Ste«. 74
Ishsja razen nade J In prašnikov v s n k - I s n pope!djn>
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št 6 L, Učiteljska tiskarni.,
%zxx>
Dopise frankirati in pod. pisati, sicer se jih ne pri« obči. Rokopise se ne vrača«
Inserati: Enostolpna potit* vrstica 30 vin., pogojen prostor 1 K; razglasi ia poslano vrstica po 60 vj; večkratno objave po do«' govoru primeren popust1
V Ljubljani, v torek 1. aprila 1919.
A.*1.
Glasilo lugoslov. socialno - demokratične stranke.
Lete ir
Pcsimeui« tttb*. ai*«• i-w SO vinarjev. «sa
Isuročnina: Po pošti ali e i ostavljanjem na dom za ta'o leto 60 K, za pol lete 80 K, ta četrt leta 15 K, ta mesec 5 K, ?.<t Nemčijo celo leto fiS K, z:i ost- ’ tujino ia Ameriko 72 K. — Reklamacije ra ti st ao poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.0/L, Učiteljska tiskarna.
Telefonska it. 312«
Belgrajsko pismo«
Belgrad, 28. marca 1919.
Kakor vara je že Dopisni urad poročal, vršila se je v našem parlamentu politična razprava ob priliki aurestie debate. Govorniki vseh meščanskih strank so govorili izključno na račun pariške konference ter o svoji udanosti napram dinastiji. V tei debati je edini napravil izjemo naš sodrug Kristan, ki se je v svojem temperamentnem govoru dotaknil naših zahtev, katere morajo čimprej dognati, ker naše delovno ljudstvo se ne more zadovoltiti samo s frazami.
Adresa je bila sprejeta z vsemi glasovi, izvzemši socialno - demokratičnih, zakaj socialni demokrati za adreso niso glasovali.
*
Po končani adresni debati se je vršila debata o zakonskem predlogu, s katerim finančni minister zahteva 130,000.000 dinarjev kredita za mesec april, in od teh gre okolo 50 milijonov dinarjev samo za vojaške potrebe. Kakor vam je že javljeno, sta pri tej debati za naš klub govorila sodruga Vasa Kneževič in Vilim Riikšeg. Njuni govori so zadeli v živo. Napram govoru sodruga Bukšega sta se morala zagovarjati kar dva ministra, in sicer: minister za notranje zadeve S. Pribičevič in ministrski predsednik Protič. Njiju zagovori so bili povsem klaverni in niso ovrgli niti trio trditev naših govornikov, temveč so le sofistično hodili okolo argumentov. Iz njih govorov se je spoznalo eno, to je, da jim je zelo žal, da je naša parlamentarna frakcija stopila v opozicijo, ker ni hotela še nadalje biti upreže-na v vladni voz, in da bi gospodje ministri s pomočjo naše stranke delali proti svobodi in proti delavskim interesom, kakor so to hoteli zadnje čase. Gospodom bi moralo biti pač jasno, da ne more naša stranka biti še nadalje v vladi, medtem, ko se na vsem teritoriju naše države, razun Slovenije, pleni časopise, da je grdo
—	se prepoveduje shode in zborovanja, se nreteoa vojske, se vrši naj-večja korupcija v prehrani, se noče izvršiti radikalne agrarne reforme itd.
Mi vemo, da vladnim gospodom to ni prav — ali mi jim ne moremo pomagati. Naši poslanci so v parlamentu zato, da zastopajo in branijo delavske interese, da branijo svobodo tiska, zborovanja in združevanja — ne zato, da bodo delali usluge vladi in meščanskim strankam. Mi ne odklanjamo sodelovanja v vladi, ako nam ta daje garancije, da moremo tam uveljaviti vsaj del našega programa — ta vlada nam pa teli garancij ni dala, zato smo morali izstopiti.
*
Glasovanie o enomesečnem kreditu se je vršilo v sredo po končani debati, ki je bila med govorom Pri-bičeviča zelo burna, ker so ga naši sodrugi Kristan, Petejan in drugi z medklici izborno ~'i'iiali.
Glasovanje se je vršilo po imenih. Proti kreditu .so glasovali vsi navzoči člani našega socialno-dcmo-kratičnega kluba. Nato se je seja zaključila, prihodnja seja se bo vršila v torek, dne 1. aprila, z dnevnim redom: Drugo čitanje in specialna debata o enomesečnem kreditu.
*
Minister Pribičevič, dlan In v o tila demokratskega kluba (v katerem sede tudi slovenski liberalci) prot!
stanovski organizacij! in štraikanju držav«’?! nastavliencev.
Poslanec sodrug Bukšeg je v svojem govoru omenil tudi, da je vlada v Zagrebu prepovedala shod d ." ivuih nastavljencev, na katerem so hoteli zavzeti stališče napram temu. da vlada noče ugoditi zahtevam Uradništva.
Minister Pribičevič je med odobravanjem vseh svojih tovarišev, med katerimi so vsi slovenski liberalci, izjavil, da ne bo nikdar dopustil, da bi se državno uradništvo In nastavljene! organizirali v strokov-
r-'-	ki	imato	za SVOli
sredstvo tudi štrajk. Državni na-stavljcnci so zapriseženi in kot taki mo, ujo izvrševati svojo dolžnost.
Ali ste slišali, slovenski državni nastavljenci, kako umeva vašo svobodo g. Pribičevič in ž njim slovenski liberalni poslanci. Vi se ne smete organizirati, da si izboljšate svoje razmere, vi morate mirno čakati vladne milosti in ob volitvah glasovati za njihove kandidate.
Kje je vaša svoboda zborovanja in združevanja, gospodje liberalci, ki ste se v zadnjem času toliko hlinili na vseh shodih? Eh, teorija in praksa sta dve različni točki, kaj!
*
jasna beseda! V proračunski debati je govoril tudi srbski politik poslanec Marinkovič in je v svojem govoru med drugim izjavil, da ne smemo računati, da se bo po sklenjenem miru zmanjšal trosek za militarizem. Ml si moramo z oboroženo silo zagotoviti mir.
Ministrski predsednik Protič je izjavil, ko je polemiziral s sodrugom Bukšegom, da dokler se veliki narodi ne razorožijo, morajo biti oboroženi tudi mali narodi.
Iz teh izjav je jasno, kaj mislijo naši vladni krogi pričeti po sklenjenem miru — oborožati se do grla in iskati vzroke za novo vojno.
Kaj poreče siromašno in do kosti izžeto ljudstvo?
Govor sodr. V. Bukšega v narodnem predstavništvu.
Proti kreditu. Demisiia socialnih demokratov.
Takoj v začetku svojega govora moram povdariti, da bom govoril proti, predloženemu kreditu. Povdariti hočem takoj, da so člani socialno demokratske stranke v centralni in v pokrajinskih vladah, podali svoje demisije, ker so mere že čezmerne kot na pr. cenzura, zabranitev shodov, s čimur odpadajo pravice poje-dinca, izražati svobodno svoje misli v Srbiji, Bosni, Vojvodinji in Hr-vatski.
Cenzura, batine in svoboda zborovanja.
Razumem, da oblasti podvza-mejo razne korake proti postopanju ovirati novi red stanja stvari, razumem tudi to, da se vsaki rod bori za svoj obstanek in svojo okrepitev, pa da se zato poslužuje raznih sredstev. Ali, gospodje, to postane neznosno, če preseža gotove meje in ovira izražanje političnega mišljenja, če cenzura onemogočuje stvarno, trezno in svobodno politiko. Sedanje razmere so take, da vlada gotovo ni tako zgrajena, da bi ostala brez pogreška v politiki. Naglašam, da se mora predvsem našo politiko korigirati v interesu naših domačih razmer. Nekaj dni sem se na Hrv.it-skem zahteva, da se koncepti predavanj in govorov daiejo v cenzuro. Obžalujem, da moram reči, da je cenzura pri nas neznosnejša kot ona pod avstrijskim režimom!
Mnogo so pisali časopisi o ume-Šavanju voinih oblasti v razmere v naših krajih. Nekateri komandanti izrabljajo svoja stališča in upotreb-Ijujejo batine za kaznovanje. To se je vršilo tudi po naših intervencijah pri centralni vladi. Zdi se mi, da je ta sistem prišel med vojaštvom že kar v navado, ker je vojaštvo že celih pet do sedem let pod orožjem in je izgubilo že pravilen kriterij o ljudskem mnenju in zakonskih odredbah. Naglašam, da se je tako zlo zopet ponovilo. Tako se je zgodilo 20. marca na posestvu grofa Draško-viča v Trakoščanu, da so hoteli ba-tinati; to se pa ni posrečilo, ker so se dotičniki rešili z begom. — Gospodje, dvoje je: Ali ministrstvo nima moči, ua vojaški oblasti raztolmači, da je podvržena civilni oblasti, ali pa obstoji neko kontrakariranje s strani vojnih oblasti napram civilnim in napram vladi. Vsekako smatram tako postopanje za zelo škodljivo v naših krajih, kjer vemo, da reakeionarci in kontrareakcionarci izkoriščajo ta tragičen položaj tam, kjer se zlorabijo srbski voiaki in
častniki za tako postopanje proti kmečkemu prebivalstvu, in ovirajo narodno ujedinjenje ter širijo nezaupanje, pa da morejo takozvani fran-kovci in Radičevi elementi s prstom kazati na tako postopanje in reči: tako se narodno ujedinjenje izvaja z batinami 1 (Odobravanje.) Rečem, gospodje, to je tragično in ne more v nobenem oziru dobro uplivati. To mora tem težje uplivati na nas, ki smo skozi celo dobo naše politične tradicije neprestano delovali za narodno ujedinjenje in se nismo nikdar strašili kakih žrtev, da pride do tega narodnega ujedinjenja. Stojimo na stališču, da naj se vojaška poveljstva brigajo za vojaške posle in se ne vmešavajo v posle civilnih oblasti. Za delo civilnih oblasti pa naj nosi polno odgovornost ministrstvo, ki dolguje o tem delu račun narodnemu predstavništvu.
Gospodje, naglašam še eno stvar. Priznavam, da mogoče ministrstvo ne nosi celo krivdo, ako se je dogodilo, da so se vojaška poveljstva na Hrvatskem in v Slavoniji postavila na stališče, da dovoljevanje ali prepoved javnih shodov spada pod njihovo oblast. Priznavam, da Se mogoče bila pomota v tem, ker so deli vojaških čet prejemali svoja navodila od poveljstva okupacijske oblasti na Ogrskem. Konštatiram pa, da Hrvatska in Slavonija niso nika-ko osvojeno in okupirano ozemlje, ampak ozemlje, ki se je samo s svojo svobodno voljo ujedinilo s Srbijo in ostalimi deli Jugoslavije. V kolikor mislim, da sem pravilno poučen, !e armadno poveljstvo dovolilo celo vrsto shodov; ko pa so prišli referenti, da ljudstvu raztolmačijo delo narodnega predstavništva ujedinje-ne Jugoslavije, in predvsem agrarno reformo, so bili ti shodi zabranjeni z depešo g. ministra za notranja dela, Pribičeviča. — Gospodje, to je metoda, ki jo mi na Hrvatskem na-zivatno metodo iz Khuenovega arzenala. Zelo sem se začudil, da se takih metod poslužuje g. minister Pribičevič, ki tudi lahko vso svojo politično zgodovino pokaže v celi vrsti neprestanih bojev proti bivšemu Khuenovemu režimu, kjer smo se četudi razdvojeni, skupno ogorčeno borili, dokler se ta režim ni zrušil. Mislim, da je g. minister Pribičevič na svoji lastni koži okušal, kal so take metode, da bo uvidel, da so take metode anahronistične posebno danes, ko je cel svet razdražen pnd vtiskom svetovnih dogodkov, ki se odigravajo pred našimi očmi in z ozirom na vse to, česar narod rri-čakuie od nove naše države. Vsled tega je treba, da se take metode ne uporabljajo.
Prometne razmere.
