33. številka.
Ljubljana, v soboto 10. februvarja
XVI. leto, 1883
th»JH vsak dan *xeier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman z* avstrijsk o-ogerske dežele M vse leto 16 gld., za pol leta 8 j;ld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 11 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaaa. Za oznanila plačnje se od cetiristopne petit-vi*ste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če ae dvakrat, in pi» 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi „GlcdaliSka stolba". D pravni Stvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari.
Odlikovanje deželnega predsednika VVinklerja.
Včeraj popoludne došla je v Ljubljano brzojavnu vest, da je HI J. "Veličanstvo našemu deželnemu predsedniku, ^oipodu And. Al inklerju, podelilo red železne krone drii»«k vrste, s katerim redom Je združeno tudi plemstvo. Javno moramo izpovedati, da nas ni kmalu katera koli vest tako radostno prevzela, kajti tO odlikovanje je pomembepolno v marsikaterem o:uru, ob jednem pa izredno častilno za mesto ljubljansko, za deželo Kranjsko iu za ves slovanski narod.
Pomembepolno je to odlikovanje v prvej vrsti zaradi tega, ker se je v obče domnevalo, da se bode stoprav o priliki šeststoletnice cesarska milost manifestirala nasproti nekaterim dostojanstvenikom. Če nam je pa sedaj, ko nas loči še nekoliko mesecev od krasnih slavnostnih dnij, že prilika dana, zabeležiti omenjeno odlikovanje, storimo to v trdnem prepričanji, da je ta cesarski čin baS zaradi tega izvor Najvišega zadovoljstva s pomirljivimi in kon-cilijantnimi nameni sedanje vlade in njenega v sredini Slovenije nastanjenega, pri ogromnej večini prebivalstva jako priljubljenega reprezentanta.
V drugoj vrsti pa je ta žarek cesarjeve milosti nenavadno pomenljiv z ozirom na fakcijozno opozicijo, katera je v svojih glasilih dan na dan brez skrbi j in brez izbora sredstev in izrazov napadala namestnika cesarjevega, katera je v tem svojem bojnem načinu trdovratno vztrajala do današnjega dne. Njej je s ttm odlikovanjem zopet z Najvišjega mesta ponovljen označujoči epitheton: Fakcijozna opozicij a!
Nadejajmo se, da bode ta sijajna zadoptitev, ki je došla našemu deželnemu predsedniku za vse britke napade in strastne pojave, uplivala mogočno na večino še omahljivih elementov, da jim bode nedvom-
ljiv kažipot, kje je pravi tabor in kako se jim je ravnati, ako hočejo pogoditi voljo vlade in jnašega vi-težkega vladarja.
Red železne krone, s katerim je poslnvljen gospod deželni predsednik in ki jasno oznanuje, da „cesar c'lo ga čisla sam", je pa tudi v ponos vsem meščanom in prebivalcem ljubljanskega mesta, kakor tudi vse naše ožje in naše širje slovenske domovine, kajti odlikovan je mej nami bivajoči pred-Btavitelj sedanje vladne sisteme, s katero se vsi Slovenci brez izjeme strinjamo, za katero dosledno delujemo po svojih poslancih. In ker je sedanja smer naše politike s tem dobila najmerodajniše priznanje in potrdilo, smemo zaupljivo zreti v bodočnost, da nam donese, česar Še hrepeneče želimo.
Ponosni pa smo tudi zaradi tega, ker je izredno odlični poslavljenec vzrasel iz in mej narodom slovenskim, ter se iz lastne moči popel do tako visoke stopinje, pri tem pa nikdar pozabil svojega slovenskega rodu
Čestitamo tedaj iz vsega srca na tem odlikovanji, s katerim se zopet pomnoži naše narodno plemstvo!
Šolstvo in avtonomija.
[lzv. dop.|
Ustava daje ljudstvu pravico do sodelovanja pri eakonodaJBtvu. Pri izvrševanji zakonov se ude ležujejo v našej ustavnoj državi skoro jedino le vladini organi, c. kr. uradniki, le pri nekaterih javnih opravilih imajo pravico sodelovanja tudi avtonomni organi. Pri šolstvu so dale nove šolske postave deželam, okrajem in občinam precej več avtonomije, nego so ga one poprej imele. Dežela ga liška pa si je bila priborila precej veliko avtonomijo še pred novima državnima šolskima postavama od 25. maja 18C8 in 14. maja 18G9, kajti inštitut in osnova j*ališkega deželnega Šolskega sveta jo bil ustanovljen s posebnim cesarskim odlokom že 1. 18<J7.
