dvig življenjskega standarda delavcev in uslužbencev. Zvezni izvršni svet ie hkrati korigiral cene nekaterih proizvodov, da bi jih vskladil z drugimi cenami in ustvaril ugodnejše pogoje za delo posameznih gospodarskih panog.
Cena moke je povečana za 3 din pri kg, ha podlagi česar se bo cena kruha dvignila največ za 4 din. Sladkor se je podražil od 145 na 170 din za kg. Cena električne energije za gospodinjstvo bo povečana za dinar pri kilovatni uri, cene cigaret in tobačnih izdelkov se povečajo povprečno za 15%, za 15V« pa se povečajo tudi potniške tarife na železnici.
Spremenjene cene bodo povečale življenjske stroške de. lavfJkih in usluibenskih gospodinjstev za okoli 3%. Zato je bilo sprejeto stališče, da je treba to povečanje v celoti nadoknaditi. V ta namen naj bi se osebni dohodki povečali za nadaljnje 3%, tako da bi skupno povečanje znašalo 7*/*.
Odnosi so prvi
Kaj zamerijo Zagorjani Avtoprevozništvu in kaj je moč izboljšati
Ni moč zanikati, da se je promet v zagorski občini zadnja leta občutno zboljšal. Zagorskemu Avtoprevozništvu je uspelo kupiti nekaj novih prevoznih sredstev, zlasti za potniški promet, s čimer je podjetje lahko uvedlo nekatere nove, nujno potrebne proge.
Vendarle kljub temu potniški promet v Zagorju še precej šepa, in ljudje se tu pa tam kar upravičeno razburjajo nad nepravilnimi odnosi, ki jih ima podjetje do potujočega občinstva. Sicer pa poskusimo najprej pojasniti vse težave avto-prevozniškega podjetja. Dejstvo je, da so bila v lanskem letu podjetju obljubljena in že dokumentirana potrebna investicijska sredstva v znesku 22 milijonov dinarjev za nakup dveh novih avtobusov. Podjetje .teh investicijskih sredstev ni moglo najeti jn je podjetje dobilo samo delna sredstva za nakup prevoznih sredstev. Dalje: obstoječa vozila, razen dveh izjem, so zastarela in se rada pokvarijo, kar terja večkratna popravila, ki pa jih skromna mehanična delavnica in majhno število mehanikov komaj zmorejo opraviti v kratkem času. Drugič: podjetju zelo primanjkuje voznikov za potniški promet. Saj je znano, da vozi avtobus na progi Zagorje-Tr-bovlje voznik, ki nima za to prevozno sredstvo potrebnega izpita, oziroma dovoljenja. — Tretjič: podjetje bi dobilo po trebne voznike, če bi jim lahko preskrbelo potrebna stanovanja. Ce k temu dodamo še to, da je podjetje odprlo v zad-
njem času nekaj novih prog, je skoroda nujno, da pride do določenih težav.
Vendar bi kljub omenjenim težavam lahko nekoliko bolj poskrbeli za pravilne odnose do ljudi, oziroma potujočega občinstva. Predvsem gre za obveščanje ljudi, kadar se spremeni čas voženj. Kadarkoli je podjetje spremenilo vozni red, nj sodilo za potrebno o tem obvestiti ljudi, vsaj osem dni pred spremembo, kot je to običajno v potniškem prometu. Navadno je obesilo samo v avtobuse dan, dva pred spremembo kratko obvestilo, kar je odločno premalo* Potem je moralo nujno priti do tega, da so ljudje godrnjali in počasi tudi izgubili zaupanje v podjetje. Slabo in skoraj neodgovorno je bilo nadalje to, da je v poletnih mesecih v jutranjih urah vozil avtobus na Izlake samo od rednih vlakov. Sele proti poldnevu }e podjetje poslalo v promet drugi avtobus, ko je večina ljudi že vzela pot pod noge proti Izlakam, ali pa so se odpovedali zasluženemu razvedrilu v kopališču.
Poseben problem so izleti. Razumljivo je, da podjetje išče zaslužek tudi od izletov. Vendar je šlo to navadno na škodo
KUPUJTE IN NAROČAJTE
..ZASAVSKI
TEDNIK"
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦•»•♦♦»»»»»»»♦•»♦»»»♦«««»»♦»♦♦♦»♦♦
PRIHODNJIČ
NaS litijski dopisnik nam poroča o BOJU ROPARSKIM RIBAM In o obisku V JEVNICI.
PROTI
Zagorjanov in vseh tistih, ki so prihajali ali pa odhajali iz Zagorja z vlaki, saj se ob sobotah in nedeljah niso mogli zdrenjati v eno samo vozilo. Torej: namesto da bi peljali k vlaku ali od vlakov dve vozili, je eno peljalo na izlet. Dostikrat se avtobus pokvari sredi vožnje k vlaku. Navadno je podjetje vselej prepozno obvestilo potnike, ki so se nad tem seveda hudo jezili. Nič kaj prijetno tudi ni to, da vzamejo v avtobuse vso mogočo prtljago branjevk, ki menijo, da jim mora avtobusno osebje že po neki nepisani dolžnosti vsestransko pomagat!. Prizadeti pa so redni oziroma ostali potniki. Podjetje bi silno ustreglo ljudem, če bi vozilo tudi od zadnjega vlaka in vlaka, ki prihaja v Zagorje ob 16. uri. Zanimivo je, da imajo ljudje že tudi zadevne predloge, ki nikakor niso neumestni. N. pr.: avtobus, ki vozi od večernega vlaka, to je od Zagrebčana, naj bi peljal samo do Križišča, nato pa bi stopil še enkrat po potnike, ki prihajajo z drugim vlakom in potem peljal do Lok.
To so le nekatere stvari, ki bi jih lahko podjetje ugodno rešilo v zadovoljstvo vseh potujočih. Saj bi enkrat za vselej odpadle razne kritike, ki so — bodimo odkriti — največkrat upravi i^ene.
Na koncu omenimo še to, da je odnos avtobusnega osebja do potnikov v zadnjem letu zares dober. To pa pomeni, da Ima podjetje ljudi, ki se zavedajo, da so v Javni službi in dolžni skrbeti za dobro počutje vseh tistih, ki se poslužujejo prometnih sredstev. Torej: potrebno je samo še nekoliko tenkočutneje prisluhniti upravičenim željam potnikov in vsakršno godrnjanje bo odpadlo. To pa bo v obojestransko korist/	' M. V.
Ocenjevanje zagorskega gospodarstva v I. polletju
Nil odrt brli
Razširjeni plenum občinskega komiteja ZK v Zagorju, ki so mu prisostvovali tudi vodstveni tovariši zagorskih podjetij, je po poročilu in razpravi o izpolnjevanju proizvodnih in finančnih nalog zagorskih podjetij ugotovil, da so realne možnosti za dosego družbenega načrta do konca leta
Kaj je pokazal pregled zagorskega gospodarstva v prvem polletju? Predvsem to, da so malone vsa industrijska, obrtna, gostinska in delno tudi trgovska podjetja dobro izpolnjevala smernice družbenega načrta zagorske občine, čeprav so imela pri izpolnjevanju proizvodnih nalog vrsto najrazličnejših težav. Resda povedo številke, da je bilo prvo polletje tekočega gospo-1 darskega leta v znamenju določenih slabosti, namreč ovir, venil darle že naslednji izračuni za mesec julij, avgust in delno tudi september kažejo, da bo mogoče proizvodne načrte in s tem celotni družbeni načrt zagorske občine v celoti izpolniti. Letos naj bi po družbenem načrtu zagorske občine dosegli 4,420.917.000 din dohodka, v.prvem polletju pa je bilo realiziranih 2,119.099.000 din ali 48 %.
TEŽAVE RUDNIKA
Razumljivo je, da so na plenumu precej govorili o rudniku, kot najmočnejši gospodarski organizaciji zagorske občine. Polletnega načrta zagorski rudarji sicer niso v celoti dosegli, proizvodnja v naslednjih mesecih pa kaže precejšnji dvig, zato ni bojazni, da rudarji ne bi dosegli svojih nalog. Seveda pa bo rudnik dosegel le svoj lanski proizvodni načrt, ki znaša 580.000 ton, in ne okrajnega, ki znaša .610.000 ton. Kolektiv je dejansko leta 1956 dosegel nekaj nad 590.000 ton, vendar so rudarji delali precej nedelj, kar je vrglo nad 22.000 ton premoga. Ze lani se je delavski svet zavzel za to, da bi delali le nekatere nedelje in tudi letos z nedeljsko proizvodnjo ne bo mogoče ustvariti več kot približno 8000 ton premoga.
Precejšnje težave ima rudnik s pomanjkanjem jamskih delavcev, saj sploh ni dosegel planiranega zaposlovanja nove delovne stile. Dejansko pa bi bilo moč doseči ta plan, če bi imekt podjetje na razpolago dovolj stanovanj. Vendar se razmere boljšajo in v prihodnjih letih bodo te težave odpadle. V razpravi je bilo poudarjeno, da je sedanja doba najkritičnejša 'za kolektiv, ker so nekatere kapacitete že preveč izkoriščene, ne splača pa se vlagati kaka večja investicijska sredstva v te naprave, ker bo rudnik tako začel rekonstruirati obstoječe objektive, s čimer bodo odpadle številne težave. Ko bo rekonstrukcija c leoti opravljena, bo podjetje lahko celo manjšalo proizvodne stroške, kair pomeni, da se rudarjem obetajo- lepši časi. Sicer pa je rudnik kljub težavam dosegel razveseljive uspehe. Storitve počasi, vendar zanesljivo naraščajo, saj računajo, da bo letos končna storitev znašala že 1,18 do 1,19 tone na moža, lani pa je znašala 1,15 tone.
IN OSTALA PODJETJA?
Pre9enetljv uspeh je dosegla izlaška »Keramika«, ki je svoj letni plan dosegla že konec junija. Ce ne rečemo, da so morda nekoliko nerealno planirali, lahko po drugi strani ugotovimo, da je izpolnitev načrta sad' prizadevanj celotnega kolektiva, ki je začel izdelovati vrsto novih proizvodov, znižal cene izdelkom, zfnanjšal število izmečkov, povečal norme in celo začel temeljito izboljševati organizacijo dela.
Tudi ostala obrtna In gostinska podjetja, z Izjemo trgovine, so dobro izpolnjevala proizvodne naloge. Ugotovitev, da je nav način delitve dohodka pozitivno vplival na podjetja ni slučajna, zato pa bo treba v bodoče v večji meri seznanjati kolektive a prednostmi, ki jih nudi ta način obračunavanja. Potemtakem zares ni bojazni, da zagorsko gospodarstvo ne bi izpolnilo družbenega načrta. Vendar se postavlja pred podjetja vrsta važnih nalog. Predvsem bodo morali organi delavskega samoupravljanja temejiteje razpravljati o možnostih, ki jih imajo za nadaljnjo rast svojih podjetij. Zelo nevarna utegne postati miselnost, da je vse v redu. če je to ali ono podjetje doseglo ugoden finančen rezultat in obsedeti na dosedanjem nivoju. Prav tako je plenum ugotovil, da morajo delavski sveti budno spremljati vse dogajanje v svojih kolektivih In sproti seznanjati delavce o svojem delu in vseh pojavih, ki bi utegnili škodovati medsebojnim odnosom. Velike važnosti bo za nadaljnje pospeševanje gospodarstva, če ne bodo delavstols veti dovolili, da jim računovodske službe prihajajo z izmaličenimi podatki o finančnih uspehih, ali celo nekaterimi zahtevami, ki bi bile v korist posameznikov.
Zdaj, ko bodo podjetja razdeljevala ustvarjena sredstva, naj zmaga zdrava presoja. Zaprtost kolektvov v svoje ozke okvire bi utegnila prej škodovati kot koristiti, kajti nemogoče je misliti samo nase, pozabljati pa na potrebe komune.
Pred zagorsko gospodarstvo se postavlja nekaj skupnih problemov, za reševanje le-teh pa bo treba skupnih naporov in prizadevanj. Občani bodo ocenjevali delo samoupravnih organov po tem, kako se bo urejalo vrsto najrazličnejših vprašanj, kt zadevajo tudi družbeni standard. V kolikor bodo vsa zagorska podjetja z združenimi močmi skušala reševati te probleme, ne bo v prihodnosti večjih težav. Zlasti ne bo treba zavzemati za večje sodelovanje podjetij s komuno. Sklep, da bodo podjetja nastopala skupno z občino pri reševanju stanovanjskega vprašanja, pa že kaže prve obrise takega nujnega sodelovanja.
Plenum je postavil pred zagorska podjetja eno samo nalogo: venomer igrati z odprtimi kartami in biti v stalnih stiki * tistimi, kt največ doprinašajo za pospeševanje in rast gospodarstva zagorske občine. Ce bodo podjetja to delala, ne bo bojazni za neizpolnitev družbenega načrta, kot ne bo delavca, ki ne bi vedel, kaj se dogaja v njegovem podjetju.
V. M.
NAS KOMENTAR
Rojstvo pete republike
Četrte republike ni več. V nedeljo se Je rodila peta. Zanjo je v Franciji glasovalo skoro 80% volivcev — nad 17 in pol milijona, proti njej pa Je bilo 4 ln pol milijona Franooaov. Glasovanja se je udeležilo 85% vpisanih volivcev. Nova De Gaullova ustava je dobila večino tudi v vseh francoskih kolonijah razen v Gvajani na zahodni afriški obali. V tej koloniji je glasovalo zanjo manj kot tisoč ljudi, medtem ko Ji jc nasprotovalo nad 50.000 ljudi. Vendar volilna udeležba v kolonijah ni bila velika. Iz prvih rezultatov, ki »o Jih objavili v Pariiu, Je razvidno, da se Je gibala med 66 ln 77 od-stotkl.
Francosko ljudstvo Je torej v nedeljo odgovorilo z »da«. Pri iem pa Je mislilo marsikaj. Guy Molletovi socialisti so na primer glasovali za novo ustavo, ker so bili prepričani, da leta odpira vrata »resnično republikanski ln demokratični ureditvi. Gny Mollet je celo prepričan, da »ne obstaja nikakršna nevarnost socialistični misli ln praksi«. Pri tem pa pozablja, da so socialistični voditelji povojna leta ostro grajali de Gaulla, češ da s svojo politiko Škoduje napredku Franclje.
Rezultati glasovanja ao seveda navdušili tudi franooUko desnico. Sedaj je dobila, kar je dolgo želela, dobila je a-vtoritathrnl predsedniški režim, na katerega upa, da bo lahko vplivala. Vendar vsa ta mnenja socillstlčne •Iranke ki desničamteth Strank že vi-
sijo v zraku. Danes Je zelo težko reči kako bo deloval ta »avtoritativni predsedniški režim«, bo II prinesel Franclji kaj pozitivnega ali negativnega- Vse je odvisno od novega predsednika, od tako Imenovane »avtoritete«, od De Gaulla.
Dejstvo J«, da francoski volivci pravzaprav niso glasovali za novo ustavo, ampak za De Gaulla. In pri tem so mislili na slabosti starih režimov, na vse tisto, kar je Franoljo pripeljalo v slepo ulico, na 24 povojnih vlad, In že na De Gaullove vrline, med katere prištevajo »poštenost, veliko ljubezen do Franclje, njegovo avtoriteto v armadi«- Kako je a De GauUom, * njegovo »popularnostjo, »z njegovo »poštenostjo«, z njegovo »veliko ljubeznijo do Franclje«, bo povedala prihodnost. Francij* Je gžaao-
vala za De Gaulla. Edino to je gotovo. Kaj bo pa storil De Gaulle, je že veliko vprašanje.
Nedeljski referendum v Franoiji je vsekakor velik udarec za napredne skupine, za Komunistično partijo, avtonomne socialiste, progresivno stranko, Mendes-Franoove radikale Rezultati referenduma kažejo, da te stranke In skupine niso bile sposobne prikazati Francozom nevarnost novega »avtoritativnega režima«. Značilno je, da Je Komunistična partija kot edina organizirana sila. ki se j« uprla De Gaullu, Izgubila veliko glasov-Isto velja tudi za ostale protldegoll-stlčne skupine.