Če govorimo o naših gospodarskih in prometnih razmerah, moramo konštatirati, da niso prometne razmere pri nas nič boljše kot so bile pred prevratom.Opažamo,da se zdaj pritožujejo zavoljo nremoga.zdaj zopet zavoljo nezadostnega materijala. Kot rečeno, tožba je več, ali eno je, promet ne funkcijonira v tej meri, kot bi bilo treba. Omejiti se hočem na Hrvatsko in Slavonijo, na kraje in zemljo, ki jih poznam. Premoga je dosti na vseh postajah. In če se vozite od Zemuna do Zagreba, morete videti dovolj vagonov s premogom. To je ena stvar. Ti vagoni ostajajo na postajah in predno dospejo na svoj določeni kraj, so povečini oplenjeni, izpraznjeni. En konkreten slučaj! Pride sladkor iz Pelmonostera v Osjek. Mesto da gre dalje za apro-vizacijo prebivalstva v Baju, ostaja ta sladkor po 14 dni v Osijeku, dokler se popolnoma ne opleni in prebivalstvo v Baju ne dobi ničesar ali pa zelo malo od tega sladkorja. Slovenija nam je dajala dnevno —- to ie bilo dogovorjeno — po 90 vagonov premoga dnevno za lirvatsko in Slavonijo. Od tega dobivajo železnice 6 ali 9 vagonov, —- ne vem natančno — ostanek pa dobiva neki Oriinvvald. Nisem mogel dognati, kakšno in katero kompetenco da ima ta Griivvald, ki gotovo deluje kot privatna centrala za premog. In kako take privatne centrale funkcionirajo, to vemo iz izkušnje izza ča-
sa vojne. Namesto, da se napravi neki red v oskrbi za premog, mesto da se popravijo lokomotive in vozovi, ki rjavijo po postajah onkraj Donave in Save, je nastalo nekaj drugega. Nastopila le nezadovoljnost, ki se je pojavila med Železničarji vsled tega, ker se jim je odvzela draginjska doklada in Je poleg tega še nastopilo militariziranje železnic. Iz fizike vemo, da more vsak lonec vzdržati gotov pritisk pare; kadar pa je pritisk pare le prevelik in se ventil ne odpre, mora sigurno nastopiti eksplozija. — Drugi konkretni slučaj! Po zakonu o osigu-ranju delavca in nameščenca morajo železnice imeti svojo posebno pod-vzetniško blagajno. Ta podvzet-niška blagajna je imela svoje središče (centralo) v ministrstvu trgovine v Budimpešti. Ta blagajna pa še danes ne more iunkcijonirati, ker se gospod minister za promet ne more odločiti, da ji stavi potrebna sredstva na razpolago.
Pošta in telegrai.
Tu se je danes razpravljalo vprašanje o nefunkcijoniranju pošte in telegrafa. Gospod minister pošte je prišel z dokazi in Statističnimi podatki in hotel uveriti narodno predstavništvo, kako da je danes nemogoče, da se dovršeno vpostavi poštni promet v Srbiji. Ali, gospodje, mi na Hrvatskem in v Slavoniji, četudi imamo pošte in železnice, vendar ne funkcijonirajo kot treba, ker preteče 15 dni, predno pride pismo iz Zemuna do Zagreba. Vsled tega ni prav nič čudno, če od vseh strani prihajajo pritožbe glede takega neurejenega prometa. Pa tudi za zadovoljenje opravičenih zahtev poštarjev se še ni prav nič ukrenilo. Nasprotno, dobili so od ministra pošte tak lakonski odgovor, ki prav posebno vznemirja poštne nameščence. Prav povsod, v vseh raznih strokah, n.i javnih nameščencih vlada velika nezadovoljnost. Mislim, da je temu kriv nekaj tudi neredni promet in jaz, gospodje, si ne morem zamisliti obnove gospodarskega življenja, če se po raznih pokrajinah, katerim so vsaj deloma prizanesle najtežje vojne nadloge, ta promet ne uredi vsaj v toliko, kolikor je to bilo pred vojno.
Gibanje uradništva.
Takega slabega razpoloženja so vsi krogi javnih nameščencev na Hrvatskem in v Slavoniji, pa tudi drugod v Jugoslaviji, kar se manifestira na najrazličnejše načine. In res, gospodje, kadar človek premisli, da uradnik, kot na pr. vladni tajnik, ki bi moral biti v 7 činovnem razredu, dobiva plačo od nekih 700 K mesečno, pa mora vzdržavati sebi in svojo družino, je treba razumeti, da tak uradnik mora biti nerazpoložen. To nei azpoloženje mora država kalmirati na način, da se socialni položaj takega uradnika in nameščenca poboljša, in se napram niim vlada pokaže ustrežljiva, pa ne, da se mora vlada bati, da na kakem zboru uradnikov in nameščencev pride kaka iziava ali sklen. ki bi mogel biti v interesu skupnosti nepovoljen. — Mesto vsega tega je sledila zabranitev zbora javnih nameščencev v Zagrebu, kar gotovo tudi ni povoljno delovalo na pomir-jenje razumljivo razburjenih ljudi.
(Konec jutri.)
Predlog
nar. poslanca sodr. Aniona Kristana in tovarišev v zadavi prehrane.
Podpisani vlagajo sledeči predlo;.. :
Vlada se poživlja, da restrm: ra naredbo ministra prehrane in obnove zemlje z dne 7. marca 1919, br.
.268 ’ v zmishi rešenja ministrska :a saveta z dne 27. februarja 1919 proglašeno svobodno trgovino v toliko, da pasivne zemlje naše države v svojih vladah oziroma pod vladino ) irolo in avtoriteto stoječih organizacijah nabavijo oni kontingent življenjskih potrebščin, ki se zanje kot nujno potrebne ugotovi do prihodnje žetve. V deželah, kler so T ile
dosedaj aprovizacijske organizacije, naj le te ostanejo še v naprej v ve-* ljavi in naj bodo poverjene z izvrševanjem vseh onih poslov, ki so jih imele doslej. V deželah, kjer so 1 '!q dajatve življenskih potrebščin .aoi-Jonirane, naj iste postanejo prav tako racijonirane, kot so bile, le zvišajo naj se daiatve od 50 do 100 dosedanje količine.
Za nakup življenskih potrebščin za pasivne kraje naj se u^dele aktivni kraji v rajone, v kojih sme poedina pasivna dežela kupovati. Za nakup se določijo sporazumno s pristojnimi oblastmi maksimalne cene.
Moka oziroma žito, ki se nahaja sedaj v mlinih in pri komisijonarjih v aktivnih deželah in tudi drugod, v, kolikor ni ta last javnih aprovizacij, prav tako mast in slanina, ki se nahaja pri veletržcih, veleproducentih in komisijonarjih, naj se zapleni, pri pasivnih deželah in armadi ter se plača po cenah, ki Jih prizadete oblasti določijo.
Predlogu naj se prizna v zmislu § 101. nujnost.
Utemeljevanje; Vsled svobodne trgovine rastejo zadnje čase cene živil neverjetno brzo in visoko; podvojile oziroma potrojile so se že. Delavsko ljudstvo, stalni nameščenci in konzumenti sploh, so zelo ogorčeni nad nastalim položajem. Odpo-moč je nujna, zlasti za pasivne zemlje, inače more nastati položaj, ki bo nevaren redu in miru v državi.
Interpelacija
sodrugov Vaso Knezeviča, Josipa Peteiana in tovarišev v zadevi konfiskacije »Glasa Slobode« iz Sarajeva, na ministra za notranje zadeve.
V	Sarajevu izhaja »Glas Slobode«, organ socialno - demokratične stranke Bosne in Hercegovine. Sko-ro vsako številko tega lista pobeli cenzor — list izgleda v sedanjem! času svobodne Jugoslavije hujše kot v času brutalnega režima Avstro--Ogrske. N. pr. številka 61. z dne 15.: marca je na sedmero mestih konfi-scirana, in sicer okrog 70 vrst. Iz sestavkov so izvzeti posamezni stavki, tako, da je ves zmisel pokvarjen.
Vprašamo gospoda ministra notranjih zadev: a) Ali mu je znana ta: konfiskacijska praksa v Bosni oziroma v Sarajevu? b) Kaj misli ukre-niti. da se to prepreči ter začne poslovati svoboda tiska?
Ljubljanski in zaloški dogodek in raetlzavezniška komisija.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 30. marca iz uradnega vira: Medzavezniška komisija, ki je prišla v Ljubljano po nalogu vrhovnega vojnega sveta v Parizu, da preišče takozvane dogodke v Zalogu z dne 12. februarja in v Ljubljani z dne 20. februarja, je zaključila svojo preiskavo z naslednjim uspehom:	■
Zaloškega dogodka ni bilo. Iz. Ljubljane odstranjena laška komisija za kontrolo izvršitve premirja bo zameniia v medzavezniško komisijo, katere član je tudi srbski častnik, in ki ima nalogo skrbeti za repatriacijo, za izdajanje potnih listov, ter olajšanje železniškega prometa. Italijanske, francoske in angleške člane te komisije predstavijo^ dne 3^ aprila generali Se^re, Savy in Gor-don ljubljanskim oblastim, poveljnik dravske divizije kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani general Smiljanič pa imenuje našeg^ člana te komisije.
Po tolikih in tako dolgih prciska vali, po tolikem pisanju in kričanju po vseh predalih nacionalističnega časopisja in po vseh vogalih sovini stične Italije, potem, ko se je vzne mirilo celo Evropo in Ameriko h vsaj tri dele Afrike, Azije in Avstr a lije ter spravilo še bolj iz ravno tez ja celo pariški kongres s starim Lle n.enceaujem vred. 'mamo končuj pred seboj pravo sliko '"-»h strašni! dogodkov v obliki tcv.. "''tkeg* poročila, ki nam priča, ko ^ hil< na stvari resnično resničnega.
F
Zaloškega dogodka ni bilo... Naj samo omenimo, koliko se je o tem pisalo, o zbrani drhali, ki je baje napadla begunski vlak, pobila šipe, Ka oblatila, zažgala italijanske zastave itd.; celo italijanski parlament je imel s tem veliko opravka; vrstile so se interpelacije in vladni odgovor in žaganje. Nazadnje pa vidimo, da ni bilo na vsej stvari, kakor nam je bilo od vsega začetka predobro znano, nič, čisto ijič, da se je tu politična in žnrnalistična fantazija razpasla do neizmernosti tako, kakor še malokdaj.
Ljubljanski dogodek ni bil menda nič manj strašen. Izgnalo se je italijansko vojno komisijo, ki je imela baje namen skrbeti za repatriacijo beguncev in za prevoz živeža v sosedne države, in ki je opravičevala svoje bivanje s tem, da mora nadzorovati izvičltcv. določenih pogojev premirja. Kako se je skrbelo za repatriacijo beguncev, vemo vsi, ki smo imeli priliko videti ono žalostno procesijo beguncev, zbranih iz raznih krajev v Ljubljani in ki so zaman prosili za potna dovoljenja. Vemo predobro, da ni šlo tu za pomagati beguncem, vemo predobro, da so bili tu drugi momenti in drugi razlogi. Ne vemo, kako vlogo je igralo pri razpravah in preiskavah medzavezniške komisije vprašanje, čc je Jugoslavija priznana država, ali ne. Mislimo pa, da so morala v tem oziru vladati zelo pisana mnenja. Vemo, da je doslej Jugoslavijo priznalo nebroLvelikih in malih držav in da tvorimo Jugoslovani baš radi tega tudi v tem oziru posebno specialiteto. Ne razumemo vsekakor, kako naj bi premimi pogoji, sklenjeni z Avstrijo, veljali za nas, ki smo se od Avstrije ločili v vsakem oziru še veliko preje, preden je šla Avstrija rakom žvižgat.
S sklepom, da pride sem zopet medzavezniška komisija, katere član bo tudi srbski častnik, in katera bo imela one naloge, ki jih omenja uradno poročilo, se nočemo baviti. Poudarjati bi hoteli samo, da je menda skrajni čas, da se uredi ono nadvse posebno vprašanje Jugoslovanske države, da se prizna njeno samostojnost. Izražamo skromno mnenje, da ne bi bilo to samo v interesu Jugoslavije.