Zato se je pa moral ustavoverni državni zbor pri sklepanji šolskih postav vselej ozirati na Poljake, ter jim dovoljevati izjeme. Nekaj izjem je pa dovolil v §. 75 državne šolske postave od 14. maja 18(19 tudi Kranjski, Ilukovini, Istri in Goriški. Torej v centralističnej šolskej postavi zapazimo že nekoliko avtonomističnih določeb, katere takratnim gospodom se ve da niso od srca prišle, toda okoliščine so jih v to primorale. — Tega sem se spomnil, čitajoč novine o šolski noveli, predloženi gosposki zbornici, in o ovirah, katere se jej stavijo. Začetkoma je marsikdo mislil, da nova šolska novela radi tega ne bode prodrla, ker jej bodo liberalni Nemci preveliko zapreko delali; kajti ti so šolsko novelo za strašno reakcijonurno in klerikalno proglašali, doč.itn se je morda nemškim konservativcem še premalo versko-navdihnena zdela. Sedaj se pa prikazujejo še večje ovire, nad katerimi so utegne ona res razbiti, ker izvirajo nekoliko iz nedostatnosti dobrih določeb za vse razmere po posa-meznh avstrijskih deželah, nekoliko pa iz važnega državnopravnoga vprašanja. Zakaj malo verjetno je, da se ne bi mogla avtonomističua stranka državnega zbora zjediniti pri doktrinarnom vprašanji o „versko-nravnem" ali „nravno-verskemu značaji šole, ali v tej zadevi, da mora šolski voditelj biti istega veroizpovedanja, kakor je večina njegovih učencev. V teh določbah — bi človek sodil — se bode ujemala vsa desnica z. vladinim predlogom, iti morda še celo mladočoski poslanci. Toda pri razpravljanji šolske novele vzbudil so je v avtouomistični stranki v istini avtonomistični duh, kateri Utegne vso šolsko novelo pokopati. Ali bi to morda državi ali pa posameznim deželam ali narodom škodovalo V Nikakor ne.
Vsaj novele niti liberalni Nemci niti Slovani predlagali niso, marveč so jo terjali jedino le konservativni Nemci, katerim se je pridružila še vlada, ki  jo je pomnoženo z nekaterimi praktičnimi
LISTEK.
Frederic Francois Chopin.
Chopina prišteva muzikalni zgodovinar Ludovik Nohl rajnovejšej dobi godbeni, katera obsega leta 1840—1880.
Tri imena značijo ta vek: Francoz Hektor Berlioz, Madjar Franjo Liszt iu nemški Rihard Wag-ner. Poleg teh se pa popolnoma samostojno vzdigu-jejo Francois Chopin, It. Sehuman in R. Franz, mej tem ko sta F. Schubert in F. Mendelssohn le naslednika Mozarta in Beethoven-a.
Mej samostalnimi glavami imenuje tedaj oni strokovnjak pervega Poljaka Chopiua.
Chopin, ali kakor so ga Francozi spačili Frederic Francois Ch. porodil se je 1. 1810. 8. februvarja v Zelozovvi Woti pri "VVarszavi, sin ubožne, Nemci trdijo da francoske rodbine, kar pa zaradi tega ni verjetno, ker ga je v godbi prvi poučeval Čeh Živny devetletnega dečka; to je opozorilo kneza Radzivvila nanj,  in prišel je po njegovem prizu-j
devunji v vvarszavvski konzervatorij, kjer ga je rav-i natelj Elsner osebno odslej o gojeval,  in sicer po-Bebno v skladoslovji (kompoziciji).
Izvršivši to visoko šolo podal se je Chopin na Nemško, od tam na Avstrijsko, kjer je prvič na Dunaj i 1. 1829. javno nastopil. B val je tu dve leti do 1. 1831., od tu ga je močno vleklo v Pariz, kamor so gp klicali vojaki emigranti, po katerih je bil tudi v resnici dobro sprt ji t in podpiran.
Pariz je bila takiat metropola, središče znanosti in godbene umetnosti, tu je bilo ognjišče re volucije 1. 1830, ker slovel je tu za ves izobražen svet takrat odločilni Mevebeer. Pot pa sta temu pripravila Auber s svojo rNemo s Portiei", in Ilos-sini z „Viljem Teli •om", katera sta ogenj skrivno netila in gojila, ogenj, vladajoč v prsih vsace^a prostega Francoza, le nejevoljno terpečega trinoštvo. Masa* niello v „Nemi Poitičamki" pomenja francozki narodni živelj, znova se vzdigajoč velikansko in dostojno, pevaje: „Da raztrgamo trinoške verige".
