^ dan razen sobot nedeli ' jo praznikov. , (jgily except Saturday^ ^y, ard Holiday! PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOT& Uredniški in uprsvnlŠkt prostori: W37 South Lawndalc Ava Office of PublicaUon: 1887 South Lawndale Ava. Telephone, Rockwell 4904 hYEAH xxxviii liata j« $6.00 Entered a« aecond-claaa matter at Chicago, Ullnota. under tha __VJi^S; S Sl^TViSS CHICAOO 23. ILU PONDELJEK. 27. MAJA (MAY 27). 1146 Acceptance for mailing at opeci«! rate />f postage provided for in oeOtion 1103, Act of Oct. 3, 1017, authorized on June 4, 1010. Subscription $100 Yearly ATEV.—NUMBER 103 eleznice obnovile obrat; rodnevna stavka zlomljena tistavkovni zakonski icrt sprejet z nižji zbornici tfOVSClNI POD- SALI POGODBO ^SHINGTON. D.C«26.ma. w>dnevna »tavks članov jMn železniških spremnl- |ltrojeTodiJ. ki Je ustavila jild promet In parallslrala rto iivljenje. Ja bila jena pod pritiskom Truma-idmlnisiraclje In kongresa. F. Whitney, predalnik ^ne spremnlkov, in Al-* Johnston, predsednik brate« iirojevodij, sta priznala , Kapitulirala sta tri mlnu-,j, preden )e Imola armada eti obrsi železnic. Pogodba a podpisana mod voditelji ričin In representanil šokih kompsnij v hotelu Stat-r navzočnosti dr. Johna R. nana. Trumanovega aveto- 0 delavskih zadevah. lodba določa zvišanje plače in pol centa na uro. Pritoft-leznlcarjev proti delovnim iciiam niso bilo upoštevane, inan le oeebno nastopil Hani cbeh kongresnih sbor- 1 pred končanjem stavke ln tal poslanico. Zapretll Je. da ialesnlčarjl posvanl v arih če se ne vrnejo na delo. molki in senatorji so pod-trumana. Kktavkovnl načrt Je bil deželo," je rekel Truman. "Whitney in Johnston direktno izzivata federalno vlado. Vlada mora odgovoriti na to izzivanje, ali pa priznati svojo nesposobnost. Kot predsednik Združenih držav sem reprezentant 140,000,000 ljudi. Iz tega razloga ne smem mirno gledati na kritično situacijo, ki je nastala kot posledica stavke. Obžaloval bi, ako bi akcija dveh voditeljev železničarjev povzročila val slabe volje in željo za maščevanje, kakdr tudi sprejetje zakonodaje v kongresu, ki bi odvzela delavcem vse pravice in pridobitve, katere so izvojevali v zadnjih letih." Truman je dejal, da so voditelji drugih železniških bratovščin sprejeli ponudbo glede zvišanja plače za 18 in pol centa na uro. Ponudba sta zavrnila samo Whitney in Johnston in s tem demonstrirala svojo trmoglavost in sebičnost. Armada in mornarica sta sto-lili potrebne korake za obnovo železniške transportacije. Vojni tajnik Patterson je pozval generala Eisenhower] a, šefa generalnega štaba, ki se nahaja v Georgiji, naj se vrne v Washington. Mornarični department je pozval več tisoč pilotov v rezervi v aktivno službo. Ti bodo pilotirali transportna letala. • Senator Byrd, demokrat iz Virginije, se je oglasil v Beli hiši in osebno apeliral na Tru-mana, naj takoj zahteva kon- IM ▼ nižji kongresni aboml-18ieSR° akcijo z® zloIP Htavk(<' W proti 13 glaaovom. T«|7eUznWarjev in rudarjev/ Tru-» man se ie prej posvetoval s člani svojega kabineta in drugimi visokimi federalnimi uradniki kritični situaciji, nakar se je odločil aa akcijo. Naznanil je, da bo zahteval sprejetje zakonodaje, ki bo določala stroge zaporne kazni za stavkarje, ki nočejo delati za federalno vlado. Ker je bila zasega železnic in premogovnikov že odrejena, je potrebna le Trumanova prokla-maclja s pozivom na stavkarje, naj se vrnejo na delo, preden se čačne prosekucija proti onim, ki bi se upirali. Napadi na stavkarje se nadaljujejo v obeh kongresnih zbornicah. Nekateri senatorji in rongresniki so označili stavko železničarjev za upor in nekrvavo revolucijo in pozvali Truma-iovo administracijo, naj roSi deželo Iz največje krize in nevarnosti. glasovom. Tramanu izjemno oblast, ihko pokliče stavkarje v ar-i Po sprejetju v zbornici Je lirt poslan senatu. ihlngton. D. C.. 25. maja.— tednik Truman je v svojem to po radiu oplazil voditelje ^ičin železniških spremnimi strojevodij, ki so oklicali lo. in pozval stavkarje, naj koj vrnejo na delo. Zapre-tudi, da bo urad obrambne portacije dobil vojaško poza obnovo železniškega *ta, če se stavkarji ne bodo i na delo danes popoldne, tdsednik je dejal, da želez-ji stavkajo proti federalni in da bo danes nastopil na H seji obeh kongresnih [jc in prečital poslanico o W situaciji, ki je nastala » stavke. Prej je Tru-»estal z voditelji kongresa l informiral, da bo zahteval Kje drastične zakonodaje. *>lili končanje stavke že-krjev m rudarjev, [man je naglasil, da stavka »obstoj Združenih držav 1 * bo poslu žil vse oblasti Pjhovni poveljnik oborože-J 7M k°nčanje stavke v in-P ameriškega ljudstva r *e povzročila ogrom-Mo v deželi. Vse industri-Prizadete. je zvrnil vso kriv-^•vko na A. F. Whitney J^inika bratovščine že-mh »premnikov, in Alvan-J'jhnstona. predsednika »trojevodij. Izrekel CV d' P'^tavljata ,vo- ** "»d interese amer«. kar Je direktno ^^edn.lne vlade. \Vhit-b • odgovorna knzo.M ■ . ki je zajela japof n* p*arl Harbor. p^ ?vIiln«tt japonske- pozval ■S)0 n* delo v interesu t. ■ kj^rto, Poudaril ■-'•n.o med i temveč »en t* airr^t fc^' riike vlade, jp^racijl ne more-rU bi dva moža J0 m ^>Kla zaduši-* -n končno uničila LL Domače vesti Deklica ubita na cesti Bridgeport, O. — Dne 20. maja dopoldne je bila ubita od avta na državni cesti št. 40 Barbara Gerchar, šestletna hčerka družine Leo Gerchar. Nesreča se je pripetila, ko je šla od mrs. F. Wočkove, tete svojega očeta. Obe družini živita vis a vis, vsaka na eni strani ceste, ki je znana kot Lincoln Highway in po kateri je vedno velik promet. Is Clavelanda Cleveland. — V predmestju Warrensvillu je umrl vsled srčne kapi Joseph Stepič, star 78 let, doma iz primske fare. V Ameriki je bil 50 let in član društva Warrensville SNPJ. Tukaj zapušča hčer Rose Miklaus, dve pastorki in dva pastorka, vnuke in pravnuke. — V bolnišnici Charity se nahaja Nick Bo-har, ki se je moral podvreči operaciji. —■ Po kratki bolezni je umrla Sophia Sustar, rojena Nemanis v Clevelandu, stara 30 let. Zapušča moža, sinčka, starše in več sorodnikov. Nov grob v Pennl Imperial, Pa. — Dne 14. maja je umrla Katarina Miklavčič, stara 74 let, doma iz Dobrave, faia Trata nad Škofjo Čoko, Gorenjsko, v Ameriki 44 let. Bila je vdova in ^apušča pet sinov ln dve hčeri. .. .v Is Chlcaga Chicago. — Od vojakov se je vrnil s častnim odpustom Ernest Turšič, ki je bil blizu dve leti na južnem Pacifiku in Filipinih. Svoje študije bo nadaljeval na univerzi Notre Dame. — Zadnjo soboto so se poročili: Bernice Fajfar in Rudolph Schlachter, v South Chicagu pa Anthony Terselich in Rose O-korn. Nov grob v Mlnnesotl Duluth, Minn. — Tukaj je u-mrl Joseph Sedlar, star 65 let. Zapušča šest sinov, dve hčeri in dve sestri — Mary Mrak in J. Brula. Sovjetske čete zapustile Perzijo Evakuacija dovriena 9. maja New York. 25. maja. — Radio Moskva je naznani', da so ruske •ete zapustile Perzijo in da jc lila evakuacija dovršena ma a. Naznanilo je oblažllo nape-ost ln pričakuje se, da bo perujsko vprašanje vrženo z dnev-iega reda na prihodnji seji članov varnostnega sveta Združenih narodov. Naznanilo ni formalno porodilo v smislu zahteve vsrnostne-?s sveta. Možnost je, da bo An-irej Gromyko, ruski reprezen-' tant, ki je.izjevll, da se ne bo udeležil nobene seje varnostnega sveta, dokler ne bo perzijsko vprašanje vrženo z dnevnegs reda, revidirsl stališče. Radijsko poročilo Iz Moskve pravi: "Evakuacija ruskih čet iz Perzije je bile dovršens 9 maja na podlagi informacij, katere je do-bil generalni štab iz transkav-kaškega vojaškega distrlkta. Izvedena je bila v soglasju z načrtom generalnega štaba " Kongresnik proti posojilu Angliji Amerika ne sme podpreti delavske vlade Washington, D. C.. 25. maja,— Kongresnik Smith, republikanec iz Ohia, se je izrekel proti sme-liškemu posojilu Veliki Brltanl ji v vsoti $3,500,000,000, ker bi pospešilo razmah komunizma po vsem svetu. "Nobens izgleda nI, da bi Velika Britanija kdaj poravnala svoje obveznosti," je dejal. "Skočila je že iz tira s formlrsnjem socislistične vlade, ki je v ns sprotju z smerlikim sistemom svobodnegs podjetnlltvo. Posojilo bi le ojačilo socialistično vlsdo." Smith se Je izrekel proti po sojilu v teku zaslišanja federalnega zakladnika Vinsona pred Člani odseks za bančne in de narne zadeve. Slednji je poudarjal, da bo posojilo Veliki Brl Uniji ojačilo privatna podjetja v Ameriki s porastjo zunsnje trgovine. ma- Ameriiki časnikar izgnan iz Rumunije Bukarešta. Rumunije. 