POŠTNINA PLAČANA V GeTOVIM
Leto III.	Štev. 15
Celoletna naročnina	. 280 Lir
Polletna	„	• 140	„
Posamezna številka	■ 6 „
Za Jugoslavijo . . .	2 Din
Gorica, soboto IZ. aprilo 1947
Po pravi poti
PRED UREDmilJO HHŠIH mEJH
POPRAVITE, KUR SE POPRHUITI DR!
Italijanski antifašistični demokratični listi, kakor tudi osebe, s katerimi smo imeli v zadnjem času priliko govoriti, se popolnoma zavedajo našega položaja in znajo tudi pravilno oceniti našo zaskrbljenost.
Bridki so spomini, ki nas vežejo na Italijo. Petindvajset let suženjstva, ubojev in požiganj je vžgalo v srca goriških Slovencev neizbrisno sled, ki se je nikakor ni mogoče otresti. In če danes primorsko ljudstvo opaža, da se isti ljudje, ki so nas dolga desetletja trpinčili in zasramovali, vračajo, potem ni nič čudnega, če se naši ljudje »Italije« nič kaj ne vesele. Toda ne samo mi, tudi naši dobri sosedje Furlani in napredni Italijani Tržiča so z nami enakih misli. Do teh razmotrivanj smo prišli, ko smo čitali v nekaterih več ali manj reakcionarnih italijanskih listih, da so voljni z nami sodelovati, če se pokažemo lojalni na-pram italijanski državi. Motijo se, če mislijo, da bo goriško ljudstvo pokazalo svojo udanost tistim krogom, ki nadaljujejo danes protislovansko in protidemokratično politiko. Desettisoči Slovencev, ki ostanejo pod Italijo, niso kolonialno ljudstvo, ki bi se podvrglo milosti in nemilosti morebitnih CLN-ovcev ali podobnih elementov. Dovolj nam je bilo »fašističnega državljanstva!« Goriško ljudstvo bo zvesto pravični demokratični republiki Italiji, ne pa imperialistom in neofašistom. Tisti, ki bi nas hoteli že danes poniževati in nam staviti gotove »pogoje«, so na krivi poti in tem ne bomo sledili. Primorsko ljudstvo se je bojevalo za svobodo kakor malokateri narod na svetu in bo znalo tudi varovati svoboščine, ki si jih je priborilo v osvobodilni borbi skupno s tovariši garibal-dinci. Po teh izkušnjah in po tej zadnji vojni imamo samo enega premaganca in ta je fašizem. Proti njemu se bo še nadalje borilo itali j. demok. ljudstvo in edino s temi množicami bo hodilo roko v roki tudi sloven-. sko ljudstvo s Furlani vred. Italijanska vlada naj pregleda yvoj program. Krivice, ki jih je slovensko ljudstvo utrpelo v Um četrtstoletju se ne dajo zabrisati v par mesecih. Garibaldinci in slovenski partizani so si pod skupno zastavo bratstva ustvarili čvrste temelje medsebojnega sožitja in po tej poti bodo nadaljevali borbo za uničenje fašizma, za uveljavljanje človečanskih pravic in za demokracijo. Vse stranke v Italiji, ki jim niso demokratična načela prazna fraza, nam bodo morale z dejanji priznati pravico do našega jezika, naše slovenske šole, naših ustanov in društev; ne bodo smele iti preko naših zahtev po zastopstvu v vseh javnih uradih in ustanovah. Goriški Slovenci morajo biti vpoštevani! Nočemo biti državljani druge vrste!
Skupno z demokratičnimi množicami Italije, in v tesni povezavi s Furlani, s katerimi smo se skupno borili za bratstvo med narodi, bomo goriški Slovenci zaživeli novo življenje. Vsa zaskrbljenost za našo bodočnost bo izginila, če bomo goriški Slovenci nadaljevali pot, ki pelje k zbližan ju dveh narodov in ki bo edina lahko ustvarila blagostanje, ki je nam vsem na tem skrajnem koščku zemlje tako
Goriško ljudstvo je spremljalo delo razmejitvene komisije z velikim zanimainjem. S težkim srcem je sprejelo krivično francosko črto kot izvršeno dejstvo. V nasprotju z ljudsko voljo so stavili krivični sklepi v nič velik doprinos goriškega ljudstva v osvobodilni borbi. Kakor znano, je Jugoslavija iz ljubezni do miru, ki ga ogrožajo reakcionarji rn imperialisti zapadnih držav, vendar sprejela to črto, ki reže narodno telo slovenskega Primorja na dva in če vzamemo v poštev še svobodno tržaško ozemlje, kar na tri dele. Razmejitvene komisije, ki so prišle v Brda in goriško okolico, so srečale naše ljudi, ki so jim zaskrbljeni hoteli opozoriti na nemogočo mejo in na veliko gopodlirsko škodo, ki jo ima goriško ljudstvo s to absurdno mejo. Nikjer ni težko prizadeto prebivalstvo oviralo delo teh komisij. Edino v Jenkovem v Brdih je prišlo do nepotrebnih incidentov. Teh pa ni zakrivilo naše ljudstvo, marveč civilna policija, ki je videla v zbrani množici »puntarje« in mogoče celo teroriste. Povsod, kjer je bilo mogoče, je skušalo naše ljudstvo na
Šef jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj je na tiskovni konferenci v Moskvi obrazložil stališče Jugoslavije o pogodbi z A vstri j o.
Štirje glavni momenti, je dejal Kardelj v svojih izjavah, so bili merodajni za jugoslovansko stališče, da mora Avstrija nositi svoj del odgovornosti za udeležbo v vojni ob strani Nemčije in da popravi zgodovinske krivice in škodo, ki jo je povzročila narodom Jugoslavije.
Kardelj je dejal, da je prvi teh momentov dejstvo, da je bila .Avstrija v preteklosti za jugoslovanske narode predstraž i nemške ekspanzije na jugovzhod :n tudi še danes ni poroš va. da Avstrija ne bi imela take ^''-ge v bodoče.
Drugo dejstvo je, da je bil v zadnjih treh do štirih desetletjih z avstrijskega ožemi ji dvakrat izvršen napad na jug is'ovanske narode.
Tretje dejstvo je, da je 200.000 Jugoslovanov, ki žive v Avstriji, desetletja bilo in je še sedaj podvrženih političnemu in gospodarskemu nasilijq, in raznarodovanju. Današnja Avstrija, je dejal Kardelj, je preveč zvesta zavojevalni preteklosti in se ‘-v-di, da bii obdržala ta ostanek m-perialističnega plena.
nujno potrebno. Reakcionarni Slovenci pa, ki iz osebnih vzrokov 'ali kako drugače, temu nasprotujejo, ostanejo hlapci neofašističnih elementov in družb in proti tem se bodo skupno z demokratičnimi Slovenci obrnile tudi vse italijanske antifašistične stranke in množice. Samo v pravi ljudski demokraciji b^do lahko dosegli goriški Slovenci vse
miroljuben način opozoriti na krivico, ki se nam dela. Imeli smo priliko govoriti s prebivalci, ki živijo okrog Solkana, Št. Mavra in Šempetra. Prihajali so v uredništvo s spomenicami, zemlje vidnimi kartami in podobnim. Najbolj v živo je zadela razmejitve-
na črta prebivalstvo, ki živi ob goriški severni postaji, pa tja do Št. Mavra in Podsabotina. S solzami v očeh so nam obrazložili to prav peklensko črto, ki odvzema Bricem vsak dohod do Solkana in novega mesta Gorice. S tem pa nočemo reči, da so morda jug oz a padni Brici manj prizadeti in da nimajo Šempeter-čani in druge okoliške vasi mani tehtnih razlogov, da glasno izkričijo svoje želje po pošteni in pravični meji.
Tudi slepi človek razume da
Kot četrto dejstvo je Kardelj navedel odgovornost Avstrije za sodelovanje pri napadu in okupaciji Jugoslavije med drugo svetovno vojno.
Kardelj je nato v glavnih črtah razložil zahteve Jugoslavije ob izdelavi pogodbe z Avstrijo.
Kot prvo zahtevo je navedel demilitarizacijo in denacifikacijo Avstrije, onemogočenje političnega in ekonomskega vpliva nemških imperialističnih in pan-germanskih elementov v Avstriji, t. j. zagotovitev resnične de mokratizacije Avstrije.