In v resnici je ta pesem, ta klic osvobodil in navduševal  uporno  ljudstvo  v Bruxelles-u. — Tej {operi  sledil je  Rossinijev „Viljem Teli", poln
; možatih in svobodnih glasov, melodij, katerih bi ne i bil nihče pričakoval od njega, pevajočega čisto drugače v BUŽnjej dobi razkošne reakcije.
V to življenje, polno Upora, gibanja na znanstvenem kakor na umetniškem polji zašel je Chopin.
Ali pri svojih rojacih emigrantih ni našel jednaki delavnosti, jednakoga duševnega napora, ampak po trte obraze,  uničene nade, rezignacijo.
Naravno se spoznu tedaj vsako Chopin-ovih del po tem žalostnem znaku, kateri žalibože dosedaj odlikuje slovansko poezijo iu godbo in umetnost.
Ali ravno po tej lastnosti zaslovel je iz Pariza slovanski skladatelj in umetnik na glasoviru kmalu po celem svetu; — pa kaj mu je pomagala vsa slava, zbolel je na plačnici I. 1837 iu nikoli več ni ozdravel.
Po zadnjem svojem koncertnem popotvanji I. 1848. v London, umrl je 17. vinotoka 1. 1841», tedaj se le 3'.) let star, tistega leta kakor nafi Pre-širen. — Krasnosloveem pa še ni umrl, pri teh slovi po finej in elegantnoj igri, združenoj s plemenito gracijo in dosledno umetnostjo ; kajti glede g 1 a s o v i r o v eg a  stavka je bil čisto zaseben in
predložila gospodski zbornici. — Konservativni Nemci so to storili radi tega, ker so od deželnih zborov in od prejšuje vlade v šolskih zadevah zastonj pričakovali pomoči. Zdaj se pa kaže, da bode jedino le večja avtonomija v šolskih zadevah po posameznih deželah rešilna ideja v tej ne mali zmešnjavi. Privoljenje večje avtonomije pri šolskem zakonodajal-stvu .je pa res prav velika želja posameznih dežel in narodov, ter bi se iepo strinjalo z imenom in nazori avtonomistične večine državnega zbora. Naj vlada s privoljenjem državnega zbora o Istopi šolsko novelo deželnim zborom, in konec bi bilo vse debate ; vsaj bi se s teoretičnega iu praktičnega stališča niti državnozborska levica tmnu protiviti ne smela.
Določbe šolske novele so slične z onimi §§., katere je že državna šolska postava Uročila v delo kiog deželnim zborom; sicer pa so veČine deželnih zborov v Avstriji različne, Tirolskemu, pred&rlskemu, Bolnograškcmu deželnemu feboru bode šolska novela morebiti  koj  ugajala,  dolenjo • avstrijskemu,  koro-i škemu in štajarskemu pa morda nikoli ne.   Na ta { način n. pr. bi tirolska dežela prišla tudi do nove J šolske  postave,   katere si zdaj pri omejeni avtonomiji ni mogla   pr.boriti.   Kranjskemu deželnemu zboru bi pn prilika dana bila, s šolsko noveio odpraviti tudi one določbe v svojih starih (od 29. aprila 1873) in novih (9, marcu  1879) šolskih postavah, katere tudi ne Ugajajo našej deželi, ki ima posebne razmere, in katerej je žal po avtonomnih določbah, ki so jej  bile  s poslednjo (Vesteneukovo) postavo odvzete.
Torej država naj da vsaj v šolskih zadevah deželam nekaj avtonomije, a poslednje nuj jo pa zopet privoščijo tudi okrajem in občinam, kajti baš Šola, dobra šola je tista dragocena ustanova dobro urejenih modernih držav, za katero B6 zanima kmet in gospod, be<ae in bogatin, z jedno besedo—sle-hern državljan. A
V
zboru
Politični razgled«
V L j u bij a d   10 februarja.
Četrtek  intcrpeloval je  v «lrž&viacini
knez Lobkovic v imenu vseh klubov desnice vlado glede zadeve K s m i n s k i. Koj na to stavi pa dr. Ko p p v imenu levice predlog, naj se voli v tej zadevi preiskovalni ko m i sij on 15 članov; danes utemeljeval bode ta svoj predlog. Desnica mu bode bržkone pritrdila, ker je stvar sama izprožila in jej j« res veliko ležeča na tem, da se ta zadeva vsestransko razjasni.    Mnogo sicer
tak parlamentarni komisijon ne bode pomagat, ker mu je pravica glede pozivov prič zelo omejena, in ker le od baronu Sehwarza zavisi, da mu da in koiiko mu hoče dati pojasnil; levica pa je dobro informirana o vseh podrobnostih te sleparije, ker ima v svojej sredi dr. WeiBBa, pravdnika in zaupnika barona Schvvarza. D. naš uja seja obeta bit' tedaj jako zanimljivu, pa tudi viharna, kajti levičarji obnašali se bodo gotovo kot gromoviti Jupiterji, kojim
je neznosen gnjus le senca kake sleparije, dasi še plava nad njihovimi glavami duh Giakre in Lasserja, ki nikakor nista bila skrupulozna v prejemu napojnic in mogoče da je Koppov predlog podpisal sam dr. Ban-hans, kojega provizijska afera je takorekoč portret sedanje Kaminskijeve.