Pričakujemo nadalje, da se z za-ključitvijo tega spora v navedenem zrnislu otvori takoj demarkacijsko črto za osebni promet med okupiranim ozemljem in ostalimi državami. Z zatvoritvijo demarkacijske črte se je oškodovalo na tisoče in tisoče nedolžnih ljudi vseh narodnosti, jugoslovanske iti italijanske v prvi vrsti, ker se vsled tega ukrepa ne more nihče vrniti domov, ne v okupirano ozemlje, ne iz njega. In dodali bi še, da ne bi prav nič škodovalo, če bi se sedaj ono napeto razmerje, ki je nastalo med obema narodoma vsled teh izmišljenih dogodkov, zavzelo bolj človeške, rekli bi, bolj plemenite oblike. To priporočamo zlasti italijanskemu časopisju.
Neizbrisni vtisk vsega pa tiči za nas v tem, da se je zaradi dogodkov, Ki jih je porodila bujna fantazija interesiranih elementov in ki so se morali vsled tega s preiskavo na licu mesta enostavno razbliniti, razburilo polovico sveta, spravilo na noge cele komisije, motilo mirovni kongres, izgubivalo dragoceni čas, v dobi, ko celo človeštvo šteje vsako uro, ki bi ga moglo približati za-željenemu miru. Ali naj še kdo zaupa. da pride v takih razmerah in od takih ljudi skorajšen mir, pravičen mir? O bog, o svetniki!
Politične vesti.
Jugoslavija.
Kaj se dogaja na severu.
Ljubljana, 31. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 31. marca opoldne iz uradnega vira: Zadnje tri dni so Nemci po nekolikokrat obstreljevali naše postojanke pri Velikovcu, mesto Velikovec in most čez Dravo. Na večjem delu te fronte so se vršili manjši napadi pehote s streljanjem iz pušek in strojnic. — Po dospelih poročilih bi morali danes zjutraj Nemci napasti Sv. Nežo, Ob petih zjutraj pa so naše čete prehitele napad s protinapadom v smeri proti Dobravi in razpršile sovražnikove oddelke v številu 400 do 500 mož, ki so se pripravljali za napad. Ko so naši zasedli črto točko 550 — Dobrava, so zasedli Vovbre in se potem vrnili na svojo črto. V Dobravi smo zaplenili en top in dve strojnici ter zajeli dvanajst ujetnikov, v sVobrah pa dve strojnici in pet ujetnikov. Med ujetniki se nahajajo tudi Slovenci, ki so bili prisiljeni, da se bojujejo. Naše izgube znašajo dva težko in sedem lahko ranjenih.
Ostavke niinlštrov.
LDU. Beograd, 30. (JDU.) Včeraj je bil podpisan ukaz, s katerim se
sprejema ostavka ministra Miloje Jovanoviča, dr. Živka Petričiča, dr. Mehmeda Spaha in M. Rajčeviča.
Pokrajinski finančni zastopniki.
LDU. Beograd, 30. (JDU.) Na podlagi naredbe o imenovanju zastopništev finančnega ministrstva za posamezne pokrajine našega kraljestva so imenovani kot poverjeniki: Filip Perch v Zagrebu, dr. Karel Savnik v Ljubljani, dr. Dušan Sija v. Sarajevu in Ilija Bajič v Som-boru,	-	?.
Izrekanje obsodbe.
LDU. Beograd, 30. (JDU.) Na
predlog ministra za sodstvo Je bil oodpisan ukaz, da se mora izrekati sodba na vsem teritoriju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v imenu njegovega Veličanstva kralja.
V imenu soc.-deni. kluba
sta v debati o predloženem kreditu 130,000.000 dinarjev (okoli 325 milijonov kron) za mesec april razložila soc.-dem. stališče proti vladi sodrug Kneze vIč Vaso iz Novega Sada in sodrug Vilin« Bukšeg iz Zagreba. Sodrug Bukšeg je ob splošni pozornosti naznanil, da stopa soc.dem. klub v opozicijo in seve vsi njegovi zaupniki minister Korač, poverjeniki A. Kristan, Albin Prepeluh (Ljubljana), Vilim Bukšeg (Zagreb), Tušanovič (iz Novega Sada) in Markič (iz Sarajeva) izročajo svoje mandate vladi. V lepem govoru je nanizal dokaze nesposobnosti večine sedanje osrednjo vlade, ki onemogočajo socialnim demokratom glasovati za predloženi kredit, ker, glasovati zanj, bi pomenilo dati zaupanje oni vladi, ki ga ne zasluži. Govora sodr. Bukšega in Ktiezeviča prinesemo po stenografskih zapiskih'.
Narodni poslanec Vesenjak
(tako nam pišejo iz Belgrada) od »Slov, ljudske stranke«, je govoril svoj govor tako, da ga je b r a i, kar je vzbudilo pri srbskih radikalcih hudo kri in so v sredo, 20. marca v zrnislu § 55. poslovnika po svojem zastopniku g. nar. poslancu Mile-tič-u stavili javno vprašanje na predsednika. Predsednik je g. Vesenjaka zagovarjal, češ, da so »v nar. predstavništvu še novinci« itd.
—	Oglasil se je v debato čelo min. predsednik Protič. Gospod profesor Vesenjak ima tedaj to čast. da se je prvi pregrešil proti poslovniku. — Njegov govor se je kreta! o vseh vprašanjih. Najlepša stavka sta n. pr. »Kako si želi Slovenec v Belgrad, ki ga‘ pozna po imenu vsako naše dete iz narodne pesmi. Raje nego mohamedanci v Meko. bi šli številni naši ljudje pogledat svoj stolni Belgrad in tja na »Kosovo ravno«. — Drugače je bil govor dober, samo, ker je bil čitan, ga je malokdo razumel.
O prehrani.
V	seji od 26. marca je odgovarjal bivši minister prehrane J o v a-uovič na prigovore nar. posl. Petroviča glede pomanjkljivosti v prehrani Srbije, ki jih je le-ta izrekel v seji dne 25. marca. Gosp. Jovanovič je povedal, da zato ni mogel nič napraviti, ker ni dobil nobenega kredita od ministra financ, in »kad ne-maš para —• nije ishrane« . . . Parlament se je čudil i ministru financ i bivšemu ministru prehrane. Fakt je, da ni prehrana urejena še danes. Denarja je le za vojsko, za drugo ga ni in ni.
O	pošti In poštnih zvezah.
G. Edo Lukinič, minister za pošte se je v isti seji zagovarjal proti očitkom glede pošt in neurejenih poštnih zvez po Srbiji .. , Pripovedoval je, da je pač tako, ker ni ne konj in ne ljudi za pošto. Jugoslov. demokratski shod mu je ploskal, drugi pa so se čudili, ko vedo, da po Jugoslaviji bi se še 500 konj za srbsko pošto dobilo ,,, Ja, minister, pa tak .,«
Vstop narodnega kluba v kabinet.
LDU. Beograd, 30. (JDU.) »Epo-ha« javlja:	Zjutraj se je razširila
vest, da je narodni klub pritrdit vladi, da vstopi v kabinet. Medtem pa se Je ta vest takoj zanikala, ker je zahteval Narodni klub poverjenika notranjih del za Bosno in Hercegovino, kakor tudi za Hrvatsko in Slavonijo, kar je pa predsednik ministrskega sveta odklonil. Pogajanja stoje vsled tega na mrtvi točki.
Razveljavljenje pogodb za eksploatacijo gozdov In rudnikov.
LDU. Belgrad, 30. (JDU.) Ministrski podpredsednik dr. Korošec, ki je tudi zastopnik ministra za gozdarstvo in rudarstvo, je razveljavil odredbe prejšnjih okupacijskih oblasti v Bosni in Hercegovini o eksploataciji gozdov in rudnikov. Tozadevnih pogodb je nad 40, ki so vse sklenjene za veliko vrsto let in
pod najneugodnejšimi pogoji za državo. Mnoge so prinašale letno silne deficite bosanski vladi, a so se kljub temu izvrševale. Te pogodbe prenehajo s prvim Julijem 1.1. in se morejo do tedaj skleniti tudi nove s povolj-nimi pogoji. Breme, pod katerim je trpela Bosna, je odpravljeno ter je dežela sedaj ne samo politično, ampak tudi gospodarsko osvobojena. Njene prirodne sile, gozdovi in rudniki, so sedaj njena resnična last.
Po svetu.
Slike Iz boljševlške Ogrske.
LDU. Budimpešta, 30. (Brezžično.) iVlada svetov 'deluje prav smotreno. Pri centrali finančnih in-titutov so obratom odprli posebne tekoče račune, da se s tem omogoči delavcem mezdna plača. V ponde-Ijek so v bankah y navzočnosti štiričlanske komisije strankam odprli tudi safes depozite. Glavni zavod avstro-ogrske banke v Budimpešti, ki je sedaj pod vodstvom ljudskega komisarja, pripravlja že lastno bančno opremo. Pred dunajskim zavodom avstro-ogrske banke bo zastopal budimpeštanski zavod dunajski poslanik ogrske vlade svetov. Bankovcev imajo na Ogrskem več kot zadostno. Promet z odkazavanjem denarja je otvorjen na vsej črti, tako -da je zaiamčeno gladko poslovanje. Pokrajinski instituti se pritegnejo k obratu banke potom centrale denarnih zavodov. Na ta način se bo v najkrajšem času zmanjšal promet bankovcev na Ogrskem. V svrlio izdelovanja bakrenega in nikljevega denarja se hočejo poslužiti kovnice novcev v Korosbanvii. Ljudski komisar za poljedelstvo je prepovedal konjske dirke v vsej deželi in odredil, da se morajo vsa dirkališča preorati in v porabiti v poljedelske svrhe. Trgovine, ki so jih radi inventure zaprli, odprejo zopet dne 1. aprila. Vlada svetov je sklenila, da ustanovi v kratkem v svrho konsolidacije razmer ustanovno repre-zentacijo in razpiše sovjetske volitve. Vsled razhoda komunistične in socialno - demokratične stranke in ustroja enotne ogrske proletarne stranke je zajamčeno skupno postopanje socialne stranke. Meščanstvo se prilagoduje novi državni organizaciji. V vsem redu se vrši prostovoljna oddaja orožja. Nemški ljudski svet za Ogrsko je soglasno sklenil, da se na novo organizira nemška kulturna zveza za Ogrsko. Tudi gospodarsko življenje se vidno pri-kroja novemu sistemu. _ V vseh bu-dimpeštanskih denarnih zavodih pridno delujejo. Strankinim željam se zadošča v toliko, da dobi vsak viožilec izplačanih 100 kron, mesečno pa ne več kot 2000 kron. Opustili so vse titulature. Adresat dobi naslov:	Sodrug; pred podpisom
stoji: proletarski pozdrav. V teku včerajšnjega dne je bilo v bankah vloženega več kot za 1 milijon kron denarja. Vsa gledališča so bila včeraj dana ljudstvu na razpolago. Pri večernih predstavah so sedeli v ložah in v parketu možje, žene in otroci iz delavskih krogov, ki so se drugače morali, če so sploh posedali gledališča, zadovoljiti z najslabšimi prostori. V Narodni operi so peli vsak dan marseljezo. Bivša dvorna loža je bila zasedena od delavcev. Pisatelji in pesniki so imeli začetkom predstave predavanja o razmerju umetnosti proletarijatov. V soboto zvečer so priredili v vseh gledališčih, orfejih in kabaretih vojaške večere. Šolski ravnatelji so prostovoljno odstopili, ker so po novem redu vsi učitelji in profesorji enaki. V vseh šolah so ustavili poučevanje verouka ter nadomestili te ure s premotrivanjem novih razmer in s poučevanjem občnih ved.
V	Budimpešti so ustavili vse večje liste, tako »Budapesti Hirlap«, »Deli Hirlap« in druge, urednik »Pester Lloyda«, Veszi, je odstavljen, isto-tako glavni urednik »Az Esta«. Ljudski komisarijat za poljedeljstvo je dnevno mezdo, veljavno do konca maja, ugotovil kakor sledi: V Budimpešti in okolici za moške 30 kron, za ženske 25 kron. za dečke in deklice do 18. leta 15 kron in za otroke pod 15. leti 10 kron. V drugih okrajih znaša dnevna mezda za moške 25 kron, za ženske 20 kron, za fante in dekleta do 18 leta 12 kron in za otroke 8 kron.