Drugič, Avstrija se mora odreči Slovenski Koroški, ki mora biti priključena k Jugoslaviji.
Tretjič, Jugoslovanom, ki bi ostali v Avstriji, je treba zagotoviti narodne pravice v okviru primernega nacionalnega statuta.
četrtič, Avstrija mora povrniti vsaj minimalni del škode, ki jo je povzročila Jugoslaviji s svojo udeležbo v vojni.
Petič, Jugoslavija zahteva demilitarizacijo avstrijskega ozemlja ob jugoslovanski meji.
Šestič, Avstrija mora izročiti vojne zločince in izdajalske elemente, ki so se umaknili na njeno ozemlje.
cilje, za katere so se borili. In v tej borbi nam bodo verno in bratsko stale ob strani vse zdrave ljudske množice nove Italije. To sodelovanje bo privedlo do razumevanja med demokratično republiko Jugoslavijo in Italijo. Tako bo ustvarjen most za složno sožitje in lepšo bodočnost obeh narodov, ki jima je usojeno skupno življenje na tem ozemlju.
je črta, ki so jo zamislili in ki gre tesno ob železniški progi d Solkana do Šempetra, nemogoča. Cesta, ki pelje za g niškim gradom in ki bi daH bolnico Rdeče hiše Sloveniji ter h povezala Šempeter s Solkanom je za Jugoslavijo življeniske važ-
nosti, medtem, ko ne predstavlja za Italijo prav ničesar. Mislimo, da ni prav nikjer v Evropi začrtana taka meja me ! dvema državama, ki daje eni državi golo progo brez zaledja Ali naj imamo večne me tnarodne incidente v slučaju kakšne železniške nesreče? Samo ozke-grudna, nam nasprotna naci maina šovinistična komisija, ki jo ščitijo in hujskajo imperialistični reakcionarji zapadnih velesil, skuša zavlačevati por djno reši tev. Ker gre samo za popravke.
Kakor je bilo že sporočeno, se je V. M. Molotov strinjal z Marshallovim predlogom, naj bi do 1. aprila izmenjala pismene informacije glede izvršitve moskovskega sporazuma o Kitajski in poslala kopje besedil teh informacij kitajski vladi,
Marshall je pred dnevi poslal V. M. Molotovu pismo o tem vprašanju, v katerem sta omenjeni dve Trumanovi izjavi iz začetka leta 1945. in konca leta 1946. Molotova obvešča, da so od tega časa oborožene sile ZDA pomagale pri repatriiranju okrog 5 milijonov Japoncev iz Kitajske v domovino, nima pa nobenih in-formacij o 700.000 Japoncih, ki so jih sovjetske čete ujele v Mandžuriji (čeprav je iz uradno objavljenih sovjetskih podatkov dobro znano, da je bilo v Mandžuriji ujetih približno 600.000 Japoncev in da se od kanca leta 1946. izvaja repatriacija teh vojnih ujetnikov po načrtu, ki je bil izdelan v soglasju s poveljnikom ameriških okupacijskih sil na Japonskem generalom Mac Arthurjem). Marshall pravi, da je bilo število ameriških oboroženih sil na Kitajskem znatno zmanjšano in da se evakuacija teh sil nadaljuje glede na razpoložljive prevozne možnosti. Na Kitajskem bo ostalo — ko bo končano zmanjšanje oboroženih sil, približno do 1. junija 1947 — okrog 6180 pripadnikov ameriških oboroženih sil. Številčno stanje štabnega in pomožnega osebja kopenskih in pomorskih sil znaša 2681, ameriških mornarjev, ki bodo izvrševali stvarno službo, pa je 3499.
V. M. Molotov je ppslal Marshallu pismo, v katerem je obrazložil naslednje stališče sovjetske vlade o Kitajski:
»V sporazumu o Kitajski, sklenjenem med ministri za zunanje zadeve ZDA, Velik: Britanije in Sovjetske zveze v Mosk\i
ki bi dali slovenskemu piebival-stvu kollikortoliko pravično razmejitev, ker gre za posamezne komplekse, ki ločijo stavbe od zemljišč, upamo, da bi se že 'ah-ko našel »modus vivendi«, ki bi vsaj deloma zadovoljil že tako +ežko prizadeto prebivalstvo obmejne črte.
Ni več naš namen, da bi to francosko črto, ki je za nas go-riške Slovence od sile krivična, še enkrat razmotrivali in žigosa li. Naši Brici in Goričani so na veličastnih manfestacijah pred vsem svetom izpovedali, da želimo in da hočemo vsi Slovenci spadati k skupni domovini Jugoslaviji. Dovolj živo so naši zastopniki na predkonferencah in na sami mirovni konferenc: iznesli naše upravičene težnje in zahteve vsega primorskega !j lesiva po neokrnjeni slovenski gru di. Sedaj bi želeli, da bi se vpe-števale najosnovnejše gospodarske in prometne potrebe prizadetega prebivalstva in da bi se končno že enkrat rešit • to vprašanje v korist obmejnega ljudstva, ki je toliko doprineslo v borbi proti okupatorju in za svobodo.
meseca decembra leta 1^45., je rečeno tole: Trije ministri za zunanje zadeve so ve sporazumeli o potrebi združitve in demokratizacije Kitajske pod upravo nacionalne vlade ob sodelovanju demokratičnih elementov v vseh panogah državne uprave, kakor tudi o prenehanju notranjih bojev. Potrdili so svojo privrženost politiki nevmešavanja v notranje zadeve Kitajske.
Sovjetska vlada vztraja še nadalje na stališču, ki je bilo označeno v navedenem sporazumu treh ministrov. Ker je združitev in demokratizacija Kitajske, ki potrebuje sodelovanje demokratičnih elementov v vseh panogah državne uprave, zadeva kitajskega naroda in more vmešavanje tujih držav v notranje zadevo Kitajske, posebno pa udeležbo tujih oboroženih sil v državljanski vojni Kitajske privesti samo do razpihovanja državljanske vojne in do ustvarjanja nadaljnjih težkoč v obnovi in nacionalni enotnosti Kitajske, je sovjetska vlada v odnosih s Kitajsko izvajala in še izvaja politiko nevmešavanja v notranje zadeve Kitajske. Sovjetska vlada meni, da bi bil moskovski sp .'razum o Kitajski v resnici izpolnjen samo pod pogojem, če bi vladi ZDA in ZSSR spoštovali sporazum o n e vmešavanju v notranje zadeve Kitajske.
V moskovskem sporazumu je tako Sovjetska vlada kakor ZDA prevzela obveznost glede »umika sovjetske in ameriške vojske iz Kitajske v najkrajšem roku«. Sovjetska vlada je pravočasno izvršila svojo obveznost za umik sovjetskih čet iz Kitajske. Umaknitev sovjetskih čet iz Mandžurije je bila končana 3. maja lani. Odtlej je preteklo približno leto dni, umik ameriške vojske iz Kitajske pa še doslej ni končan in se niti ne ve, kdaj bodo ZDA izpolnile svojo obveznost
fyiirowna pogodba z Italijo
II. DEL, I. ODSTAVEK: SPLOŠNE DOLOČBE ČLEN 15.
Italijo uhrene vse potrebno, da zagotovi vsem osebam, bi pridejo pod njeno državno oblast, uživanje človežansbib pravic, in sicer ne glede na pleme, spol, jezib in vero. Slovencem v Italiji sa zagotovljene vse osnovne svoboščine, v baterib so vštete: svoboda izražanja, mišljenja, tiska in objavljanja, združevanja, lastnega noziranja ter svoboda bogoslužja.
POLITIČni PREGLED
SfališCe Jugoslavije o pogodbi z Hostrijo
Izjave Edvarda Kardelja v Moskvi
Vprašanje Kitajske
Pismene ipforinseije olede izvršitve moskovskena sporazuma o Kitajski

glede umika ameriške vojske iz Kitajske. Sovjetska vlada želi, da bi zunanji ministri držav, ki so sodelovale na moskovski konferenci in so sedaj v Moskvi, izmenjali informacije glede sklenitve sporazuma o Kitajski. Takšna izmenjava bi bila koristna, ker bi pomagala osvetliti sedanji položaj glede izpolnitve moskovskega sporazuma, ker sedanji
Nacionalni komite komunistične partije ZDA je izročil predstavnikom tiska besedilo pisma, ki ga je generalni sekretar Komunistične partije ZDA Denis poslal pravosodnemu ministru Clarku. V pismu je rečeno, da se zakon, ki določa registracijo tujih agentov, ne sme uporabiti za Komunistično partijo.