Ortni odsek obravnaval je v zadnji seji načrt postave glede obrtnih nadzornikov, o kojem je poročal posl. Chamiec. Vladini zastopnik baron VVeigelsperg izjavil je začetkom seje, da bode vlada v tem odsek radovoljno podpirala. Posl. Moro zahteva, da se obravnava za nekoliko dnij odloži, da se zainorejo člani o tem natančneje informirati, oziroma postaviti enketo. Ma-tscheko poudarja, da daje ta nacrt preveliko oblast nadzornikom in da močno škoduje veliko industrijo. On bode za specijalno debato glasoval le tedaj, ako se vzprejme predlog Moro tov. Grof Bel čred i dokazuje, da se je ta stvar že dolgo studirala, torej bi se reklo to zadevo le za vleči, ako se pritrdi nasvetu Moro-ta. V tem smislu govori tudi poročevalec. Nato se sklene preiti v specijalno debato z vsemi proti jedinemu glasu MatSCheko-ta in postaviti ekspertizo, v katero se voli pet članov velike industrije, in obrtnikov iz zbornice, namreč poslanci : Skene, Lbblich, Haardt, Sprung in Mladik.
Pogreb Profesorja H*, it šakckffa napravila bode akademija znanostij v K.ak>vu na svoje stroške. K njemu pričakujeta se mimsta Dunajevvski, Ziomi-nlkovv-du, veliko  število članov  poljskega kluba in
— V senatu posvetovala se je četrtek v prvem či-tanji postava o pretendenti h. Komisijon na-svetoval je postavo zavreči. Obravnava preložila se je potem na soboto. Tribune so bile natlačeno polne, celo maršal Mac Mahon je bil navzočem — General Billot prevzame poveljništvo šestega corpsa kot naslednik Chauzy-jev.
Dopisi.
I* Gradca 8. februvarja. flzv. dop.] (Doneski za „Mir", „Triglav1*, „Slovanska Čitalnica".) Kakor povsod, kjer se nahajajo zavedni Slovenci, nabiralo se je tudi mej nami za „Mir"T da i mi priporaoremo, da se Slovenci na Koroškem zavejo svoje narodnosti, ter se ohranijo našemu, itak že malemu narodu. Nabralo se je 21 gld. Ta svota res ni Bog ve kako velika, ali če se pomisli, da so večinoma žrtvovali, v resnici žrtvovali, dijaki, moremo prav zadovoljni biti. Pokazali so zopet, kakor že toliko i tolikokrat, da najdejo, akoravno njihovo stanje ni Bog ve kako sijajno, še vedno novec, kedar zahteva to narodna čast ali korist, da ga polože kot žrtvo na oltar domovine! Pokazali so, da so vredni sinovi slovenskega naroda, za čegar omiko je država potrosila bore malo; naroda, kateri
imuni.   ns.b.  u Lvova, \;n .  ■ tu Pomenskega. Je zlagal novec do novca, da si je spravil sam sredstva do omike; naroda, kateri si je jedino po žrtvah
svojih sinov ohranil narodnost in si zagotovil bodočnost! Ohranijo si naj to požrtvovalnost še do takrat, ko bodo lehko več žrtvovali, kajti mali narodi, kakor je naš, morejo se le tedaj uspešno natec&ti s svojimi sosedi, ako je njihova požrtvovalnost .oliko večja, kolikor je njihov broj manjši !
Zbori akademičnega društva „Triglava" bili so do sedaj prava zbirališča slovenskih dijakov. Tukaj si mogel opazovati celo gibanje i živenje slovenske mladine, njeno goreče navdušenost za narodno stvar, njene idejale. Dozdeva se nam pa, kakor da je ta ogenj narodnega čutja nekoliko se ohladil; narodnost
Vitanje države.