Ogrska sovjetska republika za ljudsko Izobrazbo.
LDU. Budimpešta, 30. (DunKU.) Vladni svet je sklenil nastopno odredbo: Republika svetov smatra pouk kot naravno nalogo države in prevzame temu primerno vse nedržavne poučne in vzgojevalne zavode v upravo republike svetov. Vse realitete in nepremičnine teh zavodov so državna last. Republika svetov prevzame tudi učno osobje, ki se mora podvreči duhu in strem-lieniem renublike svetov«.
V' i -'<■ '	-■?
i	LDU. Budimpešta, 30. Ljudsko poverjeništvo za pouk je pričelo z velikopotezuo propagando potom ljudskega izobraževanja. Ustanovili bodo posebne šole, v katerih se bodo vzgajali komunistični agitatorji. Vsi vseučiliški slušatelji so dobili poziv, naj po svojih močeh podpirajo to propagando, ako se le morejo posvetiti temu delu z notranjim prepričanjem. .Vlada republike svetov je zasegla vse lokale klubov,
A Tuji podaniki m Ogrskem pod
varstvom.	-
LDU. Budimpešta, 30. (DunKU.) Odredba vladajočega revolucijon urnega sveta izjavlja, da se mora brezpogojno ozirati na pravice in koristi tujih podanikov. Glede varstva tujih zastopnikov, se je nastopno odredilo: Podaniki tujih držav, ki bivajo na ozemlju Ogrske republike svetov s privoljenjem ljudskega komisarja za zunanje stvari v uradni lastnosti, so pod posebnim varstvom vladajočega sveta. Njih osebnost je nedotakljiva.
Volilna pravica v ogrski sovjetski republiki.
LDU. Budimpešta, 30. (DunKU.) Kakor poroča »Vdros Ojsag«, smatra revolucionarni svet določitev provizorne ustave in volilne pravice za svojo najbolj nujno nalogo. Glede teh vprašanj bo sledil večinoma zanesljivemu ruskemu vzgledu. Aktivno in pasivno volilno pravico dobe vsi moški in ženske nad 18 let stari, ki opravljajo občekoristno ali duševno delo. Vsled nezmožnosti za delo se ne Izgubi volilna pravica. Vojaki rdeče garde dobe volilno pravico, ravno ta^o kakor inozemci, ki opravljajo občekoristno delo. Od državnih poslov je izključen oni, ki se ne strinja z novim družabnim redom ali ki je brez dela. Zaradi tega tudi nimajo volilne pravice oni, ki dajo delavcem delo, da bi s tem imeli dobiček. Brezposelni, ki dobivajo podporo brezposelnih, nimajo volilne pravice. Tudi trgovci, duhovniki, menihi, umobolni in osebe, ki so vsled sodnega izreka izgubile politične pravice, nimajo ne aktivne, ne pasivne volilne pravice.
Lenin In prevrat na Ogrskem.
»Riječ SHS« prinaša iz Budimpešte sledečo brzojavko:	Lenin je
poslal ljudskemu poverjeniku za zunanje posle Belu Kuni radiogram: Prosim, sporočite, kaka stvarna jamstva dajete za to, da je nova madžarska vlada zares komunistična in da ni samo socialistična, t. j. socialistično-izdajniška? Imajo li komunisti večino v vladi? S Čira so socialni demokrati priznali diktaturo proletarijata ? itd. — (Dvomimo, da bi Lenin poslal res kak tak radiogram Belu Kuni, kot ga je dobila »Riječ« od TK. Op. ured.)
Pravica samoodločbe za ogrski narod.
LDU. Berlin, 3i. (DunKU.) »Deu-sclie allgemeine Zeitiing« poroča iz Pariza, da je zahteval Bela Kun kot ljudski poverjenik za zunanje stvari Ogrske republike svetov, pravico samoodločbe za ogrski narod. Ker pa hoče ogrska vlada vseeno ostati v prijateljskih odnošajih z entent-nimi vladami, ne namerava pretirano siliti na to, da se temeljno vprašanje reši v njenem zmislu, kajti njen program, ki temelji na svetovni in-ternacijonali, ji nalaga v, tem oziru največjo obzirnost.
Pogajanja med Poljaki in Ukrajinci.
LDU. Bern, 30. (DunKU.) « (Brezžično.) UTU objavlja nastopno dne 27. t. m. iz Stanislavova dospelo brzojavko o nadaljevanju pogajanj za premirje med Poljaki in vzhodnogališkims Ukrajinci: Vsled ponudbe najvišjega sveta, da bi posloval kot posredovatelj in prevzel zahteve obeh strank v Parizu, je ukrajinski vojaški poveljnik brezžično odgovoril, da je odredil ob-ustavitev sovražnosti in da je pri-prayljen, nadaljevati pogajanja s Poljaki s pogojem, da komisija aliiran-cev sprejme demarkacijsko črto, primerno sedanji bojni fronti, tako, da ostane vzhodno od Sana razprostirajoči se del vzhodne Galicije, iz-vzemši mesto Lvov in železnica Pr-zcmysl-Lvov, v posesti Ukrajincev.
Socialistično gibanje v Italiji.
LDU. Milan, 31. (ČTU.) »Avanti« poživlja vse socialiste velepokrajine milanske k impozantni demonstraciji v prid izpolnitve socialističnih zahtev. Za vso Italijo se napoveduje splošna stavka delavcev plinarn in arsenikov italijanskih bank.
Plača predsednika nemške republike.
LDU. Nauen, 30. (Brezžično.) Nemška narodna skupščina je sprejela dodatek k proračunu proti glasovom neodvisnih socialnih demo-
kratov. V tein dodatku je določena državnemu predsedniku osebna plača 100.000 mark in mu je dovoljenih'
500.000	mark potrebščine. Ob tem se je naglašalo, da se pričakuje, da se delovanje državnega predsednika ne bo izčrpalo v slavnostih.
Z mirovne konference.
LDU. Pariz, 30. (Brezžično.) O delovanju mirovne konference se poioča: Komisija za mednarodno upravo pristanišč, železnic in vodnih' cest je razpravljala v drugem branju
o	splošnih določbah mirovne pogodb be, v kolikor tičejo pristanišč, železnic ra vodnih cest. Komisija, kater« naloga Je proučiti način, kako bi saj razveljavila algeciraški dogovor, se; bo sestala v pondeljek; ravnotakO! tudi komisija za poljske zadeve. Zaslišala bo dva delegata mednarodna komisije, ki je bila poslana v Tečin, da določi začasno mejo med Ceho-slovasko m Poljsko.
Iz francoske poslanske zbornice.
LDU. Pariz, 31. (Brezžično.) V! seji poslanske zbornice, ki se je vršila v soboto in trajala pozno v noč, je bila končana razprava o provizo-Hjji za mesec april, maj in junij, Zbornica je sprejela vojne kredite, katerih vsota znaša 6 in pol milijard frankov. Poslanec Renaudel je stavif predlog, v zmislu. katerega bi se znižal ta kredit za 10 milijonov; nato jet vlada zahtevala zaupnico. Predlog Renaudela je bil odklonjen z 362 proti 131 glasovi. V razpravo je posege! v imenu vlade drž. podtajnik voj-1 nega ministrstva Abrami. Izjavil je,' da nima francoska vlada nlkakega namena porabiti francoske čete za kakršnoslbodi ekspedicijo na Rusko in je nadaljeval: »Kar se tiče naših' odnošajev do malih držav, ki so nant tekom vojne znatno pomagale, je minister za zunanje stvari popolnoma razjasnil zunanjo politiko Francije. Naša naloga je, braniti te države pred boljševizmom. Francoska vlada jih bo podpirala z denarjem, z orožjem, oblačili, živili, skratka z vsem potrebnim. V izvrševanju te naloge, sodeluje francoska vlada v polnem sporazumu z vodilnimi državniki zavezniških držav. Ne more biti niti govora o tem, da bi se ločila politika Francije od politike njenili zaveznikov in da bi hodila svoja pota, naA sprotno, Francija bo v vsakem oziru ostala v sporazumu s celokupno antanto.« Nato je govoril na kratko, minister za zunanje stvari Pichon, ki je izjavil, da mora francoska vlada z ozirom na to, da pogajanja še trajajo, postopati oprezno in je pristavil, da se bo položaj v kratkem razjasnil, kajti preliminarni mir bo podpisan v par dneh.
Luksemburška zbornica.
LDU. Lyon, 31. (Brezžično.) Iz Luksemburga poročajo: Poslanska zbornica je razpravljala o interpelaciji poslanca Prama, v kateri poziva interpelant vlado, da prevzame, v državno upravo vse nemške tovarne, ki se nahajajo na ozemlju države, ter ustvari na ta način garancije za ves dolg, kolikor ga ima Nemčija napram Luksemburgu. Zastopnik vlade je objavil pismo ravnatelja; združenih tovarn za jeklo, ki pravi* da namerava mogočna skupina kapitalistov nakupiti vso lastnino nemške družbe v Gelsenkirchenu. V tej skupini je zastopan francoski kapital s 50 %, belgijski z 20 %, a ostanek tvori luksemburški kapital. Ravnatelj prosi vlado, da bi dovolila to transakcijo, o čemer bo odločevala zbornica.	. .
Iz časopisja.
»Socialista«. Pod tem naslovom je začel izhajati v Osjeku socialno-demokratični list z dnem 23. marca
1.1.	Pravi, da bo zastopal v politiki zmerno strujo, t. j. »borbo razloga, dejstev in razuma«. Obračal se bo pi. J vsem proti brezplodnemu preseganju radikalizma. Preteklost je treba ločiti od sedanjosti, sedanjost pa tudi od prihodujosti. Odobrava zato politiko desničarjev. Jugoslovani smo narod najprimitivnejše kulture, ki imamo okoli 70% do 80% analfabetov. Tudi v gospodarskem oziru nismo na boljšem. Politično še sploh živeli nismo. S tem se zdaj bavi predvsem naša buržoazija. Do-zdaj smo bili kolonija zapadnega kapitalizma, konzumenti njegove r.aj-slabše robe in delavci njegovih naj-grših poslov. V tem štadiju nas je zatekel obči razpad. Naša država se mora sestaviti iz elementov, ki so stoletja živeli pod raznim gospod-stvom, iz ljudi, ki so deloma idealisti, deloma špekulanti in vse drugo, samo ne organizatorji, praktičen element. Kot nimamo še uprav izrazite buržoazije, tako tudi sami nismo še tako daleč, da bi mogli vzeti krmilo in organizirati se. Zato je naša dolžnost, da s sodelovanjem pomagamo pri tem organiziranju in pri tem no možnosti kar naiveč izbiiemo v ko-
rist delavskega razreda. Ne varaj-tno se! Naša buržoazija bi niti ne izvedla agrarne reforme, niti delavskega zaščitnega zakonodajstva, niti politične ravnopravnosti, ako bi jo v to ne prisilila revolucija. Nasa dolžnost je kot organizirane stranke, da tu »po sili vlado« priganjamo na delo, da pri delu sodelujemo in s tem pospešimo vsaj one reforme y prvi vrsti, ki so v prid delavstvu. Našemu ljudstvu znanja, kruha in svobode! Stavke se vrše z vseh strani za povišanje plač; ali efekti so ničla, ker predno pride uspeh stavke, ga je rast draginje zopet prehitela, in tako ostane mizerija še v nadalje. Pr! tej valutni anarhiji je mogoča pomoč le socializacija vseh produktivnih sredstev, odstranitev kapitalističnega reda, vpostava socialističnega društva, kolektivizma. Do tega vsega moremo priti najboljše potom stvarnega, praktičnega dela.