Samo »ljudje, pravi nadalje
Iz Slovenskega Primorja
Postojnska zemlja
Poljedelci postojnskega okraja so podvzelii vse mere, da bi čim-prej izvedli pomladansko setev, ki se je zavoljo dolgotrajnega dežja zelo zakasnila. Vojska bo dala na razpolago vojaške konje in tudi hlevski gnoj za pognoji-tev njiv. Da bo dovolj semena, so začele nabavno - prodajne zadruge znova odkupovati presežke krompirja. Okrajna nabavno-prodajna zadruga skrbi za to, da bi nabavila semenski krompir iz drugih okrajev (idrijski, cerkljanski i. dr.). Kmetje so do sedaj prejeli poleg semenskega krompirja tudi semena jare pšenice, ovsa, ječmena, lucerne, črne detelje im druga semena. Umetna gnojila so bila razdeljena v zadostni količini. Tako podpira ljudska oblast v postojnskem okraju kmete pri izvajanju pomladanske setve.
(no reki Ssvi, Slovenijo)
V mesecu tehnike (april) so začeli z delom tudi elektrotehnični strokovnjaki. Zedinili so se in se podali k Savi, da izrabijo njeno silo. Zakoličili so zemljišče okoli kraja, kjer bo nova hidrocen-trala. Niso se prepirali, čigava bo elektrarna. Za njih je bdo važno samo eno:	elektrarna je
v petletnem planu, zato je potrebno delati načrtno. Graditev hidrocentrale v Medvodah pa je trebno delati načrtno. V Sloveniji je sedaj v vsakem delu uvedeno načrtno delo. Elektrarna v Medvodah je najbolj potrebna zato, da bo imela tovarna
Dve teti- bo k tnalu, kar smo jo pokopali. In vendar se mi zdi, da je bilo to pred dnevi. Še prav razločno slišim domače zvonove, ki so zateglo itn trudno oznanjali v poletni popoldan, da smo na pogrebu. Župnik je odmolili zadnji očenaš im spregovorili o materi, ki je bila verna žena, neumorna delavka, ki se je zrušila na delu. Ko tako premišljujem v uri pred mrakom, mi vstajajo bežni spomini, vrstijo se in lovijo ...
Kadar se spomin za hip ustavi, mi stopi pred oči moja matti v vsej veličini, katero spoznajo otroci šele takrat, ko jo izgubijo za vedno. Desetletja je kot mravlja ustvarjala dobrine, jih delila nam otrokom in vsem, ki so ji prišli blizu. Nobeno še tako težko delo ji ni bilo odveč; sama ži-lavost in vztrajnost jo je držala. Tiste njene suhe in koščene roke niso nikoli mirovale, neprestamo so zbirale in kopičite sadove njenega dela. Večkrat je klonila in od slabosti omagovala, toda sijaj oči im zadovoljnost na trpečem obrazu sta nam govorila, da
položaj v tem pogledu ni zadovoljiv in povzroča dvom; v javno mnenje o pripravljenosti, da se izpolnijo obveznosti, ki_so bile prevzete z omenjenim sporazumom«.
Marshall in Molotov sta odposlala kopje svojih pisem g. Ee-vinu in kitajskemu veleposlaniku v Moskvi g. Fu Ping Čamgu.
Denis, ki ne poznajo zgodovine«, ne vedo da je Komunistična partija ZDA politična stranka ameriškega delavskega razreda.
Na koncu je Denis sporočil, da mora pravosodni minister po ustavi ZDA varovati demokra i-čne pravice vsega ameriškega naroda, »vključno tudi ameriške komuniste, člane sindikatov in črncev.
»Litostroj« im mesto Ljubljana dovolj cenene električne energije, zato je- prva na vrsti. Nova elektrarn,a bo gotovo zgrajena v določenem roku.
Star kmet, ki čisti hosto okoli gradilišča, je prve dni z nezaupanjem opazoval ljudi, ki so hodili ob reki in gledali skozi nekakšne daljnoglede. Zdaj pa se je že široko, zasmejal: »Sedaj bo pa zares!« Pripovedoval je o deželi Kranjski in o učenjakih, ki so ogledovali Savo še pred prvo svetovno vojno. Sedaj pa je vesel in se smeje! Ne bi bil vesel, če ne bi poznal koristi ene same nove hidrocentrale. V petletnem planu pa jih je še več.
Uspeh praškega
spomladanskega velesejma
Na letošnji spomladanski velesejem je prišlo izredno veliko obiskovalcev iz tujine. Nekatere države so poslale posebne vlake, druge zopet zelo številne kolone avtobusov. Iz Jugoslavije je prišel posebni vlak s 600 obiskovalci, okrog 400 jih je prišlo iz Švice, in isto število iz Belgije, Švedske, Danske, Nemčije in Holandije. Zelo častno je bila zastopana Francija, Avstrija, Velika Britanija in južnoameriška republika Peru, ki ja'imela na velesejmu poseben paviljon. Veliko zanimanje za trgovino so pokazali zlasti Švicarji, Belgtčani, Francozi, Angleži, Holandci, Turki in Avstrijci. Švicarji so kupovali glavno izdelke iz papirja, zlasti brisače, papir za trgovino im cigaretni papir. Med največjimi švicarskimi naročili je bil nakup šolskih zvezkov.
Tujima se je zelo zanimala za
brušeno steklo, tekstilno blago, različne' kemične izdelke in zdravila. Izdelki iz kož in gume so bili prodani v večino evropskih držav in v južno Ameriko. Izte-dno mnogo je bilo prodano gumijastih igrač. Češkoslovaški obdelovalni stroji, so bili predmet posebnega zanimanja vseh držav in končna bilanca izkazuje velika naročila v vse države. Zelo velika naročila je zabeležilo češko brušeno steklo in bižuterija, kakor tudi najmodemejše lovske puške, ki so za tisoč Kčs cenejše kot pa ameriške. Zanimivo je, da je veliko množino raznovrstnega papirja naročila Švedska, ki je sama važen proizvajalec tega blaga. Mnogo je bilo prodamih električnih ur, za katere se je predvsem zanimala Belgija, Holandija', Francija, Egipt in države srednjega vzhoda.
Na praškem velesejmu je vzbudil veliko zanimanje novi češkoslovaški radio aparat »KW sik«, katerega izdelujejo vse na-ciomalizirane tovarne radijske in elektrotehnične industrije. Novi radijski aparat odgovarja vsem zahtevam moderne radijske tehnike, ima 4 plus 2 elektronki in njegova reprodukcija je visoko kakovostna.
..Frašlio spomlad" 1917
V mesecu maju bo v Pragi zopet prirejen spomladanski glasbeni festival, imenovan »Praška spomlad 1947« (Pražskč jaro). Tujina posveča praškemu glasbenemu festivalu izredno zanimanje in umetniki iz vsega sveta se prijavljajo za nastop v Pragi. Iz Turčije se je oglasil skladatelj U. K. Erkin, ki bo na koncertu 9. maja vodil evropsko premij ero svoje simfonije. Iz Združenih držav bo prišel znani dirigent Leonhard Bernstein, ki je imel že lani na praškem festivalu velik uspeh: izvedel bo Dvorakove simfonične varijacije in Coplandovo tretjo simfonijo, ki je bila šele letos prvič prevedena v Ameriki in ki jo glasbeni strokovnjaki smatrajo za najbolj tipično ameriško kompozicijo sedanje dobe.
Stravinskega najnovejšo simfonijo, ki je imela pred kratkim v Parizu svetovno premijero. bo na praškem glasbenem festivalu izvedel švicarski dirigent Ernest Ansermet, ki je že mnogo Stra,-vinskih del prvikrat uvedel v življenje. Ansermet bo v Pragi dirigiral simfonijo švicarskega skladatelja Franka Martina. Martinova simfonija je edina švicarska kompozicija, s katero se bo udeležila Švica po končanem praškem festivalu prireditve Mednarodnega društva sodobne godbe v Kopenhagenu.