Porta odbila je zahtevo kneza 1» «i 8 jurair.a,
da sme ustanoviti si nov bulgarsk red; pripravljena pa je dovoliti knezu, da sme do posebne meje podeljevati turške rede. — Premembe v bulgarskem kabinetu so se že zvršile. Ministrom vnanjih poslov imenovan je 8ef politične pisarne knezove dr. Stoj-Iov. kateri pa obdrži tudi dosedanje funkcije. Dr. Stojlov studii';; 1 j*' v Heidelbergu, je še mlad elo vek kateri pa si je s svojim izrednim, obe pripo-znaoim talentom na političnem polji pridobil že jako dobro ime in kojega smatrajo vse stranke v deželi najsposobnejšega z. ta posel. Druga prememba zadeva, portefeuille javnih del, katerega je doslej oprav«] ljal rusk general S.bolev; ta posel izročil se je! ftunnčnetnu ministru Natč-vie-u. Ministerstvo jav- «*tera je dosedaj zauzemala kot najvišji i naj blažji nih tlel je naj važnoj i ressort v kabinetu, ako se^idejal prvo mesto, umaknila se je drugemu idejalu, jemlje ozir na vprašanje bulgarskdi železnic, ki se pivu! Ker Triglavovib zborov glavni namen ni in ne bode imelo v kratkem rešiti. Natčevič vodil je de- more biti pitje, začeli  so marsikateri izostajati od
želne finance že v prvem kabinetu  1. 1879. in pri-! , ___ . „     . „,,„„„,;      • „ u
.       . ' j ,  : zborov, ter me  prijatelji agitovati,   naj ne gredo k
nese k svojemu   težavnemu   in   odgovornemu poslu ' » r j     >    <=> .... .
seboj jako bogato politično izkuvstvo in ročnost. Tnglavu, naj gredo raji „krokaf. Zbirajo se potem Natčevič je ob jednem tudi bulgarsk pisatelj in,; z jedinim namenom, da pijejo, te.? spravijo baje res kar je posebno poudarjati, izredno dobro pozna svoj | pmv srednjeveške množine „te božje pijače" pod narod in njegove financijalue sile. I streho. Piti je sicer lepa i koristna stvar, ali da bi
V Hiaiia   namerava bo revidirati izročilna!     .... . , ,      . ,. . ,  . ,„„ ,i«.T,.„
, i.        t       *ii iwi v pitji iskala svoj idej al, to se nam veuder sloven-
ji o stava  in se bod"  parlamentu  kmalu predložil
dotični načrt.   Kom i Bij on, katerega je v to postavil j «ktt mladine, ne vidi vredno !
minister vnanjih zadev Munciiii, dokončal  je  svoje i „Slovanska Čitalnica" prav lepo v svojem tihem
delo in j'* v/.prejel nazore ministrove.   Ta predloga i aij blagem delovanji napreduje. S prvim t. m. pre-
uvrstila bode tudi  atentate na monarhe mej j adi|a w je y uove |>roatotei  kateri  sa  bolje pn-
prOSte zločine,   ki  so  podvrženi   nuredbam o izro- J iru-»*w«.      ^ a»AiA»a «u
I..      . . i . «   i   r j i     i        . .   t     ,   l nravni menim namenom. V kratkem č*su svojega ob -
č>tvi; izjemo pripušča le tedaj,   ako se jednak   zlo-j 1 J .
čn izvrši v kakem uporu ali občne j revoludjakej stanka utrdila se je do dobrega, ter si spravila že Ustajl; le takrat ima se tak zločin smatrati politič-j vso potrebno pohištvo. Čuditi se je skoro, kako je nim in t»e v tem s'uč tji krivec ne izroči. j udbor pri tako pičlih dohodkih mogel to doseči. V
JulesFerry zanik:lbo<le najbrže sestavo fr»ii-j G|.aad jfl U:linrec sicer mnogo Slovanov, in Čitalnica
kabineta; v tem Blučaji h^d^ G-revv baje
COMki
prvosedniku kamore, Brissonu, naložil ta posel.
Dalje v prilogi.
Samostalan, figurira! je tudi čisto drugače, kakor tako zvana dunajska šola in njeni zastopniki, im*Miit-niki na glasoviru: llunim e 1, Moscheles in K a 1 k b r e u n e r.
V njegovih skladbah so posebne imeuitnosti (etudes) „vaje", glede muzikalnoga slo g a, katere morda zaradi tega tako ugajajo, ker se v njih strinja soglasno romantični in poljski narodni živelj; se ve da smo že to prednost imenovali rezignacijo, katere je prepolna poljska in morda tudi slovanska zgodovina sploh, vsled tega tudi umetnost) posebno godba.