2ft je. — Ruske vojaške avtoritete an odredile izgon Reubena Mark hama. dopisnike lista Christian Science Monitor, ki Izhaja v Avtne tovarne zapirajo vrata Ustavitev produkcije avtomobilov napovedana i Detroit, Mich., 2.r>. maja. — Avtna industrija, ovirana več mesecev zaradi pomanjkanja pritiklin in materiala, bo morala ustaviti produkcijo avtomobilov in tovornih avtov prihodnji teden leot rezultat stavke na železnicah. Ford Motor Co. in druge kom-panija zapirajo tovarne. Čez 125,000 avtnih delavcev je bilo odslovljenlh v zadnjih dneh. Studebaker Motor Co% je zaprla tovarne v Detroltu in South Bendu, Ind. Nash-Kelvinator Co. je naznar nila, da bo zaprla tejvarne v Mi-chiganu in Wlsconsinu in odslovila čez 20,000 delavcev. C. E. Wilson, predsednik korporacije General Motors, je dejal, da so tovajrne omejile obrat zaradi pomanjkanja materiala in stavke na železnicah. Tovarne General Motors Corp. so obnovile produkcijo avtomobilov pred fqdmimi tedni, ko je bila stavka, ki se je pričela 21. novembra preteklega leta, končana. V sedmih tednih so tovarne te korporscije producible 200,000 avtomobilov in tovornih avtov. Besednik kor(>oracije United States Steel je napovedal, da bo čez 100,000 delavcev odslovljenlh prihodnji teden zaradi pomanjkanja premoga in stavko železničarjev. * Konec preiskave japonskega napada Spomini bivicga premier j« objavljeni «e Washington. D. C., 25. msja.—• Posebni kongresni odbor je naznanil zaključenje preiskave zs-vratnega japonskega napada na Pearl Harbor, ki Je zanetil vojno med Japonsko ln Ameriko. Republikanski člani odseka so protestirali proti zaključku večine, da se preiskava zaključi. Poročilo o preiskavi, ki uklju-čuje izpovedi prič, katere so nastopile pred člani odseka, vsebuje 8,640,000 besed Republlken« ska sdnstorja Ferguson In Brew* ster sts izjavila, da poročilo ni popolno. > Odsek objavil spomine biv« šega japonskega premierja Fu-mimara Konoyja z uradnimi dokumenti vred, ki dokazujejo, da je bil proti vojni z Ameriko. On je svsril cesarjs Hirohita pred vojno iz bojazni pred porazom. Konoye in člani njegovega ka< bineta so resignirsll 16. oktobrs 1. 1941, sedem tednov pred na-psdom ns Pearl Hsrbor. Vodstvo vlade je prevzel genersl Hjdeki Tojo. Konoye si Je končal življenje s strupom 16. de-cembrs preteklega leta, ko je bil izdan ukaz za aretacijo. 8 samomorom se Je izognil proseku-cijl kot vojni zločinec. Truman se ne bo sestal § Stalinom Washington, D. C., 25 msja^-Chsrles G. Ross, tsjnik predsed nlka Trumana. ie zanikal poročilo, da se bosta Truman in ruski premier Stalin sestala ns konferenci na Dunaju prihodnji mesec Poročilo je objavil pa riški list Samedi Soir. Bostonu. Mass Izjavile so, ds je pisal sovražno o ruski armadi in se vme^pvaJ v tumunako po litiko. morrison utihnil kritike delavske vlade Sklenitev dogovora med Veliko Britanijo in Ameriko VEC 2ITA ZA INDIJO IN NEMČIJO London. 25. maja. — Herbert Morrison, predsednik vladnega sveta, je utihnil konservativce v senatu, ki so obsojali sklenitev dogovora med Veliko Britsnljo in Ameriko. Velika Britanijo se je s tem dogovorom odpovedala 200,000 tonam pšenice, katero je imela dobiti iz Amerike. Ta bo poslana v druge države, v katerih je akutno pomanjkanje. Morrison je v svojem odgovoru kritikom naglasil, da mora tudi Velika Britanija sodelovati prizadevanjih za olajšanje bede. Iz tega razloga je posebna britska živilska misija sklenila dogovor v Washlnglonu. V svojem prvem tfovoru v par-iamentu, odkar se je vrnil v London iz Washingtona, je Morrison poudarjal, "da je dolžnost brlt-skega ljudstva, da pomaga prU lajšanju bede. Mi moramo izpolniti svoje obveznosti." Morrison je pohvalil ameriške skega ljudstva, da pomaga pri napore, katerih cilj je zboljšanje situacije v Evropi ln Aziji, kjer milijoni stradajo. Naglasil je, da je kooperacija potrebna tudi oe-doj kot je bila v vojni. Možnost Je, da bo delavsko vlada odredila odmerjanje kruha in drugih živil. O tem vpra Snuju bo odločil živilski minister Ben Smith. V parlamentu so bt to predlaga in zahteva Jugoslavija, to je. da Trst in obalni pa* južno od Trsta, v kolikor daleč si ga italijanska večina, postane avtonomna republika Jugoslavije; z istimi pravicami in dolžnostmi kot vse ostale republike, tržaško pristanišče pa se internacionalen a. da bo lahko nemoteno služilo vsem krajem zaledja in podonavske kotline. Chicago Sun od zadn)e sred« v svojem uvodniku sicer sugestira V drugo, kompromisno solucijo tr>uškega vprašanja. Njegova sugestija je. naj mirovna konferenca ustanovi novo državico na spornem ozemlju, ki naj b* b i« pod pokroviteljstvom Združenih narodov Za Jugoslovane bi bila ta alternativa najbrže bolj sprejemljiva kot pa taka "solucija" kot jo zahtevajo zapadne sile Vaaj za Slovene« In Hrvate hi bila to manj grenka pilula Ampak dejstvo Je. da bi bila tudi taka rešitev te«a vprašanja "prekema" zadeva. kot bi rekel rev. Trunk. Tudi taka tržaška državica bi morala namreč biti gospodarsko naakrnjem« na svoje zaledje - predvsem na JMfoalavlJo. Taka "soluetja bi bila opravičljiva kot kompromla, po nnšem mnenju zelo alab kompromis, le VSE KNJIGE NISO DOBRE IN T0DI KLOBASE* NE . . . Bellingkam, Waeh — V Prosve ti i dne 7. maja vidim dopis pod naslovom "Knjige so knjige, boršt je pa boršt".—Kaj je pa to, si mislim, pogledam podpis — Frank Barbich. Zanimivo! Taki pač smo ljudje — sprti na vse strani. Ampak, da bi se prepirali za take stvari, pač ni vredno in ne kake naslove imajo posamezniki. • Tudi "rojak iz Puget Sounda" ne misli nikogar učiti ali dajati nasvete. On le izraža svoje mnenje. Hoče le prijateljsko razpravo, ker le tako se bomo razumeli. Saj smo večina čitateljev Prosvete istega razreda—borci za kruh! Moj namen ni špikati nikogar, rad pa imam odkrite izraze. Dokler se bomo delavci prepirali, toliko časa nas bodo izkoriščevalci izrabljevali sebi v prid. Da se mi prepiramo—mislim vsi, tudi oni, ki se štejejo za nekaj več—o demokraciji, socializmu, o svobodi in diktaturi, in bogve še za kakšne naslove posameznih oseb, se mi vidi smešno! Svet se nahaja v resnem položaju. Nam v Ameriki še ni nič hudega, to pa še ni vzrok, da bi se ne smeli zanimati za druga ljudstva. Saj se ves svet zanima, kako preprečiti pretečo katastrofo gladu. Tukaj se več ne govori o sovražnikih, vsem je treba pomoči! In vendar boš naletel na nekatere, ki ti bodo zagodli: "Ne brigaj se za Jugoslavijo, brigaj se za Ameriko!!! Na radiu pa slišiš, da si administracija prizadeva pomagati tudi biv-šim sovražnikom, a mi naj bi ostali indiferentni napram državi, ki je bila naša zaveznica in veliko pripomogla k zmagi? Kaj praviš na to, ali naj človek molči o tako važnih zadevah? In kdo se danes bori—od treh velikih—da Slovenci dobe rst? Yes, prijatelj!—Tukaj ne gre, kaj in kakšna vlada all kako. »aradira ljudstvo Jugoslavije, ;r» za kruh! Rusija je bila prva, ki je po-mogla Jugoslaviji v boju in hrani. In pod čigavfm vodstvom je Rusija? Tu ne gre zato, kakšno ,e naše mnenje o posameznih vodilnih osebah, gre zato, kako n kaj se dela! Mi, ki smo prišli po večini s kmetov, vemo, da do-ler kmet je bil "diktator", ako hočemo pravilno soditi. In to je tudi Stalin; razlika je le, da on gospodari za vse ljudstvo, kakor cmet za svojo družino. V Ameriki smo Imeli depresi-o. Zakaj? Ker smo pridelali vsega "preveč"? To je nekaj, kar navadnemu kmetu v starem kra-u ne gfe v glavo, da bi bilo sla-!