Istočasno s praškim glasbenim festivalom bo prirejen mednarodni vij oj inski natečaj za nagrado dirigenta Češke filharmonije Jana KubeMka. Zaščito nad to prireditvijo' je prevzel češkoslovaški' zunanji minister Jan Masaryk. Čeprav termin za prijavo k natečaju še ni končan, je
Tržaško sLovensko gledališče je gostovalo 8. t. m. zvečer v Štandrežu pri Gorici z igro Simonova »Talko tudi bo«. Prireditev se je vršila v čisto drugačnem ozračju kakor pred tedni v. Verdijevem gledališču v Gorici, kjer SO' skušale razgrete glave ovirati potek predstave. Predstava je privabila toliko domačega in zunanjega občinstva, da je bila dvorana pretesna. Občinstvo je pokazalo, kako* je željno domače besede na domačem odru. Predsednik Zveze prosvetnih društev se je igralcem toplo za-hvalLl za njih požrtvovalnost. Predstavnik tržaških igralcev je obljubil, da se bodo kulturni stiki med Trstom in goriškimi Slovenci nadaljevali.
O igri sami se je že marsikaj pisafio. V Štandrežu so se iskrile vse njene odlike, posebno živahni, razgibani dialogi, ki so dajali posameznim igralcem priliko, da SO' pokazali vso svojo veščino. Različnost značajev, ki jih vojni dogodki zaneso v isto zatišje, giblje prizore in veže osebe v višjo ubranost in celoto. Njih plastičnost je bila zelo otipljiva. Nekateri prejšnji ocenjevalci so omenjali statičnost značajev, češ da se ne razvijajo. Toi velja bolj za stranske osebe, ne za glavne, najmanj za nevesto Olgo, ki se od sitnega, sebičnega zaročenca nagne k zrelejšemu, a duševno mlajšemu in notranje bogatejšemu vdovcu iz osvobodilne vojne.
Osvobodilne borbe ni skoraj nič na odru, vendar obvladuje vso igro. Osebe, ki so se ji predale, SO' kakor prebleščene z njenim sijajem, dvignjene iz vsakdanjih nevšečnosti, dotika se jih perut junaštva im globokega člo-večanstva. V malomeščanskih razmerah bi se Olgina zadeva morda lahko imenovala »Deklica se je premislila«, kakor se jih toliko premisli:, če se ob zasilnem zaročencu prikaže pravi, ijim namenjeni moški. Ju pa je v 25-letni Olgi poosebljen tisti novi svet, ki> ga je v Rusiji ustvarila domovinska vojna in pred katerim stari svet kopni kakor prepozen sneg. Olga je pristen izraz tega, kar živi v njenem očetu VoTomcovu, ki kot videc napove-
prišlo že veliko število prijavnic iz različnih evropskih držav. Kot tretja prireditev, ki se bo vršila v okviru »Praške spomladi 1947«, bo v dneh 16. do 28. maja kongres skladateljev in godbenih pisateljev. Ta kongres prireja Sindikat čeških skladateljev v Pragi.
duje konec vojne in prihod nove družbe. Olga vidi uresničen novi svet v polkovniku, svojem novem izbrancu, ki se najprej odzove klicu borbe in dolžnosti do nastajajočega boljšega sveta in šele ko bo ta uresničen, se morda vrne k Olgi kot mož njenih sanj. Ista vera živi v major-ju-zdravnici, ki po svoji odpovedi v zadnjem prizoru razglasi to vero v boljše človeštvo' z vizio-narno napovedjo:	»Tako tudi
bo«. Tako je igra trdno zasidrana v duhu naših dni im spominja na »Svet brez sovraštva« Mire Puc ove.
Ta vera v boljši svet je našla globoko umevanje v občinstvu ob novi meji. Temu se ni čuditi, saj predstavlja to občinstvo naj-zapadnejši del slovanstva, tisti del, ki je moral četrt stoletja na svoji koži občutiti vso težo in
Udeležite se polnoštevilno volitev v odbore Df!
pogubnost fašizma in mora prav te dni doživljati razočaranje, da mu zapadni oblastniki vsiljujejo krivične meje, v nasprotju z žrtvami, trpljenjem, nadami in obeti. Četrt stoletja je te ljudi obdajal svet sovraštva in krivic, zato hrepenijo tem bolj po svetu brez sovraštva in zatiranja, kakršnega gradijo duševno močne osebe te igre.
Na tej prevažni točki slovanstva je učinkovala predstava kakor osvežujoča kopel v zdravilnem curku naj pristnejše g a: člo-večanstva. Delavci, kmetje, in razumniki, njih žene in hčere, so z napetostjo sledili duhovitim razgovorom tudi na mestih, H er bi se zdelo, da presegajo njih dovzetnosti za dušeslovno razkrajanje. Od slike do slike je rasla njih zapredenost v igro, njih zanimanje za raz pie te k Olgine uganke in za življenjsko vedre predstavnike novega ruskega življenja, njih želje, da bi se tržaško gledališče pogosto tako lepo uveljavljalo kot pravo 'ljudsko gledališče. Ljudstvo ni štedilo s priznanjem in se je te nerado razhajalo.
Dr. A. B.
prestregel važen telefonski razgovor med nemškimi postojankami. Naša brigada je imela prekoračiti Sočo ma določenem mestu. Okupator je za to zvedel in je pripravil zasedo. Bilo je nujna, da se brigada takoj obvesti o sovražnik avi nameri. Ni bilo časa, da bi razmišljal». Treba je bilo takoj nekaj ukreniti. Načrt je bili hitro pri rokah. Policijska ura je že davno minila. Sklenila sva, da bo fingirala nenadno obolenje. Posrečilo se nama je, da sva prepričala nemškega oficirja in stražo, da moram na vsak način po zdravnika v vas. In res; straža nas je spremljala, zdravnik je opravil svoje delo, ai tudi kurirka jo je odkuri-la v hrib ter še pravočasno sporočila brigadi o okupatorjevih namenih. Drugo jutro sem še lahko poslušal, kako so so nemški častniki in vojaki prerekali. Z materjo sva se prav po otroško veselila, da sva jim prekrižar La račune.
Dogodki so se vrstili. Okrog hiše je etrelHV> noč za' nočjo. Okupator je postajal vedno bolj
anorej černišev. gpoMINU MOJE MATERE
je srečna. Cilj, ki si ga je zastavila, je vselej dosegla. Ko smo bili v daljnem svetu po zaporih in taboriščih, smo prejemali njena pisma. O, tisto njeno koščeno pisavo, ki ni poznala me vejic m ne pik, bi spoznali med milijoni. Redkokdaj je prijela v roke pero, a kadar se je lotila pisma, ga je končala v enem dihu. Moral sem ga večkrat prebrati, da sem razumel vse ono, kar mi je hotela povedati. Na dolgih straneh se je razgrinjalo vse življenje v hiši in ma vasi. Večkrat je dala duška svojemu čustvu in krepko in neizbrisno je zarisala kak nauk ali svarilo. Srce ji je narekovalo besede, zato so bili njeni stavki polni miline in topline. V hitrici je zaključila pismo, kajti vselej jo je čakalo še delo ali pa jo je prehitela pozna večerna ura.
Zadnja leta so bila za njo najstrašnejša. Skozi dvajset in več let je tujec glodal po njeni stavbi, po njenem življenjskem delu
in ga rušil. Toda sovražnik ni bil dovolj hiter v razdiranju, kajti sproti je popravljala in gradila. Kot bes je napadal nasilni okupator, vedno hujši je postajal. Ob vseh urah dneva in noči so se vrstile preiskave, vlačili so nas po zaporih in taboriščih. Marsikatero žetmo bi podobni udarci že davno uklonili in treščili ob tla.