Po še nepopolnih podatkih je v Alžiriji glasovalo kakih 81 % volivcev, od katerih Je 96!*/• reklo »da«. Drugo vprašanje pa Je, kako ao tl ljudje glasovali, se pravi kako so Jih prisilili, da so glasovali za novo ustavo. Vedeli moramo, da sta bila v Franclji oba volilna lističa enake barve v Alžiriji pa različne. Da so v Alžiriji bile volitve 3 dni. Da so volivce vojaki prisilili, se pravi s silo, z orožjem pripeljali na volišča. In tako dalje- Dejstvo Je, da Je referendum v Al Mrli I potekel ▼ znamenju nasilja ln da ie
je to zgodilo tudi v mnogih drugin francoskih kolonijah.
Edino Gvajana je v nedeljo našla samo sebe. Odločno je odgovorila »ne* in s tem glasovala *a popolno neodvisnost. Francoska vlada je takoj po glasovanju obvestila predsednika avtonomne gvajanske vlade Seku Tura, da se je Gvajana v nedeljo ločila od ostalih francoskih zahodnoafrišklh ozemelj, ki so odobrila ustavo. V spo-račllu je rečeno, da Gvajana ne bo več dobivala francoske denarne ln administrativne pomoči in da bodo vsi francoski uslužbenci ln tehniki, ki doslej delovali v Gvajani, odšli iz te dežele.
Napredni »Liberation« je v ponedeljek zapisal: »Razen opozicije, ki j glasovala proti novi u-tavi. obstaja še druga opozicija v volilnem telesu, ki se bo v kratkem poavlla v javnosti ko se bodo pokazali negativni, če ne cele katastrofalni rezultati degollstlč-ne ustave ln politike generala De Gaulla. Toda pred to nevarnostjo, ki bo škodovala demokraciji, pred nevarnostjo, ki grozi Republiki, se bo levica morala pregruplratl ln ponovno najti svoje sile. Boj' za Republiko »• nadaljuje.«
S&kaCi so steče
Iz posameznih skupin Jugoslovanov, ki so odšli na obisk svetovne razstave v Bruslju, jih je nekaj ostalo v emigraciji.
Govoril sem z nekatenimi izmed njih: s tistimi, ki so se pripravljali ostati v tujini, z drugimi, ki so ostali tamkaj, in s tistimi, ki so se spet vrnili v domovino.
Kdo so tisti, ki so nameravali ostati, in tisti, ki so ostali? Navedel bom nekaj primerov. Eden izmed njih je na primer uslužbenec občine Kmjača v bližini Beograda, ki je dobil odpoved službe ko »nezanesljiv in slab uslužbenec«, drugi je bivši lastnik avtomehanične delavnice, ki so mu odpovedali službo v državnem podjetju kot slabemu delavcu, tretji’ je tehnik, ki želi obogateti v Belgijskem Kongu, četfti je zdravnik, ki noče živeti v so* cialistični državi itd.
Ne vem, na osnovi česa so ti ljudje dobili potne liste, a večina drugih, ki bi jim obisk svetovne razstave lahko kori-
stil po povratku domov, ga niso dobili
Zanimivo Je prav tako, da nihče razen zdravnika ni dajal izjav proti naši socialistični ureditvi, vendar so vsi verovali, da bodo boljše živeli v tujinj — namreč konkretno v Belgiji.
Kar se tiče tistih, ki so že prej ostali tukaj, lahko rečem, da njihov položaj ni kdo ve kaj zavidljiv.
Razne kotoliške organizacije pomagajo .v glavnem tistim, ki že imajo določeno kvalifikacijo oziroma tistim, ki si jo hočejo v kratkem pridobiti. Vem, da je vrsta naših študentov, ki so ostali v Bruslju, dobila štipendijo, da konča študije, vendar ima to svoj določen namen.
Prav tako dobro vem iz razgovorov s temi našimi emigranti, da večino ljudi v kvalifikacijo pošiljajo v Belgijski Kongo, kjer belgijski inženirji, zdravniki in drugi strokovnjaki zelo neradi delajo.
Pripovedovali so mi, da je?iz
■
Foto: Janez Juvan — ČEBELA NA DELU
Tudi ta dva sta zaigrala ob polnih brajdah sladkega grozdja.
Gospa, priborjeno pa bar spravite
Ni denarja, s katerim hi jim lahko plačali naš veliki dolg, ni daril, s katerimi bi jim nadomestili prehojeno trdo. Tu je njihov partizanski ponos. Ta bi ne sprejel ne denarja ne daril, ta ni bil nikoli za kompromis.
Pri njih ni zaokroženih šte. viik, tu so samo nepreštete velike ure trdega in tihega dela, ki so ga začeli med voj. no in nadaljevali po njej. Zn tise. Za mnoge je bil to prevelik napor. Omahnili so v smrt ali bolezen-
Ni denarja in daril. Tu je čut za vse te ljudi.
Ta pa je ponekod odpovedal.
Poslušam zgodbo:
Bil sem partizan, bolan sem, družino imam in pre-majhno stanovanje. Prosil sem za novega. 'Sosed sam in Žena sta ga dobila- Nikoli ni veliko storil za našo stvar Zdaj se smejita.
Zlasti jpri stanovanjih.
Zakaj?
Razumem, pravi, stanova, n ja zidamo in stanovanja je treba ljudem, ki so najbolj Upravičeni nanje, so v posameznih podjetjih potrebni, ki doprinašajo k našim velikim Prizadevanjem. Toda tu so ljudje, ki trkajo na svojo zavest, pa pozabljajo na tnrač-ho preteklost. Ki se vrinjajo ® ospredje za svojo korist.
To nas moti, to nam ni Prav...
In druga, pred nekaj dnevi v beležnico zapisana zgodba?
Na Žabjeku v Trbovljah ttvita Darinka Češko in njen mož. Ze v prvih letih faši. Ulčne okupacije je začela delovati z narodnoosvobodilno vojsko, bila je partizanska borka, prav tako njen mož. Tetka leta vojne so opravila *Voje. Pustila so bolezen. Ce. &kova boleha na ledvicah, fevmi in živcih. Njeno vlažno Stanovanje na Žabjeku zato Ut najbolj primerno. Pripravila je prošnjo za novo, enosobno na Polaju. In tako se z zastopnikom Zveze bor-e*v znašla pred predsednikom stanovanjske komisije > trbo-^cljsfcepa rudnika fCošali-Uom, z odlikovanjem prislu-fcntm v borbi.
Ko mu je omenila to, je *®mo cinično dejal: »Gospa, gto, kar ste si priborili, pa **r spravite!*
Kaj je mislil ta »gospod«?
Je prespal naša najbolj pomembna leta?
Kje je bila njegova morala na tako pomembnem mestu družbenega organa? Da o čutu ne govorimo- Ta je pri njem odpovedal.
Ne pa povsod..
Zato ne moremo tiho mimo tega.
—jak
neke skupine turistov, ki so Belgijci imajo, izvzemši tiste obiskovali svetovno razstavo v v katoliških organizacijah, o Bruslju, ostalo pet zdravnikov vseh teh emigrantih prilično vil'tl že v slabo mnenje.
»Kdor ni v stanju, da dobro dela v svoji državi in ne ljuba svoje domovine, ta bo težko dobro delal v tuji državi in j,i kako koristil,« — mi je rekel eden izmed pomembnih belgijskih sindikalnih funkcionarjev, ko je aluddral na te ljudi.
Določen del teh emigrantov pa je sprevidel, da je pogrešil, in ti ljudje so se vrnili v domovino. Drugi se prav tako pripravljajo na povratek domov.
Potoval sem z nekaterimi, ki so se vračali v domovino. Eden izmed njih, Zika A. iz Beograda, prej uslužbenec v nekem velikem zunanjetrgov-skem podjetju, mi je rekel precej pretresen: »Verjel sem, da teče V Belgiji med in mleko. Verjel sem obljubam popov. Kako se danes kesam tega! Kako neumno sem zapravil vse tisto, kar sem pripravil v domovini Kako težko je sedaj začeti znova!«
Da, težko je začeti vse na novo. Težko je priznati svojo krivdo. Ce ne bi bilo tega, bi bilo število tistih, ki se vračajo v domovino, večje. Vendar se bodo morali vsi tisti, ki jim je to težko, opredeliti: vrniti se v domovino, ali pa živeti v emigraciji kot bitja manjše vrednosti. Tretje izbire ni.	Branko Djukič
tamkaj -in'da So vsi ti že v Belgijskem Kongu. Znano mi je tudi to, da se pritožujejo nad neznosnimi življenjskimi pogoji v Kongu, akoravno so prilično dobro plačani.
Najslabše so odrezali tisti našj turisti, ki so bili brez kvalifikacije, a so ostali v emigraciji.
Videl sem mnoge od njih, kako' pred »Flamsko pivnico«, kjer naši turisti večerjajo, čakajo, da jih kdo povabi na večerjo, a vendar govore o »blaginji« emigracije. Majhno je število tistih, ki priznajo, da so grešili.
Kakšna je njih usoda, najbolj pove primer neke bolničarke iz Skoplja, ki se, ker nima drugih sredstev za preživljanje, ukvarja s prostitucijo... To dekle sem po naključju srečal na pošti. Najprej me je dekle hotelo prevaliti, da je študentka, nato pa mi je priznala, od česa živi, vendar ni hotela priznati, da je grešila, ker je ostala v emigraciji.
Ali pa primer nekega mojega poznanca, profesorja v nekem srbskem mestu, ki je ves srečen, da mu je kot emigrantu uspelo, da je bil sprejet kot pometač ulice v Anversu. Tudi on ni hotel priznati, da je pogrešil ,ker je ostal v izseljenstvu.
Minuli petek je bila v Zagorju redna seja občinskega ljudskega odbora, na kateri 90 odborniki obeh zborov razpravljali in sklepali o važnih vprašanjih. Tako je že dnevni red seje dal slutiiti, da se bo razprava zelo razživela in dala nekatere nove pobude za razvoj in dvig zagorskega gospodarstva in urejevanje perečih gospodarskih problemov.
Na seji so odborniki sklepali tudi o imenovanju dveh novih direktorjev za Lesno predelovalno podjetje in komunalno podjetje. Član odborniške komisije za nastavitve in imenovanje je predlagal, naj se za direktorja v teh dveh podjetjih postavita tovariša, ki imata ustrezno strokovno in politično kvalifikacijo, in ki bi torej s svojim strokovnim znanjem pripomogla k razcvetu obeh gospodarskih organizacij. Obadva tovariša sta od drugod.	*
To pomeni, da se je občanski ljudski odbor lotil zelo važne, in za nadaljnji razvoj zagorskega gospodarstva precej pomembne naloge. Ni dvoma, da smo v Zagorju v zadnjih dveh letih dosegli dokajšen razvoj na gospodarskem področju, ki pa še ni tolikšen, da bi se lahko s čimer koli hvalili. Zatorej je izbira samo ena: ali obstati na doslej doseženih rezultatih ali pa se uvrstiti med tiste slovenske občine, kd težijo za nadaljnjim dvigom gospodarstva, in urejevati s tem
imeti v upravnem aparatu strokovno sposobne ljudi, bo moral le-te nekje dobiti. Vsa zagorska podjetja štipendirajo menda Okrog 150 dijakov in študentov, ki obiskujejo najrazličnejše strokovne šole in fakultete. Vendar je povsem naravno, da ljudski odbor ne more čakati, da bodo vsi štipendiirancd doštudirali, in jih nastaviti na to ali ono mesto. Rešitev je edinole ta, da takoj dobi ustrezne strokovne moči, ld bodo kos odgovornim položajem v upravnem aparatu, kajti le v tem primeru bo delo steklo in ne bo ovir za kvalitetno delo občinskega aparata.
Torej: druge »jek ni. In če bi, postavimo, o tem odločali zbori volivcev, ki bi jim občinski ljudski odbor obrazložil, da se je lotil razvijanja celokupnega zagorskega gospodarstva, kakor tudi razvijanja kvalitetnega dela v občinskem ljudskem odboru, bi bili volivci prvi, ki bi pozdravili to odločnost, zavedajoč se, da bodo s potrdilom nepo- ' sredno koristili sebi.
KJE JE TU LOGIKA?
Občinski zbor proizvajalcev je na posebni seji razpravljal tudi o pismu, ki ga je občinski ljudski odbor poslal vsem podjetjem, v
Na rob seje občinskega ljudskega odbora v Zagorju
Druge izbire ni!
v zvezi celo vrsto zelo perečih komunalnih problemov, ki neposredno zadevajo rast družbenega standarda. Občinski ljudski odbor se je odločil za drugo pot, se pravi za pot, kd naj prinese in da nadaljnjih gospodarskih rezultatov, kd bodo v korist vse zagorske komune. Zategadelj je tembolj čudno, da je čutiti odpor do nastavitve določenih strokovnjakov, kd jih občinski ljudski odbor ne more dobiti doma, marveč poiskati drugod. Cisto gotovo je, da bi pomenilo sleherno zapiranje vrat strokovnjakom korak nazaj v naporih za povečanje gospodarske' moči občine. Kajpak: vsem ljudem, ki prihajajo v Zagorje, je treba preskrbeti stanovanja, to pa je problem, ki že več let tare zagorske občane. Potrebnih je toliko in toliko stanovanj za ljudi, ki že vrsto let čakajo na življenjski prostor, v katerem bi si lahko uredili znosnejše življenje. Občinski ljudski odbor se dobro zaveda pomena graditve novih stanovanj, saj je celo postavili komisije, ki naj čimprej zbere potrebne podatke o številu obstoječih stanovanj, in koliko bi jih potrebovali za delno omilitev stanovanjske krize. Potem bo občinski ljudski odbor s podatki seznanil višje foruma in zaprosil pri le-teh za nujno pomoč v obliki dodeljevanja sredstev. To pomeni, da se je občinski ljudski odbor spoprijel z enim izmed najbolj perečih problemov v Zagorju, povsem jasno pa je, da ne bo zmogel ustvarjati čudežev.
V kolikor bo hotel občinski ljudski odbor
katerem je predlagal, naj bi delavski sveti namenili iz svojih skladov skupne uporabe 10 do 15% sredstev za urejevanje komunalnih problemov, zlasti za gradnje šol. Odziv je bdi malone ničev. Le rudnik je uvidel potrebo po šolah in sklenil dati občini na razpolago 15 % vseh sredstev iz tega sklada. Ostala podjetja pa, kot je videti, nočejo razumeti potreb, ki so pravzaprav problem vseh zagorskih občanov, saj niti odgovorila niso. Vsem pa je znano, da zagorski otroci dobivajo znanje v docela neprimernih pogojih in da so pogoji pouka postali naravnost nemogoči in celo zdravju škodljivi. Ali smemo sploh govoriti o sodelovanju zagorskih podjetij s komuno pri urejevanju skupnih vprašanj? In: ali se v Zagorju šolajo zgolj otroci rudairjev?
Nič kaj umesten ni bil odgovor nekega člana zbora proizvajalcev, kd je tudi direktor nekega podjetja v Zagorju, ki je dejal, da morajo najprej iz tega sklada zagotoviti svojim ljudem trinajsto plačo, po možnosti odplačati čimveč anuitet in šele potem misliti na drugo. Vsem pa je znano, da se je to podjetje razvilo prav s pomočjo občinskega ljudskega odbora in rudnika. Kolikor se bodo taki odnosi nadaljevali, potem ne bo prav nič pomagalo v eni sapi zatrjevali, da v Zagorju ni osnovnih pogojev za šolanje otrok, zapirati pa oči prod dejstvom, da občina sama ni kos urejevati teh problemov.	M. V.
POGLED Nil PLANTAŽNI NASAD ZADRUŽNEGA POSESTVA BOSTANJ—SEVNICA

ČRNOLASKA
MILENA
(Nadaljevanje)
• ’ #
Milena J* Tilko našla v drvarnici. Kazno Je bilo. da ni prišla po drva. temveč da nekaj skriva. Takoj Je pomislila na partizansko pošto: pisma, radijska poročila, literatura? ...
Dekle Je začelo napeljevati pogovor na fanta v gozdovih. Toda Tilka se ni vdala, čeprav ji Je Milena v neučakanosti zatrjevala, da zatrdno ve, da Ima zvezo s partizani. Niči O. pač! Sele potem, ko Ji Je dopovedala, da Je njen brat v Slandrovl brigadi In da Ima (partizansko Ime Danilo, ata si pogledali Iskreno v oči.