Osubito je to razvidno in Ch. ovih „mazurk" (narodni poljski ples), „v al če k o v" in „ponoč ni C* (anocturnesu)1 polonaise-ih inim promptu. Ko se o Ch. krasnortlovno-ktitično govori, ga hvali in ocenjuje, menijo se b tem le-ta njegova dela, o katerih se je slavni Fran Liszt tako resnično in lepo izrazil: „slike njegove muzikalne so polno globoke tuge, vročega hrepenenja in blesteče se tolažb e".
Dtuge njegove skladbo pa, kakor „sonate", jeden „trio", „k one er ti" in „bala de",— so pre-
vid ikanske, preobširne, neskončno se raztezajoče, tedaj poslušalca tako ne poprimejo, kakor njegove „masurkeu in „etudes". Preveliko bolest, pretra-gično tugo čitaš v njih, tako, da nemškim kritikom In njihovim ušesu niso ugajale: prepolne so obujmosti, ra^draženosti; kmalu te ti glasovi dvignejo na vrhunec sreče in za d o voljno s t i, kmalu te pahnejo zopet v brezdno žalosti in tuge, kjer preneha sicer tako vzvišeno umetnikovo soglasje.
Da je postal Ch. glasovit, niso mu ni Slovani ni Slovenci k temu pripomogli; tedaj se zadostujmo s tem, da ga častimo in umivamo.
Kakor smo pa glede Ch. zakrivili, ne grešimo v drugič na možu, kateri se je kakor zvezda na mufcikaloem  obnebji nedavno Bas ve tel; ta zvezda
je Čeh I) v o f a k , o katerem prihodnjič.
Junak našega časa.
(Komati M. Leriuotituva poal. J. P.)
Maksira Maksimič.
(Dalju.)
Pograbil sem hitro papirje in jih nesel proč, da bi se ne premislil stotnik.   Kmalu prišli so mi
jiovedati. da čez jedno uro odide okazija; ukazal sem naložiti svoje reči. Stotnik prišel je v sobo, ko tem bil jaz že napravljen za na pot; a kakor se je videlo, on se ni pripravljal na odhod, njegov obraz bil je hladen.
— Ali vi ne odpotujete,  Maksim Maksimič?
— Ne.
— Zakaj pa ne !
— Poveljnika še nisem videl, a oddati mu imam jako važne reči.
— Vsaj ste že bili pri njem V
— Bd sem res, rekel je malo v zadregi, a nisem ga dobil doma . . . čakati ga pa nisem hotel.
Razumel sem; ubogi starec je prvikrat v življenji opustil službme zadeve radi svojih potreb, če govorimo v knjižnem jeziku — a kako plačilo dobil je za to!
— Prav žal mi je, Maksim Maksimič, rekel sem mu, da se ločiva tako hitro.
— Kaj  se vi  brigate za nas neizobražene starce!  Sedanja mladež je posvetna in prevzetna; dokler  vam švigajo  čerkeske krogle okrog glav,
im'i pridevek ,3 lo van s k a", ali ga, žal, do sedaj katere Človek ne mere nič zaslužn-g.i storiti, kine zasluži. Članovi so skoro sami Slovenci, jedino tero pa je Nemec že v zibtli dobit, namreč num-nekoliko Čehov pokazalo je zopet, da so Čehi vedno gangssprache."
in povsod Slovani. Upajmo, da bode s časom naslov Iz Vipave 8. februvarja.   [Izv  dop J Vi-
,slovanskatt nehal biti  strnilo,  da bodo potem pavska poddružnica domoljubnega deželnega pomoč pristopili Še sinovi ostalih slovanskih narodov, kakor nega društva rudečega križa za Kranjsko napravila tudi, da bodo Slovenci, ki se do sedaj Čitalnice še je na pustni torek v prostorih g. Josipa Žvokelj-na Ogibujo, iskili tukaj svoje središče. svojo drugo letošnjo   veselico    —   Ta veselica ni
Opazujoči.     Bamo vredna vrstnic;* prve od 7. prosinca t. 1.. am-
Iz Uradca 8. februvarja. [Izv. dop.] (Ger-P** ono še celo prekosi   in z vso  pravico popol mania irredenta.)  Tukajšnji nemški vseučilišč- j nem brez vsake pretin nosti smemo  jo imenovati niki zuani so že od nekdaj  kot iskreni nacijonalci, sijajno na vseko stran.   Po tem  večeru  soditi je ki vsako priliko porabijo, da pokažejo svetu svojo j treba   društvu dati  vso čast in hvalo  in z vese-politično zrelost. ' ^em   8e   mora   pozdravljati   odbor,   kateri tako
Lansko leto n. pr. brzojavili so na Nemško, j vestno izpolnuje svoje dolžnosti in ob jednem skrb-,
kjer je neko društvo priredilo slavnost, da jih pozdravlja iz Gradca „Germania irredenta." Burschen-schaft, katere članovi so ta brzojav poslali med svet, je c. kr. namestništvo razpustilo. Dijaki pa so se izgovarjali, da so bili tako pijani, da niso vedeli, kaj so storili, kar, se ve da, radi verjamemo, kajti znano je, da nemški kori in burši ravno ne vidijo radi polnih čas pred seboj. No Latinec pravi: in vino veritas. —
V jeseni, ko je bil nemških vseučiliščnikov komers, kričali so: »lava. našemu Schonererju, našemu poslancu! dokler jih ni c. kr. komisar razgnal.