Rilo je v letih osvobodilne borbe. V naši hiši so se zbirali mladi tovariši. Iz daljnega mesta je prihajal tajdimstveni tovariš, kateremu je redkokdo vedel ime. Ona je čutila in vedela, da se pripravlja že v zimi leta 1941 nekaj akcij; za trdno je verovala v našo zmago in je bila prepričana, tla bo »tisto« obračunalo s starim svetom in z nasilnim okupatorjem. Toda tudi orožniki, kvesturimi in ovaduhi niso držali rok križem. Natanko je vedela, da se snuje velika akcija, da stojimo pred novo dobo, toda ni bik poučena o potankostih. Mno-
gokrat je trepetala in v strahu za nas nam je priporočila opreznost. Vsa njena notranjost je čutila, da prihaja velika ura nase dokončne osvoboditve. Po polomu italijanske države ni bilo več mogoče ničesar prikrivati. Naša hiša je bila zbirališče kurirk; prenašale 90 letake in literaturo, odnašale važna poročila brigadam in divizijam. Mlajšim je priporočala opreznost, učila jih je, kako naj se vedejo ter jim dajalk navodila. Nekega večera sem prejel pismo, v katerem je neka komanda nujno prosila za gorivo. V tistih letih je primanjkovalo vsega, a najtežje je bilo za petrolej ali karbid. Toda ona je večkrat napravila nemogoče. Tudi to pot je preskrbela, kar so naši tovariši zahtevali in v nekaj dneh sem že prejel zahvalno pismo. Pokazal sem ji ga ter rekel: »To je pa zate, mama«. Samo n. mehnik se je, češ:	na-
pravila sem samo svojo dolžnost.
Nekega drugega večera sem
Iz Hmerlhe
Generalni sekretar Komunistične partije Zedinjenih držav Denis se sklicuje na nstavo zvezdnate republike
KULTURNI DOGODEK OB NOVI MEJI
Simonov: „THK0 TUDI BO**
wcrj à me/icrdri
Solkan
«Prisega o polnoči"
Na splošno željo je prosvetno društvo »Jože Srebrnič« iz So* 1-kana ponovilo Komanov» »Prisego o polnoči«. Igra je tudi tokrat žela prav lep uspeh. Igra či so po večini dobro podali svoje vloge, tu pa tam so se poznale nekatere pomanjkljivosti, ki pa bodo sčasoma prav gotovo izpadle. Potrebno je, da se dramska skupina pridno vadi v glasni, pravilni izgovorjavi slovenskega jezika in da bo pod veščo roko dobrega režiserja premostila vse one začetniške pogreške, ki so pri diletantih neizogibni. Naila-Ijni uspehi, ki bodo obenem vzgojno - kulturnega pomena, prav gotovo ne bodo izostali.
Bilje
Društvo »Zarja svobode« bo imelo v nedeljo, 13. aprila, svojo kulturno prireditev in sicer v sedaj že obnovljeni dvorani. Športne tekme se bodo vršile na prostem. Ob 14. uri: tek čez drn in strn za mladinke, mladince in pionirje. Ob 17. uri se slavnostno otvori naša obnovljena dvorana. Pri tem bo nastopil domači pevski zbor, igralci pa bodo igrali »Na visokem«, igro v treh dejanjih. Za tem sporedom bo prosta zabava im sicer ples, šaljiva pošta in srečelov.
Glasbeni koncert
Na velikonočni praznik je priredilo prosvetno društvo »Zarja svobode« glasbeni koncert, na katerem sta sodelovala mlada tovariša Anton in Jožek Soler. Izvajala sta celo vrsto glasbenih točk največjih svetovnih umet nikov ter žela za dovršeno, mojstrsko predmašanje viharno odobravanje.
Prosvetno društvo, kakor vsi številni prijatelji, so jima hvaležni za redki umetniški užitek, ki sta jim ga nudila ter jima želita veliko uspeha v novi domovini.
prvačina
Ob Veliki noči smo se spomnili tovarišic in tovarišev, zadržanih po anglo-ameriških oblasteh v zaporih. Za tč se je nabralo 3200 lir in sicer so darovali po lir 500 prvaška mladina,, partizanska zveza, prosvetno društvo, po 400 lir Rdeči križ, po 300 lir prvaške žene, odbor SIAU, krajevni NOO, sindikati in 100 lir Zofka Pahorjeva.
Nase organizacije se zelo zanimajo za volitve. Mladina tekmuje z vasjo Vogrsko, odbor SIAU pa z vasmi Domberg in Šempeter glede volitev v odbor OF.
Renče
«Veliko potovanje"
Preteklo soboto je mladina iz Opatjesela skupno s člani pevskega zbora Odreda J.A. nastopila v naši vasi z rusko pionirsko trodejanjko »Veliko potovanje«. Noviteta je doživela prodoren uspeh in je zadovoljila vse na-vzroče. Med odmori in za zaključek je igrala godba Odreda J.A.
Opatjeselo
Izplačilo vojne škode
V sredo so bili poklicani nekateri posestniki v Bilje, da se jim izplača škoda, ki je bila pred dvemi leti povzročena po angleških vojiakih. Kako so bili pa razočarani prizadeti lastniki zemljišč, ko jim je zavezniški oficir plačal le polovico ocenjene škode, nekaterim celo le tretjino. Vojina škoda je bila ocenjena lansko leto na podlagi cen — in še k oliko rt o lik o zdrave valute —■ leta 194.5. Sedaj pa se jim je izplačala škoda polovično in še manj in to v razvrednotenih lirah, ko moraš dati za par čevljev šesttisoč lir in še več. Nič čudnega, če so se nekatere ženice bridko pritoževale in so resni možje majali z glavo ter ostro protestirali proti temu krivičnemu izplačilu.
Ne smemo pozabiti, da predstavlja Opatjeselo eno izmed najrevnejših vasi Krasa in da so bili kmetje s škodo, ki jim je bila prizadeta, močno udarjeni. Saj so morali za drag denar kupovati deteljo in živež, tla so prehranili sebe in žival. Radi tega pred-jeli te dni, veliko krivico za vseh 24 prizadetih Lastnikov.
Sela - Kras
Mladina na delu
Naša mladina je končala svoj udarniški teden, prekoračila je svoj načrt v delovnem in finančnem oziru. Za progo Šamac -Sarajevo je nabrala 2800 lir. Prvemu delavcu, ki se je odpravil delat na progo, je darovala 1000 lir. Mladina je tudi že postavila kandidate v nov mladinski odbor. O teh volitvah na dan 9. aprila bomo še poročali.
Kobjeglava
«Kovačev študent"
Prosvetno društvo »Kraški slavček« skupno s SIAU iz a a še vasi priredi, jutri, v nedeljo 13. t. m. ob 14. uri, opereto »Kovačev študent«.
Po' prireditvi se bo- vršil javni ples. Igrala bo godba iz. Pr /ači-ne.
Delavci v anhovski tovarni so že imeli svoj kinoaparat, toda po podpisu mirovne pogodbe je izginil skupno z Lastnikom. Delavci cementarne so sklenili, da si bodo nabavili, na svoje stroške kinoaparat, ki bo še lepši in boljši od zadnjega. Kar so sklenili, se je že izvršilo. Delavci so si na- ta način sami omislili prijetno razvedrilo po' trudapolnem delu. Sedaj si žele lepih, vzgojnih, socialnih filmov, in to svojo željo polagajo vodstvu prav toplo na srce.
Gorenjavas
Otvoritev pionirskega doma
V zadnjem času se opaža v naši vasi vidno napredovanje. Vse organizacije so se ojačile. Tudi naši naj mlajši niso hoteli zaostati. Uredili so si prav prijeten pionirski dam, ki jim bo od sedaj naprej služil za sestanke, vaje, citai n e ure in podobno. Zračna in velika soba je bila za to priliko zelo ukuisno okrašena, slika maršala Tita ter zastave so krasile glavno steno. Po sobi je
primerno razvrščena oprema. Knjige im revije so dobile svoj staimi prostor. ■
V torek, 8. t. m., se je vršila otvoritev, kateri so prisostvovali vsi vaški pionirji. Čeravno je bila slovesnost navidezno skromna, vendar se je opazilo pri vseh otrokih s kakšno ljubeznijo im skrbnostjo so se pripravlja': na današnji, dan. Praznično- oblečeni
in počesani s-o zavzeli svoje prostore ter poslušali vzpodbujeval-ne besede voditeljice. Tovariš iz mesta, ki je bili slučajno navzoč, je porabil to priliko, in pozdravili zbrano pionirsko skupino. Prikazal je naloge in prve dolžnosti, ki jih bodo imeli v novi Jugoslaviji. Na obrazih pionirjev in pionirk je bilo opaziti veselo razpoloženje, ki se je posebno pokazalo v nadaljnjem razgovoru. Zadovoljstvo in sreča je sijala iz oči otrok, ter se odražala tudi v spontanih odgovorih. Ena izmed naj mlajših je dejala: »Kakor vidite imamo sedaj svoj lasten dom. Ne bo nam več treba potikati se po raznih hišah. Od sedaj naprej bo vsei naše delo v tem prostoru«. Korajžen pionir je pristavil, dai bodo tudi oni izvedli volitve in da hočejo, da bodo tajne, kakor so jih imeli preteklo nedeljo mladinci. Funkcionar iz okraja jim je sicer dejal, da je hvalevredna ta njih iniciativa, vendar da način glasovanja ne igra velike vloge. Glavno je, da si izberejo- iz svoje srede najboljše moči, ki bodo skrbele, da bo1 organizacija vedno živahnejša in v zgled vsem ostalim pionirskim organizaci-
jam. Opaziti je bilo, da se bodo naši naj mlajši tega držali. Saj so res disciplinirani in se v polni meri zavedajo svojega nadaljnjega organiizaitoričnega dela. Že na prvem sestanku so si zadali nalogo-, da bodo priskočili- na pomoč stari in onemogli dom učinki, ki jo- bodo oskrbeli s kurivom.