Tilka Je zelo dobro ipoznala partizanskega komisarja Danila.
Mileno ni več zanimalo, kaj Je Tilka brkljala po drvarnici. Zdaj ko Je dobila zvezo, JI Je povsem odleglo. Od veselja Je kar zaplesala po dvorišču ln objela mlado Domžalčanko. V trenutku pa se Je zresnila, boječ »e, da njeno vedenje ni spodobno.
TUka Jo Je povabila v hišo. Tam sta se dekleti zapletli v živahen pogovor o Stanku oziroma partizanu Danilu. Milena Je govorila o njem s takim zanosom in ljubeznijo, da Je postala Tilka kar ljubosumna namlo. Potem Je govorila o Stanku tudi Tilka. Mnogo Je vedela povedati o njem: da Je komisar čete, da Je v borbi na Menini za las ušel smrti, kje se Je najbolj izkazal, in Se mnogo drugega ...
Zatopljena v Tilklno pripovedovanje Je Milena v mislih spremljala Stanka na pohodih In v borbi. Podzavestno pa Je začutila, da diha Iz Tllktnlh besed nekaj več kot samo tovarištvo do Stanka. Imela Je občutek, da sc Je Tilka vrinila med njeno ln bratovo ljubezen. Ko so bile bolečino v njenem sren le prehude, Je pogledala dekletu v oči. nekaj časa molčala. nato1 pa radovedno vprašala:
»Ali veš o vseh 8landrovclh toliko povedati?«
Tilka Je začutila, da Je Milena razkrila njeno skrivnost, v svw)l poštenosti ni mogla ničesar zatajtti ln Je dahnila:
»Rada se imava.«
»prva Milena ni mogla tega razumeti. Popadlo Jo Je ljubosumje In razočaranje. Vse do tega trenutka Je Imela za pribito, da Je Stanko samo njen, da njune bratovske ljubezni ne bo nihče nikdar motil. Zdaj pa Je z gTenkobo v srcu spoznala, da bo brat postal last Tilke ali pa kakega drugega ženskega srca.
Ves dan je mislila samo na to. V tej svoji žalosti se Je spomnila staršev, ki Jih Je brez slovesa zapustila v.nemškem taborišču. očitala sl Je. da Jih ni dovolj ljubila, čeprav se tega do tega trenutka ni zavedala. Sedaj pa. ko Je mislila, da Je brat za njeno srce Izgubljen, se Je brez staršev počutila popolnoma osamljeno in celo nesrečno.
Zvečer Je prišel na zvezo terenski kurir. Bil Je v civilni obleki; prav nič partizanskega ni bUo na njem. Po vedenju in govorjenju pa sl lahko vedel, da se skrivata v njem drznost in pogum. Zato je Milena z zaupanjem odšla z njim. Ob slovesu Je Tilki stisnila desnico, se JI zazrla v globino oči ln Jo prijazno prosila:
»Tilka!... Pusti nam Stanka vsa) do konca vojnel«
Kurir ln Milena sta hodila vso noč. Obšla sta več vasi In zaselkov, prehodila nekaj gmajn, prečkala več cest ln poti, ob jutranjem svitu pa sta se ustavila na obronku Murovlce. Tam Je kurir velel dekletu, n*J počaka v globeli, sam pa se Je po grmovju prevrtal do stare bukve, kjer ga le v njeni trbmeii votlini čaikaio sporočilo.
Po ovtnkn se Je vrnil nazaj v globel. Milena ga Je neatrpno vpraševala, kdaj bosta že vendar prišla v brigado, a ni dobila odgovora. Kurir je sicer dobro vedel za brigado, vendar je iz partizanske previdnosti kar preslišal njeno vprašanje ln pogledal na uro.
Zavila sta čez pašnik ln dalje po kamnitem kolovozu proti gorski vasici. Ob sedmih sta prispela v Javorščlco nad Moravčami. Ustavila sta se na prvi domačiji, pri Severju. Kurir ni Imel časa za razgovor; moral Je dalje, na zvezo z Moravško dolino. Zato je prosil domače, naj do prihoda Slandrove brigade v vas sprejmejo utrujeno novinko pod streho. Mimogrede Je polokal latvico toplega mleka, ki mu ga Je ponudila mati. In Izginil za skednjem.
Domači so Mileno prijazno povabili v toplo sobo. Ko jim Je zaupala svoj beg lz nemškega taborišča ln radost, da Ima brata v brigadi, so jo sprejeli z razumevanjem ln JI bili pripravljeni pomagati. Tu se Je begunka počutila ko doma. Ko pa JI Je kurir, ki se Je vtrnll * Dobrave, povedal, da bo prišel naslednji dan v vas bataljon Slandrovcev, Je Milena kar cvet tela od veselja In neučakanosti.
Tisto noč Milena ni mogla zaspati. Srce ji Je Igralo In pelo
od veselja in sreče, ker je dosegla cilj. Vsako minuto Je bila bolj nestrpna v hrepenenju po bratu In da bo videla partizane. Venomer sl je klicala Stanka v spomin in ugibala, kako neki je zdaj oblečen. Po čem bo spoznala, da Je komisar čete? Kako lit s čim Je oborožen? Je že vedno tako močan, ljubezniv ln nežen? . . .
Njene misli ao bile žive ln vesele, m toliko jih je bilo, da so ee spotikale druga ob drugo. Tako se je vživela v svoje misli, da se Je čudila sama sebi, kakor da ni oblečena po partizansko. zakaj nima vojaške torbice, nahrbtnika ln orožja.
Proti Jutru Je od razmišljanja utrujeno zaspala. Cez poldrugo uro Jo je domače dekle prebudilo in Ji šepnilo na uho.
»V hiši so partizani!«
Mileni Je udarila kri v glavo, skočila je s postelje ln zadr-getala v jutranjem hladu, od veselja se Je vsa zmedla. Na opozorilo prijateljice 6e Je vendar toliko zbrala, da se Je spo dobno oblekla In počesala. Ob prvem srečanju s partizani, posebno še, če bo med njimi Stanko, vendar ne sme napravit' vtis zanikrnega dekleta.
Domače dekle pa se Je medtem prlmuzalo ▼ sobo, kjer Je komandir Jože pisal poročilo o nočni akciji. Opravičila se mu je, da ga moti pri delu in ga vprašala, če bi hotel sprejeti v četo neklo dekle.
»Kdor želi k nam v partizane, naj se zglasi v štabu bataljona.« JI Je pojasnil komandir, pokazal na sosedno domačijo in se znova zatopil v pisanje. A le za trenutek, spet so ga zmotili drobni koraki.
V komandirjevi sobi Je stala Milena. Bila Je lepo dekle vitke postave. Nič Je ni bilo premalo, pa tudi preveč ne. Temno-črni svileni lasje, zagorela lica. žive plave oči In rožnata ustna •o JI dajala poseben čar. Bila Je vabljiva kot rdeča vrtnica nežnega ln ljubkega vedenja, ko da Je ustvarjena za ljubezen
•Zdravo, partizani« Je pozdravila s plahim in nežnim glasom
Komandir Jože Je poblisnil s pogledom, JI mimogrede odzdravil ln se zopet zamislil v svoje pisanje.
Dekle se ni ganilo. Stalo Je pri VTatlh in gledalo komandirja Ni mu moglo zameriti, da ga Je hotel odpTavltl s pozdravom In bežnim pogledom. Opazilo Je, da ima nujno delo.
Komandir Jože Je bil šlrokopleč, postaven In krepak fant Temnoslva uniforma se mu Je zelo podala.' Preko močnih prs> ln ramen Je bil oprtan z dvema Jermenoma, na njih ln s pasu pa mu Je visela pištola, tok z naboji, daljnogled, čutaTlca ln dve ročni bombi V kotu Je stala njegova brzostrelka, na mizi pa Je ležala oficirska torbica. Močni, kodrasti lasje so mu silil: izpod titovke.
Milena ga Je pogledala s spoštovanjem. Bil JI Je vleč. N) bila razočarana nad svojimi sanjami o partizanih. Njena predstava o njih ni bila nikdar tako ubrana In lepa.
Komandir Je še vedno pisal poročilo. Sklonjen nad ognljenl dnevnik ni dvignil glave. Nenadoma pa se mu Je začel svinčnik zatikati. Med misli o borbi, ki Jo Je ponoči vodil proti Nemcem pri Prevojah, so se začele mešati besede Mileninega pozdrava Tudi njena pojava, ki mu Je po bežnem pogledu ostala v spominu, mu Je le malce presvetlila srce. Očital sl Je. da Je bil tako nedostopen in služben proti mladenki, ki želi v partizane.
(Dalje prihodnjič)

Prijatelj m. je pripovedoval o načrtu; ki ga imajo baje v Vzhodni Nemčiji za povezavo Ornega morja z Baltiškim. Kaj veste vi o tem? — J. K., Trbovlje.
Res je. Dela so že začeli, in sicer na prekopu dolgem 140 km. ki bo potekal od Rostoka do Odre, nedaleč od Ščečina.
Ne zamerite, da sem velik ljubitelj -naše" vinske kapljice, in ne zamerite moji upravičeni radovednosti, kje je naš največji vinograd? — M. L., Brežice.
Pravijo, da v Šiški pri Ljubljani!
V začetku junija sem dal v popravilo plug k Brežni-ku. Od takrat mi obljublja vsak teden, da bo izgotovljen drugo soboto. Zdaj bo na koledarju kmalu oktober. Bom moral z motiko orati? — K. L., Trbovlje.
Mojster se opravičuje s pomanjkanjem časa, hkrati pa je obljubil, da bo plug popravljen pred jesenskim oranjem. Ce obljube ne bo držal, pa spet pišite!
ČiNi MESEC naših cest
lO JE UGOTOVITEV PROMET- z motoristom, ki Je dobil »rl tem štev. 5. Otrok Je nenadoma sko- km. Tedaj mu Je nenadoma sko-	/ * *
lO JE UGOTOVITEV PROMETNIH ORGANOV ZA PRAVKAR MINULI MESEC V TRBOVLJAH. MEDTEM KO JE NEKAJ TEDNOV V ZADNJIH MESECIH MINULO BREZ KAKRŠNEKOLI PROMETNE NESREČE NA CESTAH TRBOVELJ. JIH IMA SEPTEMBER KAR 6. VSE OPOZARJAJO NA PREMAJHNO UPOŠTEVANJE CESTNO - PROMETNIH PREDPISOV.
29. avgusta je 'prišlo do prometne nesreče na g:«mnazljski ges-ti. pri »Elektru - Trbovlje«. Šofer osebnega avtomobila, ki je vozil z dvorišča, ni upošteval prednosti vozil na cesti in povzročil trčenje
f
z motoristom, ki je dobil pri tem hujše telesne poškodbe.
USODNA NAPAKA KOLESARJA 6. septembra ob 5.5» uri zjutraj se je peljal po Rudarski cesti s ko-lesom upokojenec L. Med Partizanom in Rudarjem je začel zavijati v levo. ne da bi pri tem nakazal smer. Za njim vozeči motorist ga je podrl, poškodbe pa so bile tako hude. da je čez nekaj ur umrl.
SKOK PRED OSEBNI AVTOMOBIL
Dva dni zatem je prišilo popoldne ob IS. uri do prometne nesreče na Savlnjsiki cesti pri hiši
Gluhonemi, pozor
Svet za socialno varstvo LRS Je dal pobudo za zdravniške preglede gluhonemih, gluhih in naglušnih. Tajništvo ZGJ v Trbovljah je že napravilo zdravniške pregledne liste in jih izročilo svojim poverjenikom v posameznih občinah z naročilom, da čimprej organizirajo zdravniške preglede. Prošnja je b:ii naslovljena tudi na splošne ambulante v občinah, kjer naj h bili zdravniški pregledi. Nekatere so to že storile, prosimo pa tudi ostale ambulante, da Čimtprej usl š jo prošmio in zdravniško prer edajn člane ZGJ. Poverjeniki	) skrbeti, da bo
vsak član pregledan.
V posameznih občinah je potrebno zdravniško pregledati naslednje število članov: Trbovlje 12, Hrastnik 5. Zagorje 17. Radeče 49, Sevnica 36. ISenovto lfc, Videm-
Krško 30 in Brežice 50, skupaj torej 213.
Odbor ZGJ v Trbovljah bo poslej stalno obiskoval svoje člane in ugotavljal potrebe posameznikov tako glede socialne pomoči, zdravniških pregledov, kakor tudi zaradi ustvarjanja možnosti za rehabilitacijo za šolo prestare mladine, ki je socialno ogrožena m nima bodočnosti. Člani, ki so se z mladinsko delovno brigado gluhih udeležili gradnje avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb, so se naučili tudi pfrsatJL. kar Je «anje pravzaprav najvarnejše ta življenje.
Vsi gluhonemi, gluhi in naglušni, ki še niso člani Zveze gluhonemih Jugoslavije, se naj čimprej včlanijo, ker bodo s tem pridobili možnosti za šolanje, rehabilitacijo in vse drugo.	Ivan Vozelj
štev. 5. Otrok Je nenadoma skočil s pločnika na vozno pot tik pred kolesa osebnega avtomobila. Dobil je hude telesne poškodbe.
TRČENJE NA KLEKU 11. septembra ob 17. uri sita se na Kleku zaletela dva motorista. Eden izmed njiju je dobil telesne poškodbe, škoda na motorjih pa Je ocenjena na 10.000 dim. Voznik, ki je odnesel celo kožo je bil brez vozniškega dovoljenja.
AVTO V AVTO
22. septembra ob 19.30 uri je prišlo pri pošti na Trgu revolucije do trčenja med tovornima avtomobiloma »Vitaminke«. Osebnih žrtev ni bilo. precejšnja pa je materialna škoda, ki jo cenijo na pel milijona dinarjev.
CIKCAK PIJANCA Po ce*ti III. reda v vasi Gabrsko 8 je vozil s politovornlm avtomobilom S-4461 S. V. Na cesti so bili trije pešci. Dve ženski pravilno na desni strani in vinjen moški na levi strani, ki je meril vo-cišče v velikih cikcakih. Voznik osebnega avtomobila se mu je izogibal, vendar ga Je zadel z zunanjim ogledaflo-m in ga laže poškodoval po glavi.
MOTORIST NA TLAKU -25. septembra ob 14. uri Je vozil skozi Trg revolucije na motorju S - 1334 K. A. s hitrostjo 1$
km. Tedaj mu Je nenadoma skočila pod kolo sedemletna Dragica Resnik. Otrok in motorist sta se znašla na tlaku. Deklica je laže telesno poškodovana, na motorju pa je za okoli 20.000 dinarjev škode.	-jak
Zagorje
GOSTINCI nad KRALJI črno-belih polj. — Člani sindikalne podružnice gostinskih delavcev v Zagorju so pripravili prvo šahovsko prvenstvo gostincev Zagorja. Ob koncu sta imela Zapotnik in Zupan po štiri točke, zato je prvaka določil šele ponoven dvoboj. Končni vrstni red: 1. Zapotnik, 2. Zupan. 3. Baloh itd.
ZAVAROVANCI NA ZDRAVLJENJU. - V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo 203 zavarovancem odobreno zdravljenje v zdraviliščih inn okrevališčih kot »nujno«, desetim kot »koristno«. ne pa nujno potrebno. 36 zavarovancem pa je bilo zdravljenje odklonjeno. Iz statističnih podatkov je videti, da število zavarovancev, ki gredo v zdravilišča, stalno narašča. To je glede na težki poklic v rudarstvu razpoložljivo. Letos so bili na zdravljenju: 104 delavci, 32 svojcev delavcev. 25 uslužbencev. 12 svojcev uslužbencev, 14 upokojencev in 16 svojcev upokojencev.
Fantje z Dovškega — optimisti
Iz življenja hrastniške mladine
Pripravljenost za M]
Hrastniška mladina se je te dni začela pripravljati na zim-sko delo. Po temeljitem načrtu, ki ga je pripravilo občinsko mladinsko vodstvo, bodo aktivi ljudske mladine najprej izvedli občne zbore. To delo bo opravljeno najkasneje do 15. oktobra. Občinski komite LMS je predlagal vsem aktivom, naj zares skrbno in temeljito pripravijo letne konference, na katerih naj mladinska vodstva podajo pripravljene obračune dela, še več pozornosti pa naj posvetijo programu za bodoče delo.