»SIoyenec« zahteva deželni zbor. jPravi, da so deželne vlade navezane zgolj na centralno vlado, v ljudstvu samem pa nima ne ta ne oni podlage. Podlago v ljudstvu samem bi dobila vlada z ljudsko zbornico. Če bi se delo pokrajinskih vlad vršilo pred očmi zastopnikov ljudstva, bi našlo med njim priznanje in umevanje in si ^ ohranilo avktoriteto. Slednjič vprašuje »Slovenec«: »Ali res ne poznate dejanskega razpoloženja v mestih in po deželi? Če ne preveva naših državnikov čut odgovornosti in če niso prepričani o svoji dolžnosti, dati ijudstvu račun
o	svojem delu, naj bi jim pomagal vsaj goli oportunizem preko težav začasne ideologije. Sedanje brezpravnosti, škodljivosti in nevarnosti mora biti konec!«
, »Dolenjske Novice« pristavljajo k' družinski žaloieri Fr. Radoščeka in njegove žene sledeče: »Bilo Je .vere premalo, spoštovanja do cerkve pa nič«. Mi želimo edino to, da bi ja kmalu slepi spregledali, gluhi slišali in bebci prišli v varna zavetja.
, »Straža« pravi v članku »Še enkrat: Maribor in Ljubljana«, da deželna vlada skrbi skoraj izključno za Ljubljano, a pozablja na obmejne kraje, zlasti tudi na štajerski del Slovenije. Zahteva, da se preosnuje begunsko taborišče v blaznico, ker ona v Studencu pri Ljubljani še za bivšo Kranjsko ne zadostuje. Do-zdaj so bili Štajerci navezani na blaznico v Feldhofu. Potreba je tudi, ustanoviti v Mariboru porodnišnico v zvezi s šolo za babice, ker zdravniške moči so itak na razpolago. To so nujne stvari in vlada mora to na vsak način vpoštevati. — Glede slovenskih ljudskih šol piše »Straža«: Oj, ta ljuba počasnost »bele« Ljubljane! S kakšnim veseljem je staro i jnlado pričakovalo prve slovenske ljudske šole v Mariboru! Navdušenje med otroci, še večje navdušenje in veselje med slovenskimi starši! Pretekla je dolga doba 5 mesecev, odkar je Jugoslavija gospodarica v naših krajih, a najpotrebnejšega še Maribor do danes ni dobil. Z vsem drugim Je osrečen: Ima že svežega šol. nadzornika, ima novega ravnatelja pogrebnega zavoda, ima nove uradnike, boljše policijske stražnike, bolj stroge jetnišničarje, ima mestno tržnico, ima malo slovensko trobojnico na mestnem stolpiču, zeleni mlaj na Novem Glavnem trgu, ima slovenske napise na mestnem pogrebnem zavodu in mestni klavnici itd., itd., Itd. Vse ima, prav vse, a tega, kar je za bodočnost slovenskega Maribora najbolj krvavo potrebno: slovenskih ljudskih šol pa še do danes nima. — Višji šolski svet v Ljubljani je menda mnenja, da je itak dovolj storjeno. Če se izbere razne ravnatelje in ravnateljice. Vidi se, da visoki gospodje v Ljubljani niti pojma nimajo o najbolj krvavih potrebah na naši severni meji. Ti. gg. sicer v'dolgotrajnih sejah kujejo naredbe, odredbe in odloke in skušajo na ta način rešiti naše pereče šolske zadeve, a slovenskih
i?a{? d° danes niso dali.
Je Klede mesta, tako je
Ihna tl nisi v \Ce‘ Da’ *bela<2 Uub-Ijana, ti nisi vajena narodnih bojev,
zato si tako počasna, tako popustljiva in mlačna ...	p
»Glas Slobode« pige v članku
Cenzuriranje našega lista! Sarajevski cenzor ima ali naročeno s strani vlade ali pa je gospod cenzor našemu listu velik sovražnik. Pleni nam članke, ki jih ponatiskujemo iz zagrebških in belgrajskih listov kjer pristavljamo povsod poročilo,da vidi
cenzor, od kje je ponatisnjeno. V včerajšnji številki, t. j. od 26. marca, nam je zaplenil cenzor oglas ogrske soj-etskevlade, katerega so prinesli vsi hrvaški, srbski in slovenski listi, uctiočno protestiramo proti postopanju preventivne cenzure, ki je na-
posebno nroti našemu listu in vprašamo, kdo Je pri temu kriv*
PosTov SEJ ^nisterenoUtrarnhh poslov Pribičevič. ali poverjenik za
pravosodje Dimovič. — Pristavljamo, da je postopanje ccnzure v Bosni in Srbiji tako neznosno, da je potreba očistiti cel Avgijev hlev in poučiti vse, od notranjega ministra do zadnjega policista, da je njihov demokratizem plesniv in trliel.
Socialna politika.
Socializacija bank in nodietii na Ogrskem. Vse banke in industrialna
podjetja so postavljena pod vojaško nadzorstvo. Osnovali so uradniške svete, ki bodo vodili posle v bankah. Liudski poverjeniki za socialno no-iitiko, finance in trgovino so dobili nalog, da izdelajo zakonsko osnovo
■’e socializacije zgradb, bank in industrialnih podjetij. Vsa gledališča, kinematografi in kabareti so postali državna last.
Dopisi.
Škofja Loka. Slabo se nam delavcem godi tukaj, ker nas loške vojne pijavke na vse načine izkoriščajo. Cel teden delamo za malo hrane in tistih par grošev, ki jih nam dajo kot nekako miloščino. Seveda trospodom se s tem množi bogastvo. Tako je na primer z znanim Rihardom Thalerjem. O11 je ves svoj »po-fel« prodal za drag denar; seveda zato, ker je krščansko misleči mož. Tako si je nabral bogastva, da že ne ve kam ž njim. Krščanski mož si zna pomagati in se »zašancati« proti novi valuti z. nakupom treh hiš. Njegovim najemnikom se mora zavidati sreča, ker jim je najemnino še enkrat tako povišal kot pred vojno. Seveda so to sami reveži. Dopovejte temu krščanskemu možu, kaj je usmiljenje in da je vnebovpiioče dreti ljudi brez noža!
Radovljica. Ljudje, ki so med vojno napolnili svoje žepe brez truda s tisočaki, se vedno pritožujejo, da imajo samo škodo in izgubo. Pravijo tudi, da so vse govorice o vojnih dobičkarjih pravljice in izmišljotine gotovih ničvrednih ljudi, ki s svojim rovarjenjem samo škodujejo narodu. Da uvidi cenjeni bralec, v koliko so te trditve resnične, priobčujemo danes tnal račun iz tukajšnjega življenja. Neki mesar iz Radovljice je kupil v Lescah kravo, 365 kg žive teže, po 5 K 40 vin. 1 kg. Plačal je tcrej 1971 K za kravo. Ako odštejemo približno eno tretjino teže, t. j. 125 kg, dobimo 240 kg mesa. Prodajal je meso po 16 K. Dobil je torej zanj 3840 K. Za delo in prodajo, za kar ne smemo več računati kot tri dni, mu je ostalo 1869 K. Vzemimo, da zakolje vsak teden samo eno tako kravo in drugega nič ne dela, ima koncem leta, ki šteje 52 tednov, 97.188 K nagrade za svoj trud in pri tem vsak teden štiri dni lahko počiva. Ako dalje pomislimo, da vsi ta-kozvani »stebri« današnjega kapitalističnega. družabnega reda ravno-tako delujejo s 100% čistega dobička in da pridejo v poštev veliko večje vsote, bomo morali letni čisti prebitek pri takih magnatih desetkratno povečati. O tako visokih številkah pa nočemo več pisati, temveč prepuščamo, da o njih sanjajo oni veliki dobrotni’-! »nezrelega« ljudstva, katere socialisti tako krivično »obrekujejo« kot vojne dobičkarje.
Jesenice. Ker se J2Z vedno repenči nad Splošno železničarsko organizacijo in gotovim ljudem ni po volji, da naša armada dan za dnem raste, nam podtika razne stvari, da bi tem lažje še kakšnega kalina vlo-vila. Primorani smo povedati, da preje pred svojim pragom pometejo. Usta so jim polna sladkih in zla-
1	j ?*?’ Y srcu Pa nosijo gada, ki gleda, kje in. kdaj bi pičil delavca-trpina. Le očitajte nam našo mednarodnost! Mi se je veselimo, vi pa se je bojite, ker imate slabo vest in veste da, kadar bo proletarijat mednarodno organiziran, vam bomo usta zamašili! Ne bodete več delavstva sleparili v prid kapitalizma, ki sme mednarodno odirati in slepariti! Delavca bi radi vi omamili! Žal vam ie, da je sedaj že večina železničar-stva na pravi poti. Moramo vam povedati, da nas je že 80% pri Splošni železničarski organizaciji, In kar jih še ni, bodo gotovo prišli v naše vrste, ker uvidevajo, da jih samo pitate z neslanimi besedami. Ne hodite fJ™1? "I35*0111 na slavi na solnce,
v Jl Ti:e.z® tolik°. da se vam že v senci taja! Gospodje, nikar se ne
jezite, če ima naša stranka toliko ugleda, da je pripoznana kot zastopnica železničarskega delavstva.Uvi-deti morate to iz gornjih odstotkov, kje da Je večina, in kje so tisti ljudje, ki so prišli do pravega spoznanja. To pa tudi vi dobro veste, da, ako psu na rep stopimo, cvili, kakor cvilite tudi vi! Pobrigajte se za vaše člane, da Jim boste dali pravih in poštenih naukov, ne pa, da se naši sodrugi, ki so ravno takq Jugoslovani, kot
vaši tovariši, preganjajo pa denun-cirajo, naj se odstavijo od službe, kakor se je to zgodilo pri podružnici v Bohinjski Beli, kjer je vaš pristaš preganjal sodruga Homarja in še enega druzega. Vaš tovariš se Je celo izrazil, da, ako ne bo sodrug Hor-nar odstavljen iz službe, da ga ustreli! Imate tudi take reveže, ki oblju-bujejo našim sodrugom službo, samo če se vpišejo k Zvezi! Ali žal, da bo marsikateri tovariš sam hud na Zvezo, ker se tiste obljube ne bodo nikoli izpolnile, kar so gospodje obljubili! Imate tudi take ljudi, ki so naskrivaj živež spravljali v vlake ter odpošiljali proti Sv. Luciji za razne gospode in sleparili tudi g. načelnika. Toraj bodite pametni! Ne jgrajte se z ognjem, ker se lahko opečete! Naše sodruge pustite v miru, potem vas bomo pustili tudi mi! Rdečega viharja ne boste zaustavili!
Zidan most. 10. marca Je bila de-putacija južnih železničarjev pri obratnem nadzorstvu in prosila za olajšave v aprovizaciji kakor tudi za znižanje cen. Doseglo se je znižanje cen.»Zvezarji« so pa takoj telegra-firali po progi, da so oni to dosegli.
—	Če je to pošteno, dvomimo!
Sevnica ob Savi. NSZ je imela že nešteto shodov, vsak pa je že sla-beje obiskani Njihova zveza s kapitalistično stranko je očividna, kajti shodi obeh strank se menjajo in prirejajo na željo enih in istih ljudi. 30. marca so bili Zvezarji že silno nervozni. Pridušali so se, da niso fra-karji, še manj pa politikarji. Fant iz Ljubljane je trdil, da so se vršili pri nas svetovni dogodki, in da bodo preobrazili celo Evropo, najprej pa pokopali sodruga Kocmurja. Drugi govornik se je hvalil, da ima za pri-iatelja nekega barona. Za nekim tr-žanom, ki je šel po cesti mimo iiiše, kjer je bilo zborovanje, je eden teh fantov kričal nerazumljive besede skozi okno. Pomilujemo jih Ie, da se ti-le gospodiči, kakor so zatrjevali, vozijo iz Ljubljane brezplačno, seveda mi ne vemo, če jim morda to drugi plačajo. Ali hvaležnosti ne žanjejo! — Torej bolje, da doma ostanejo?