Da je pionirska organizacija
dosegla tako lepe uspehe, gre zasluga voditeljici-, mladi Silvi, ter ostalim mladincem, ki budno čuvajo nad to n.ajmlajšo organizacijo. Najboljši pionirji, ki se bodo posebno izkazali v tem zadnjem mesecu tromesečnega tekmovanj a, bodo prejeli v dar dve krasni slikanici.
Mladinske volitve
Mladinci in mladinke iz naše vasi so sc temeljito pripravili na mladinske volitve. Že več dni preje so izvedli čvrsto predvoli-v-no kampanjo. Nič čudnega, saj so bile- to prve demokratične in tajne valitve v odbor njih organizacije. Lepo in skrbno so si uredili volivni sedež ter pripravili vse potrebno za čimboljšo izvedbo volitev. Na velikonočni ponedeljek so v povorki obhodili vas ter med petjem in godbo odšli na volitve. Udeležba je bila stoodstotna. Množici so se pridružili tudi ostali mladinci, ki so do sedaj stali ob strani. V mladinski odbor so si izvolili iiz svoje srede najbolj predane in najboljše tovariše. Z zaupanjem lahko zremo v nadaljnje delovanje domače mladinske organizacije.
Dornberg
Anhovo
Nov kinoaparat
rpem, vedno- bolj divji Pol so že pozaprli ali odgnali v rišča. Grozni prizori so si li V hiši so gospodarili ici, Mougalci, Španci in mais. V kleti naše hiše je prišlo strahovitega p okolja. Po ne-;gkem mučenju so umorili setletno dekle ter dva mo-Mojega	dv ain osem deset-
;ga očeta so hoteli odgnati jistreliiti. Na kolenih jih je preprosila, da so odstopili -rvo-prelitja. Nekaj dni pred lom hitlerjevske Nemčije so natihoma preleteli letalci io ter bombardirali med imi tudi našo hišo. Čeravno lili vsi domači ob času ob-jevanja v poslopju, ni bilo mib človeških žrtev. Toda
i udarci so bili za mojo mater -eveč hudi. Tiste dni sem se iz Nemčije. Partizani so dali. Tisto taj bistven o naše izza leta l^M m 1942 je dillo sadove. Naše zastave avibrale, veselje je bilo nesno. Mati je zopet videla družinske člane okrog sebe, ajala je veselejša. Toda sa-
mo mesec dni se je veselila svobode. Polna žilavosti in vztrajnosti je pomagala pri zasilni obnovi. Nekega zgodnjega popolr dneva se je zgrudila pri delu in čez nekaj dni umrla.
Vse tiste dni svoje kratke bolezni se ni več zavedla- In vendar smo razumeli;, da so nam imele njene uvele ustnice še toliko razodeti. Dan pred smrtjo sem prebil ob njeni postelji. Noč je bila dolga. Močil sem ji suhe ustnice, odganjal nadležne muhe ter zrl v njen nepremični in bledi obraz. Bilo je že proti jutru. Vedel sem, da ni več pomoči-. Zdravniki iz mesta so nam povedali bolj s kretnjo kakor z besedo, da so ji ure štete. Zatopljen v svoje misli sem obujal spomine na otroška leta, na ta in drugi doživljaj. Sedaj, ko je ugašalo njeno življenje, je šele stopila pred me vsa njena ljubezen, ki jo je gojila do nas vseh otrok. Zdelo se mi je, da hodi vzporedno z menoj tudi ona še enkrat vsa ona pota moje mladosti, ko sem visel še ves na njenih naukih in poslušal njene za-
skrbljene besede. Ozrl sem se nanjo, ki je pokojno ležala na belih blazinah. Lučka se je medlo svetlikala, prva svetloba prebujajočega dneva je polagoma preplavila sobo. Njen obraz ni imel več na sebi onega trpljenja; poteze s-o bile mirne, spokojne. Čez obraz se je razlila neka milina in neko zadovoljstvo se je izražalo na bledih licih. Nikoli preje je nisem videl tako lepe. Dvignilo me je. Opazoval sem jo še nekaj trenotkov, nato sem stekel v sosednjio sobo ter poklical sestro dn- ženo ter jih pripeljal do materine postelje. Ne spominjam se več, kaj sta onidve rekli, tudi ne vem, če sta videli mojo mater v tisti luci- dobrote in miline, kakor sem jo videl jaz. Sedaj sem vedel; za gotovo: njena duša se odraža na belem obrazu, poslavlja se od sveta, od naLS vseh. Nič več zemeljskega ni bilo na n-jej. Samo vsesplošno oproščenj-e, združeno z nadzemeljsko dobroto, je govorilo iz mirnega obraza. Roke so trudno padle o-d nje in pokojno obležale na robu postelje. Vedno sve-
tle j e je bilo v sobi. Moja mati nam ni imela ničesar več povedati. Še tisti dan je umrla.
Kadar pridem na pokopališče k Sv. Ani im stojim pred njenim grobom, mi uhajajo misli in spomini na tiste ure pred njen) smrtjo. Vedno jo še vidim v tistem siju sproščenosti in mline omega zgodnjega poletnega jutra. Vs-e srečne in težke ure, ki sem jih preživel v življenju, vse gre jadrno mimo mene; desetletja so samo- še trenotki.
Kako težka ji mora biti zemlja, ki jo pokriva. Saj je bila tako drobcena in šibka. Toda Kakšna žiiavost in vztrajnost ter ljubezen do dela je bila v njej. Sedaj, ko je ni več, še črpam zaklade njenih naukov in jih okušam vnesti na svoje otroke ter jim govorim o ženi mučenici, ki je vse dala iz sebe, vse za srečo svojih otrok.
Tiho -pošumevajo ciprese na pokopališču kraj Soče, Mirno tečejo valovi reke pod zidovi, kot da bi se bali motiti, da je ne predramijo v njenem poslednjem snu.
Aktivnost naše mladine
V preteklem mesecu je mladina naše vasi izvedla razne delovne in nabiralne akcije. S prostovoljnim delom je napravila 18 stotov drvi za vaško šolo. Raznim družinam, ki jim primanjkujejo delovne moči, je priskočila na pomoč ter jim pomagala pri delu v vinogradu. Za prvo delovno brigado, ki je odšla na progo Šamac - Sarajevo je zbrala lepo vsoto 8000 lir. Velikodušno se je spomnila tudi dveh tovarišev, ki sta zaprta v goriških zaporih ter jim je poklonila 2-100 lir.
Ajba
Smrtna kosa
Dne 8. aprila je umrla naša sovaščanka Frančiška Gabrijelčič. Bila je popolnoma naša, zanimala se je za našo borbo ter nestrpno pričakovala veliki dan priključitve. Usoda ji ni izpolnila te vroče želje. Preostalim, posebno tov. Stanki in Janezu, naše sožalje.
OBJAVA
ProDincialne federacije KP1 za Gorico
Delegacija komunističnih organizacij iz dela Julijske Krajine, ki ostane vsied mirovne pogodbe pod Italijo, se je sestala z vodstvom Komunistične partije Italije. Na sestanku se je sklenilo, da se ustanovi Provincialna komunistična federacija KPI v Gorici, katere delokrog se bo določil naknadno v skladu z Videmsko komunistično federacijo in z Beneškim pokrajinskim ko-mitetom.