Programi dela, ki so že skoraj sprejeti, kažejo pripravljenost hrastniške mladine za resen študij kongresnega gradiva, zlasti programa ZKJ. Občinsko mladinsko vodstvo je med drugim sklenilo, naj vsa mladinska vodstva obiskujejo seminar, na katerem obravnavajo kongres ZKJ. Na ta način bodo lahko mladinski voditelji v svojih aktivih najbolj neposredno podajali to gradivo in program ZKJ. Poleg študija pa predvidevajo programi dela tudi ostalo dejavnost .kiti zabavna plat mladinskega udejstvovanja ni zanemarjena, ker so spoznali, da ni moč skozi vse leto zgolj enostransko delati, pozabljati pa na druge stvari in tudi razvedrilo.
Takoj po končanih občnih zborih aktivov bosta mladinski konferenci v Steklarni in na rudniku. Po teh dveh konferencah se bo novembra sešla vsa hrastniška mladina na občinski
letni konferenci, ki bg še enkrat skušala podati življenje in de\o hrastniške mladine v preteklem obdobju in razgrniti pred njo načrte za prihodnost.
Preteklo nedeljo je občinsko mladinsko vodstvo že izpeljalo prvi načrt. Na Gorah, priljubljeni izletniški točki, se je zbralo precej mladincev in mladink in skupno z mladinskimi voditelji obravnavalo pomen šolske reforme in sprejelo smernice, kako se naj mladinka angažira prj izvajanju te nadvse važne novosti v našem družbenem življenju. Seveda so nato sproščeno porajali,	(v)
CE VAS KDAJ ZANESE NA SENOVO, OBIŠČITE IGRIŠČE V DOVSKEM, NA NJEM SE BOSTE SREČALI Z MLADIMI HOKEJISTI, S PRIKUPNIM ZVENOM NJIHOVIH PALIC IN TIHIM UPANJEM NA NAJBOLJŠE V REPUBLIŠKEM PRVENSTVU.
Hokej na travi je šport, ki je pri nas še premalo razvit. Pred dvema letoma je celo obstajala bojazen, da bo v Sloveniji popolnoma izumrl, zahvala, da se to ni zgodilo pa gre nekaterim redkim, toda trdoživim moštvom v posameznih krajih HK »Partizan« Senovo je danes eden izmed najaktivnejših v Sloveniji, vid Budina je zbral okrog sebe izključno mlade igralce in ustanovil prvi hokejski klub v Posavju. Takoj so pričeli s treningi in se kmalu postavili na lastne noge.
HK Partizan Senovo se Je kmalu nato udeležil republiškega prvenstva. V tej hudi preizkušnji Je zasedel častno drugo mesto, porazili pa so ga le igralci iz Murske Sobote Lep uspeh, kajne?
Danes šteje klub okoli trideset članov, ki se trenutno resno pripravljajo na republiško prvenstvo, ki se bo začelo ta mesec. Igralci trenirajo redno vsak dan. Trening vodi Vid Budina, ki je hkrati tudi najboljši igralec v moštvu in stal-
ni član slovenske reprezentance. Nekaj časa jih Je pripravljal na bližnje zahtevne nastope tudi Miro Černe, znan hokejski strokovnjak, ki se je pohvalno izrazil o mladih Senovčanih Tekmovalci so pred letošnlim prvenstvenim startom veliki optimisti in pravijo, da tudi Sobočani niso nepremagljivi
Edi SchSner
Joj, Joj. kaj bo Iz tega?.^V nedeljo sem Sel proti Lokam, pa na vsakem tretjem ko-raku srečujem vinske bratce. Trije so me ustavili m mi ponujali žlahtno pijačo: »Na, Pepče, ptj, tega je .bith’ dal, pa toliko ga je, da ne vemo kam z njim. Ce bomo pametni, ga bomo Imeli vsi dovolj!« Komaj komaj jih otresel, nisem pa napravil deset korakov, ko me
sem je nekdo
»Tovariš, gospod, pridi bliže, ga bova
poklical
dala na zob!* Za cesto je počival prileten možak in stegoval steklenico. »Veš, hk. tale, hk, Je, hk. najboljši, hk, kar sem ga, hk, doslej, h.k, pil.« Pomagal sem mu na noge, pa kaj, ko-mu je pijača, kot Je zatrjeval, stopila najprej. v noge. Mož je klecal, pa klecal ln slednjič spet obsedel na materi zemljici. Nisem mu mogel revežu pomagati, pa nič zato, saj je mož de)al. da se be pošteno spočil, časa imama pretek.
Meni pa se Je mudilo gori v kisovške barake, kjer so se šli ljudje tepež, žal sem pa zamudil, zato sem pri priči odrinil v Hrastnik, da b- videl, kako kaj živijo občani. Točno na sredi ceste sem se spotaknil ob žebelj. Glej ga spaka, saj ni bil samo eden: nekdo je bil toliko ljubezniv in Jih je za preganjanje dolgega časa razporedil po cesti kot kaplar vojake. Pri priči sem k vsakemu žebljičku dodal tablico z opozorilom. da se je neki hrastniški zlikovec šel zabavat na cesto in da naj ljudje pač pazijo, da ne bo nepotrebnih poškodb. Komaj sem delo skončal, kar prifrči bolj po zraku kot po cesti velik mercedes, ki mi v oči natrosi zvrhano mero prahu. Resnično šeni se ujezil ln jo meni nič, tebi nič. hitro popihal proti železniški postaji Ljudje so nekaj vpili za menoj, vendar se nisem dal motiti. Ves upehan sem stopil na vlak. Mar bi pešačil! Vse prek so vpili name ljudje: »Gospod, jaz nisem ukradel noge na semnju; pa: tovariš, moja kurja očesa niso občinska! ln: mož. nikarte se opirati na moj trebuh, ravnokar sem malical!« Hudo, hudo pomečkan sem izstopil iz vlaka v domačem krajui in v avtobusu se je začela ista pesem. Naslednji dan sem prišel v službo bolj zmatran kot druge krati. Komaj sem se usedel ko pridrve v pisarnico Trboveljčani. »Pepče, Pepče, pomisli, kaj se nam Je zgodilo! Čakamo avtobus, čakamo, pa čez debelo uro zvemo, da je železniška direkcija spremenila vozni red vlakov. Morali bi v Ljubljano, pa nam Jo Je vlak popihal že pred dobro uro. Nisem jih mogel potolažiti, tako so bili divji, pa še nad avtoprevozništvom so se nekoliko znesli, ker -Jih ni vsaj nekaj dni pred spremembo obvestil.
Tudi tokrat sem se namenil proti Trbovljam. Rad pasem oči na lepih stvareh. Takole zaupno vam povem, če seveda ne boste tega omenili moji ženi, da so mi zelo všeč tudi trboveljska dekleta; brhka so, in znajo se oblačiti, da je veselje! Ne, pa pustimo dekleta, da ne bo zdrahe v famiiiji.. Ustavil sem se ob novem bloku K4. Ali ni lep? Ko pa sem pogledal na drugo str3n ceste, so se m1 oči orosile, kajti videl sem tisto podrtijo, ki samotno ždi ob cesti in čaka na zaslužen pokoj. Nekateri so me spoznal) in takoj uganili, zakaj sem tako žalosten. »Ja«, so rekli: »nič za pomagati, v Trbovljah se novo bije s starim!«
Kaj sem hotel: na levo oko sem zaimižal in se odpravil domov.	vaš Pepče
Trikrat Sevnica
RADIO NA KALU
Občinski odbornik- Ludvik Zupan lz Kladja je moral že ob štirih na pot v Radeče, na vlak, da je lahko prispel ob osmih na sejo občinskega sveta za gospodarstvo. Zveze z vlaki Imajo sev-niški odročni kraji zelo slabe, zlasti še, odkar dolenjc ne prihaja ob vsaki vožnji v Krmelj.
Zupan nam opisuje svoje od-bomiško področje. Kal je oddaljen od Šentjanža 8 km. 25. maja so zaključili njegovo elektrifikacijo. Daljnovod je dolg 4,5 km —
Problemi in mnenja
Skupina tabornikov »Velike kale« iz Kisovca. Njihov simbol je tovarištvo, zastava pa znamenje nadaljnjih podvigov v organizaciji ZTS
Zagorska kronika
0 v nedeljo so na MUnšah nad Zagorjem ustanovili turistično društvo. Društvo bo delovalo za območje Mllnš ln drugih sosednjih vasi ln zaselkov. Treba je pohvaliti vnemo zagorskega turističnega društva, ki Ima za živo potrebo ustanoviti v vseh večjih zagorskih vaseh podobna društva.
U.BLSK
PRI KONSTRUKTORJU
Stojke za domač denar

ga ln našel v boste razumeli:
Iskal sem tovarni. Saj koščenemu Valentinu Osredkarju, ki je še pobič prisluhnil kovinarskim strojem In že vse življenj* zavzeto sledi njihovi pesmi, delovna žilica tudi zdaj na starost ne da miru. Njegov drugi dom Je prototipni oddelek trboveljske strojne tovarne, kjer honorarno dela s ■taro vnemo, skrbno, brez velikih besed.
Lani Je začel s prvimi pripravami okoli domače jamske stojke. Poslej ni imel več miru. V glavi so se mu nabirale nove misli, novi načrti. Preizkušal Je svojo zamisel, Izpopolnjeval, dokler ni prišlo vse njegovo delo do potrebne kvalitetne stopnje.
Skupaj s še nekaterimi Je predlotn zamisel upravi STT, ki se Je odločila prav zanjo.
Osredkarjeva stojka Je patentirana, nekaj pa so Jih že preizkusili v Jami. kjer so pokazale dobre konstrukcijske lastnosti. Zdaj preizkušajo ln Učejo le le potreben, najboljši material, potem pa bo začela »trojna tovarna z redno proizvodnjo prvih domačih stojk.
Doslej Izdelujejo »tojke tvrdke »schwarz« lz Nemčije. Razlika med njimi ln Osredkarje-vknl g« v odjemalkah.
Leopold Osredkar Je tudi nova/tor. V dolgih letih dela v Strojni tovarni ln bivših Osrednjih delavnicah Je Izboljšal precej najrazličnejših strojev.
In kako je vse to. on. »trojne ključavničar dosegel?
»Z vztrajnim delom In željo po vedno novem znanju«. p*avl. In že hiti na delovno
•torto.	-Ji"*
ki bi skrbela za olepšavo svojih krajev, hkrati pa skrbela za turistični dvig.
•	Prejšnji teden Je Mi v Zagorju posvet odrskih Igralcev. Ob tej priložnosti so prišit na sestanek tudi dijakinje ln dijaki, pionirji in drugi mladinci. Na posvetovanju so sklenili ustanoviti mladinsko gledališče In pionirsko Igralsko družino. Obe skupini bosta že ta teden začeli z rednim delom. Dan kasneje pa so v Zagorju znova ustanovili zabavni orkester, ki ho pričel z rednimi vajami še ta teden.
•	v nedeljo pride v goste zagorski »Svobodi« igralska družina Šentjakobskega gledališča lz Ljubljane Zagorjanom se bo predstavila z Dobrlčanlnovo komedijo »Človek z Marsa«. S tem gostovanjem se bo »Svoboda« oddolžila vsem tistim ljubitelje«^) odrske umetnosti, ki so kupili vstopnice /.a gostovanje ljubljanske Drame, prireditev pa Je pokvarilo vreme, ln seveda tudi za ostale obisko-
•	igralska družina zagorske »Svobode« Je v nedeljo gostovala v Cemšeniku z Marlnčevo komedijo »Komedija v ko«ned1Ji«. Cem-šeničani so delo sprejeli z vso pozornostjo,'
N
STARA VAS: KDAJ NOVA DVORANA?
•	Gasilci bi zelo radi uredili kulturnoprosvetnO dvorano. Svoj čas Je za gradnjo te KZ Stara vas obljubila 120.000 din, po spojitvi s KZ Bizeljsko pa sta obljuba m dobro upanje splavala po vodi.
Vsekakor pa Je res eno: da je treba problem divorane v Stari vasi začeti čimprej reševati. Sedanji zasilni oder ne more ostati večna rešitev, ker že zdaj predstavlja precejšnjo oviro pri pouku
HRASTNIK: POGIN RIB
•	Voda Bobna Je vsa zelena in močno smrdi. Ribe poginjajo. Videl sem fante, kako so sl zavihali rokave in lovili otrple ribe ter Jih dajali v svežo vodo. ki so Jo drugi prinašali v škafih. Tako so ohranili vs»J nekaj ribjega zaroda. Toda za koliko časa.
BREŽICE
Kdaj kanalizacija?
Brežice stoje na ravnini. Njihova najvišja točka je pri sodišču. Proti Savi in proti postaji imajo okoli 15 metrov padca. Na kolodvoru skoraj ni možnosti za speljavo odtočne vode. Letos bodo pripravili za brežiško kanalizacijo dokončne načrte. Prihodnje leto bodo začeli z gradnjo 3 km dolgega in 15 metrov globokega rova med Savo in postajo za odtekanje fekalij. Prej ko bo celotni objekt skončan, pa bo treba poskrbeti za začasno ureditev'kanalizacije okoli postaje, ker obstaja bojazen okužbe pitne vode.
Kdo Je kriv? Nekateri pravijo, da je krivo elektro podjetje, ki baje izliva v potok kislino, nekoliko verjetneje pa je tega kriv rudnik. Menijo, da v potok izlivajo nesnago iz Jamskih stranišč, ki Je močno klorirana.
Hrastničani želijo, da bi Boben ne bil več zelen in smrdeč. Prvič zaradi rib; drugič pa, ker njihovi nosovi tudi niso neobčutljivi.
ZAKAJ NE NA BIZELJSKO?
0 Letos hodita iz Stare vasi na Bizeljsko le dva učenca. Dva sta odšla v Dobovo, eden pa v Globoko. vsi drugi nadaljujejo šolanje v domači vasi. na nižje organizirani šoli. čeprav je bilo vsem jasno povedano, naij se učenci, ki nameraVajo v uk, vpišejo na osemletko na Bizeljskem.
Skoda. Cez leta bo morda prav zaradi tega v marsikateri družini mnogo nepotrebne jeze. Zato, starši, v bodoče bolj pomislite, preden se odtočit* za tako pomemben korak, kot Je šolanje svojih otrok! Le iz popolne osemletke so Jim namreč odprta vrata za nadaljnje šolanje v višjih ali strokovnih šolah.
TRBOVLJE:
POZABLJENO IGRIŠČE
• Medtem ko se v številnih krajih na moč pehajo za ureditev vsaj zasilnih športnih prostorov, drugod ob Idealnih možnostih tl propadajo . . Ne verjamete? Človeku se stoži, ko zre v zarjavela In raztrgana vrata, ki so še preti nekaj leti držala v enega najlepših trboveljskih športnih prostorov. na košarkarsko Igrišče za poslopjem sedanjega ObIKJ Vse skupaj je v pušči. Mir kdaj pa kdaj prepode dijaki trboveljske gimnazije ali uslužbenci vojnega odseka. Zakaj pustimo tako propadati sadove trdega dela in samood-povedovanja mladih rok Izpred nekaj let?
RAZMETAN TLAK
• Trboveljski telefon se končno avtomatizira! Na vseh, koncih srečujemo deiavce pri polaganju dolgih metrov telefonskega kabla skozi trboveljsko dolino Včasih nalete na trde ovire. Na tlakovano cesto In asfalt Tu se začenja naša zgodba. Bralci nas opozarjajo na razrito cesto, ki ostala za njimi in bo ob dežju žarišče blata In mlak.
Pristojni naj poskrbe, da bodo zdaj razmetane kocke spet prišle na svoje staro mesto, »madeži« na pločnikih pa naj se zalijejo z asfaltom.
zanj so vaščani sami postavili in prispevali drogove — omrežje pa okoli 20 km. Kmetovalci se ukvarjajo s sadjarstvom, živinorejo in vinogradništvom. Obdelovalne površine so zelo strme.