>o—ker je vsega dovolj! ... In vendar je tako! Mislim, da za resnega delavca je večje važnosti, da se odpravi takšen sistem« k kot pa pričkanje o kakih naslovih in strašilih. Svet ae nahaja v dveh taborih: ali aprializem ali pa bomo še imeli vojne. Vse drugo je postransko,' To ni moja domišljija, to so dejstva! Da pa smo še daleč od socializma, je več vzrokov, Eden je, ker je delavstvo preveč razdeljeno v raznih organizacijah, katere so naklonjene kapitalističnemu sistemu. Drugi vzrok je, ker je velika neenakost v življenskem obstoju različnih delavskih kategorij in zato tudi ne veš, kje je črta med delavcem in gospodom, ali med izkoriščevalcem in izkoriščanim. Tako ima kapitalist dovolj prilike delati neslogo med delavci. Kljub Vsem zaprekam trdno verujem, da bo socializem zmagal, ker zmagati mora! Kar jaz* razumem za socializem, je to, da bo ves svet pod eno upravo. Ena ekonomija po načrtu poštne znamke. Svet, ki ga bodo upravljali svetbvni inženirji, ne kaki skrupulozni politiki! Taka je moja vera in jo nikomur ne po-.gujam; je le moj izraz in upam, da s tem ne izzivam nikogar. Se-ve, popolne sreče na svetu ni in je ni pričakovati. Tako tudi nikoli ne bo za vse prav. Ampak to, kar se je godilo v zadnjih 30 letih, pa vpijfe do neba! Sistem, ki povzroča toliko uničevanje, mora izginiti! Tudi ne verujem, da je socializem mogoč v eni državi. Ljudstva so odvisna drugo od drugega. Za to trenje tudi med delavci, na primer: v eni državi se producira gotovega izdelka več ali pa pridela življenskih potrebščin toliko, da se previšek jJbšlje na trg, kar povzroči padanje cene. Tako nastane brezposelnost. Le kadar bo socializem uveden v vseh deželah, ne bo brezposelnosti; vse, kar mora biti, bo zni žanje delovnega časa in zvišanje plač, kar pomeni več dobrin za delavce. V novi Jugoslaviji delavci to dobro razumejo, zato tako navdušeno delajo, ker delajo zase, čeprav se sliši, da delajo za državo. Kljub temu pa še ni popolnega socializma, ker morajo trgovati s kapitalističnimi državami. Tako, hočeš nočeš, podpirajo kapitaliste ... In to se bo ponavljalo toliko časa, dokler bosta na svetu vladala dva sistema, ki sta si načelno nasprotna v gospodarstvu. Tu ne gre za kakšno politiko, komunizem, temveč: ali lastnina dobrin splošnosti, ali pa posameznikov? V tem je ves problem. Anglija ima delavsko vlado in vendar se bori proti Jugoslaviji. Tu je dovolj velik dokaz, da ime "delavska" vlada ne pomeni ničesar. Angležem gre za to, da obdrže svoje kolonije, ker so, vir dohodkov. Tako tudi so proti vplivu Rusije, ker vedo, da od tam ne bo dohodkov . . . Anglija pa prav? Kako jaz sodim, je že znano čitateljem. Pristavim še: nekdo je zelo bolan . . . Jaz sem bil v starem kraju le navaden "šu-Štar", v Ameriki pa preprost delavec, torej ne morem soditi drugih v takih zadevah kot se debatira sedaj v Prosveti. Ampak či-tajte, kaj pravijo drugi možje o današnji Jugoslaviji, njeni ustavi itd. In naš pisatelj Adamič, kaj on pravi, da bi se bilo zgodilo s Sovjetsko Rusijo, ako bi imeli razni liberalci moč . . . Yes, "knjige so knjige"! Ni pa vseeno, kaj kdo piše v njih. Saj so tudi klobase—niso pa vse dobre . . . George Gornik. Philip Murray, Id Je bU na sadni i konvenciji Jeklarsko unija CIO aopot izvoljen sa predsednika. Murray Je dejal, da bo prihodnjo loto, ko poteče se danja pogodba. Jeklarska unija zahtevala letno plačo za Jeklar ako delavce. tedaj, ako bi mirovna pogodba tržaški državici priznavala pravico, da so sme kdaj pozneje pridružiti svojemu gospodarskemu za- edju, ako tako želi. Toda če bi ta državica imela služiti Vatikanu, jugoslovanskim asortiranim kvlzlingom in sovražnikom nove Jugoelavtje, ki danes vedrijo v Italiji, Avstriji in Nemčiji, ter Italijanskim impe-rallatom kot torišče za ruvanje oroti Jugoslaviji, tedaj bi bil tak kompromis le velika prevara, frfsa In gorostasa Ironija. Ta možnost bi bila zelo velika dovalno politiko, ki skoraj nI imela primere niti v barbarskem nacijskem rajhu. bi bilo največje roganje v obraz pravici In moralnim načelom, o katerih govori Byrnes Sigurno Je. da na krivično "solucijo" tržaškega vprašanja po načrtu zapadnih sil ne bo pristal noben Jugoslovan in upajmo. da tudi no Titova vlada. Kar se Italijanov kot vseh drugih narodnostnih manjšin v Jugoslaviji tiče. se Jim ne bo godila nobena krtvcia. Imeli bodo popolno kulturno svobodo in avtonomijo kot Jo garantira nova jugoslovanska ustava vsem narodnostim Mr Byrnes, zakaj se ne oprlmete te soluci ja, ki je edino zdrava in pametna solucija tržaškega vprašanja? Edino ta solucija bc omogočila in ustvarila mirno sožitje in dobre odnoiaje med Italijo In Jugoslavijo Pri tem ne pozabite, kskšno vlogo Je igrala Italija ne samo v zadnji vojni, marveč v Julijski Krajin^tudi ves čas svoje oblasti. —bil tori ali delavec—hoče čim več kruha, ker ga doma na svojem otoku premalo pridela.—Če propade njen imperij, ji drugega ne preostane kot da se poda o-nim, ki imajo kruha in ki so pri volji deliti svoje dobrine z njimi. Tako je razumljiva angleška politika. Ni mi pa razumljivo dla-kocepljenje nekaterih "socialistov". Reakcija si je prizadevala uničiti Stalina in zdaj tudi Tita. Čemu ne onih, ki se vojskujejo proti reakciji—zakaj bi se rada iznebila reakcija le "enega" človeka? In Mihajlovič? Ali bi si on ne želel le enega v tem momentu uničiti Tita?! Zakaj ne uničiti njegovih vojakov, saj so se oni bojevali—ne Tito—proti njegovi (Mihajlovičevi) vojski? Zdaj pa poglejmo tukaj, kako se slavijo posamezne osebe: General Eisenhower je zmagal. . . General McArthur je zmagal... Tako vidimo so izbrane zaslužne osebe za dobro ali slabo, odkar pomni človeštvo in mi tega odpravili ne bomo. Brat Barbič ne veriame, kar se mu "servira". Saj tudi jaz ne verjamem vsega. Verjamem le toliko, kar se mi zdi verjetno, na primer: Če bi bili v Rusiji Stalina uničili, bi bila danes Rusija najbrž to, kar je bila Poljska pred zlomom Avstrije, namreč razdeljena na tri dele, mogoče na več delov, ker bi Japonska tudi hotela svoj delež . . . Da, dragi Čitatelji, jaz ne vem, morda bi bilo tako več svobode za delovno ljudstvo pod angleško demokracijo, morda, ne verjamem pa ne! Tudi verjamem v Roosevelta; Če bi živel, bi šlo drugače. Na konferencah bi bilo več* harmonije! Prav gotovo bi Slovenci dobili Trst, oziroma kot predvidevano: sedmo ljudsko republiko v zvezi Jugoslavije. Tako vidimo, da baš posamezne osebe igrajo zelo, zelo važno vlogo na svetovnem pozorišču. Po pravici pa naj rečem, da tudi meni ne ugaja pretirana slava posameznim osebam. Ampak tako je bilo in menda bo . , . V Prosveti vidimo polemiko med bivšim urednikom in sedanjim. Kaj si mislite, kateri ima S POTA Zadnje čase sem prejel nekaj pisem od prijateljev, toda pozabili so navesti svoje naslove in tako jim ne morem pismeno odgovoriti. Pred menoj je pismo rojaka Johna Bartola iz San Francisca. V duhu sem pri nje mu v kleti, kjer ima dobro kapljico. Bartol mi med drugim piše; da je žalostna usoda zadela Kranjski hribček v San Fran-ciscu. Na primer Judničevi so si napravili udoben dom, sedaj pa se bodo morali izseliti. Martin Judnič je že več mesecev v bolniški postelji, prav tako je njegova soproga pri slabem zdravju. K Judničevim smo za ha j ali mnogi in imeli dobro hra no. Na Kranjskem hribčku je bilo res lepo. Slovenci so večinoma skupaj živeli, imeli lepo dvorano, trgovine itd. V času hudega potresa v San Francis cu ni'Kranjski hribček dosti trpel. Moj prijatelj Bartol me je tudi vprašal v