Št. IIJ pri Mislinji. Škandal vseh škandalov se godi pri nas v Mislinji, kjer ima južno-štajerska lesna industrija v najemu večje žage in pri katerih je zaposlenih okoli 200 delavcev. Lastnik je znani milijonar Per-ger. In čujte, ti delaVci-sužnji imajo dnevne plače od 4 do 6 K. Skoro bi človek ne verjel, da je to sploh mogoče, ali vendar je to gola resnica. In ko so ti sužnji prosili po svojih zaupnikih za izboljšanje plače, jih je Perger nahrulil, čes, ako vam ne ugaja, lahko greste s trebuhom za kruhom, jaz pa vas lahko nadomestim s tujimi delavci. Dobro! Mi to danes le napišemo, da javnost izve, kako potrpežljivo smo mi vse to do danes prenašali in da obenem opozorimo našo lesno industrijo, da kri ni voda, in da je naša potrpežljivost prekoračila svoje meje. Zaupniki delavstva odklanjamo vsako odgovornost za posledice, ki so neizogibne. Tožariti se in po 100.000 kron stroškov plačevati, to vi umejete, ali delavcu dati to, kar mu gre, tega ne! Kaj takega je pri vas zločin! Ali pomislite, da bo tudi vaša setev enkrat dozorela in to prav kmalu!... Obenem opozarjamo nekatere tukajšnje uradnike Nemce, da opustijo svojo surovo obnašanje in izzivanje napram delavcu Slovencu! Ako bo pa šlo tako naprej, smo primorani vzeti žičnato metlo in pometati ž njo tako dolgo, da očistimo iz naše Mislinje zadnje nasilje. In vi šentiljski župnik, ki toliko govorite raz prižnice čez mislinjske »stenice«, ali ne bi kdaj katere zinili tudi čez mislinjske »ščurke«, ker ste že tako vsestransko pravičen! Gotovo pa vr.m kaj tacega niti na misel ne pride, kaj šele zameriti se bogatinu. To ne srre. si mislite.
Dnevne vesti.
— Podaljšanje policijske ure v Lfubliani. S 1. aprilom 1.1. se podaljša policijska ura za kavarne do 11. ure zvečer s pridržkom, da se po 9. uri zvečer ne sme točiti nobenih alkoholnih pijač. Za gostilne ostanejo dosedanji predpisi v veljavi.
— Učinkujoče sredstvo proti boljševizmu. Iz strahu pred boljševizmom se je sklenilo na merodajnih mestih sledeče: Prepoved stika s sovražnimi državami! K temu spada zlasti uvoz časopisov, knjig, soli, sladkorja in drugih izdelkov. Uvedba potnih listov itd. Na drugi strani se dovoljuje prosta trgovina z živili. Zvišanje cen pri moki od 2 na 8 K in še več, pri mesu od 8 na 25 K itd. Pa naj še kdo poreče, da pri nas svoboda ni lepa!
— Tržni nadzornik Ribnikar. »Naprej« je priobčil notico, v kateri se trdi, da si je g. Ribnikar pridobil v času vojne lepo imetje, tako da se govori. Kupil da ie Romovo hišo y
Ljubljani in pa eno palačo v Zagrebu. Kakor smo se informirali, so ie govorice neresnične in se je z objavo delalo g. Ribnikarju krivico.
— Jugoslovanska časnikarska organizacija. V nedeljo se je ustanovilo v Ljubljani »Društvo slovenskih časnikarjev«. Na ustanovnem obč. zboru je bil izvoljen sledeči prvi odbor: Rasto Pustoslemšek, predsednik; Viktor Cenčič, podpredsednik; Josip Dolanc, tajnik; Andrej Munih, blagajnik; Rudolf Golouh, odbornik; Franc Pirc in Božidar Vodeb, namestnika; nadzorstvo: Robert Pohar, Iv. Debevec; razsodništvo: Fr. Kremžar, M. Vodeb, Fran Podržaj.
— Člani deželnega zdravstvenega sveta. Na predlog deželne vlade za Slovenijo je imenoval minister za narodno zdravstvo dr. Krulj do nadaljnje ministrske odredbe začasno za redne člane deželnega zdravstvenega sveta dr. Frana Jankoviča, primarija dr. Ivana Jenka, prosek-torja dr. Ivana Plečnika, primarija dr. Ivana Robido in mestnega fizika dr. Otmarja Krajca.
— Brezplačna zdravniška ordinacija za ubožne se vrši od 1. aprila
1.1.	dalje kakor pred vojno zopet samo na rešilni postaji v »Mestnem domu« vsak delavnik ob 10. uri dopoldne. Izkazati se je treba z ubož-nim listom mestnega magistrata.
— Izpred ljubljanske porote. Dvakrat zavratni umor. Jera Kern je imela v Gorenjah posestvo, na katerem je gospodarila po smrti sina Franca, s svojimi hčerami Katarino, Heleno in Ivano. Lani v juniju pa je kar nanagloma zbolela in četrt ure nato, ko je z notarjem napravila oporoko, umrla. Heleno je postavila za dedinjo.dočim sta drugi sestri dobili po 5000 K. Katra je bila nejevoljna, da ni dobila grunta, zato je prišlo med sestrami do nasprotstva. Avgusta lani je tudi Lenka zbolela pod istimi simptomi in ni več vstala. Dr. Globočniku, ki je Lenko zdravil, se je zdel slučaj sumljiv in ko so raztelesili trupli že pokopane Lenke in pozneje še Jere Kern, so izvedenci dognali, da se nahaja v mrtvecih toliko mišnice (arzenika), da bi moral vsak odrasli človek umreti na zastrupljen ju. Po izpovedi sosedov so živeli Kernovi popolnoma zase in bili silno lakomni. Katarina in Ivana sta bili vedno nasprotnici Lenke, za katero se je potegovala mati. Po materini smrti se ie Katra vedno prepirala zaradi posestva, češ, da mora biti njeno. Katarina baje tudi ni žalovala po smrti matere in skušala z vso vnemo zagreniti Lenki veselje do domačije. Po pričah je bilo dognano, da so pri Kernovih vedno imeli mišnico, katero so tudi našli na podstrešju pod zibelko v obliki kamenja, ki je bilo iste tvarine kot strup, s katerim sta bili zastrupljeni Jera in Lenka. Obdolženka Katarina Kern je tajila, da bi ona zastrupila mater in sestro. Porotnikom je bilo stavljenih dvoje vprašanj: o zavratnem umoru matere Jere Kern in o zavratnem umoru sestre Lenke Kern. Izrek porotnikov se je glasil na obe vprašanji, ne. Na podlagi tega je sodišče oprostilo Katarino Kern obtožbe zavratnega umora in je bila takoj izpuščena iz preiskovalnega zapora.
— Aprovizaciji južne železnice. Pri aprovizaciji južne žcleznice se še vedno dogajajo stvari, ki morajo človeka užaliti in razjeziti. Pred kratkim so delavci nosili moko in Je eden prosil za malo kruha, da je lačen, pa mu niso dali ničesar. Ko so pa zadnjič pripeljali kruh iz pekarije, se je konjem zdajalo cel hleb kruha, ki ga je prinesel sam apravitel) aprovizacije g. nadrevident Zupan. Vprašamo, od kdaj da imajo konji krušne karte. — R. P.
— »Splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev« vabi na ustanovni občni zbor, ki se vrši dne 3. t. m. ob 2. uri popoldne v »Mestnem domu«, tudi služabnike, to je aktivne, ker bo to društvo zanje posebno važno in koristno z ozirom na pri-hodnjost. — Pripravljalni odbor.
— Vodstvo stvarne demobilizacije razglaša, da bodo od 1. aprila naprej sprejemni dnevi za stranke v svrho informacij le vsak torek in petek od 10. do 12. ure dopoldne. Vloge za dodelitev demobilizacijskega materijala morajo biti vložene in rešene pismeno, vsled česar povzročajo osebne intervencije le zamudo časa m zavlačujejo reševanje vlog.
— Vojaško delo za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani posreduje obrtnikom vojaško delo. Za vojaško delo se lahko zglasijo posamezni obrtniki, pa tudi skupine bodisi v prosti zvezi ali pa obrtnih zadrugah. Vojaška uprava rabi sedaj več de^nfektorjev, ki bi se zgradili deloma . iz obstoječega materijala. Delo bi lahko prevzeli kolarji in vozni kovači, eventuelno tudi mizarji. Za nrevzemo dela naj se zglase reflektanti v pisarni Urada
za pospeševanje obrti, kjer dobe podrobna pojasnila.
— Umrl je bivši deželni poslanec, veleposestnik in veletrgovec g. Ant. Kobi na Borovnici.
— Bivšega urednika »Štajerca*, Irgelna, so v Mariboru zaprli. Obdolžen je hudodelstva veleizdaje.
— Društvo slovenskih državnih uslužbencev kraljestva SHS ima prihodnjo odborovo sejo 3. aprila ob pol 8. uri v mestni posvetovalnici na magistratu. Radi važnih zadev navzočnost vseh g. odbornikov potrebna!
— Oddaja kislina v štacijah za malarijo. Poveljništva dravske divizijske oblasti razglaša: Oddajališča za kini n: 1. V Ljubljani dobe za malarijo bolni kinin v štaciji za malarijo, ki obstoja v belgijski vojašnici. 2. V Mariboru in Celju dobe kinin v tamošnji rezervni bolnici. 3. Na deželi po vseh lekarnah: Izvzete so torej lekarne v Ljubljani, Mariboru in Celju vsled točke 1. in 2. 4. Pri zdravnikih, ki imajo lastne lekarne. 5. Štacije za malarijo, zdravniki in lekarne dobe kinin brezplačno pri oddajališča kinina v Ljubljani (belgijska vojašnica, objekt V.). Tozadevne prošnje naj se pošljejo na sanitetnega .referenta dravske divizije.
— Načrt za oddajo kinina. 1. Kinin se odda na recept vsaki štaciji za malarijo, ki pa mora označiti kraj za oddajo kinina. 2. Kinin se dubi na recept vsakega zdravnika, ki nima lastne lekarne. 3. V receptu mora biti izredno označeno nastopno: a) Ime bolnika, b) njegovo stalno bivališče, c) brezplačno, d) kraj, kjer naj dobi bolnik kinin. 4. V ljubljanskem okrožju nakažejo zdravniki bolnike na Slačijo za malarijo v belgijski vojašnici. 5. V mariborskem in celjskem okrožju na tamošnjo vojaško bolnico. 6. Na deželi nakažejo zdravniki, ki imajo domače lekarne, bolnike na lekarne, v katero področje spada dotičeu zdravnik. 7. Zdravniki, ki imajo lastne lekarne, oddajo sami kinin brezplačno. — Lekarne. 1. Razen ljubljanskega, mariborskega in celjskega okrožja dobe lekarnarji kinin brezplačno pri oddajališča kinina v Ljubljani. (belgijska vojašnica). 2. Lekarnarjem v Ljubljani, Mariboru in Celju se ne nakaže kinin, ker ga razpečavajo štacije za malarijo v dotičnih mestih. (Glej točka L 2. poglavje »Oddajališča kinina«). 3. V svrho oddaje kinina se vpošljejo tozadevne prošnje na zdravstvenega referenta dravske divizijo (belgijska vojašnica). 4. Za oddajo kinina si zaiačuna lekarnar iu zdravnik z domačo lekarno postavne stroške za dispenaa-cijo, katere nosi bolnik sam. 5. Vsak lekarnar vpiše bolnika, ki mu odda
samo do 30 gramov kinina na mesec posameznemu bolniku. 7. Vsak lekarnar mora odkloniti bolnika, ki ne spada v njegovo področje, t. j. ako ni v receptu označena izrečno njegova lekarna. 8. Lekarnar si pridrži recept in ga odda koncem vsakega meseca sanitetnemu referentu.
— Organizacija veleposestnikov. Dne 25. marca t. I. so se v Zagrebu organizirali Veleposestniki iz Hrvat-ske in Slovonije. Organiziralo se lil’ je kar celih 78. Izvolili so poseben odbor, ki bo sestavil memorandum na regenta in ministrskega predsed nika. Tako »RijeČ SHS«. — No da. gre se za veleposestva! Delavci, to vam bodi zgled!