Cesta je zdaj največji problem. Na Kal dostop z avtomobilom ni mogoč. Čeprav raste tu kvalitetno Sadje, ga ne morejo prodati. Ce ga peljejo v Šentjanž z živino, se vse obtolče. Spomladi so na zboru volivcev obljubili, da bodo naredili za novo cesto 8.000 prostovoljnih delovnih ur. 5.000 fizično in 3.000 z vožnjami.
V Kladju bodo napeljali vodovod. Načrti so skončani, zdaj zbirajo potrebna denarna sredstva Stal bo okoli 800 do 900 tisoč dinarjev.
Vsako leto opravijo po 3.000 prostovoljnih delovn#i ur pri popravilu poti.
Imajo tudi turistično društvo Socialistična zveza Je predlagala da bi staro župnišče, ki je, last SLP. adaptirali in preuredili v turistični dom.
Z elektriko se Je življenje na Kalu neverjetno spremenilo. Iz hiš se oglaša 30 radijskih sprejemnikov in ropoče okoli 20 pogonskih motorjev
RDEČI PETELIN POČIVA
Gasilci so zadovoljni ugotavljali, da je bilo letos na področju sev-niške komune vsega skupaj le dvoje, troje požarov.
Vzrok, da ni bilo več nesreč. Je treba iskati tudi v povečani po-žarno-vamostni organizaciji.
K sevniški občinski gasilski zvezi sodi 13 društev. Po občinskem ocenjevanju je najboljše društvo Sevnica, drugo je Božtanj m tretje Kopitarna.
Vsa društva v letošnjem letu marljivo delajo. Boštanjsko društvo je Imelo -med drugim tečaj za izprašane gasilce, na njegovo pobudo gradijo požarno-varnostni bazen na Vrhu in na Okiču. Zelo agilni so pionirji v Sevnici in v Boštanju, ne zaostajajo pa tudi na Blanci in drugod.
Vsega skupaj šteje občinska gasilska zveza 830 aktivnih članov.
VRATARJEV SVET ZELJA
»Rad bi vozil avto! Pri vojakih sem se naučil upravljati z volanom.« Milanu iz Račiče so ta hip oči blesteče zažarele. Zamislil se Je v svoja otroška leta, ko Je hrepeneče zrl za vsakim avtomobilom. ki se Je podil mimo. Potem se mu je izpolnila njegova želja. Postal je šofer Prišla pa je tudi bolezen Zdaj Je vratar v tovarni kopit Eno leto že sedi v tej hišici ih posluša enakomerno tiktakanje ure in brnenje telefonskega zvonca
Tudi vratarska služba Je odgovorna.
Kako pa živi Milan v prostem času? Nekaj ga zabije na vlaku ali na kolesu, ko prihaja na delo in odhaja domov. Zelo rad bere razne časopise, vse zanimivo. Seveda pa pobrklja to in ono tudi okoli hiše	■*

m m?
To in ono iz Hrastnika
Trboveljsko gledališče mladih je minulo soboto doživelo z upri* zoritvijo komedije »John ljubi Mary« svoj pri nastop. Poročilo naše gledališke poročevalke o tem bomo objavili v naši prihodnji številki
ONEMOGLE NOGE. — Sindikalno športno društvo »Bratstvo« je pripravilo nogometno tekmovanje med posameznimi oddelki hrastniške steklarne Tekmujejo igralci. ki niso vključeni v nogometno sekcijo. Prva tekma Je bila v ponedeljek med notranjim obratom ln »profesljontsti« Zmagali so prvi s 7:1. Srečanje med tekmovalci Brusilnlce in uslužbenci se Je končalo s 3:2 v korist brusilcev. V načrtu sta Se dve tekmi. Zmagovalen bo prejel lep pokal. Sodnik Je bil vsakokrat Luka Kumlanc. Za vse nastopajoče so bile tekme - trd oreh. Mnogi Se dva dni po njih niso bili sposobni za normalno hojo Pravijo, da bodo potrebovali še nekaj časa, da pridejo »pet v »formo«
NOVO V KINU. — V kinematografu »Svobode n« bomo v mesecu oktobru najprej vjdell italijanski zabavni film ».Fant za vse«, zatem angleški film »Inšpektor ljubi gnečo«, ruski film »Veliki poziv«, ameriški film »Modri pajčolan«, češki barvni film »Dobri vojak Svejk«. angleški barvni vtsta-vtslon film -Gora«, dva italijan-
ska filma »Branim svojo ljubezen« »Neapeljsko zlato« in nemški barvni film »Ni prostora za divje živali«.
OD ROJSTVA DO SMRTI. —
V prvih osmih mesecih letošnje«# leta je bilo nai področju hrastniške občine 50 porok. 115 rojstev in 35 smrti.
R.
ZDOLE
Kulturno društvo na Zdolah pripravlja za bližnjo sezono uprizoritev komedije »veseli dan ali Matiček se ženi«. Igralci so predelali že dve dejanji s študijem bodo nadaljevali po opravljenem Jesenskem delu na poljih.
*
Na Zdolah ni pravega zanimanja za setev italijanskih sort pšenice. Tako doslej za setev pšenice še ni nihče stopil v kooperacijo s kmetijsko zadrugo. Ljudje omenjajo bojazen, da bi se s pšenico zgodilo podobno kot s hibridno koruzo, za katero menijo, da se ni obnesla ln ni dala zadovoljivega pridelka	-a-
Menda poznate Žabjek. Nekaj zveri-ženih verig hiš na razplezanem hribu? Stare Trbovlje. Morda njegove prebivalce, ki zdaj na jesen že zaCenjajo brkljati po barakah in kleteh. Ki jih skrbi zima. Njihovo podobo popoldanskega posedanja na klopeh pred domačimi pragovi, pri »ajn-cu« in spominih? Željah? Ne? Potem sledite našima reporterjema, ki sta minuli četrtek izbrala Žabjek za prvi sestanek »Zasavskega tednika«.
Zjutraj je bilo In sonce se je s prvimi žarki uprlo ob rosna okna kolonije na vzpetini. Dovolj, da so se gospodinje otresle spanca, da so pogumneje stopile skozi dvorišča, da so se dedci, ki so opravili »nočno«, spravili Iz zatohlih sob na klop pred vrati. Zvedave oči so naju spremljale na poti med zidovi. Živahne besede so polnile beležnico, ko sva začela start s prvim vprašanjem »sestanka«.
BOGATA LETINA ODMEVA
To vsi vemo: letina je izredna. To ve tudi 2abjek. Toda, ali tudi občuti?
Jakšova: Sadje bi bilo lahko cenejše, na trgu pa boljša izbira.
Savškova: Ne vem, če bom kupila kaj jabolk za zimo. Predrage so.
Mici Hribernik: Lahko bi bilo ceneje ...
Podobno ostale gospodinje v srečanjih v ostalih hišuh. Komu pripisujejo tako stanje? Trgovini. Slabe izkušnje?
Nikakor ne razumejo, zakaj so.cene sadja In kmetijskih pridelkov skoro povsem enake lanskim, ko je bila letina mnogo slabša.
Sestanek »Zasavskega tednika«
TOČA NMENJ NA ŽABJEKU
Kje boste kupili krompir in sadje za zimo?
Najprej: tam, kjer bo poceni in .dobro. To vse, razen tistih, ki imajo sorodnike na kmetih ali poznanstva okoli po hribih in so jesensko robo zaslužile kot ceho za poletno delo. Te so ob neprijetno skrb.
Gospodinja Iz zgornjega Žabjeka: »Za petčlansko družino Imam v načrtu nakup 500 kg krompirja. Ce bo primerna cena v trboveljski kmetijski zadrugi, ga bom rada vzela tam. Lani sem b'1«! z njim zelo zadovoljna. Bi! Je izvrsten. Kupila bom kakih sto kil Jabolk.«
Troje gospodinj, eno vrsto hiš spodaj, Je sedelo na klopi in se pomenkovalo o ponudbi, ki jo je prinesel neki človek iz Brežic.
»Na domove vam dostavim jabolka po deset dinarjev kilogram!«
Ena Izmed njih: »Na trgu sem poizvedovala za ceno krompirja. Pa sem slišala nekoga iz Hotemeža (mislila Je tamkajšnjo ekonomijo), ki Je trdil, da bodo pripeljali krompir po 10 dinarjev kilogram, da bo za vsako ceno cenejši od »Vitaminke«. Ce ga bo Imela ona jx> deset, ga bodo Imeli tl po devet.«
TRBOVELJSKI TRG
Hodite na trboveljski trg? Je dobro založen? Cene? Kaj svetujete?
— Založen prav gotovo ni dobro. Cene so preveč igrave na škodo potrošnikov. Ce ob sredah in sobotah na njem še nekako gre, je druge dni zanič. Najslabše je ob »colngi«.
Takrat znajo nas tepce branjevci In prekupčevalci najlepše lzžematl.
Mnenje prve gospodinje: »Kar priznajmo, da smo Trboveljčanke še precej nazadnjaške. Zakaj kupujemo prav te dni?«
Mnenje druge gospodinje: »Kdaj pa naj? Kupiti moramo takrat, ko Imamo Izbiro, čeprav je dražja?«
»Zato bi ne bilo odveč, ko bi Imeli dobro založen trg v Trbovljah vsak dan ln ko bi bilo močneje čutiti konkurenco »barak* (prodajaln trgovskega podjetja).«
Za trgom še nekaj mnenj o trgovini.
— Odnos prodajalcev? — Tako...
— Kupujete zgolj v najbližjem rudniškem magazinu? — Ne. Zadnje čase se nam zdi slabše založen.
— Boste obiskovali novo blagovnico? — Bomo. če bo dobra.
— Mnenje o prevozih »fasunge« na domove? — Koristna stvar. Vredna posnemanja.
V LASTNIH OKVIRIH
Kaj je novega na 2abjeku?
— »Elektriko popravljajo, pa smo že neka dni brez luči.«
Prebivalci zgornjih hiš so s prostovoljntn delom in s pomočjo v materialu sezidali težko pričakovano pralnico.
Ljudje Iz vrste hiš pred njimi so se jim sme jali in držali roke križem.
Zdaj zelo radi pero.
»Pa je res koristna stvar tale pralnica, čepra* brez pralnih strojev. Samo korita so pregroba
— Imate otroško igrišče?
»Ne.«
»Tisto si oglejte v Velenjul Tam so jih na redili s prostovoljnim delom prebivalci sami.* se oglasi priletnica z nazaj povezano ruto, »flva sinova Imam tatr..«
— Bi vi tudi delali?
Mnenja so deljena. k Ko bi šteli glasove, b* bržkone zmagalo otroško igrišče.
— Vaša največja želja?
»Zelenjadna trgovina ln mlekarna v naselju Čeprav samo provizorij. Zdaj hodimo po vsako malenkost v dolino. Pozimi pa bo pri nas blata za Bata škornje. Seveda bi pri gradnji pomagali!«
Ljudski odbor bo gotovo prisluhnil upravičenim željam.
Radi se bomo srečali z vašo Izpolnjeno željo na našem prihodnjem obisku pri vas.
Srečno, prebivalci ŽabjekaI
•Jak
Nekaj drobtinic s skupščine podružnice soc. zavarovanja v Zagorja
■
kdaj bodo dobili hranarino, zato podpirajo predlog, naj se večja podjetja pooblastijo za Izplačevanje manjših dajatev
Skupščina, ki je bila 19. sep teonbra, je razpravljala še o mnogih perečih problemih zdravstvene politike zagorske občine. Tako še vedno hudo primanjkuje zdravstvenega kadra. Predvsem bi kraj nujno potreboval vsaj enega zdravnika za ambulantno zdravljenje, in kirurga. V zdravstvenem domu bd bilo moč urediti kirurški oddelek, s tem pa bi odpadli številni prevozi v trbo-
zmoreta dva ambulantna zdravnika opraviti kvalitetne preglede, ko pa je pacientov čedalje več. Torej spet vprašanje novega zdravnika, ki bi vsaj delno omilil naval bolnih ljudi na dosedanja dva ambulantna zdravnika.
V zdravstvenem domu je nadalje urejen bolniški oddelek, ki pa je mnogo premajhen, da bi zadostoval za potrebe kraja. Na skupščini je bilo poudarje-
prinesli vrsto predlogov, kako izboljšati to ali ono v korist vseh. Precej pa bi lahko storile HTZ komisije po podjetjih, ki nikakor ne smejo spati spanje pravičnega. Saj je skupščina ugotovila, da dela bolj ali manj samo HTZ komisija pri rudniku. Kolikor hi člani teh komisij svojim delavcem obrazlagali pomen previdnosti pri opravljanju raznih del, bi bilo tudi manj nezgod.
Skupščina je predlagala, naj bi se večja zagorska podjetja pooblastila za izplačevanje manjših nadomestil plač zavarovancem, ker zavarovancem ni vseeno, ali dobe hranarino danes, jutri, ali še kasneje. Podjetja se sicer branijo opravljanja tega dela, praksa pa bi pokazala, kako koristno bi to vplivalo na zavarovance.
NOGOMET V BREŽICAH NA NOVIH POTEH
V nc-deljo sta se v Vedenju pomerila domači Rudar in NK Brežice v prvenstveni tekmi, v kateri so gostje klonili z rezultatom 2:0 za domače. Tako so Brežičani od štirih srečanj odnesli le dve točki, kar Je za lanskega nogometnega prvaka celjske podzveze slab uspeh.
Tekma v Šoštanju je bila ena izmed najlepših v letošnji sezoni, enakovredna In borbena, le da Brežičani nimajo uspešnega napada, ki hi realiziral sicer lepe kombinacije mlade enajstorice.
Kakor v vsem Jugoslovanskem nogometu, so se tudi v Brežicah pojavile težnje po profesionalizmu in odnosi med igralci in upravo društva niso dimbrj za razvoj zdravega športa. Uprava je storila vse, kar ji dopuščajo možnosti manjšega podeželskega kraja, brez pravih finančnih virov. Dokončno je osvojila edino pravo, da Je treba tekmovalne vrste nogometašev pomladiti in ustvariti dobro, solidno tekmovalno moštvo.
Glede na lanskoletno višino igranja in uspehov Je ta prehod na mlado moštvo, ki nima rutine v igri, razumljiv, in so izgubljene točke v Hrastniku, Štorah in Velenju opravičljive. V upravi prevladuje mnenje, da je bolje, ako gredo nogometaši v nižji razred tekmovanja, glavno je le, da mladina napravi solidno tekmovalno ekipo. Tako igra od prejšnjega prvega moštva le 4—5 igralcev, drugi pa so mladinci, ki kažejo mnogo volje in veliko obetajo. Upravičeno pričakujemo, da bodo v Brežicah osnovali mlado, solidno nogometno ekipo.
UTRINKI IZ KRAJEV POD KUMOM
NASA PUŠČICA
Komaj je minilo poletje, smo že pozabili na mize in stole, ki so nam takrat tako koristno služili. Pozabili pa smo tudi na čut za družbeno imetje, ki tako po nepotrebnem propada. Motiv smo našli na dvorišču za Domom »Svobode n« v zgornjih Trbovljah
veljsko bolnišnico. Zadeva z Ui.anovitvljo obratne ambulante v Kisovcu se urejuje, vendar sila počasi, ker nastajajo objektivne težave. Seveda pa bo treba perspektivno reševati problem zdravstvenega kadra v zagorski občini, zato je umesten Predlog skupščine, naj bj se čimprej sešla izvršilni odbor Podružnice soc. zavarovanja in Upravni odbor zdravstvenega doma in določila vse potrebno Za redno štipendiranje potrebnih zdravstvenih moči.
Zavarovanci mnogo govorijo o površnih zdravniških pregledih. Vprašanje je seveda, ali
\
ZAHVALA
Odbor Rdečega križa Čeče se toplo zahvaljuje vsem gospodarskim ' pddjetjern v Hrastniku In Trbovljah ter vsem okoliškim prebivalcem za prispevke in darila, s katerimi so velikodušno podprli srečolov v korist gradnje vodovoda
MALI OGLASI
Sole in manjše gospodarske organizacije. pozor!