Radovedni čakali smo torej, kaj nam prinese ples nemških vseučiliščnikov, kajti da brez vsega ne bo, to je bilo gotovo. In res bilo je nekaj! V redutnih prostorih, v katerih je bil ples, videl si v carskei.. salonu oboroženo germanijo, menda kot posebno prikladen izraz pravega avstrijskega mišljenja, potem pa na tako imenovanih „Dammenspendeo" enogluve prinke orle, tako da je človek nehote pozabil na te „vraž|e rumeno črne" mejne stebre, ter si domišljal, da biva že med belo-črnimi. Rektorat, ki je ob svojem času. kakor se bodo Čestiti gg. čitatelji „Slov. Naroda" še spominjali, izdal tako energičen oglas na italijanske dijake, ter jih strogo opominjal, naj se čuvajo vseh političnih demonstracij, poklical je že dvakrat ude odbora, kateri je ples priredil, k Bebi. Tudi državni pravnik je baje obrnil svoje oko na te pruske orle in oboroženo germanij ». Kaj je zapazil na njih, kaj se bo izkuhalo iz tega, poročam o priliki. —
Nehote se spominjamo časov, ko so v Ceiji Btirali več slovenskih dijakov, ker so Bamo peli rusko himno. Kaj bi se zgodilo, ko bi n. pr. Trigla-vaui pri kakovej slavnost' porabili ruske orle za dekoracij" V .
Židovski Usti prinašali bi dolge članke o zaroti slovenskih dijakov; v državnem zboru vprašala bi se vlada, ali še ni storila potrebnih korakov itd.
Se ve da, če nemški dijaki pruske orle tako čislajo, je to stvar čisto nedolžna, „si duo faciunt idem, non est idem." Kar Nemec stori, je vse dobro ]■ hvalevredno; kar stori Slovan, pa je slabo in hudobno, kajti Slovan ni dobil tiste milosti božje, brez
smo vam dobri, a če se vidimo pozneje, je pa vas še sram podati roko staremu prijatelju.
— Tacega očitanja nisem zaslužil, Maksim Maksimič.
— Da,  nikar ne zamerite,   jaz govorim, kar mi pride na jezik; a  vam voščim  srečno in ve selo pot.
— Poslovila sva se prav suho. Dobri Maksim Maksimič bil je zopet strogi in trmasti štabni stotnik! In zakaj V Zato, ker mu je podal Pečorin iz raztresenosti ali iz kakega druzega uzroka samo roko, ko ga je on hotel objeti okrog vratu: Žalostno je videti, ko mladenič zgubi najlepše nade in sanje, ko se mu raztrga rozino zagriujalo, skoz katero je prej gledal človeška dela iu čuvstva, če tudi je še upanje, da zameni on stare zmote z novimi, ravno tako minljivimi, a zategadelj ne manj sladkimi .... A s čim jih hoče nadomestiti mož v letih Maksima Mak-flimiča? Nehote okameni srce in zapre se duša . . .
Odpotoval sem sam.
(Dalje puli.
da se naše socijalne razmere v toliko kratkem času tako rapidno izboljšujejo, da se mora voditeljem dru štva graUdirati na takem uspehu. —
Mi stvari nikakor ne pretiravamo, trdeč, da je celo po mestih malo tukih večerov, kakor je bil na pust tukaj, kjer je burj* doma. Požrtvovalnega g. J. Žvokelj-na prostori pa so tudi kakor uavlašč za jednake zabave; prostorna dvorana iu prijazne bližnje sobe: kedo bi se ne radoval, ako je v teh prostorih zbrana družba, katerej se na j>rvi hip spozna, da je tu zbirališče elite cele |Vipavske doline, da je tu kraj, kamor se Inteligentni svet ne jioroišlja, ali bi šel v ta krog ali ne, ker dobro ve, da tu insult'ran ne bode, in da je tu olika in omika, a tudi kurtoazija doma.