pismu, kako kaj živim v mrzli Minnesoti. Tukaj mi ni nič hudega, kajti urejujem svojo zgodovinsko zbirko in gotove zgodovinske redkosti pošiljam / v Slovenski narodni muzej v Cleveland. Zgodovin-* ske vrednote zbiram že 53 let. Držim se popolnoma izreka Onega, ki je pri zadnji večerji rekel, "Kjer je Tvoj zaklad, tam je Tvoje srce." In tako jaz mir no živim in sem zadovoljen s svojo jako bogato zgodovinsko zbirko. Ob zaključku prosim one, k mi pišejo, naj ne pozabijo na vesti svojih naslovov in bom potem točno odgovoril. Matija Pogorele. PISMO IZ STARE DOMOVINE Bridgeport, O. — Rudarska stavka je mirno potekala. N bilo pbbojnikoV, kakor smo jih imeli V prejšnjih stavkah. Tudi jaz čitam pisma iz stare domovine in želim na kratko poročati o pismih, katere sejn prejel od svojih sester in prija teljev iz roistne domovine. Našim zgornjim Savinjčanom je dobro znan kraj in železniška postaja Šmartno ob Paki. Želim samo na kratko opisati < nekaterih dogodkih v tem kra iu, kajti pisma so predolga, da bi iih oriobčil v celoti. Nemški gestapo je imel svoj stan v cerkvi sv. Martiha, zato so partizani vse skupaj zažgali. Požgali so tudi občinsko poslopje in železniško postajo, progo razkopali. Ker -MartJ farani pridelajo dosti ^ na dan sv. Martina^! v vino, so sedaj temu « ku sezidali novo ^ » cerkve so sezidali ludl ' stavbo Narodni dom,Tj se zbirajo narodni osvota partizani. ^ Tedaj še ni bila mJ železniška PoStaja ^ n»ogoce pa so spravili J vse v red. Pism0) ^ prejel od sestre, je datu* marca 1946 in se črpku: I "Vem, da si bil žalosten izvedel, da naše ljube m* ni več med živimi, kajtid je pred tremi leti. Pri g po navadi—zdravi smo in svobodni. Sedaj imamo slovenske šole in povsod | govoriš svoj jezik. Tudi» kvah imamo zopet slovensh hovnike, slovenske pridig petje, dočim v času okuj nismo smeli govoriti slovi na javnih prostorih. Vsa« ri leta nismo imeli drugem strah in žalost. V hribih j< vse polno partizanov, kate okupatorji neprestano z« vali, vzlic temu pa so ti n ni borci zmagali, čeprav so gokrat hudo trpeli. Naša sestra Angela imi otroka, njen mož pa je bili secev pri partizanih na D skem. Njo je jako skrbelo ti dolgo časa ni bilo nob glasu od njega. Prav ta bilo s partizani mož od naj še sestre Ivanke." Naj navedem druge i samo na kratko, kajti vs preveč prostora, če bi p imena vseh žrtev. Občini radnike so izselili v kone cijska taborišča ali pa jih p lili. Mnogi so umrli od I v taboriščih. Lukacovo N Podgore so gestapovri za| celjske zapore, kjer je bil leto, od tam pa so jo pp v Nemčijo, od koder se i povrnila. Ostali so štirje doletni otroci, ki so sedaj staršev. Moja teta (Urta iz Rečice je izgubila dva i v prvi svetovni vojni, sd zadnjega malo pred osvol vijo. Padel je v partizl vrstah nekje v Zgornji 9 ski dolini. Hriberškova ii gore je imela moža iz Skal je kosit na travnik in a koso ob mino, katera je s dirala in mož je bil mrftv. tih minutah. Take nesd bodo ponavljale. j Po naključku sem dobil zek iz čikaške Tribune, rl neki hrvaški duhovnik trt so partizani pobili 150,000« tov. Seveda, vse tako inj no pisanje je gola propjj svetovne reakcije proti n* goslaviji. Slovenci iwl cerkve in duhovnike, m verjetno, da bi bila m škem zatirana cerkev j Jacob POIZVEDOVANJE RDEČEGA KRIŽA Chicago. III.—Sorodm» I rope iščejo sledecs «^] nekoč živele v Chica^l ziye Dzeny, **nc*J| berg, Ana Frankfre.. W rar, Jacob Klop* *jf ka, Lazar Spiru Miza '^ zaric, Hamid J Fritz Slader, Frank Marija Yanez. Ako bi kdo;^' * haja katera navedenih. * če bi sama Ameriškemu rd-^JJ South Wabash s« . * IU., al« P® 7850, Extension k Drtavns policija razbija stavko prt tovarni Pratt * Whitney Co. v Weet Hartfordu. Conn. Stavka trala še več meeecei za svitanje plačo In Jo vodi oloktrarska unija CIO. "Poetava" in kapitalizem delujeta roka v roki. POPRAVEK North BraiWJ^i bi nemoralo tro its unij« * pogodbo,« j« ner Prnn.vly^ » * ne b, Njo ta stavka h w + de|.vci vema *' Ako ne bi h« ^ državni ^ burgh dne j* ^ stavka konesna boljšo p ' j^l Mi iz nove, prerojene rovenije in Jugoslavije f Smledniku »mo iinili naročilo tla Tita LJublJ»na, v marcu 1946. Smledniku smo imeli 10. velik praznik. Naša ljud-foblast je izvršila naročilo na-maršala Tita: "Zemljo tiste-"ki jo obdeluje!" Med agrar-interesente je bilo razdelje-bivše Lazzarinijevo velepo-tvo in pa presežek cerkvene-zemljišča. Pred pričetkom ire so se zbrali vsi agrarni eresenti v dvorani kulturne-doma. Po kratkem posvetu odšli z okrajno agrarno ko-iijo na prvi travnik, kjer smo [navdušenem petju zabili prvi jni količek, ki je bil okrašen vetjem in trakovi. Travnik oddeljen dvema interesen-ki sta se vlažnih in obe-srečnih oči zahvaljevala aisiji. Nato je bila dodelje-zemlja borcu Hriberniku ncu. Njegovo majhno krpo Jje je doslej stiskalo in okle-i veleposestvo. Zdaj je dobil kven kos, da\bo lahko dihal in živel. Tako se je vrstil travnik za travnikom, njiva za njivo/Niso bili redki slučaji, ko je dobil agrarni interesent prav isto zemljo, ki jo je prej leta in leta obdeloval graščaku. Delitev smo končali že v mraku. Zemljo je dobilo 49 agrarnih interesentov, med njimi nad polovico po več ko en hektar. Veseli, kot še nikoli v življenju, so se vračali ljudje v mraku s travnikov in njiv na svoje domove, kajti zemljo, ki so jo dobili, bodo poslej obdelovali zase. Vekoslav. Ze četrto nedeljo so pomagali kmetom Delavci in nameščenci kamniške smodnišnice so šli v nedeljo, 17. marca že četrtič na delo za obnovitev Tuhinjske doline. Da bi jim delo prineslo boljše uspehe in da bi čim prej obnovili, kar je bilo porušenega in uničenega, so si delo načrtno razdelili po skupinah. Prva in druga skupina sta pričeli z delom v Zgornjem Tuhinju. Dogradili ierika odprla vrata žrtvam nacizma evetsto mož, žen in otrok, ki so nekako uspeli preživeti leta hotnega trpljenja in nacistične brutalnosti, je ravnokar prispe- a ameriška tla z ladjo "Marine Flasher." Med njimi so ljudje nnogih predelov Evrope. Protestanti, katoličani, židje. Stari iladi. Vsi pa so bili med prvimi žrtvami nacizma, ki jih je rgal od svojcev, gnal na su-' Ijsko delo ali v koncentracij-taborišča. Ko so jih zavez-osvobodili, so ostali brez i, kamor bi se bili mogli vr- ied njimi so ljudje kot Mi-Kaplan, katerega žena je lakote umrla v taborišču, v em so jo trpinčili. Njegova ka in nečakinja sta umrli rasnega trpljenja na malem ičku, na katerem so jih sku-, z njim in drugimi trpini pu-sredi Baltiškega morja — vode in živeža, injene države bodo dovoli-liko brezdomcem vstop v deželo kot dopuščajo seda-zakoni. V zadnjih letih je le malo kvot evropskih de-polnih, ker so vojne razrne-emogočile izseljevanje. To-aj je izdal predsednik Tru-navodila, da se pospeši raz-*vanje potniških dovoljenj lomcem "vseh ver, obredov arodnosti", a prav posebno kom, ki so ostali sirote, avzlic predsednikovim navo-M'Pa bo le malo tem žrtvam * — približno 200 na mesec l*lo priti sem, vsled česar 'd vse potrebno, da popolno-Iworistimo kvote priseljence u^nje je, da bo naš h naporu, da ublažimo teh nesrecnežev, po-da bodo tudi druge de-f*Jprle svoja vrata. JJJ- J" bodo prišli sem, bodo Fnh rokah. Mnogo uradov, nJ»ni National Refugee je prevzelo odgovornost, P^ujo Zgraditi si novo v novi deželi. N. R. S. » tem p,,iJU }e ogromno do-_ Kot se je nedavno izrazil T*«>mas E. Dewey dr-• ** York, je ta urad "svo-tako sijajno izvedel, da sam begunec prisi- KZT1 pwmo*i06 jav- Večina beguncev, ki bodo prispeli v prihodnjih mesecih, ne bo imelo preglavic s stanovanjem. Sorodniki, prijatelji in drugi Amerikanci jih bodo vzeli v svoje domove. Mnogi izmed njih ne bodo imeli težav radi zaposlitve — otroci, starci, žene. Oni pa, ki bodo hoteli delati, bodo našli pri National Refugee Servicu možnost, da se izvežbajo v onih strokah, kjer vlada pomanjkanje