Strojno mizarstvo Trbovlje prodaja večjo količino odpadkov vezanih plošč raznih dimenzij do 50 •> nižje vrednosti od nakupnih cen. Dobijo se lahko vsak dan od 6 do 14. ure v podjetju.
*
Namizna jabolka, hruške ter sadje za prešanje (vinske mošt-nlce) prodaja po dnevni ceni Goropevšek. Trbovlje. Klek 5.
•
Obžalujem, ker sem žalil Ivana Baškoviča lz Krške vasi, v gostilni »Grič«. — Martin PUtaver, •trška vas 96
KINEMATOGRAFI
Kino »delavski dom« v Trbovljah: od 3 do 6. oktobra amer. barvni cinemasc. film »DIRKAČI«; od 7. do 9 okt. pa madžarski film »NEDELJSKA
Romanca«.
RlNO »SVOBODA — TRBOVLJE H«. 4. do 6. oktobra amer. ki-noskopski film »PIKNIK«. — Predstave ob delavnikih *b 17. in 19. url, ob nedeljah pa ob 15., 17 in 19. url.
Kino »partizan« v sevnici:
4. m 5. okt. sovjetski film »NOVOLETNI PLES«; 14. in IS. Okt. jugoslov. film »V SOBOTO ZVEČER«.
no, naj hi v bolniškem oddelku povečali število postelj vsaj za nekaj desetin. Saj kontrolorji še vedno ugotavljajo, da nekateri zavarovanci izkoriščajo ugodnosti soc. zavarovanja in opravljajo med boleznijo na svojih domovih najrazličnejša dela. Zavoljo tega je umesten predlog odbornikov, naj b; take simulante pošiljali v bolniški oddelek zdravstvenega doma. So pa tudi drugi primer,; izkoriščanja ugodnosti soc. zavarovanja. Tako je neki delavec vzel bolniški dopust in odšel v Nemčijo k sorodnikom.
Ze iz teh primerov je moč posneti, kolikšne važnosti bo večje sodelovanje odbornikov skupščine soc. zavarovanja z zavarovanci. Taki razgovori bi bili v obojestransko korist, kajti tudi zavarovanci bi lahko
Svet pod Kumom Je bil tisto lepo septembrsko Jutro prekrasen. Čeprav bi potreboval do vrha »dolenjskega Triglava« še dobri dve uri, da bi se ml odprlo široko obzorje razgleda, mi je nekaj lepote nudil tudi pogled s Podk/uma, Na eni strani Je vabita šklendrovška dollina, stisnjena med komljanske hribe, na drugi strani pa se Je kopala v soncu tiha« dolina Sopote z neizmernim bogastvom, ki Ji ga je dala narava.
Na cesti sem sTečal pismonošo, oprtanega s polno torbo in obloženega s paketi in časopisi. Odkril ml je razveseljivo zanimivost, namreč da Podkumčani radi bero časnike. Vsaka hiša je naročena na kak časopis m čeprav povečujejo njegov vsakodnevni »tovor«, v katerem Je tudi 28 Izvodov Zasavskega tednika, bo zelo vesel, kakor je dejal.’če se Do število naročnikov raznih listov še povečalo.
NAJVAŽNEJŠE: LE.S IN ŽIVINA PA ZADRUŽNI DOM . . .
Glavna dejavnost podkumske kmetijske zadruge Je usmerjena v odkup lesa in živine. Imeli so tudi sestanek zaradi setve visoko-donosnih vrst pšenice, pa so ugotovili. da zemlja tod okrog ni primerna za to. Cisti dohodek pa namerava zadruga uporabiti za dokončno notranjo ureditev zadružnega doma, ki Je — kljub vsem težavam, s katerimi se bori zadruga — vendarle lep napredek Podkuma.	... ....
STRELCI NA GLn\ASIE GOLOBE
Stadion »Matije Gubca« v Vid-mu-Krškem Je pfeteklo nedeljo privabil precej, ljudi, kjer ’je okrajna lovska zveza Trioovlje priredila tekmovanje iovcev-strel-cev na glinaste golobe. Tega tekmovanja so se udeležili člani lovskih družin Bizeljsko, Kapele, Krško, Brežice, Cerklje, Čatež ln Dobova. Ekipe so sestavljali po trije člani družine. Med tekmovalce za okrajno prvenstvo so se uvrstili člani družine, ki so na domačem tekmovanju dosegli vsaj 50*/. zadetkov.
Streljanje na glinaste golobe Je v Vidmu-Krškem novost, medtem ko se s tem športom ukvarjajo na Bizeljskem že dalj časa.
Tekmovanje se Je razvijalo po mednarodnih pravilih, kar te precej vplivalo na tekmovalce, ker ti predpisi zahtevajo precej znanja in tehnike.
Po hudi borbi so prišli v okrajno ekipo, ki bo sodelovala na republiškem prvenstvu v Ljubljani: Ivan Lepej (LD Bizeljsko) 13 zadetkov, Franc Preskar (LD Krško) 13 zadetkov, Lojze Jelaršič (LD Cerklje) 12 zadetkov, Jože Jurečič (LD Krško) 12 zadetkov, Ivan Šekoranja (LD Bizeljsko) 11 zadetkov, Dušan Janežič (LD Dobova) 14 zadetkov ln Ttnče Vu-čajnik (LD Dobova) 10 zadetkov. Tekmovalci so streljali na glinaste golobe po 20-krat. Vst člani okrajne ekipe so prejeli praktične lovske nagrade.
REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 39. ŠTEVILKE
Našo nagradno uganko iz 39. številke našega tednika je travi 1 no rešila samo Lenka SOTOSEK, učenka 2. razreda, Senovo 27. Knjižno darilo za pravilno rešitev ji bomo po-•lali po pošti.	UREDNI8TVO
NOVA NAGRADNA POSETNICA ZA PIONIRJE J. N. ROŠKAR
Iz gornjega imena lahko sestavite s premenjavo črk po-Itlic tega tovariša. Kaj je ta mož? Da boste laže dobili njegov Poltiic, pripominjamo, da ta mož trguje in potuje iz kraja v kraj’.
Ce boste rešili našo vizitko, nam pošljite njeno rešitev Po pošti do nedelje, 12. oktobra opoldne. Za nagrado imamo Popravljeno leipo knjižno nagrado, ki jo bomo dali po °dločitvi žreba.
Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega '•Pena in priimka še razred šole, ki jo obiskujete, nadalje Pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem pionirjem lepe pozdrave!
UREDNIŠTVO
Zagorjani, pozor
Vsi, ki hranite vstopnice, kupljene za gostovanje ljub-IjgRske Drame za dne 4, julija, ki je zaradi dežja odpadlo, Pridite v nedeljo, dno 5. oktobra, v dom -TVD Partizan«.
gostuje Šentjakobsko gledališče iz ljubija-
^ z znano komedijo »ČLOVEK Z MARSA«. Sedežni red Pstanc nespremenjen. Opozarjamo vse lastnike vstopnic, da loboda« ne bo vračala denarja, ker je pripravila nedelJ-*0 gostovanje Sentjakobčanov iz Ljubljane. K igri vabimo vse ljubitelje odrske umetnosti.
»SVOBODA« ZAGORJE
Neprestano streljanje na stadionu me je privabilo. Kar osupnil sem. saj še nikoli nisem videl toliko lepih lovskih pušk. Vsaka puška pa je Imela tudi lastnika, ki se je potegoval za najvišje mesto pri streljanju na glinaste golobe.
Glinasti golobje! Čudno zveni to ime. še bolj čudne pa so videti te ptice. To niso pravi golobje, temveč le majhne ploščice, podobne pepelniku, ki Jih spuščajo s posebnim strojem v zrak. Tekmovalci so se drug za drugim postavljali na oder, ki je 'Ml oddaljen 16 m od stroja, od koder je na »komando« sfrčal »golob«. Nikoli ni zletel niti previsoko niti prenizko, odletel je vedno od strelca vstrarj, in to največ v kotu 45 stopinj levo in desno. Pogoditi ga torej ni bilo tako enostavno.
Se preden so se strelci začeli kosati, že se je občinstvo opredelilo in določilo zmagovalca. Popolnoma jasno: stari bizeljski veterani bodo zmagali! Nekateri ha so gojili tiho željo, da bi zmagal Franc Preskar. domačin.
Organizacija tekmovanja je bila dobra, vendar je bilo nekaj Jeze. Ko so najboljši strelci stopili na oder, se je občinstvo glasno poganjalo, kdo ga bo zbil ln kdo ne. Čestokrat so tudi stavili za kak liter, ki je bil kar pri roki, saj lovci vedno poskrbe za svoje suho grlo. Marsikateri tekmovalec bi bit še boljši, če ne bi bilo te nesrečne publike, ki se Je vse preveč navduševala nad razbitimi golobi. Mnogo bolj bi gledalci lovcem ustregli, če bi zadetek nagradili s ploskanjem in. komentarji po odstreljenem golobu kot pa tik pred streljanjem.
V začetku tekmovanja so se golobi v zraku drug za drugim razpršili. Polni zadetki so svoje opravili. Vse je kazalo, da bo zmagovalec tekmovanja Ivan Šekoranja, ki je v prvih sedmih strelih zdrobil vse golobe, v drugem delu tekmovanja pa so mu živet nekoliko popustili, tako da zadetki niso bili več tako zanesljivi. Pri Blzeljanlh smo tudi opazili, kako vešči so v »dupli-ranju«. Marsikateri golob je prvemu streljj pobegnil, drugi ga Je pa zdrobil.
Zelo zanimivi so bili odmori. Vse se je ustilo na prostor, kamor so spuščali golobe Jn jih pobirali. Ugotovim so, da so nekoliko pretrdi, ker jih je precej ostalo še celih. Tu ln tam je imel tudi luknjico, toda tekmovalcu, ki jo je napravil, komisija tega ni priznala. Predpisi so predpisi; golob je zadet, če se razbije!
Višek vsega tekmovanja pa Je bila žrtev, namreč pravi golob. Nič hudega sluteč Je preletel stadion. Kaže, da st ga je privoščil tisti, ki ni imel najboljši uspeh pri tekmovanju. Ta zadetek le bil odličen, golob je padel na tla, toda komisija ga strelcu m priznala.	-s
PO ASFALTU IZ BREŽIC DO CERKELJ — Pred kratkim »o končali * asfaltiranjem avtomobilske ceste od Brežic do Cerkelj, ki je dolga 6 km. nadaljujejo pa s preureditvijo in asfaltiranjem cestišča od Brežic proti Cateškim toplicam, ki bo prav tako zgotov-ljeno še letos.
TREBA BI JO BILO PREBUDITI . . .
Razgovor z mladim fantom mi je odkril resnico o mladinski organizaciji. 2e dolgo ni bila prav aktivna, zadnje čase pa je sploh prenehala delati. Mladina pa Jo vseeno pogreša, ker je v kraju brez kina ter kulturnega ln športnega življenja zares dolgočasno. Tukaj pomeni srečanje mladih na mladinskem sestanku, čeprav še tako slabo pripravljenem, prijetno spremembo. So pa seveda tudi še drugi razlogi, zakaj podkumska mladina želi. da bi se vodstvo mladinske organizacije le zganilo.
RADI BI AVTOBUSNO ZVEZO.. .
Ljudje, ki živijo 40 minut hoda daleč od Zagorja, pa so sicer občani radeške občine, imajo veliko težav zaradi oddaljenosti občinskega urada v Radečah. Na voljo Imajo dve poti; prva drži do Sopote. kjer je avtobusna postaja, pa potem z avtobusom dalje v Radeče, a drugo predstavlja- železnica. ki drži skozi tri občine do občinskega urada. Morda bi bilo mogoče podaljšati avtobusno progo Radeče—Fodkum do Sklen-drovca?	S.
NOGOMET
Borac : Rudar B 6:2 (2:1)
Prijateljsko srečanje med moštvom ljubljanske garnizije in rezervnim moštvom Rudarja ni prineslo zaželenega uspeha. Gostje so bili borbena enajsterica s precejšnjo mero tehničnega znanja,' pa tudi pri startih »na prvo žogo« niso omahovali. Domačim pa se je poznalo, da so za take nasprotnike vse premalo navajeni skupne Igre, saj to moštvo žal ne tekmuje v nobeni konkurenci in zaradi tega ni to prav nič čudnega. — Začetek je pripadat Rudarju, ki je kaj kmalu dosegel prvi gol. Zdaj so gostje krepko zgrabili in tekma je postala zanimivejša. Po rezultatih sodeč pa domači niso Imeli tako podrejene vloge, saj so Imeli nekaj lepih priložnosti, da dosežejo ugodnejši rezultat, toda vratar gostov je Imel tokrat svoj dan.
Na vsak način pa je nujno, da rezervno moštvo Rudarja čimveč igra, ker bo le tako mogoče ob potrKol uspešno zamenjavati igralce ligaškega moštva.
športna novice Iz Zagorja
V	IV. kolu jesenskega tekmovanja v celjski nogometni podzvezi je moštvo zagorskega Proletarca igralo doma proti Partizanu iz Šoštanja. Tekma se je končala s prepričljivo zmago Proletarca. Gole za domače igralce so dosegli; Franci Prašnikar in Radomir Mitič po 2, 1 pa Valter Prašnikar. S to zmago se je Proletarec šc bolj utrdil na prvem mestu leatvice.
V	V. kolu bo Igral Proletarec v Štorah proti Kovinarju.
V	predtekmi sta pionirski moštvi Proletarca I in H igrali neodločeno 1:1.
V	prvenstveni košarkarski tek-
mi je moštvo Proletarca na domačem Igrišču premagalo Partizana iz Domžal. Rezultat je bil 8« ; 45 (29:24).	F. C.
^rvi Zasavčan po slovenski planinski transverzali
Dnevnik $ sto žigi
Ignac Brvar s Kisovca pripoveduje
Ko so mi ob mariborski žičnici pritisnili v dnevnik prvi obvezni transverzalni žig, sem za hip posumil v dokončno zmago. Ali bom zmogel vso to dolgo pot? Bom zbral okoli 100 žigov različnih planinskih postojank.
Pot me je vodila po pohorskih gozdovih. Človek je ves prevzet od miru in lepote teh krajev. Mimogrede sem se oglasil v domu poštarjev pod Plešivcem, ki je zares vzorno urejen. Z vrha Plešivca se mi je odprl čudovit razgled na vrhove naših velikanov. Mimo Srekovca in' preko Raduhe sem se znašel v Kamniškem pogorju. Tu sem se povzpel na vse znane vrhove, nato pa nadaljeval pot proti Karavankam.
• Med občudovanjem naravnih lepot je čas hitro potekal in kmalu sem se znašel pod samim očakom Triglavom. Malo sem se oddahnil, potem pa se zagrizel v hrib. Spotoma sem obujal spomine na moj prvi vzpon na Triglav, ko me je dobila huda nevihta. Tudi tokrat ni bilo dosti bolje. Zadovoljiti sem se moral z razgledom v meglo, ki se je trdovratno držala okoli vrha. Drugi dan je bil boljši, toda treba je bilo proti Vršiču. Med potjo na Jalovec sem se seznanil z brhkimi dekleti z Gorenjske. Presenečeni smo obstali na vrhu Jalovca, od koder se nam je odkril prekrasen razgled. Predali smo se užitkom, ki jih nudi ta veličasten orjak, zatem pa odrinili dalje proti Soški dolini. Ze od daleč je bilo slišati šumenje vode. Kar vidi človek tu, se ne da popisati. Hkrati pa se je oglasila lakota in žeja. Stopili smo v dom »Zlatorog«. Tu je bil kraj ločitve — s spremljevalkami namreč — ki so se obrnile na poti domov. Moja naslednja postaja pa so bila Sedmera jezera. V tamkajšnjem domu mi je prijazna oskrbnica spet dobro postregla s toplim čajem in izdatnim kosilom. Namenil sem se še proti Komni in na oddaljeni Krn, kjer se še dobro vidi razdejanje iz prve svetovne vojne.
Zame najbolj zanimiva pot pa se je začela šele takrat, ko sem krenil proti Razor planini, koder že nisem nikoli hodil. Tu je planinstvo še slabo razvito, zato sem se
moral obrniti za napotke k prijazni oskrbnici planinskega doma. Opisala mi je pot do Porezna in mi še zaupala, kje so planike. Hvaležen sem ji zato. Pogieda nanje in na vse bohinjske planine ne bom nikdar pozabil. Povzpel sem se na vrh Porezna, od tu pa je držala pot mimo spomenika padlim partizanom. Strmo se spušča proti Cerknem.