Gorica, dne 10. aprila 1947.
Žaga
Udarniško delo na cesti
Naša vedno borbena mladina je odšla pretekli teden v družbi z ZPP na cesto, ki pelje proti Tarčentu in na planino Zamel, kjer je padla velika skala na cesto in s tem onemogočila vaščanom prehod. Delo je bilo zelo naporno, kajti odstraniti so: morali veliko količino materiala, ki je zajezil pot. Na cesti je delalo 32 ljudi.
Draginjo v nošam mestu
je vedno večja
Vsied dolge zime in stalnega deževnega vremena so vsi pomladanski pridelki zaostali. Goriška okolica, ki je v normalnih letih v tem času napolnila zele-njadni trg z raznovrstno zelenjavo, je tokrat v popolnem zastoju. Zelenjave je le par vrst in še tiste je malo. Izbire ni veliko. Novi krompir je šele pred dnevi prišel na trg in vsied tega ni čudno, če so tudi cene temu primemo visoke. Res je, da prihaja več vrst zelenjave tudi od zunaj, a ta je le za petične ljudi. Za delavce in uradnike pa so cene skoro nedostopne. Gospodinje stopajo od stojnice do stojnice, ogledujejo si razstavljene dobrine in če nočejo odhajati s praznimi torbami morajo pač vgriz-niti v kislo jabolko in nekaj kupiti
V tem tednu so trgovine jestvin posebno dobro založene. V izložbenih oknih se šopirijo šunke, salame, perutnina vseh vrst itd., toda vse te dobrote se sučejo okrog tisočaka za kilogram. Marsikdo, ki je imel navado, da si je vsaj za praznike privoščil kaj boljšega, je bil v letošnjem letu v nernali zadregi. Slabo vreme je vplivalo prav občutno na obnovitvena dela in tako mamo še večje število brezposelnih. Pri teh je bila velikonočna miza precej siromašna. Res je, da je stopila v Gorici v življenje neka komisija za pobijanje draginje, toda o ublaženju draginjske krize ni ne duha, ne sluha. Ravno te dni smo črtali, tla namerava tudi italijanska vlada započeti dalekosežno akcijo za znižanje cen. Nekoliko pozno je prišla ta iniciativa, toda da je sploh prišla je že nekaj vredno. Toda sprašujemo se, ali bodo dovolj energično povzeli korake, da se bo draginja ublažila? Delovne množice Italije so na shodih in potom stavk prisilili vlado, da se je zganila. Sedaj bi jo radi videli na delu. Znano nam je, da si gotovi krogi kar nič ne želijo tla bi cene padle. Nasprotno. Razne nečedne mahinacije, ki so v nasprotju z željami delovnega ljudstva, ostanejo nekaznovane in zato se ne smemo čuditi, če se je špekulacija in črna borza tako razpasla. Tudi po našem mestu vidimo razne ljudi, z avtomobili ali brez njih, ki s polno listnico tisočakov zapravljajo svoj čas po kavarnah in drugod, se družijo s sebi enakimi ter opravljajo posle, ki so zelo lahki in dobičkanosni. Drugače ne bi tisočaki kar frčali. Težko zaslužen denar gre vse bolj težko iz žepa. Da se to nevzdrž-
Naloga Goriške komunistične federacije obstoja v tem, da zajame pripadnike obeh narodnosti dežele na demokratični podlagi in tla utrdi v bratskem sodelovanju Italijanov in Slovencev gospodarske, politične in socialne pridobitve, ki so potrebne za okrepitev in nadaljni razvoj demokratične republike Italije ter za vzpostavitev prijateljskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo.
no stanje ublaži je treba energičnih in radikalnih ukrepov. Cistiti je potrebno od zgoraj navzdol. Kajti znano je, da riba pri glavi smrdi.
Letošnja pomlad z zaprekami
Pred dobrim mesecem se je zglasila v uredništvu agilna1 tovarišica iz Rožne doline. Prinesla nam je daljši dopis, kjer je na zelo romantičen način opisala prihod pomladi. Govorila nam: je o ptičkih, ki žvrgoiijo v pomladno jutro, o kodrolasih otrokih, ki se igrajo s prvimi sončnimi žarki in o praznični zeleni obleki matere narave ter o parčkih, ki se srečni in zadovoljni sprehajajo v mesečini.
To bi bilo vse lepo in prav. Toda letošnja pomlad je precej muhasta. Zdi se nam, da nismo še imeli celodnevni pomladanski dan, ki bi zaslužil to ime. Ce smo bili deležni sončnega dopoldneva, pa smo morali popoldne odpreti dežnik ali pa se zaviti v zimsko , suknjo. In tako tudi obratno. Delo po poljih in vrtovih je zaostalo, snega in dežja je bilo na pretek. Prav za prav smo že sredi pomladi in namesto da bi suknje ležale že davno \' omarah, vidimo in čutimo, da so nam še vedno potrebne. Čudno leto se nam obeta. Stari ljudje ne pomnijo kaj podobnega.
Če se bo letošnja pomlad še nadalje tako kisala, nam bo prizadejala obilo skrbi za letino in tudi za naše zdravje.
OPOZORIIO KOLESiira
Zadnji čas se opaža v mestu vedno več kršitev pravil o kroženju. Zlasti kolesarji kažejo prav malo razumevanja za spoštovanje zakonskih predpisov in spravljajo v nevarnost sebe same in pešce. Opažajo se kolesarji po parkih in mestnih vrtih, po drevoredih, ki so določeni samo za pešce, po pločnikih; kolesarji, ki prihajajo na kolesu iz hišnih vrat na cesto ali obratrw>; kolesarji, ki vozijo po cestah na vse smeri ali pa v gručah po več skupaj.
Seveda se potem pa pritožujejo čez policaje, ki imajo dolžnost, da jih prisilijo do spoštovanja zakonskih predpisov.
Če se hočejo izogniti vsem neprijetnim posledicam, se morajo kolesarji strogo držati vseh predpisov. Kot znano, so kazni za prestopke v tej coni desetkrat povečane.
Vsi lastniki, posojevalci in prodajalci koles naj vedo tudi, da so določila zakonskega dekreta 22. 12. 1938 št. 2139 še vedno v veljavi. Na podlagi teh določil:	a) vsa kolesa morajo
imeti, podnevi in ponoči, sprednjo luč na rumeno svetlobo, s premerom najmanj 65 mm., s svetlobno jakostjo zadostno da se. vidi na razdaljo 50. m.; b) rdeče odsevno steklo z odprtino od 20 do 25 kv. cm., na zadnjem blatniku, 20 cm. za navpičnico ki gre skozi pesto zadnjega kolesa;
c) zadnji blatnik belo pobarvan od vrha do zadnjega konca.
Vsa kolesa morajo imeti dobre zavore in zvonec.
Vsi kolesarji naj se takoj spravijo v red s temi predpisi, da se bodo izognili kaznim, ki so določene za kršitelje.
Razdeljevanje sadnega drevja
Vsi oni, ki so se pred časom zapisali za sadno drevje, so vabljeni, da isto dvignejo tekom 12. aprila t. 1.
Po preteku goni določenega roka se ne bodo več upoštevale imenovane predbeležbe.
Obenem se javlja, da so še na razpolago sledeča drevesca: murve vrste Fiorilo, jabolke, hruške cepljene na kutino, breskve in češplje.
Kdor želi kupiti drevesca, naj se čimprej zglasi pri Kmetijskem nadzetrništvu v Gorici, ulica Duca d’Aosta 55.
Za proevi! družinskih vrtov
Smatra se za potrebno, da se v gorilški občini čimbolj razširi obseg površine, zasajene s povrtnino in s tem pomnoži pridelek zelenjave, ki je zlasti pri prehrani meščanov iz zdravstvenih ozirov zelo potrebna. Zato je Kmetijsko nadzomištvo sklenilo, da skupno z goriško občino razpiše v ta namen natečaj za družinske vrtove, s petindvajsetimi nagradami od 1500 do 3000 lir vsaka.
Najmanjša površina vrta mora znašati vsaj 75 m2, največja pa 1(X)0 m2.