— Umor v Zagrebu. V Zagrebu sta se sešla dva prijatelja izza. vojaškega službovanja, Bosaseo Paša* lič in neki Wild. Pa5a>ič S* dvigni! iz banke* 50.000 K in se hote! peljati na Češko. Wild ga je izvabil v Jarun blizu Save, ga tam ustrelil, oropal in zavlekel k Savi. Policiji se ie posrečilo najti ubijalca. Pri soprogi \Vilda so našli 15.000 K denarja. Pri izpraševanju se je žena zarekla ter priznala končno, da Je njen mož res šele prejšnji dan ta denar prinesel domov. Wilda so aretirali, ko se je iz« prehajal po Zrinjevcu.
— Jugoslovanska »Measa aea« demlca« v Pra«! prehranjuje okoli 800 dilakov dnevno za 5 K za kosilo in večerjo. Vlada čehoslovaškc republike, privatniki ter češke V ko so ustanovitvi te menze velikodušno orinnmogli.
Iz stranke.
Krajevna politična organizacij.* za Ljubljano ima v Mahrovi hiši, 5. nadstropje, desno, svojo pisarno. Uradne ure vsak dan od 6. do 7. ure zvečer.
Rogaška Slatina. Krajevna pj-H; tična organizasija ima svoio.pjsa^ i v hiši štev. 11 pri sodnica Vi-Mesečni prispevki ne inhko vs vsnko nedeljo od 10, <-o 1	*
poWne.
čaio rta sodr. And« ,:>a •	\	-j*
tezničarja v Poljčanah. To Je potrebno, da se ne ugnezdijo neredno-sti pri poslovanju krajevne politične organizacije.
Shodi.
Protestni shod v Škofji Lok! se
bo vršil za vse člane in članice v nedeljo, dne 6. aprila ob 10. dopoldne v gostilni pri »Novem Svetu«, in sicer proti odklonitvi predlaganih delavskih zastopnikov v občinske odbore.
Poročila.
Jesenice. Dne 27. marca se je vršil v gostilni pri Verglesu na Savi dobro obiskan železničarski shod. Poročal je sodr. Žorga. V jedrnatih besedah je orisal položaj železničarjev, ki je vsled vedno naraščajočih cen živil in drugih življenjskih potrebščin postal nevzdržljiv in privedel do tega, da je železničarska organizacija predložila ministrstvu v Belgradu spomenico, potom katere naj bi se doseglo zboljšanje stanja železničarjev. — Da bo pa mogoče kaj doseči, je nujno potrebno, ujedi-niti se v mednarodni proletarski organizaciji, ki se je in se še vedno bojuje za delavstvo, ne pa cincati za žoltimi organizacijami, katere ustanavlja buržoazija, dasiravno voditelji teh organizacij vedno trdijo, da nimajo nobenega stika s to kliko. Buržoazija kuje narodne organizacije, za delavstvo, sama se pa organizira mednarodno. Namen teh organizacij je, pritiskati delavstvo k tlom še nadalje, kakor je bilo pritiskano že stoletja. Dokaz temu je, da vidimo pri teh organizacijah ravnatelje in druge visoke gospode, ki stoje pri podjetjih na vodilnih mestih. To pa vendar že lahko danes vsak delavec umeva, da delodajalec in delojemalec ne spadata v eno in isto organizacijo. Od teh organizacij se vedno in povsod socialistom očita terorizem. Dejstvo je, da voditelji teh strank sami Izvajajo terorizem, tam kjer so v večini. Dokaz temu: dopis tajništva »Zveze« ravnateljstvu glede skladiščnega paznika Glavača. Isti terorizem se dogaja v Litiji, kjer se grade tovarne, a za delavca, ki se ne vpiše v Socialno zvezo, ni dela. Razven tega postavljajo stare delavce, ki ne tro-bijo v njihov rog, kratkomalo na cesto. Tak Je »demokratizem« teh gospodov, mi ga seveda drugače imenujemo. Tudi železniške uprave se preurede mednarodno. Zakaj neki? Zato, da bi zamogle v slučaju stavke pri eni upravi, pošiljati stavkokaze druge uprave v dotični kraj, kakor je hotela pri zadnji stavki v Trstu storiti uprava južne železnice, pa se ji ni posrečilo. Vzgled imamo tudi v razpadli Avstriji, da so se kljub temu, da je bilo tam 8 večjih narodnosti, in če je bilo treba glasovati za železničarje ali delavstvo sploh, zedinile navadno vse narodnosti v glasovanju proti delavstvu. Od teh organizacij se socialističnim voditeljem mnogokrat očita, da izdajajo železničarje. Resnica pa je, da se od strankinega vodstva stori, kar je mogoče. Ako se pa ne doseže tistega uspeha, kakor je potreba, je krivo to da je še mnogo zaslepljenih železničarjev, ki capljajo za nacionalnimi organizacijami, mesto da bi šli tja, kamor spadajo. Ravno to naj nam bo pa opomin, da se združimo v mednarodni socialistični organizaciji, ker le potom te je zasigurana boljša bodočnost nam in našim potomcem. Končno je priporočal govornik navzočim, naj podpirajo delavsko časopisje, in naj se delavstvo vendar že zave, da le delavsko časopisje zastopa, in more zastopati delavca. Meščansko časopisje zastopa le koristi kapitalizma. Zaradi tega je dolžnost delavstva, da bere in podpira le delavsko časopisje! Govornik Je omenil. naj se delavstvo pripravi, da spodobno proslavi 1. majnik kot delavski praznik; da deluje na to, da se bodo izpolnile besede Karla Marca: Proletarci vseh dežela, združite se!«, da bo mogoče napraviti jez kapitalizmu! Za njegova dveurna pouč-ljiva izvajanja je žel govornik burno odobravanje. Ob pol 10. uri je bil shod zaključen.
Strokovno gibanje.
Mezdno gibanje lesnih In opekarskih dtlavcev g. K. Borna pri Sv. Katarini pri Tržiču na Gorenjskem.
Kdo jih ne pozna v Tržiču in okolici lesne delavce barona Borna. Žu-Ijave roke, umerjeni koraki, resni obrazi, so pravi pristni tipi gorskega
{)roletariJata, ki mu je odmerjena na-oga, da podira stoletna debla. Delo hjlhovo Je težko, zaslužek vse prej pego zadosten. Dolgo so prenašali Žalostno usodo, ne zavedajoč se svoje moči. Pa prišel Je drugačen čas. Mogočni klic po organizaciji vseh brezpravnih mas Je našel odmev tn-
div oddaljenih gozdovih g. Borna, tam gori pri Sv. Katarini. V početku so nekako nezaupno sprejemali ideje resnično delavske organizacije. Vsled posebnosti svojega dela oddaljeni od enakotrpečih. so ostali odtujeni tudi nazorom, katerih se je delavstvo po dragih krajih že davnaj oprijelo. No, led je sedaj prebit, organizacija je našla zveste člane med lesnimi in opekarskimi delavci v podjetjih g. Borna. V nedeljo, 30. marca, se Je vse delavstvo z žag in opekarne zbralo na shodu pri Pe-larju v Tržiču. Obisk je bil nad vse povoljen. Shodu je predsedoval so-drug Valentin Vrhunc, poročal pa je sodrug Zore. V daljšem govoru je razmotrival položaj, v katerem se nahajajo Bomovl delavci vseh kategorij. Narisal je pot, po kateri delavstvo lahko pride do boljših delovnih in mezdnih pogojev. Naravno je, da s tako plačo kot jo danes Bomovl delavci prejemajo, nikakor ne morejo več izhajati. V tem pogledu je treba takojšnje odpomoči! Tudi ono priboljšanje plač, katero Je g. Bora pismeno naznanil organizaciji, je nesprejemljivo. Tu je treba radikalne odpomoči, kajti beda razsaja vsak dan huje med lesnimi delavci. V dosego izboljšanja mezdnih pogoiev pa Je potrebna solidarnost in disciplina vseh delavk in delavcev, kajti le izborno organizirana armada lahko iz-vojuje uspehe. Zato tovariši in tovarišice, bodite složni in edini, pa vam Je uspeh zagotovljen. Sodrug Vrhunc je nato prebral spomenico, v kateri so bile obrazložene vse želje in pritožbe. kakor tudi predlog za povišanje delavskih plač. Navzoči so predlagano spomenico soglasno odobrili, ter izvolili takoj ss. Zore Viktor, Vrhunc Valentin, Zaplotnik Ivan, Švab Franc, Križaj Franc In Roš Marijo kot zastopnike k pogajanjem zaradi zvišanja plač k g. Bomu. Izvoljeni so se takoj napotili k g. Bor-nu na Sv. Katarino. Odposlance je sprejel v imenu g. Borna g. Son-btichler, kateri se je po predložitvi spomenice izjavil pripravljenega, zvišati plače delavcem za 35 %. Ker so pa zastopniki delavstva izjavili, da se s takim povišanjem ne morejo zadovoljiti, ter da vztrajajo neoma-jano na svojih v spomenici navedenih zahtevah, je g. Sonbilchler povabil k pogajanjem g. barona. Ko so le temu delavski zastopniki pojasnili položaj njegovega delavstva, se je po vsestranski obravnavi delavskih pogojev sklenil naslednji dogovor,
sklenjen med gospodom Baronom K. Bornom v navzočnosti g. Son-btlchlerja, ter med Osrednjim društvom lesnih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo v Ljubljani, zastopanem po predsedniku Zore Viktorju iz Ljubljane, gosp. Valentin Vrhuncem iz Tržiča ter zaupniki: Ivan Zaplotnikom, Marijo Roš, Franc Švabom in Franc Križajem, ki se glasi:
Vsem delavcem, ki so zaposleni pri podjetju g. barona Borna, na žagi in v opekarni v Pristovi, žagi na Bu-terhofu, kakor tudi drvarjem se zvišajo njihove mezde za 100 odstotkov od 1. aprila 1919 dalje.
Plača se izplačuje vsakih 14 dni. Vsako čezurno delo se plača s 50 odstotki poviška.
Organizacija lesnih delavcev se priznava, ravnotako njeni zaupniki.
Stanarina se bo odslej dogovorno med obema strankama plačevala za družino, ki ima v najemu stanovanje, luč (brez žarnic) in drva po 15 K na mesec. Samski z istimi udobnostmi pa 7 K 50 vin. na mesec.
Organizacija se zaveže, da pod-vzame vse korake, da se v podjetjih enakih strok vpelje osemurni delavnik.
Gozdnim delavcem vseh kate gorij se zniža delovni čas od 11 ur na 10 ur dnevno.
Predležeče določbe stopijo L aprilom 1919 v veljavo ter imajo provizoričen značaj. Kakor bi bilo delavstvo vsled naraščajoče draginje upravičeno, ponovno predložiti svoje zahteve, prav tako se bodo v slučaju pocenitve življenskih potrebščin, sporazumno z gosp. baronom Bornom In organizacijo lesnih delavcev, regulirale delavske plače.
Sv. Katarina, dne 30. marca 1919.
Slede podpisi.
Tovariši, lesni delavcll Organi zacija je v vsakem oziru častno izvršila svojo nalogo. Na vas na je ležeče, da si pridobljeno zboljšanje ne samo obdržite, ampak tudi izboljšate. Nikdar ne pozabite, kaj ste svoji organizaciji dolžni, ter pokažite zlasti tržiškemu delavstvu, da puste ceniti svojo organizacijo. Postali ste takorekoč predbojevnikl tržiškega proletarijata, zato to častno mesto ne smete nikdar in za nobeno ceno Izgubiti. Pokažite vsem svojim tovarišem, naj bodo kjerkoli zaposleni, da ste postali vredni Člani one ve-
like delavske družine ponižanih »n
izkoriščanih. Med vami ne sme biti nikogar, ki ne bi bil član organizacije lesnih delavcev, ki je v kratkih tednih pokazala da ie edinoprava zastopnica brezpravnih trpinov. Tovariši in tovarišice! Stopajte krepko naprej po začrtani poti, nikogar ne sme biti med vami, ki bi omahoval. Vsi krepko naprej za močno strokovno organizacijo!
Kultura.