Prehodil sem Cerkljanski vrh in prispel na Sivko. Tu je slabo zavetišče turistov, narejeno iz italijanskih bunkerjev in ne ustreza najosnovnejšim zahtevam. Ko
sem se napotil dalje, sem spotoma obiskal Hlevišče — izletniško točko idrijskih rudarjev. Znašel sem se v Trnovskem gozdu in vrhu Goljaka. Nanj je pot zelo strma in zahteva precej truda, zato pa se oči ne morejo nagledati razkošne podobe pod seboj. Na zahodu se sveti Jadran, malo bliže pa leži Vipavska dolina. Pot, ki je bila do sem strma, ni zdaj nič boljša, nekai časa pada, pa se spet vzpenja, vse tja do Čavna in Predmeje. Prihodnji dan sem dosegel Javornik in Nanos, v Postojno pa sem prispel ob hudem nalivu, do kože premočen. Od tu sem ob lepem vremenu premeril pot proti Sv. Trojici, Pivki in se povzpel na Vremščico. Ogledal sem si še Matavun pri Škocjanski jami, potem pa je stala pred menoj še zadnja ovira — vrh' Slavnika. Dosegel sem ga v strašni burji. Na vrhu se je vreme izboljšalo in na desni se je pokazal Trst Zadnji dan moje ture je bil pri kraj«. Le še nekoliko sem se sprehodil po kamnitem istrskem svetu in 8. septembra prispel v Ankaran.
11 mm I
i ® m mm i l il& m l m
mm
SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA
Prepričljiva zmaga na Jesenicah
Rudar 2:6 (0:3)
Jesenice
Za to tekmo je bilo precej zanimanja, saj navdušeni jeseniški navijači kakor tudi igralci »na tihem« upajo, da bodo vsaj doma pospravili kakšno točko. Res, da so tokrat malo manj upali, saj so imeli v gosteh precej močnejše moštvo, ln še to se je razblinilo v nič že takoj v začetku tekme. Sprva je šlo bolj ležerno, z nekakšnim srednjim tempom, ln domačini so z izredno borbenostjo, kar velja zlasti za obrambo, ohranili svoje svetišče nedotaknjeno. Gostje pa so se Vse bolj »razigra-vali« ln nevarnost pred jeseniškimi vrati je postajata od minute do minute večja. Tu je prišla požrtvovalnost domačih popolnoma do Izraza, toda žal je bila včasih malo preveč ostra obrambna igra že podobna surovosti. Končno pa se je »odprlo« m gostje so z lepimi kombinacijami raz-
ROKOMET
Slovan (Ljubljana) : 12:18 (5:11)
Rudar
bili obrambni zid ln vratar Je v kratkih presledkih moral kar trikrat po žogo v mrežo.
Po odmoru se je napad Rudarja nadaljeval z istim tempom, in tako je b(la pred domačim golom vrsta zelo ugodnih situaolj, toda žoga je samo trikrat našla pot v mrežo.
Domači so Izkoristili popustljivost gostov tn napako v obrambi ter tako v drugem polčasu kar dvakrat »presenetili« Ahlina.
MLADINCI
Rudarjevi mladinci so v prvenstven; tekmi v Domžalah premagali domačine z rezultatom 7:2 ter tako vodijo na lestvici brez poraza
Proletarec I • Rudar H 1:2 (0:2)
PIONIRJI
Rudar I • Rudar (Hrastnik)
3:0 (0:0)
Svoboda (Kisovec) : Rudar n (Trbovlje) 0:7 (0:4)
Rudar C : Proletarec B (Zagorje) 4:2 0:1)
KOŠARKA
Zadnjič pod koši v republiški ligi
V nedeljo je moštvo Rudarja odigralo zadnjo tekmo letošnje sezone v republiški ligi. Tokrat je bil gost Partizan iz Medvod, ki pa je klonil šele po boljši igri domačih v drugem polčasu. Končni rezultat je bil 50:38 (16:17). — V prvem polčasu so bili gos tj e boljši ln domačim ni šlo izpod rok. Tudi v drugem polčasu so bili gostje precej časa v vodstvu. Dvakrat sta se ekipi menjali v vodstvu, dokler ni končno Rudar zaigral bolje, zlasti pa je napad poživil SčuTk. Ob koncu so se domači bolje znašli in zmagali a 12 koši razlike.
ZENSKE: RUDAR : LJUBLJANA 35:35 (12:12)
Tudi Ženska ekipa je končala tekmovanje v republiški konkurenci. Neodločen izid z »Ljubljano« je pravzaprav uspeh in z malo več previdnosti bj ekipa Rudarja lahko zmagala.
MLADINCI: MEDVODE : RUDAR 35:33 (17:17)
Pripominjamo še. da Je tekmo prejšnjega kola v Celju tekmovalna komisija pri KZS upoštevala pritožbo Rudarja m tekmo registrirala z 20:0 za Rudarja.
Izropali so Kostanjevico in Beno
Potoki v radeškl občini so bogati rib. Kolikor tega bogastva ni ustvarila sama narava, si ribiči pomagajo tako, da spustijo v potoke več deset tisoč mladic in tako pomnožijo ribji zarod. Ribiči dejansko gospodarijo zelo pametno in ne bi se jim bilo treba Dati prihodnosti, če ne b) tu pa tam živeti tudi nepošteni ljudje, ki se ukvarjajo s krivolovom. Pravijo, da so potoka Kostanjevica ln Bena popolnoma Izropali. Krivolove! lovijo kar z rokami *1| pa celo z razstrelivom
Rudarjevo moštvo Je v nedeljo gostovalo v Ljubljani in v prvenstveni tekmi republiške lige v malem rokometu zasluženo premagalo domačega Slovana. Tekma je bila tipično prvenstvena, hitra in polna lepih kombinacij. Ostro Igro, ki so jo skušali uve-• Ijaviti eni ali drugi, je preprečil odlični sodnik Kastelic iz Ljubljane in njemu je zahvaliti, da ni prišlo do nedovoljenih izpadov.
Igralci Rudarja so takoj v začetku »pritisnili« ln si tudi zagotovili vodstvo v prvem polčasu (11:5). Gostje so v drugem polčasu malo popustili ter so domači kar hitro dosegli 5 golov. Toda Rudarjeve! so se spet razživili in pod vodstvom dirigenta Radeja, ki je bil tokrat najboljši Igralec, dosegli še več golov in lepo zmago. Končni rezultat 18:12 za Rudarja je zanj na tujem igrišču lep uspeh. Za Trboveljčane so dali gole: Radej 8, First 4, Ačkun, Je-koš in Žagar pa po 2.
Trboveljski šahisti na V. mednarodnem festivalu v Portorožu
Na nedavnem šahovskem festivalu v Portorožu so tekmovali: dve moštvi Rudarja, sindikalna ekipa Cementarne, na mednarodnem turnirju pa sta igrali dve ša-hlstkl Rudarja. Mnoga moštva so letos priglasila Igralce z nižjo kategorijo, kot jo imajo, samo zato. da bi le-ti prišli do večjih nagrad, Žrtev takšne politike je bilo tudi drugo moštvo Rudarja, ki je v predtekmovanju zasedlo zadnje mesto. Rezultati ITM Beograd : Rudar II 3:1, Obrtnik Maribor : Rudar II 2:2. Železničar Ljubljana : Rudar n 4:0. V borbi za 13. mesto v C skupini je Rudar II v dvokrožnem dvoboju premagal mariborskega Grafičarja s 5,5 : 2,5. Za Rudarja so nastopili Frece.
TVD Partizan v Trbovljah
»SPOROČA. DA JE ZOPET REDNA VADBA V DOMU PO SLEDEČEM URNIKU:
Dan	IB.—46.h	16—17.h	17.—li.h	18—lB.lt	19.—20. h	20.—23.h
Ponedeljek	CICIBANKE	PIONIRKE deca	PIONIRK® •tarejše	MLADINK® mlajše	MLADINKE starejše	Članice
Torek	CICIBANI	PIONIRJI mlajši	PIONIRJI starejši	MLADINCI		člani
Sreda		PIONIRKE mlajše		ORODNA VADBA ZA VSE		Članice starejše
Četrtek	CICIBANKE	PIONIRKE deca	PIONIRKE starejše	MLADINKE mlajše	MLADINKE starejše	\	Članice
Petek	CICIBANI	PIONIRJI mlajši	PIONIRJI stareJSl	MLADINCI		ČLANI
Sobota		PIONIRK® mlajše	< J	MLADINCI	ODBOJKA ČLANI	
vnu miadnk ln mladincev, članic ln članov ter starejših članov ln članic je vsak din vključno do B. oktobra t. 1. r domu ^Partizana«.
Jazbec st.. Tone Drobež in Opres-nik.
Prvo moštvo Rudarja je Imelo lepe perspektive, da se uvrsti med prve tri ekipe v B skupini. V prvem kolu je Rudar igral 2:2 s Koprom, lanskoletni zmagovalec B skupine Zrenjanln pa je pra-magal Izolo s 4:0. Za Rudarja sta zmagala Jazbec ml. proti Gerželju in Sribar proti Jevnikarju. V drugem kolu je bilo moštvo Zrenja-nina pred katastrofo, vendar je Jazbec ml. dobljeno partijo Izgubil, tako da je bil rezultat 2,5 :1,5 v korist Rudarja. V odločilnem 3. kolu je Rudar igral 2:2 z Izolo, Zrenjanln pa je premagal Koper s 3:1. V tem kolu je imel Jazbec ml. proti kandidatu Mlšuri trdnjavo tn dva kmeta proti skakaču, vendar je izgubil, ker je spregledal damo. V borbi za 4. do 8. mesto Je Rudar v finalu premagal Bačko Topolo z 2,5:1,5 z Vatro-gascem iz Ktkinde pa je Igral neodločeno 2:2.
Vrstni red v B skupini; 1 Ollm-p.a Ljubljana. 2. Zrenjanln, 8. Novo mesto, 4. Vatrogasec, 5. Rudar, 6. Bačka Topola, 7. Izola Itd. Za Rudarja so dosegli: Jazbec ml. I, Sribar 2,5, inž. Drobež 3,5. Škrbec 4 točke iz petih partij.
Na ženskem mednarodnem turnirju po švicarskem sistemu (5 kol) sta nastopili Marija Rugelj m Ljuba Sribar. Obe ata se odlično odrezali, saj je to njun prvi turnir. Obe sta premagali Svetinovo, med seboj pa sta prijateljsko remizirali. £e bi Imeli več rutine, bi bili zanesljivo med prvimi. Tako je Rugljeva hrabro Igrala proti trikratni državni prvakinji Timotejevi m. moj. kandidatu Ptber-lovi — Sribarjeva pa je imela dobljeni partiji proti bivši prvakinji LRS Pongračevi (I. kat.) ;n Nikoličevt ter remi pozicijo z Zu-gečevo. Sribarjeva m Pugeljeva sta dosegli 10,—11. mesto.
V E skupini Je nastopila slndi« kalna ekipa Cementarne v posta* vi; Vek. Kokalj, Pristov, Sutaf« Borštnik ln Kovač. Med M ekipami so Trboveljčani častno z«4 sedli 3. mesto.	,J
(Nadaljevanje)
Naslednji dan je bila nedelja. Nič novega ni prinesla. Ker je prihajalo vedno več časnikarjev, je moral captain English spet prenesti svoj glavni stan na policijsko predsedstvo, kjer je bilo več prostora za novinarje. Toda bilo je prvič, da v tako senzacionalnem primeru ni nihče od reporterjev tekal po mestu in iskal informacij na svojo roko. Captain Engiish je uvedel v skrivnost samo 100 izbranih uradnikov na policiji. Ostalih 1800 mož policije ni ničesar vedelo o tem primeru, in celo revirski stražniki, sicer oskrbljeni s fotografijo Leonarda Moskowitza, niso vedeli, za kakšen zločin gre. Vedeli so samo, da tega človeka »iščejo«.
Medtem so policijski uradniki iskali Leonardov avtomobil. Končno so ga našli v neki garaži; kontrolni listek, ki je bil žigosan ob 12.31, torej poldrugo uro zatem, ko je zapustil Leonard pisarno. Policija je sredi noči prepeljala avtomobil na policijo, da bi našla kakšne posebne odtise. Nobenih ni bilo. Nato so avtomobil spet odpeljali nazaj — ostal je tam le policist v civilu, ki naj bi aretiral vsakogar, ki bi hotel avto odpeljati. Pri »Chro-ni-clu« bo izpopolnjevali poročilo z nekaj biografskimi podatki žrtve, kronologijo znanih podobnih primerov, naj nov e j Šimi izsledki policije in seveda uvodnim člankom. Poleg tega pa so pripravili še
poseben članek o tem, kako se je tisk prostovoljno odločil molčati, da bi tako rešili človeško življenje. Pripravili so dve strani slik in člankov o tem primeru — toda vse skrili ped kupom cunj- in čakali ... Le nekaj stavčev, en sam metčr in dvajset novinarjev — od 120, kolikor jih je imela redakcija — je vedelo za ta primer. Podobno je bilo tudi povsod drugod: pri časnikih in radijskih postajah, poročevalskih agencijah. Vsi so bili pripravljeni, toda vsi so molčali v veliki zaroti za rešitev življenja.
Hišo Moskwltzevih so sicer za/stražili — toda skrajno previdno. V okolici pa so ves čas krožili civilni avtomobili, zvezani po radijskih oddajnikih s policijskim predsedstvom. Toda nič se ni zgodilo. Sicer je zjutraj pripeljal pred hišo poštni avtomobil — Sn ves policijski aparat je bil v hipu alarmiran. .Toda bilo je samo drugo pismo, ki ga je pisal Leonard: »Dragi oče! Pvedelja zjutraj je in še vedno sem živ, toda pohiti, prosim T*e! Pomisli, da vedo moji ugrabitelji vse trike in so mi zagotovili, da bom zdrav in svoboden, če bomo storili, kar zahtevajo. Ce boš klical policijo, preden bo denar v njihovih rokah, ali pa jih koko drugače zvabil v past, me bodo ubili. Doslej na srečo še ni bilo ni česar v časopisih!«
Captain English je hotel pridobiti čas.
(Zato Je sam narekoval oglas za »Extpniner«: »L. ne
SMV* kupovine takoj spraviti skupaj. Prosim, tele-CSaptain bi rad imel telefonski klic — tako bi lahko ugotovil, od kod kličejo. »ZeLo je tvegano«, je dejal, »toda moramo to poskusiti!« Pošta je organizirala — seveda brez pojasnil, zakaj — poseben sistem, po katerem bi takoj poiskali telefonski aparat, s katerega bi zločinci telefonirala. Dvajset tehnikov je bilo noč in dan pripravljenih ugotoviti v vseh okoliških poštnih centralah, od kod prihaja klic. <
V ponedeljek je prišlo, do napetega položaja. Nekdo je opozoril »New York Hersld Tribune«, da se je nekje v Kaliforniji primeril tak in tak zločin. Telefonirali so v S-an Francisco — toda od tam so jih prepričali, naj tudi oni v New Yorku ne poročajo. Toda enajst ur kasnej«' se je oglasila neka newyorška radijska postaja z istimi željami: »Kaj takega ni mogoče zamolčati!« so pritiskali, »mi bomo objavili!« Toda captain English je energično posredoval in obtožil tistega, ki bo prvi objavil to vest, da bo kriv smrti ugrabljenca. »Ne policija, tisk sam bo napadel tistega, ki bi prelomil ta molk!«
Kaj se je medtem dogajalo z ugrabljenim Mo-skowitzem?
Po pozneje zbranih posameznostih so dogodki tekli takole:
Leonard se je sešel z nekim Mr. Lundom, prijaznim, čokatim gospodom, ki se je že v ponedeljek oglasil pri njem. Ta Mr. Lund je naprosili naito Leonarda, naj ga zapelje do njegovega bogatega tasta in Leonard je- to seveda storil. Pred skromno hišo sta se ustavila in Leonard je hotel počakati zunaj. Vendar je prijazni Mr. Lund tako silil vanj, da se je Leonard končno vdal. Kakor hitro pa sta bila v hiši, je\Mr. Lund prenehal biti prijazen gospod. Vrgel je Leonarda na posteljo, pojavil se je še en mož in mu grozil z nožem.