delavskih sil. Oni, ki hočejo ustanoviti svoja lastna podjetja, bodo dobili posojila pri tem uradu, Central Loan Trust, ki jim bodo olajšala začetek. Ta fond ima lepe uspehe v vprašanju vrnitve posojil. Na stotine novih industrijskih in trgovskih podjetij je bilo ustanovljenih v tej deželi od beguncev, ki so preskrbeli tisočem Amerikancem delo in zaslužek in povečali gospodarsko bogastvo naše dežele; Tudi še drugače so žrtve nacistične tiranije povečale silo Amerike. Tehnične sposobnosti, katere so prinesli s seboj, in poznanje sovražnika je pomagalo v vojni. Umetniki ln pisatelji, katere je Hitler pregjial iz njihove domovine, pa so prispevali k naši kulturi in znanosti. Naša dežela je postala velika, ker so bila naša vrata vedno odprta žrtvam zatiranja, a naša demokracija je postala močna. Svobodoljubni milijoni iz vseh koncev in krajev sveta so prihajali k nam in gradili našo Ameriko —- možje in žene vseh ras, ver in dežel. ---------- Danes pozdravljamo kot dobrodošle najzadnje, ki prihajajo — žrtve najhujše in najzlobnej-še tiranije vseh čaaov — ki bodo tudi rade volje doprinesli svoje najboljše za bodočnost Amerike. In še enkrat odpiramo svoja vrata "brezdomcem, katere preganja vihar," da so svobodni. so hišo Ane Kadunc. Ta dan so dozidali 6 kub. metrov zidu, izdelali strešno ogrodje in ga pokrili s 100 kv. m opeke. Za hišo Ivana Hribarja so položili 16 kub. metrov betonskih temeljev. Poleg tega so pripravili 20 kub. m gradbenega peska. Pri tej skupini so delale tudi šivilje. Sešile so 9 kosov perila in popravile 5 oblek. PJeskar pa je pobarval 4 kose pohištva. V Kostanju v Tuhinjski dolini so se pri svojem delu posebno izkazali kovinarji. Popravili so 3 pluge, 30 verig, 106 kosov gospodarskega orodja, 1 šivalni stroj, 93 kosov kuhinjske posode in z 12 podkvami podkovali konje. Poleg tega so izdelali 15 novih predmetov, kurilne mreže, vratca za štedilnik itd. Poljski delavci so otrebili 24,000 kv. metrov sadovnjakov jn travnikov, obrezali in očistili 734 dreves ter iz odžaganih vej napravili 92 butar. Šivilje so izdelale 14 in popravile 4 kose obleke in perila. Čevljar je popravil 12 parov obutve. Nekaj delavcev pa je porušilo in očistilo 9 kub. metrov zidu ter pripravilo 8 kub. m kamenja za zidanje. Tesarji, ki so obiskali pas Stol-nik, so posekali, razžagali in pripravili za prevoz 15 kub. metrov gradbenega lesa. Vse to delo so napravili kamniški delavci v 1260 prostovoljnih urah. Liska proga zopet popravljena Delavci, nameščenci in tehnični strokovnjaki, ki obnavljajo H-Ško progo, so si postavili nalogo, da jo bodo v teku prvomajskega tekmovanja poponoma popravili Z marljivim delom na vseh odsekih proge je delavcem uspelo, da bo do 1. maja proga že sposobna za promet. Najvažnejši objekt liške železnice je čukoviški viadukt pri Plavnu, ki je bil porušen leta 1943. Ta viadukt je naj- A. F. Whitney, predaednlk Bratovščine ielesnlških sprem-nlkov. Je po vat kot 20 letih so-pet pričel s agitacijo sa podržavljen Je ielesnlc. Železničarji ao ie redno v meednem gibanju, ker ao odklonili premajhno s vi ianje plač — 16c na uro. Po prvi svetovni vojni so vneto agtttrali sa podržavljanje ieleanlc na podlagi Plumbovega načrta, toda v kongresu niso uspeli. večji v vsej Jugoslaviji. Z delom so pričeli že marca lanskega leta ln te dni je bilo končano be-toniranje obokov. Delavci so pozdravili ta uspeh in vzklikali maršalu Titu, veseli, da so izpolnili svojo obljubo, dano domovini. Po končanem delu na viaduktu je odbor za Dalmacijo priredil zakusko, pri kateri so bili navzoči minister za pronpt, zastopniki ljudskih oblasti in množičnih protifašističnih organizacij. Delavci ao ob tej priliki svečano obljubili, da bodo še bolj intenzivno in požrtvovalno delali za obnovo. S ilavnosti so poslali pozdravno brzojavko ministru za delo pri Zvezni vladi VI-cku Krstuloviču. i P*"** »—•----------------- • • ------------— terorizma« na Stone Moon- t POIMrf1 ^Hll kreeoeo. a Jih simbol rasnega bigot etva In Driavnl Ugtalattonl svat. sestoja* la --—it— "" . . IIPIIIIIH avet. & ah tov al pretakava šega unij CIO. ADf In aoodrlenlh. V nekaterih velikih mestih Daljnega vzhoda, kjer so že v navadi moderna vozila, je rikša pogosto samo napoto na ulicah* toda odpraviti je vseeno nočejo, ker služi mnogim kot edini način preživljanja. V Sangaju pravijo, da bo rikše odpravili tekom nadaljnjih treh let. Kot povsod po svetu, je tudi na Daljnem vzhodu navada, da sleparji izkoristijo vsako novo Iznajdbo v svojo korist, ako morejo. Isto je bilo z rikšami v Kini in na Japonskem. Mnogi tekači ali vozniki rikš so te najeli in ko so siromaki zvečer prešteli svoj zaslužek, so spoznali, da so vas dan garali za družbo, ki ja pogojevala ozir. dajala v najem rikše. Ubogim voznikom je ostalo komaj kake tri dolarje mesečno, tako da ja leta 1934 vlada izvedla reiskavo nelepe zadeva v mestu angaju. Življenje voznika rikše nI rož-nato, vendar se sliši po ulicah o-rijentalsklh mest neprestsno klice in svarilne vzklike teh voza-čev, ki se pazijo, da v svoji u-trujenosti ne povozijo drug drugega ali ne pridejo pod kolesje modernih vozil, kar bi jih seve-ds škodovalo na zaslužku in prestižu — nepreviden vozač zgubi odjemalce. Siromaki tudi zelo revno živijo in letajo z vozili o-krok najčešče lačni, ker si ne morejo nikdar privoščiti dovolj ri-ža, da bi se pošteno nasitili. Z bornim zaslužkom morajo preživljati tudi svoje družina in radi takega položaja jim gotovo na bo žal, ako bodo orijentalske rikše. ki so bile pravzaprav ameriška Invenclja, v dog lednem času izginile in jih bodo nado mestila bolj moderna vozila. Seveda bo treba poskrbeti, da bodo vozači rikš dobili svoj kruh kja drugje. To pa bo zadeva vlad Daljnega vzhoda, ki ao danes polagoma razvija v noko vrste poskusno demokratični svet. kar Je največ pripisovati poteku irt izpadu zadnje vojne, ki jo prinesla pora o Japonski in socialne spremembe v Kini. -FLIS. Zadeva Draže Mihajloviča (Nadaljevanje) Sodelovanje s sovražnikom v Črni gori in Sandjaku Kot je bilo že povedano, je bil kapitan Gjurišič najzaupnejši poveljnik Draie Mihajloviča. Poročilo komisije vsebuje večje število listin, ki kažejo Gjurišičevo sodelovanje s sovražnikom. Dokument št. 11 je fotostatični posnetek pisma, ki ga je 5. maja 1942 poslal GjurlŠlču general Silvio Bonlni, komandant italijanske pehotne divizije "Venezia." V tem pismu pošilja Bonini sporočilo od komandanta italijanskih čet v Črni gori—z namenom, da se vzdrži postava in red z italijansko kooperacijo. General Bonini sili Gjurišiča, da mu pošlje seznam kandidatov, ki bi z odobritvijo generala Mentastija do stali četniški oblastveniki v službi italijanskih okupacijskih čet. Taki četniški ali "narodni" odbori so bili imenovani po vsej Črni gori in GjuriŠičev brat Vašo je postal predsednik odbora v Beranah. Dne 26. decembra 1943 je Pavel Gjurišič pisal komandantu italijanske divizije "Venezia," zahtevajoč, da se skupina italijanskih vojakov kasnuje, ker so namlatili nekaj četnikov in spustili iz zapora neko Črnogorko, ki je bila osumljene, da simpa-tisira s partizani. (Dokument št. 16.) V pismu z dne 26. maja 1944, zapovedajoč četnlkom, da se preselijo v Mileševo, je Pavel Gjurišič rekel: "Pojasnite Nemcem, da greste v MileŠSvo v svr-ho nabiranja novincev za nove edinice." (Dokument št. 17.) Po italijanski predaji je Gjurišič postal poveljnik Četnlškega glavnega štaba v Črni gori, medtem ko ga je kralj Peter Še pred tem povišal za polkovnika jugoslovanske kraljeve vojsk«. Četnlkom je tedaj tiktakala zadnji ura. Dne 18. julija 1944 je Gjurišič izdal strogo zaupno povelje, ki se deloma glasi takole: "V namenu, da zadušimo komunistično (partizansko) propagando, moramo ustaviti njihovo kurirsko službo in likvidirati njihove pomsgače izmed ljudstva; zato