Repertoar Narodnega gledališča. Dramsko: Danes »Veriga«. Izven abonementa. Jutri »Veriga«, za B-abonement. 3. aprila zaprto. 4. aprila Nelly Rozier«, za A. 44. abonement. 5. aprila dijaška predstava ob pol 3. popoldne: »Strahovi.« Izven abonementa. 6. aprila »Španska muha«, za C 45. abonement. 7. aprila »Nelly Rozier«, za B 44. abonement. 8. aprila »Veriga«, za C 43. abonement. — Operno: Danes zaprto. Jutri: »Bo-heme«, za A 42. abonement. 3. aprila »Slovaška princeska«, za C 41. abonement. 4. aprila zaprto. 5. aprila Mamzelle Nitouche«. Izven abonementa. 6. aprila »Slovaška princeska.« Izven abonementa. 7. aprila zaprto.
Najnovejše vesti.
Trst bo brez plina.
LDU. Ljubijaan, 31. (PP.) »Oaz-zetta di Venezia« priobčuje senzacionalno vest o tržaški plinarni, po cateri bi Trst s prvim aprilom ostal jrez vporabe plina razen štirih ur od 7. do 11. zvečer. To bi bil usode-polen udarec za vse mesto: brezštevilne družine bi ostale brez vsakega kuriva, kajti večina ognjišč se kuri s plinom. Razen tega vlada v Trstu veliko pomanjkanje oglja in petro-eja. Na drugi strani bo omenjeni sklep plinarne povzročil občutno zvišanje cen za oglje in petrolej.
Bulgarl mobiliziralo proti Srbiji. LDU. Amsterdam, 31. (ČTU.) »Daily Chronicle« poroča iz Pariza: Srbska delegacija na mirovni kon-erenci je dobila obvestilo, da inobi-izirajo Bulgari ob srbski meji.
Blokada v Adriii ra/vellaviiena. LDU. Rim, 31. (DunKU.) »Agen-zia Stefani« poroča: Po nalogu vrhovnega poveljnika italijanske mornarice je bila z dne 30. marca opolnoči razveljavljena blokada v Adriii.
fv
Pogajanja z osrednjimi vlastmi se prično 1. maja.
LDU. Berlin, 31. (DunKU.) »Ber-iner Tageblatt« poroča iz Amsterdama: Po poročilih z ameriške strani se bodo začela pogajanja ob navzočnosti zastopnikov bivših osrednjih vlasti, ako le mogoče, dne 1. maja. Wilson je baje dosegel, da bodo nemški zastopniki povabljeni v Versailles hkrati z delegati bivših zaveznikov Nemčije in da se bo svetovni mir vzpostavil s skupno pogodbo. Wilsonova želja Je, da se zvezi narodov prepusti kar največ rešitev.	_.
LDU. Berlin, 31. (DunKU.) »Abend« javlja iz Berna: Po pariških informacijah je \Vilson čimdalje bolj pripravljen, odseči sporazum s sovjetsko vlado mirnim potom. Wilson se hoče baje zavzeti za to, da es pripozna sovjetska vlada in da se pripusti k mirovnemu kon-gresu.
Kai se vrši v Italiji?
LDU. Berlin, 31. (CTU.) »Lokal-anzeiger« javlja s švicarske meje: Pressinformation poroča iz Pariza, da je že nekaj dni pretrgan brzojavni in telefonski promet z Rimom. Zapora meje se izvaja zelo strogo. Potnikom ne dovoljujejo potovanja v Francijo. Sklepa se, da so ti ukrepi v zvezi s cenzuro. Domneva se, da so v Italiji izbruhnili politični nemiri, o čemer se ne sme ničesar poročati.
Strah pred Rusi na Francoskem.
LDU. Pariz, 30. (DunKU.) »Agen-ce Havas« poroča: Javno mnenje na Francoskem z živim zanimanjem zasleduje dogodke v Rumuniji, zlasti odkar prihajajo poročila o prvih spopadih med rumunskimi četami in boljševiki na levem bregu Dnjestra. Splošno prevladuje mnenje, da ti dogodki imajo prve znake bližajočega se germanskega navala, ki se skriva pod boljševiško krinko. Vsi, ki so imeli v zadnjem času priljko boriti se proti rdeči armadi v Južni Rusiji, zatrjujejo, da ji poveljujejo brez-dvomno nemški častniki. Istočasnost boljševiške ofenzive proti Odesi z revolucijo na Ogrskem, je jako sumljiv znak. Vsi listi odločno zastopajo mnenje, da je treba nemudoma poslati Rumuniji izdatno pomoč. Izjavi ministra Pichona v zadnji nočni seli zbornice so vsestransko pritr-
i	ievalL
Prepoved Izvoza dragih kovin na
Angleškem.
LDU. London, 30. (DunKU.) Angleška vlada je izdala občeveljavr.o naredbo, ki prepoveduje izvoz i-lata, zlatega denarja in vsakršnega ma-terijala, ki služi za kovanje novcev. Nasprotno se dovoljuje uvoz tega materijala. Prepovedan je nadalje tudi uvoz panirnatih rubljev; izvzeti so samo papirnati rublji, katere izdala provizorična vlada v Arhangelsku.
Vodiška vlada na Portugalskem.
LDU. Lizbona, 31. »Agence Havas« poroča: Minister za uk odsto-pivšega kabineta, Domingo Poreira, je sestavil koalicijsko vlado.
Ameriško posojilo Franciji.
LDU. London, 30. (DunKU.) Amerika Je dovolila Franciji novo posojilo v znesku 100 milijonov, Grški pa posojilo v znesku 3,858.000 dolarjev. Skupna vsota posojil, ki so jih prejeli zavezniki, je zrastla na ta način na 9 milijard 36,269.000 dolarjev.
laponska ln Kitajska najameta skupno posolilo.
LDU. London, 30. (DunKU.) Zedinjene države in Japonska so pričele vzajemno izdajati novo kitajsko posojilo.________
Gospodarstvo.
Cement za obrtnike vseh strok
bo skušal preskrbeti Urad za pospeševanje obrti. Reflektanti naj takoj priglasijo svoja naročila za najbližnjo dobo in prihodnjo sezijo sploh. Navedejo naj, koliko delavcev da zaposlujejo sedaj v svojih obratih In koliko da jih bodo še nastavili, ker naj-brže ne bo mogoče vseh zahtev pokriti. Manjša množina deloma pokvarjenega cementa je na razpolago med demobilizacijskim blagom. Kdor želi dobiti ta cement, naj sproroči obvezno poročilo. Cement se bo zaračunal po 15 K za 100 kg v papirnatih vrečah in je pogoj, da vzame vsak naročnik cement od kraja, kakor odkazan, vsak tudi nekaj slabšega. Ta cement se bo oddajal iz skladišča na predkolodvoru v Dravljah in bo moral oskrbeti odvoz vsak sam.
Semenski oves za one stranke, mesta Ljubljane, katere so se do 29. marca priglasile na magistratu, se oddaja od ponedeljka, t. j. 31. marca naprej v dopoldanskih urah v skladišču I. Kneza, Mar. Ter. cesta 3. Oddajne listke dobijo stranke v torek, 1. aprila dopoldan v Žitnem zavodu (oddelek za žito).
A	•	~	Št.	4295.
Aprovizacija.
Špeh na rdeče izkaznice B štev.
1611 do 1930. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo Špeh v sredo, dne 2. aprila na Poljanski cesti štev.
15. Določa se tale red: popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 1611 do 1690, od pol 3. do pol 4. štev. 1691 do 1770, od pol 4. do pol 5. štev. 1771 do 1850, od pol 5. do pol 6. štev. 1851 do 1930. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma Špeha, kilogram stane 24 kron.
Špeh na rdeče Izkaznice B štev.
1931 do 2490. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo Špeh v sredo, dne 2. aprila pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določa se tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1931 do 2010, od 9. do 10. štev. 2011 do 2090, od 10. do 11. štev. 2091 do 2170, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 2171 do 2250, od pol 3. do pol 4. štev. 2251 do 2330, od pol 4. do pol 5. štev. 2331 do 2410, od pol 5. do pol 6. št. 2411 do 2490. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma Špeha, kilogram stane 24 krom___________________
Raznoterosti,
* Preveč bo žensk... Pred vojno so pripadle 1000 možem 1004 žene; sedaj med vojno se je pa pove-
čalo to število na 1166 žena proti 1000 možern. Razmerje žen proti možem je vzrastlo v prilog ženam, za 16.2 %. Tako bo torej obsojenih mnogo deklet na dosmrten, četudi ne diktiran celibat, pri čemur je še tem žalostnejše deistvo, da se ta preostanek žena po računi!) zdravstvenega svetnika dr. Prinziuga, še ne bo izenačil niti čez 27 let (eno človeško dobo).
* Koliko živeža so Nemci izvozili iz Rumunske. Nedavno uaidena Statistika priča, da so Nemci izvozili iz okupiranega dela Rumunlje od 1. januarja 1917 do 20. junija 1913,
11.180.000 kg suhega svinjskega mesa, 1,413.000 kg masti. 1,106.000 kg Svežih in nasoljenih rib, 1,923.000 sira, 5,530.000 kg svežega konzerviranega sadja in 14,836.000 kg kuhanega sadja. Statistika se ne nanaša na žito, blago, vino itd. Toda tega niso dobili nižji sloji, temveč generali in drugi ljudski krvniki in požeruhi.
* Koliko vojaštva so mobilizirali zavezniki? Glasom Statistike »Petit Parisiena« je za časa vojne mobilizirala Francija skupno 9.717.000 mož, Angleška 5,704.000, Italija 5,250.000 in Zedinjene države 3,800.000 mož. Pogreša pa Francija 1,308.000 mož, to je 3’37 odstotkov prebivalstva, Angleška 680.000 to je 1’5 odstotkov, Italija
450.000 to je 1’32 odstotkov in Zedin* jene države 122.000, to je 0’13 odstot. prebivalstva.___________________
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
»lav. občinstva - se priporoča • »Restavracija v PreSernovi ulici štev. 0".
njrnlnj fijnj se kupi. Ponudbe pod .stroj* rldUliil 2!IUj na Anončno ekspedicijo Alojzij MateliC, Ljubljani.
Kupi se
'Misli šivalni sini
Cenjene ponudbe z navedbo cene in koliko, časa je bil rabljen na naslov Ivan VIdgaj, Rogaška Slatina, (Štajersko).
Pozor trgovci in obrtniki!
Proda se velika hiša, sposobna za vsako obrt, leži pri cesti, in tekoči vodi, blizu pošte in kolodvora, v sredi industrije, z zemljiščem, radi družinskih razmer. — Resni kupci naj priložijo vprašanju znamko za odgovor, oziroma povprašajo osebno pri
Urek Antou-u v Trbovljah, Loke 329.
Razglas.
Mestna občina ljubljanska rabi za popravo asfaltnih hodnikov po m3stu za to delo izurjenih delavcev.
Potrebne priprave in materijal so na razpolago.
Oglasiti se je v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica št. 1 ob delavnikih od 811 dopoldne do 2h pop.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 15. marca 1919.
Ali trpite revmatične in mišične
BOM?
Porabljajte davno preizkušeni najtrdo-vratneje boli ublažijoči, ki so ga rabili že mnogobrojni zdravniki in priporočali
=5 Elsa-Fluid ss
6 dvojnih ali 2 specialni stckknici 19 K. Proti želodčnim bolečinam jemljejo Fellerjeve rabarbarne
Elsa - praške.
6 škatlic 9 K 50 h. Edino prave pri lekarnarju Evpna V. Fellsr, Mit«. BsatlJ 252, Hrv.
Zagorje. Zavoj in poštnina se priračuna posebej, ali najcenje,. kolikor več se torej obenem naroči, temveč se prihrani. I
Čevlji poK2l-50doK40-50
z usnjatimi in lesenimi podplati se dobe, dokler je še kaj zaloge
v skladišču tovarne
P E.K O
Tina & Ko.
in sicer:	otroški št.	25	do	28	po	K	2i
dekliški „	29	,	35	„	„	27 -r
ženski „	36	„	42	*	*	36	—,
moški „ 40 „ 46 „	„	40’50.
Prekupci dobe popust. PHr.ovoča se osebni nakt^