(Nadaljuje se)
Železniška katastrhofa pri Newarku na dvižnem mostu čez reko Hudson. Pri izračunanju časa so sešteli, je odpovedala avtomatična zavorna naprava. Vlakovodja je prepozno spoznal nevarnost ln v sredino mostu sta treščila lokomotiva in dva vagona, tretji vagon pa je ostal viseč med mostom in reko
Boj proti kugi
Zlasti miši in bolhe so prenašalci kuge
Leta 1957 Je bilo na svetu le 514 primerov kuge, toda nevarnost te bolezni je še vedno resna
Po poslednjih vesteh, ki jih Je dobila Svetovna zdravstvena organizacija, je bilo v letu 1957 v vsem svetu samo 514/primerov kuge; kljub temu pa so izvedenci soglasno mnenja, da je nevarnost te bolezni še / vedno resna, ker jo razširjajo predvsem miši. Znano je namreč, da so zlasti miši in njihovi paraziti __ bolhe — dejanski in
neverni prenašalci kuge. Zara-
di tega so izvedenci te mednarodne organizacije, ki se predvsem pečajo z borbo proti kugi, sklenili, z namenom, da b[ jo povsem zatrlj na vsem svetu, da bodo začeli z bitko, ki naj povsem zatre te tako nevarne glodalce. Strokovnjaki so mnenja, da je to dosegljivo tudi v velikem obsegu, kakor to dokazujejo že doseženi uspehi na Srednjem vzhodu, v Iranu, Indiji in Indoneziji. Ne gre seveda za to, da se s sistematičnim proučevanjem ugotovi, katere vrste miši so bolj podvržene kugi in zato bolj primerne, da jo prenesejo na človeka.
Prevara je uspela, a za kratko dobo
Avtentična Picassova dela „plačali“ z lažnimi čeki
Sleparji so v dveh galerijah v Vallaurisu »kupili« več slik in keramičnih del — Trgovca so presleparili z ukradenim potnim listom, toda od treh sta dva že aretirana
Trem prav tako iznajdljivim kot drznim sleparjem je uspelo doseči, da sta jim dva lastnika umetnostnih galerij izročila dela velikega slikarja v skupni vrednosti petih milijonov in štiri tisoč francoskih frankov. Nakup so plačali s ponarejenimi čeki.
Dogodek se je pripetil preteklo soboto popoldne. V Val-lauris so prišli z luksuznim avtomobilom, elegantno oblečeni in so takoj spustili v umetnostno galerijo »La Colombe«, kjer jim je lastnik pokazal razna izvirna Picassova dela. Izbrali so številne primerke v vrednosti 3 milijonov dn 400.000 frankov. Ko je bilo treba plačati, je eden od »klientov« potegnil iz žepa knjižico bančnega tekočega računa in začel pisati ček. To ni bilo povsem pogodu trgovcu, kj se je spomnil,
Angleška filmska »zvezdica« Lynn Tracy
da so v soboto banke zaprte in je zahteval, naj mu raje plačajo v gotovini. V primeru, da »odjemalca« ne bi imeli pri sebi toliko denarja, je predlagal, da bi nakup odgodilj do ponedeljka.
Sleparji, ki so bili pripravljeni na ugovor, so takoj odgovorili, da je to nemogoče, ker morajo odpotovati naslednji dan. »Prihajamo iz Alžira, in se vračamo... Vendar pa ne bodite v skrbeh, tu je moj potni list.« Čekovna knjižica in potni list sta se glasila na ime Luciena Hueka, bivajočega v Aliiru.
To je trgovca prepričalo, zlasti še, ker ni hotel, da bi šel po vodi tako velik nakup. Spre-
jel je ček in neznanci so odšli s slikami.
Nekaj minut kasneje so isti trije sleparji ponovili isti manever v galeriji »Madoura«. Lastniki te umetnostne galerije imajo izključno pravico prodajati Picassove keramike. V tej galerij; so sleparji s čekom iz iste čekovne knjižice plačali in odnesli s seboj keramik v vrednost; dveh milijonov frankov.
Šele v ponedeljek sta trgovca odkrila, da sta bila oslepar-.—jena:	potni list in čekovno
knjižico so gospodu Hucku v Alžiru ukradli.
Dva od treh sleparjev so že aretirali sinoči v Monacu. Policija drži njuni imeni ,-v. tajnosti.
MESEC IMA TRI STRANI ...
Dostojansko in od stoletij posivelo vseučilišče v Amsterdamu je pred nedavnim sprejelo v svojih prostorih neobičajno skupino ljudi — namreč še pred enim letom zasmehovane, a danes z izredno pazljivostjo zasledovane planerje in ustvarjalce poletov v vesoljstvo. Zanimanje astronavtov iz vseh krajev sveta je bilo zlasti koncentrirano na problem osvojitve meseca. Debate so bile dolge, iz vseh pa je bilo opaziti dirko med ZSSR in ZDA, kdo bo prvi prišel na cilj.
Ko se je končala neka taka seja, so časnikarji vprašali predstavnika neke majhne države, če se je kaj naučil.
— Kako ne? — Je le-ta odgovoril. — Do danes sem mislil, da ima Mesec dve strani, sedaj pa vem, da jih ima tri, namreč sprednjo, zadnjo in — politično!
SLIKE, KI SO IZGINILE
Potovanje generala de Gaullf-t po Afriki so vsi francoski časniki vsak dan spremljali z objavljanjem njegovih slik od prejšnjega dne, ki so jih po radiotelegrafski poti pošiljali v Pariz. Nekega dne pa je specialni aparat za odpošiljanje slik neznanokam izginil... Pariz ni mogel dobiti slike o generalovem obisku v Dakaru. Vsa poizvedovanja so bila zaman.
Sele pozneje so po slikah, ki so jih prinesli časniki drugih držav, odkrili, da so bile v Dakaru med govorom francoskega predsednika demonstracije ljudstva za neodvisnost...
ILEGALNA MUZIKA
List »Vječomaja Moskva« j® pred nedavnim zahteval energične korake proti črni borzi gramofonskih rock'n roli plošč. V članku trdijo, da obstaja cela vrsta tajnih tovarn, ki izdelajo do 60 plošč dnevno, njih cena pa je petkrat večja od oen »legalnih plošč«.
Če postaja celo muzika ilegalna — potem so to pravzaprav nizke cene.
11. DEL — STAMBEDA V BABJEM POTOKU Po povesti Jarka Londona Riše I. Spitaler
Ko je Dimač vstop?! v kočico na strmini za Daw-sonom, je zaslišal dobro znano dihanje.
»-Oh, spat se mi spravi,« je mrmral Čok. ko ga j® Dimač stresal za ramo. — »Saj nimam nočnega dela,* je godrnjal, a ko ga je Dimač močneje potresel, je za» rentačil: »Potoži svoje težave svoji stari materi!«
»Zbaši se v hlače!« je zaklical Dimač. »Nocoj posta* viva nekoliko mejnikov!«
Cok se je dvignil in hotel zarobantiti, toda Dimac mu je z roko zatisnil usta: »Pst!« ga je posvaril Dimač. »Velika najdba!«
Čoku so oči skupaj lezle, ker ga je spanec spet premagal. Začutil je, da leži brez odej.
»Če jih ti ne maraš, jih bom pa jaz vzel,« mu je pojasnil Dimač.
Cok je sledil odejam in se začel oblačiti. »Ali vzameva tudi pse?« je vprašal.
»Ne. Pot ob potoku še ni steptana in bi naju samo ovirali. Glej, da ne pozabiš vzeti s seboj sveče in nekaj brezovega lubja.«
Cok je odprl vrata, ko pa je začutil ostrino mraza, je brž odskočil nazaj, sr zavihal kučmo preko ušes ih nataknil rokavice. -Dimač, ta stvar se mi upira. Nesreče se bodo kakor iskre usipale na naju.«
Naprtila sta si vsak svoje'orodje, zaklenila vrata ih jo udarila po hribu navzdol. Čarobna luč severnega sija je bila, že ponehala in le zvezdni utrinki so švigali skozi mrzlo temo. Ob njih slabi luči ni bilo težko zag*^ žiti vstran. Cok se je skotalil s shojene steze v globoki sneg in začel kleti dan, mesec in leto.
»Molči vendar!« se je jezil Dimač. »Pusti pratiko pri miru! Ves Dawson se bo zbudil in bo takoj za nama.«
»Hm! Vidiš luč v tistile koč!7 Pa ono tam zgoraj-Pa škripanje vrat, slišiš? O, kakopak, Dawson spi! P® tistele svetilke? Gotovo imajo pogreb, kaj? Na sta®' pedo menda ne gredo.«
ftGATHA CHRISTIE
4(i
KRIMINALNI ROMAN
Ne bo ga našla ln vse bo izginilo v pozabo.«
»Torej res, gospodična?« Naj damo v pozabo?«
»Da, prosim. Ah, prosim, dragi mr. Poirot!«
Moj prijatelj je motril vse navzoče. »Kaj pravite vi k temu?«
»Jaz sem za to,« sem dejal, ker je Poirotov pogled počival ravno na meni.
»Jaz tudi,« Je rekel Lazarus.
»Najbolje, kar moremo storiti,« je rekel Challenger.
Pozabimo vse to, kar se je to noč dogodilo v tej sobi.« To je mislil tudi mr. Croft.
»Vam bi seveda to prijalo!« se Je vmešal inšpektor Japp.
»Preskušate svojo velikodušnost tudi na meni,« je ihtela tako imenovana mrs. Croftova, obrnjena k Nick, ki jo je porogljivo pogledala, ne da bi ji •Ogovorila.
»Ellen?«	v
»Jaz ln moj mož nimava kaj reči proti, sir.«
»In vi mr. Vyee?«
»Taka stvar ne sme v pozabo,« je dejal odvetnik. »Z dejstvi moramo na pristojnem mestu na dan.«
»Charlesi...« Je zavpila Nick.
»2al mi je, draga moja. Vso stvar gledam z zakonitega stališča.«
Poirot se je glasno zasmejal. Torej sedem glasov proti enemu, ker je dobri Sapp strogo nevtralen.«
»Da, jaz sem na dopustu!« je zagotavljal Japp s satanskim režanjem. »Jaz M ne štejem.«
»Sedem proti enemu. No, mr. Vyse stoji neizpodbitno na strani zakona In gada. Moje spoštovanje — vi ste mož s karakterjem!«
Odvetnik je skomignil z rameni. Stvar je jasna. Kako se more o tem še •■mišljati?«
»Da, monsieur. Poštenjak ste. Eh bien —tudi jaz se pridružujem manjšini, tkldl jaz glasujem za resnicoljubnost!«
4Cr. Poirot!« je zmedeno vzkliknila Nlok.
»Mademoiselle, sami ste me pritegnili v zadevo; na vašo željo sem se pričel pečati / njo. Sedaj mi ne morete zapovedati molčanje.« Grozeče je požugal s kazalcem. »Sedite vsi, prosim! Nato vam bom razkril resnico.«
Kot poslušni šolarji smo posedli in radovedni zrli vanj.
»Poslušajte! Tukaj imam spisek oseb, ki so kakorkoli v zvezi z umorom ter sem Jih označil s črkami od A do K. K sem postavil na mesto neke neznane osebe, ki je bila pritegnjena k umoru preko enega od ostalih. Do danes nisem vedel, kdo je ta K, čeprav sem, kar vgm lahko potrdi moj prijatelj Hastings, vedno računal z njim.
Vendar sem se včeraj prepriča), da sem napravil veliko napako, ko sem seznam zaključil s K. Tako sem mu dodal še en L.«
»Kako? Se ena nepoznana oseba?« je dejal mr. Vyse.
»Nisem dobro zadel. Medtem ko mi je K simbolično služil za nepoznano oeebo, je kril L osebo, ki je že od vsega začetka sodila na seznam, pa sem jo spregledal.«
Prijazno se je sklonil k bledi Fredericl. »Pomirite se, madame. Vaš mož ni imel opravka z umorom. Mademoiselle Maggie je ustrelila oseba L.«
»Toda, kdo je L?«
Poirot Je pomignil inšpektorju Jappu, ki je stopil naprej in pojasnil na način, ki ga pri njem poprej nisem bil vajen:
»Glede na prejeta navodila sem ostal neopažen ln, to se pravi, da me Je mr. Poirot tisti večer skrivno pripeljal ln me skril za zavese v sobi miss Buckleyeve. Ko so se pozneje vsi povabljeni zbrali v tej sobi, je stopila v spalnico neka mlada dama in prižgala luč. Nato je odšla h kaminu in odprla za steno skrito, nevidno nišo, ki se je verjetno odpirala s tajno vzmetjo. Iz skrivališča je vzela pištolo in zapustila prostor. Takoj sem stopil iz skrivališča, da ji sledim ter sem dalje opazoval »kozi vežo v vratih. Ob prihodu so gostje odložili svoje površnike v veži in mlada dama Je pištolo, potem ko jo je z robcem skrbno obrisala, porinila v žep sivega plašča, last mrs. Ricejeve.«
Jezni vzklik se j* Izvil iz Ntckinlh uri- »To Je zlagano — vsaka beseda!«
»Mej prijatelj Je a veto potoMft-a* ogoafteno.
»Voila!« je dejal. »Oseba L! To je bila mademoiselle Nick, ki Je ustrelil® svojo sestrično, Maggie Buckley.«	'
»Vi ste znoreli?« Je vpila Nick. »Zakaj bi naj ubila Maggie?«
»Zato, da bi podedovali denar, ki ga je Michael Seton zapustil svoji nevesti-Tudi vaša sestrična se imenuje Magdala Buckley in vaša sestrična je bil® zaročena z njim — ne vi!«
»Vd ... Vi...« Trepetaje je stala tam, nezmožna govoriti.
Poirot se je obrnil k inšpektorju Jappu. »Ste govorili telefonično * policijo?«
»Seveda. Z zapornim nalogom čaka v veži.«
»Vsi skupaj ste prismojeni!« je zantčljivo dejala Nick in odhitela k Frede' rlcl. »Freddie; daj mi tvojo zapestno uro za... spomin, daš?«	.,
Počasi je mrs. Rice snela zapestno uro z roke in jo Izročila svoj prijateljici.
»Hvala ti. Sedaj pa moramo tako smešno komedijo speljati do konca.«
»Da, komedijo, ki ste jo vi gospodična spletli v vaši hiši in prenesli dejanje. Da, vendar ste storili neumnost, ko ste zaupali glavno vlogo Herc«1 Poirotu. To je bila vaša napaka, mademoiselle — usodna napaka.«
22.
»Želite morda točno pojasnilo?« Z navidezno ponižnostjo, a z zadovoljni1*1 smehljajem je Poirot stavil to vprašanje.	,
Odšli smo v dnevno sobo— vendar nas je bil manjši krog kot p°Pre.J( Služinčad se je razumevajoč umaknila, a prijazno družino Croftovo J odpeljala policija. Tako smo ostali le Frederica, Lazarus, Challenger,
Ig J®7--	|	ni
»Eh bien — priznam, da Bern se dal vleči za no«. Kakor kakšen kalin se Sel na llmance mali Nick. Oh, kako prav ste imeli madame, ko ste rekli.
Je vaša prijateljica spretna lažnivka. Kako res!«	,
»Nick je vedno pripovedovala kakšne lažnivosti,« Je odgovorila Frederi Rice. »Zato tudi nisem verjela njenim čudovitim rešitvam iz smrtnih n varnosti.«
»In jaz, stari bedak, sem ji zaupal!«
»Ali niste nikoli podvomili o resnici?« sem ga vprašal še vedno neskonc presenečen.	se
»Stvari so bile tako spretno speljane, da Je moral človek dobiti vtis, d®
Je vse res tako zgodilo. Toda vso stvar vam bom raje razložil v celoti ln po podrobnostih.«
Tukaj vidimo takoj v začetku že Nick Buckley, mlado, lepo ln brez.ves svojeglavo ln fanatično zaljubljeno v svoj dom.«
(Daljo prihodnjih