Izbira sredstev za dober uspeh obstoji v uporabi primernih semen, v obdelovanju in namakanju (četudi primanjkuje včasih voda, se z dobro voljo lahko reši tudi to vprašanje).
Skratka^ za dosego nagrad je treba pridelati dobro namizno hrano z delom na vrtu v prostem času. Obdelovanje vrtov ni težko in se mu zato lahko posvete tudi žene in otroci.
OBVESTILA
Razdelitev otrobov
Okrožno kmetijsko nadzorni-štvo sporoča, da bodo do 19. t. m. razdeljevali večjo množino otrobov, ki bodo porazdeljeni za krmljenje mlečnih krav in za perutnino.
• * *
Okrožno kmetijsko nadzorni-štvo sporoča, da je v teku razdeljevanje gotove količine otrobov, namenjenih za krmljenje mlečnih krav, konjev in perutnine. Vsi živinorejci, bivajoči v g or iški občini, jih lahko dvignejo'. Urad opozarja istočasno živinorejce mlečnih krav, ki bivajo v vasi Steverjan, pripadajoči k občini Kojsko, da se je tudi za njih pričelo razdeljevanje otrobov. Po nakazilo, s katerim se dvignejo otrobi, je treba iti prej kot mogoče na statistični odsek — Rooseveltov korzo št. 5, II. nadstropje od 8.30 ure do 11.30 ure in od 15. ure do 17 ure.
Delitev živilskih dodatkov
V četrtek, 10. t. m,, so začeli deliti živilske dodatke za bolnike in za težke ter jako težke delavce.
Dodatki za bolnike se bodo dvignili le pri pooblaščenih trgovinah, oni za delavce pa le pri trgovinah prematacije.
Pregledovanje dodatnih nakaznic
Goriški okrožni odsek za prehrano se obrača na vse brezposelne, naj se zglasijo pri občinskem prehranjevalnem uradu, okence št. 8 ter naj prinesejo s seboj dodatno nakaznico, kakor tudi izkaznico brezposelnosti. Brezposelni, ki bi se ne javil pravočasno, ho izgubil pravico do dodatkov.
v#'
A J m ATI
Primorske matere prekmorskim
Aj, s kakšno radostjo doznale smo vest. da vaši najboljši sinovi prebrodili dalje do naših so mest, da padli bi naši okovi!
Ah, s kakšno bolestjo doznavamo zdaj, da naše najboljše sinove prav vaši bi radi pahnili nazaj v stoletne zapadne okove!
Delitev živil brezposelnim
Kakor poroča Okrožni odsek za prehrano, so začeli v četrtek, 10. t. m. razdeljevati brezposelnim 1500 gr. testenin in 250 gr. sladkorja na osebo. Brezposelni mesta in okolice lahko dvignejo zgornje količine pri Provvidi v ulici Petrarca.
Novi urnik
Goriško mestno županstvo naznanja. da je ZVU določila za vse javne urade, med temi tudi za občinski urad, enoten urnik za stranke in sicer samo od 8.30 do 11.30.
f
Kdo je izgubil?
P odpove Ij&tvo mestnih straž (ul. Mazzini;, 7) naznanaj, da so našli vsoto denarja in rokavico, ki se sedaj hrani pri zgornjem poveljstvu. Kdor dokaže, da je lastnik izgubljenih predmetov, naj se zglasi.
* * *
Podpoveljstvo Mestnih Straž (ul. Mazzini, 7) naznanja, da so našli usnjato' rokavico, ki se sedaj hrani pri tem poveljstvu.
Kdor more dokazati, da je lastnik, naj pride ponjo'.
Drobne novice
Kakor poroča agencija Reuter, je predsednik francoske vlade Paul Ramadier izjavil na zborovanju v departementu Avey-ron, da bo Francija izvozila vse svoje tekstilije (tkanine), da bi lahko plačala pšenico, ki jo bo morala letos uvoziti.
*	V Federativni ljudski republiki Jugoslaviji je ustanovljena trgovinska zbornica. Njen sedež je v Beogradu. Zbornica se bo barvila samo z vprašanji zunanje trgovine.
*	Ves bolgarski tisk je prinesel izvlečke iz govora maršala Tita v Ljudski skupščini o zunanji politiki FLRJ. Listi so posebno podčrtali tisti del ekspo-zeja, ki govori o sklenitvi pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoči med Jugoslavijo in Bolgarijo. »Otečestveni front« je poleg tega priobčil v podlistku članek industrijskega ministra FLRJ in predsednika Gospodarskega sveta Borisa Kidriča »O značaju jugoslovanskega gospodarstva«. »Zemedelsko zna-me« pa je objavilo članek Kožu-harova z naslovom »Trgovinski sporazum z Jugoslavijo.«
*	Po zadnjih vesteh iz Indonezije nadaljujejo holandske čete izvajanje svojega načrta za okupacijo Jave. Holandske čete, ki jim pomaga letalstvo, so zavzele važno železniško središče indonezijske republike Modzokerto.
*	Finančni minister francoske republike je izjavil, da so znašali lani izdatki 531, dohodki pa 531 milijard, kar pomeni 111 milijard frankov primanjkljaja. Primanjkljaj v plačilni bilanci je znašal lani 2200 milijonov dolarjev.
*	Predstavnik Sovjetske zveze dr. Sergej Koiiesnikov je odpotoval. iz Moskve v Ženevo, da bi sodeloval pri delu komisije mednarodne odgainizacije za zdravstveno zaščito. Koiiesnikov je edem izmed najbolj znanih javnih delavcev na torišču zdravstvene zaščite ZSSR, je kirurg v moskovski kliniki in poleg tega tudi predsednik izvršilnega komiteja sovjetskega' Rdečega križa.
Direktor italijanske banke Luigi Einaudi je izjavil, da je bil denarni obtok v teku lanskega leta povečan za 12,3 milijard lir. Minister za italijanske finance Pietro Campigli pa je dejal, da se povečuje državni deficit vsak mesec za 52 milijard lir in da je dosegel znesek 610 milijard, medtem ko so državni izdatki trikrat večji od dohodkov.
S 1. aprilom so v Trstu začele poslovati tri nove. agencije, ki bodo dobavljale inozemske vesti tržaškemu tisku in radiju. Imenuje se: »Agencija Triestina di Informazioni«, podružnica italijanske agencije ANSA in »Central Press«, ki bo predvsem dobavljala vesti Reuterja in agencije United Press.
*	Nekateri krogi na zapadli ne
slišijo posebno radii, če se primerjajo povprečne jugoslovanske izgube s povprečnimi zavezni-škimii izgubami. Jugoslavija je izgubila v boju, taboriščih, zaporih in na fašističnih moriščih 1,706.000 ljudi. Po podatkih, ki so bili predloženi pariški repara-cijski konferenci, pa znašajo celotne izgube 18 zapaidnih zavezniških dežel kakih 5 milijonov ljudi. Jugoslovanske vojne izgube predstavljajo torej 34n/o celotnih človeških izgub 18 zapadnih zavezniških dežel. Od celotnega števila svojega prebivalstva je Jugoslavija izgubila 10.8°/o,	18
zapadnih zavezniških dežel pa 0.7°/o. V vojni je torej izgubil življenje vsak 10. Jugoslovan, medtem ko v zapadnih zavezniških deželah — vsak 143. človek.
*	Pred dnevi je prispel v Moskvo avstrijski zunanji minister dr. Gruber. V zadnjem času dr. Gruber pogosto potuje. Pred kratkim je bil v Ameriki, kjer je doživel pri določenih krogih ugoden sprejem in ameriški monopolisti so bili zadovoljni z njegovim obiskom... Ob tej priliki je pisal ameriški list »Washington Post«, da je treba Avstrijo gospodarsko in politično utrditi. Od prvega dne svojega prihoda v Moskvo je dr. Gruber posvetil vso pozornost tisku, predvsem ameriškim novinarjem zastopnikom »New York Timesa« in drugim.
*	Na progi Nikšič - Titograd kopljejo predor, ki bo dolg 1,240 metrov.
Kravo s teletom
ali brez, prodam. PAVŠIČ IGNAC
GORICA - ULICA CIPRIAtil ŠTEV. 15
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ Za Ust odgovarja ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava; Gorica, Korzo Roosevelt, 33/II. — Izdaja Usta je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici.,- Najemnik: .Primorski dnevnik*