bodo poveljniki brigad in mest Izdali ukaz, da Je ljudem prepovedano zapustiti ztanovsnja od mraka do zore. Vse osebe, zasačene izven svojih stanovanj ob tem Času, bodo brez vsakega svarila pobite. Nobena oseba na sme zapustiti svoje občine brez pisanega dovoljenja mestnega komandanta. Vse osebe, zasačene izven svojih občin brez takega dovoljenja, bodo naše lovske edinice usmrtile." Povelje, ki ga je Gjurišič dal Četniškim trupam 16. avgusta 1944, vsebuje sledeči sUvek: "Zahtevajte od nemškega ko mandanta, da vam izroči na razpolago ambulanco za prevoz ranjencev is poljske bolnice v . . . (ime nečitljivo). (Dokument št. 22.) Fotostatični posnetki vseh teh povelj in pisem Pavla Gjurišiča (Mlhajlovičeve desne roke)—z njegovim lastnoročnim podpisom—ao reproduclrani v poročilu komialje za vojne zločine. Poleg tega je v poročilu tudi dosti dokazov o GjuriŠičevem so delovanju z Milanom Nedičem, načelnikom srbske lutkarske vlade v Belgradu. Gjurišič je bil imenovan za poveljnika Na-dlČovega arbekega korpusa prostovoljcev v črni gori. Gjurišič je s svojimi delegati obiskoval Belgrad in tam svobodno prebival. Od Nemcev Je dobival ko nje, orožje in ambulance za svojo borbo proti partizanom. (Dokumenti it. 23 do 26.) Ta izdajalec ni bil samo četniški poveljnik glavnega štab* in poveljnik Nedičevega prosto, voljnega korpusa v Črni gori, temveč tudi redni oficir kralja Petra In poveljnik jugoalovan* ske domovinske vojske za Črno goro, Boko ln Stari Ras. V tej poziciji je Gjurišič izdal pove-lje (dokument Št. 29), v katerem je okllcal zapovedano mobilizacijo vseh državljanov moškega spola od 17. do 55. leta. Prvi odstavek tega povelja, izdanega 13. septembra 1944, se glasi: "Ozirajoč se na preteče razvo-le na polju mednarodnih odno iajev ter na priporočilo štabne ga komandanta pri glavni komandi in vofnega ministra Draže Mihajloviča, |e Njegovo Veli čanstvo In vrhovni poveljnik krali Peter II,—strogo zaupna št. 1254 od 5. septembra 1944— zapovedal sploino mobilizacijo vseh razredov med starostjo 17 in 55 let, s svojim dekretom t dne 4. septembra 1944." Pod fotostatičnim posnetkom tega povelja je fotografija Pavla Gjurišiča in nekega nemškega oficirja pred poslopjem Narodnega gledališča v Belgradu, posneta med okupacijo. Gjurišiča je kralj Peter odlikoval z zvezdo reda Karadjordje, Adolf Hitler pa z železnim križcem. Obe dekoraciji je sprejel kot primeren okrasek za svoja četniška prsa. Dne U. oktobra je lutkarski list "Lovčen," ki ae tiska v Cetinju, prinesel na prvi strani vest o GjuriŠičevem odlikovanju po Hitlerju. (Dokument Št. 31.) Dobesedno se ta vest glasi takole: "Cetinje, 11. oktobra 1944.— Visoko odlikovanje podpolkovnika P. Gjurišiča. Četniški k* mandant g. Pavle Gjurišič, katerega je general NcdiČ nedavno povišal za podpolkovnika in mu poveril službo pomožnega komandanta Prostovoljnega korpusa, je dobil od strani vrhovne komande nemških okupacijskih lil posebno priznanje za svoje vojaške vrline ter je odlikovan od flrerja z redom Železnega križca." (Se nadaljuje.) Tekstilne delavke ii Maribora pomagajo kmečkim ženam Kmečke matere imajo kopico otrok ln toliko dela, da ne utegnejo vsega sproti zašiti In zakrpati. Zato so delavke lz tekstilnih tovarn Jugotekstil, Jugo-svila ln Roteks, skupno s tovariši obiskala Ribnico na Pohorju, da bi vsaj malo pomagale tova-rišlcam na vasi pri krpanju in Šivanju. Zašile in zakrpale so 48 komadov obleke In perila. V svojem načrtu prvomajskega tekmovanja so si zadale nalogo, da naberejo 100 naročnic sa "Našo ženo", 100 članic ATt in 50 Člintc RK. Svoj načrt so do 8 marca že prekoračile. Nabrale so 130 naročnic. "Nsie žene" in 68 članic RK. Obdarile so tri matere, zaposlene v tekstilnih tovarnah, ki Imajo največ otrok. Kot najbolj-le delavke v svojih obrstih pa so bile nagrsjene tovarišlce Križanec Jožica, tkalka v Jugotekatilu, finajder Draga, tkalka v Rotekmi in Rtojnšek Marija, tkalka v Ju-'gosvili, s knjigo "Kako se Je ks-lilo Jeklo." "KADAR BOMO MI ZIDALI, BOMO PAZILI, DA BO DOVOLJ 2ICE!" 1 a mladi par Je tivel v smalnjavi tiče dovolj dolgo, da poena kaj pomoAl vradnost in udobnoit pravilno dovolj raspetjana šlee. V njih novem domu NC BO dolgih |>odalj!«valnih konopoev, ne eatemnavalnih svetilk in "lene" nezmožne oprave. Ko pregledujete val plavi načrtni obris, pazite na popolnost tivčevja. Planirajte dovolj kroženja, ki bo sadoatoval za valo sedanjo opravo In za novo. ki bo skoro prišla k vam. Imeli bodete dovolj cvitov za razsvetljavo poti pred vami—izognite m "hoje v temi." __ Odločite se zdaj Imeti popolno In pravilno ilea v vašem nameravanem novem domu—poizvedite o tem pri nas ali pa pri vaiem liontrektorju elektriko—kako lahko ln poceni Je to. PUMI M tee: ♦ * r * i ♦ s ♦ i. LEV N. TOLSTOJ: KAZAKI -----KAVKAfiKA POVEST ------ Iz rulčine prevel JOSIP KNAFL1Č t « ******** ****** ** *** (Nadaljevanj«) 'Ti samo čenča*! Zadavim te! Iz mojih rok ne uidei; Anna seni!" je kričal na vso moč. A kmalu je umolknil od slabosti. Olenin je jezdil domov. Popoldne so mu povedali, da se Lukaika bori s smrtjo, a neki Tatar od onkraj reke da je obljubil zlečiti ga z zeliiči. Trupla Čečencev so pripeljali na županstvo. "Ženske in otroci so jih hodili gledat. Ko se je bil vrnil Olenin domov, se dolgo nI mogel osvestiti od vsega tega, kar je bil videl; a proti večeru so zopet navalili nanj^sinočntf spomini. Pogledal je skoz okno; Marjanka je hodila iz hiše v klet, opravljaj« gospodinjske posle. Mati je bila v vinogradu, oče je bil na županstvu. Olenin ni počakal, da bi vse opravila, in je iel k njej. Stala je v hili in mu obračala hrbet. Olenin je mislil, da se sramuje. Naenkrat se je okrenila. V očeh so ji stale komaj vidne solze. Na njenem obrazu je ležala žalost, ki se ji je lepo podajala. Pogledala ga je molče ln ponosno. Olenin je ponovil: "Marjanka, prišel sem . . ,M "Pusti me," je rekla. Njeno obličje se ni iz-premenilo, a solze so se ji ulile iz oči. "Zakaj jokaš? Kaj ti je?" "Kaj mi je?" je ponovila z osornim, trdim glasom. "Kazaki so ubiti, to mi je." "Lukaška?" je rekel Olenfn. "Idi! Kaj te je še treba?" "Marjanka!" je rekel Olenin in stopil k njej. "Nikdar ničesar ne dosežeš pri meni." "Marjanka, ne reci tega" je prosil Olenin. "Idi, zoprnež!" je za vpilo dekle, topotnilo z nogo in grozeče stopilo proti njemu. In tako sovraštvo, tako zaničevanje in takšen gnev se je izrazil na njenem obličju, da je Olenin takoj spoznsl, da se nima ničesar nadejati, in da jc njegova prejšnja sodba o nepristopnosti te žen-ike—bila nedvomna resnica. Olenin ji ni odgovoril ničesar več in naglo je zapustil izbo. XLII. Vrnivši se v svojo sobo, je dve uri nepremično ležal na postelji, nato se je odpravil h kompanijskemu poveljniku in prosil, da bi ga prestavili v garnizijo. Poslovil se ni od nikogar in potom Vanjuše je poravnal svoj račun pri gospodarjevih in se odpravljal na pot v trdnjavo, kjer je stal njegov polk. Samo stric Jeroška je prišel po slovo. Pila ita ga kozarček in Ae enega. Istotako kakor pri njegovem odhodu iz Moskve je stala poštna trojka pred hišnimi stop-nicsmi. A Olenin ni več, kakor takrat, delal obračuna sam s seboj in si ni govoril, da vse, kar je mislil in delal ,ni bilo prav. Ni si obetal več novega življenja. Ljubil je Marjanko ie Zdaj je tudi našemu delavcu omogočeno ustvarjalno delo Ljubljana, v marcu 1946. Julio Vac, orodničar, pionir mehanične delavnice "štanca" v Zagrebu, je nedavno konstruiral iz delov dveh atarih zarjavelih strojev pripravo za vertikalno dolbenje, stroj, g katerim je mogoče vrtati, dolbsti in stružiti. Po njegovem pripovedovanju je to ie šestdeseta iznajdba, ki pa po svoji vrednosti daleč prekaša vse njegove prejšnje iznajdbe. Julto Vac je najstarejši delavec v "Štanci". V času svoje nepretrgane štirinajstletne zapoall-tve je večkrat prihajal k delodajalcu s kakšnimi "neizvedljivimi idejami", kakor se je zdelo gospodarju; predlagal mu je izdelavo raznih novih strojev za izdelovanje orodja ter ga prosil, da bi mu omogočil uresničenje njegovih zamisli. Toda delodajalec je vselej zamahnil z roko "Tega ti ne moreš, to ae izdeluje *amo v tujini." Ko se je pa kdaj Vacu posrečilo, da Je z delom pozno v noč uresničil kakšno svojo zamisel, ga je gospodar nagradil samo a tem, da ga )e po-trepljal po rami ter dejal "Na. dobro, Vac!" Potem si Je malomarno ogledal njegovo iznajdbo in ga ponižal s kakšnim deseta kom Mojster Vac )e težko živel od svoje plače, od njegovih izumov pa j« imel koristi aamo delodajalec Utrujen po dnevnem delu. je moral Vae pogosto delati pozno v noč, da bt zaalu žil kakien dinar. Is starih kon zervnih škatel je izdeloval otroške avtomobilčke, konstruiral priprave za ondnliranje, navija- če za havajske kitare itd. Vendar ni nikdar prenehal misliti na uresničitev svoje zamisli, na novo vrsto dleta, s katerim bi poenostavil delo. Po osvoboditvi je delodajalec, ki si je nagrabil dovolj denarja, zapustil zadolženo delavnico ter razprodal orodje in stroje. Kljub temu se Je perijetje kmalu postavilo na noge. Delavci so se z vnemo oprijeli dela in podjetje je začelo napredovati. Oskrbeli •o stroje in prihajalo je čedalje več naročil. Prišel je čas, da Je moster Vac lahko uresničil svojo zamisel. Od nekod je privlekel zarjavelo stojalo in dele nekega stroja ter je z mladim mehanikom Ferenčlčem izdelal gornji del stroja, vlil nekatere nove dele in priključil motor. Nov stroj, ponos delavnice, Je bil v nekaj dneh gotov. Takšnih strojev ni v Zagrebu. Nova vrsta stroja dela hitreje in bolje, kakor podobni stroji tuje izdelave. S svojim novim atrojem dela mojster ves dan sadovoljno. "Nikdar prej nisem mogel tako hitro delstl. Vedno sem moral nkakati od stroja do at roja: tu sem vrtal, tam dolbel, na drugem kraju rezal, zdaj pa opravim vae pri istem stroju," je pripovedoval Vac. Z novim strojem zdaj izdeluje kalupe za svinčene akumulatorje. Pri izdelovanju kalupov za nekatere vrste kompliciranega orodja je mojster Vac prihranil s svojim strojem nad 200 delovnih ur. Stroj nikdar ne miruje. Ko mojster Vac konča delo, ae zberejo okrog njega delsv- bolj ko preje in vedel je zdaj, da ga ona nikdar ne bi mogla ljubiti. "No, pa zdrav ostani, očka moj," je govoril stric Jeroška. "Ako pojdeš kdaj na vojsko, bodi pameten; mene starca poslušaj. Ako se primeri, da boš pri kakem napadu ali kjer že (saj jaz sem star volk in sem vse to videl), in če streljajo, tedaj ne hodi na kup, kjer je veliko ljudi. A zmeraj, kadar se začne kdo vas bati, pa tišči na kup in misli: na kupu je prijetnejše. A tam je ravno najslabše: na kup tudi merijo. Jaz sem se držal zmeraj kolikor mogoče daleč stran od kupa in sem hodil sam zase; in tako me niti enkrat niso ranili. A česa nisem videl v svojem življenju!" "Pa saj imaš vendar kroglo v hrbtu," je rekel Vanjuša, ki je basal kovčke. . "Tu so kazaki prismodovali," je odvrnil Jeroška. "Kako to, kazaki?" je vprašal Olenin. "Da, to je bilo tako. Pili smo. Vanka Sitkin je bil kazak; napil se je in ko je kresnil, pa me je zadel s pištolo naravnost na to liseo." "Ali je kaj bolelo?" je vprašal Olenin. "Vanjuša, ali bo kmalu?" je pristavil. "Eh, kam se ti tako mudi! Daj no, da povem ... In ko me je tako pičil, krogla ni prebila kosti, ampak je tukaj obtičala. Pa sem dejal: saj si me ustrelil, bratec. A? Kaj si naredil z menoj? O, tako ne pojdeva vsaksebi! Ti moraš dati za vedro." "Ali te je kaj bolelo?" je zopet vprašal Olenin, ki je komaj poslušal, kar je pripovedoval stari. * "Čak, da povem do kraja. Dal je za vedro. Izpili smo ga. A kri je tekla venomer. Vso izbo sem polil s krvjo. Ded Burlak je tudi rekel: "Boste videli, fant bo še crknil. Daj še za štof sladkega, drugače te naznanimo na sod-niji." Prinesli so še žganja. Luk, luk . . ." "Pa te je li bolelo?" je vnovič vprašal Olenin. "Kaj bolelo! Ne prekinjaj me: ne morem trpeti tega. Počakaj, povem do konca. Pili smo in popivali do jutra, potem sem pa pijan zaspal na peči. Zjutraj sem se prebudil, pa se nisem mogel poravnati . . ." "Ali je močno bolelo?" je ponovil Olenin, meneč, da zdaj končno vendar dobi odgovor na svoje vprašanje. "Mar ti pravim, da je bolelo? Ni bolelo, a poravnati se nisem mogel, hoditi mi ni dalo." "No, pa se je zazdravilo?" je rekel Olenin in se niti smejal ni: tako težko mu je bilo pri srcu. "Zazdravilo se je, a krogla je še zmeraj tukaj. "Na, potipaj." Odpel je srajco in pokazal krepki hrbet, na katerem se je okoli kosti dala premikati krogla. ' "Vidiš, Uko se trklja," je dejal; očitno se Je zabaval s to kroglo kakor s kako igračo. "Vidiš, zdaj se je premaknila nazaj." (Konec prihodnjič) ci iz "Stance", ki Jih uči ravnati z novim strojem. "Zdaj pri nas delo hitro napreduje pri našem stroju!" i pohvali z delom stroja mehanik Ferenčič, ki je pomagal sestavljati stroj. Ko pa mojster Vac pripoveduje o novem stroju, težko najde besede. "To Je v meni," pravi mojster, "ko pridem domov, mislim samo na stroje. Ko grem po cesti in se slučajno spodtaknem ob prašno konzervo ali škatlo, premišljam, kaj bi lahko naredil iz nje. Pogosto, ko se upravitelj delavnice znajde pred kakšnim zamotanim vprašanjem, pokliče Vaca, da mu pomaga. Dovolj je, da mu z nekaj besedami pove, kaj bi bilo treba, in mojster se ie vrže na delo. Delavci pa pravijo: "Naš mojster ustvarja." Na grafikonu pri vhodu v delavnico se je dvigala visoko nad drugimi krivuljami rdeča krivu lja mojstra Vaca, ki ne pozna utrujenosti Nedavno je za svoje delo prejel nagrado, zdaj ga bo pa uprava ponovno predlagala ministrstvu za induatrijo, da ga nagradi kot iznajditelja. V "Stancl" ni več gospodsrja, ki bi zamahnil z roko, ko bi prišel delavec k njemu a predlogom sa kakšno novost. Zdaj Je tudi mojstru Vacu omogočeno, da ustvarja, toda ne naprav za ondulacije, temveč stroje, ki bodo pripomogli, da bo mehanična delavnica "Stanca" v prvomaj akem tekmovanju med najboljšimi. •r Ai ftmtaU 9t CfelMf • M CrM chapter. t Obratne knjižnice v Mariboru V tednu slovenske knjige so tudi po mariborskih tovarnah in ustanovah zbirali delavci in nameščenci knjige in denarne prispevke za svoje knjižnice. In vprav ta nabiralna akcija za slovensko knjigo je pokazala, kako si želi delavec knjig, ne samo leposlovnih, ampak tudi političnih in strokovnih. Posamezne, podružnice so j*) dosedanjih podat ih v tednu slovenske knjige na rale 43,859 dinarjev, knjig pa imajo obratne knjižnic? okoli 1800. Delavci so si ti^novili knjižnice zlasti po večjih obratih Te ponekod že delujejo, imajo svoje knjižničarje. V nekaterih obratih so že uredili knjižnice tako, da jih vodijo po navodilih knjig^ "Delo ljudskega knjižni čarja v ljudski knjižnici," ki jo je Izdalo ministrstvo fca prosveto. Večina podružnic, ki si ustanavlja knjižnice, je izrazila potrebo po strokovni literaturi. Skoraj vseh knjižnicah prevladujejo za zdaj še leposlovna dela. Več knjižnic je izrazilo potrebo po ruski in novejši slovenski literaturi. V delo knjižnic spada tudi organizacija bralnih krožkov, ki so izredno važni, ker vzgajajo v delavcih smisel za knjigo. Taka bralna krožka sta že ustanovili podružnici "Gradisa" in "Hotela Orel," drugod pa jih snujejo. Večina podružnic ni poslala na knjižničarski tečaj svojih knjižničarjev. Tefyj sfe je pred kratkim vršil ter bo potreben še eden, na katerega naj pošljejo svoje knjižničarje, vse podružnice. Tečaja so se med ostalimi udeležili tudi trije tovariši iz delavnice državnih železnic. Tečaji za ljudskfe knjižničarje so izredno važni, ker dajejo tečajnikom osnovno znanje, ki je potrebno za uspešno upravo knjižnic. Tudi v okviru prvomajskega tekmovanja so si nekatere podružnice zastavile nalogo izboljšati in izpopolniti knjižnice. Podružnica obratov Rotex, Jugo-tekstil in Jugosvila bo v okviru prvomajskega tekmovanja nabrala še 150 knjig, Zveza poštnih uslužbencev že tekmuje s sindikalno podružnico pošte Miš 1 in Šibenik v popularizaciji knjižnice, v povišanju prostovoljnih prispevkov za nabavo knjig. Podružnica elektrarne Fale bo v prvomajskem tekmovanju povišala število knjig, pridobila večje Število bralcev in izvedla pravilno ureditev knjižnice ter u-vedla kartoteko. Ualužbenci zdravstvenih in socialnih ustanov bodo v okviru prvomajskegs tekmovanja uredili prostor za knjižnico v Zdravstvenem domu in organizirali med seboj nabiralno akcijo za knjige, Krajevni odbor delavcev in nameščencev gradbene industrije bo organiziral bralne krožke in priredil na-oiralno akcijo za knjige. Podružnica tovarne letalskih delov na Teznem bo priredila v obratu literarni večer, na katerega bo povabila nekaj književnikov, ki bodo čitali svoja dela. Obenem si bodo v tovarni letalskih delov o-snovali knjižnico napredno pisanih knjig in nabavili strokovne knjige kovinarske stroke. V delavnici državnih železnic bodo v tem času otvorili knjižnico. Nekateri obrati že imajo knjižnice. Tako ima knjižnica obratne podružnice tovarne letalskih delov 136 knjig, Splošna stavbna družba na Teznem ima 276 knjig, novih pa namerava kupiti še za 8000 din ter še za denar, ki ga bodo delavci nabrali v okviru prvomajskega tekmovanja. Delavnica državnih železnic je nabrala v tednu slovenske knjige 15,200 din, sedaj pavima samo 45 knjig, ostale je naročila. Podružnica je od nabrane vsote podarila 5% Vojni bolnišnici v Mariboru. Skupno čitalnico imata podružnici okrajnega in okrožnega sodišča. Dobro knjižnico Ima podružnica Nabavne in prodajne zadruge, ki ima 40 znanstvenih, 126 leposlovnih, 24 mladinskih, 10 srbohrvaških knjig in 15 brošur. Svojo knjižnico namerava ustanoviti tudi podružnica "Gar-disa", ki je zbrala okrog 5000 din ter bo organizirala tudi čitalnico in bralne krožke. Podružnica Rotexa, Jugotekstila ln Jugo-svile ima 110 knjig, ki so jih nabrali med seboj. Obsežna je knjižnica Zveze poštnih uslužbencev, ki ima 485 knjig. Samo 11 knjig ima podružnica tekstilne tovarne Huter. Manjše podružnice še nimajo svojih knjižnic in so nekatere predlagale, da se ustanovijo knjižnice po kraljevih odborih. Za nabrani denar so sindikalne podružnice kupile knjige s 25% in 50% popustom, ki jih je dalo na razpolago ministrstvo za prosveto. Knjige veže knjigoveznica Mariborske tiskarne in bodo v najkrajšem času razposlane naročnikom. Naloga obratnih knjižnic naj bi bila: dati delavcu in nameščencu osnovno leposlovno in strokovno literaturo. Večjo nalogo pa bi prevzela centralna sindikalna knjižnica v Mariboru, ki bo; imela velik izbor vseh vrst knjig. Kako veliko zanimanje je v Mariboru za knjigo, dokazuje najbolj dejstvo, da je šest mariborskih četrti nabralo v "tednu slovenske knjige" v januarju nič manj kakor 200,000 din za knjige. Poleg obratnih knjižnic imajo tudi posamezne četrti svoje knjižnice, od katerih nekatere že redno poslujejo. _ Razni mali oglasi OPERATORS experienced on draperies and slip covers. Single needle sewing machines. Highest wages. FABRIC SERVICE, INC. . 1650 W. Ogden GIRLS For general office work. 5 day week. Some typing, dood at figures. Beginners acceptable. Steady work. Good salary. FRIES-WALTERS CO., 2001 W. Pershing Rd., Phone Lafayette 2540. TYPISTS who like figures. No experience necessary. 40 hours—5 day week. Permanent positions. Good starting salary. Excellent working conditions VIRGINIA 1000-Ext. 13 - ^maliogi^ assembS^-t Permanent work. Vacate,! Free hospitaler, CoL *' served free. Rest periodt * 41 15 GIRLS & wanted for light young _ Also 2 men for' iS?! Hours: 4 PM to 12 PM iT Ping room help.-APPLUv^ DU8TRIES, 1830 Njgffil ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE ae val družtreai tajniki hi tajnioe la k! Jih društva izvolijo v te all — rohilk san pošlje svoje sine direktno listu PROSVETA ISST So. Lewndale Are.. Chicago, DL no ta delavsko TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- i; tiskarsko obrt spadajoča dala Tiska vabila za veselic« in shod«, vlzitnic«, časnike, knjige, koledarje, letak« itd. v slovenakem, hrvatakem, slovsškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih ...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKABNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrst« Pišite po Informacije na naalov: SNPJ PR1NTERY 2tS7 SI •• Lawndale Avenue - . Chicago S3, IUlnola TEL. ROCKWELL 4004 \ WOMEN WANTED To make lamp shades. Experienced or semi-experienced. Highest wages paid. Phone or call for interview GAYDEN LAMPS, INC. 4101ft W. Harrison St. - Sac. 1978 WOMEN ASSEMBLERS on work not requiring electricity. Cheerful, light working conditions. MAGNETROL, INC, 2110 S. Marshall Blvd. STENOGRAPHERS^ VI. BEGINNERS ACCEPTABLE CAPABLE & AMBITIOUS A GOOD FUTURE Interesting work in wholesale music House Excellent starting salary Permanent position - 5 day week 1243 S. Wabash, 2nd ■ Phonal HAH. 6338 Plastic Molding Machine Oper! Permanent Positions Bonus and Ponalon Plan Gits Molding Corp. 4600 W. HURON STREET sprayers e Experienced on Wood Furniture Steady Employment Considerable Overtime Eureka Furniture Mfg. Company 5949 So. Lowe Ave. NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na primer (May 31. 194S). polog vašega Imena na naslovu pomeni, da vam J« a tem datumom potekla naročnina. Ponovit« Jo pravočasno. da so vam list n« ustavi. 100 deklet ZA DELO PRI Radio SVETLO, ČISTO, LAHKO STALNA SCUŽBA KRATKA 4 TEDENSKA P1 UČNA DOBA 71c • 76c IZKUŠENA DEKLETA TAKOJ J ZAČETKA PO 83c AVTOMATIČNO POVIŠANJI 97c ' "v NA URO M.OTOROL GALVIN MFG. C0R 4545 W. Augusta BI- 1000 North blizo Cicero Avea USLUŽBENCI so deležni POPU PRI nakupu radia ALI GLEDATE ZA D 011 PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanij« ima takih prilik hišnice (JANITRESSES) Takoj od sa&etka plača 72H« uro, po treh mesecih 77^emi in po šestih matedh po H1* uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VS DELIH MESTA Delo^e ure od 8:30 pop. do ure ponoči Oglasita sa pri ILLINOIS BEUI TELEPHONE COMPANY v uposlovalnam uradu ss k« v pritličju 309 W. WASHINGTON naročite si dnevnik pros1 . Po sklopu IS. rodno koavendje ao lahko naroti na U»« prišteje eden, dva. trt Iliri all pot Osnov is one druilna k «1 "J* nlnL Ust Prosveta stane aa vso enako, sa ilsne all sedlasa Is* ■ ono letno naročnino. Ker pa člani te plstejo pri asesnaatu 11*" tednik, ae Jim to prifttoje k naročninL Torej sedal ni rvoU »J da Jo llai predre« aa Mane SNPJ. List Prosveta Ja vala UfSm "| gotovo Jo v vsaki druftlnl nekdo, ki bi rad člial 11»! rt* Oas. Pojsanllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs wu SNPJ, ali Če se preseli proč od družine ln bo zahteval sam «voj tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tskojaj^ naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvnlltvu in obenem doplačati detično vsoto listu Prosveta. Ako »p stori, tedaj mora upravniltvo mižati datum za to vsoto naroou. j Cona listu Pros rota Joi Za ZdniL drftevo In Kanado 99.00 1 tednik ln._______ 1 tednika in._______ 0 tednike In.___________ 4 tednike te.---------110 • tednikov fas.________ nič Za Chicago ln okolico !• * 1 tednik Is ... ^ t tednika Is S tednike Is 4 tednike ln I tednikov La Jl.00 Za Evropo Jo--------------------------------------^ -, Izpolnilo spodnji kupon, priložite potrebne Mossar Order ▼ platnu te si naročite Prosvete. llsL ki ja I PROSVETA. SNPJ. mi low Lowndolo Are. Chicago tO. m. Priloženo potil jam naročnino as Ust Prosite L Ime ČL dnitr* Naalov Ustavilo tednik In gs pripiitte k s»Ji člene* mojo drnftteei ČL dn*TS * ČL On*" *