Krasno dekorirana in fino razsvitljena dvorana bila je polna elegantno opravljenih dam in neumorno „delavnih" plesalcev. Poleg najodli nejših družin iz Vipave je bila tu skoro da vsa gospoda iz pr.jazne Ajdovščine in gostje iz Št. Vida, Razdrtega, Posto-jiue, Črnic, Lokavca, Šturije, Cola iu iz Logatca, mej temi c. kr. okrajni glavar g. Mahkot in celo odlični gostje iz bele Ljubljane in iz druzih krajev in več častnikov različnih brauž. — Krasni spol je bil tako dobro zastopan, da smo v zadregi, katerej častitih plesalk da bi dali žezlo kraljice, odlikujemo zatorej vse z jednako pohvalo, da so izvrstno n vstrajno do zadnjega plesale in omenimo specijalno samo naše vrle gospe grofinje Lunthieri, katera že itak slovi po svojej izrednej uljudnosti in ljubeznivosti in finem okusu. Plesalo se je na vso moč živahno, vzlasti pa je ugajal kotiljon, katerega je prav originelno aranžiral g. sodnijski adjunkt llaullen. Kadrilje plesalo je 26 parov in bazar se je gotovo povoljno obnesel, ker so se vsi kuverti iz papirček! razprodali.
Mej počitkom iu po počitku pa se je v družbah vseh sob veselo prepevalo, za kar se nam je vzla>ti pevovodji g. A. Perne-tu i u zares oeutrud-tjivim iu izbornim pevcem iz Ajdovščine zahvaliti.
S kratka: veselica je bila v pravem pomenu besede sijajna iu vršila se je s početka do konca v naj lepšem redu in v splošno zadovoljnost in čul se je sploh le jeden glas: izvrstno! Najboljši dokaz, da je bil ta večer kaj posebnega, je pač fak tu m, da so osobe, o katerih je znano, da se sicer kmalu po oficijelnem delu odstranijo, ta pot vrlo do belega dne vzdržale. Tega dopisa pa boljše končati ne moremo, kakor da izrečemo srčno zahvalo vsem onim damam in družinam, katere so požrtvovalno odboru na strani stale, m društvu iud • ga križa omogočile uspeh, na katerega so lahko najbolj ponosni za društvo neprecenljivo zaslužni, neumorno delavni odborniki gg : Deperis, grof Lanthien, župan Karo! Dobne, Schvvickert in llaullen.
bi in u zdaj rarad zasedanja dr/avuega zh ra ne bilo mogoče shoda v Sevnici se udeležiti, odložil je odbor shod v Sevnici trn pozneji čas; v Šoštanj i pa se bode vsakako zborovalo na velikonočni ponedeljek
— (Pevski zbor lj u bij a n s k e Čitalnice) imel bode zanaprej redne svoje pevske vaje vsako sreilo iu soboto ob b. uri zvečer, namesto dosedanjih ob torkih in petkih. Prememba tu potrebna je bila z o/.irom na pevce-Sokolci, kateri imajo ob nazadnje imenovauiii časih .svoje telovadbe. Začenja se z novim redom že š današnjim dnem, razen tega bodo pa zavoljo važnega dogodka tudi prihodnji ponedeljek iu torek pevske vaje, 'j katerim vabi naj-uljadneje vse gg. pevce odbor.
— (Iz Gornjega grada) se nam piše v 9. dan t. m. nPri nas imamo gospoda, ki si je, ne vem kako, menda po kmetskem pregovoru „gliba vkup štriha", nabral nekolko somišljenikov, ki nas narodnjake že kar očituo jokajo. Mej njimi so j>a taki, da je škoda besedij, a če ne bode miru, treba jin bode vender malo potipati, to jia pri priliki Za danes le toliko,   da, ko je neki p0S68tnik branil se
nemškega pisma, dobil je za odgovor: „če ti nem š k i n e z n a š , p a j a z s I o v e n s k i n 1 ■ z a s t o p i m." Ne glede na neopri.vi enost tega neol kitnega oiigo vuia, bi vender gospodom svetovali, naj si odvadijo razvado, vsaeega tikat, če pa tega ne morejo, naj idejo na Tirolsko,  tam  se kaj tucega bolj obra j ta.
— (V Gornjem gradu) vršila se je 4. t. m. veselica z maskarado, ki je bila jako živahna iu obiskovana po jako izvrstno opravljenih maskah. Tudi pri tomboli bil je precejšen dohodek, kar se je deloma zahvaliti gospodom iz Ljubneg., ki so bili tako prijasni, da so se udeležili.   Hvala vsem !
— (V kranjsko hranilnico) bi'o je me seca januvaija uloženih od lbl4 stran* 271.985 g!., 1010 strankam  pa se je vrnilo ulog 1114 OU2 gld., tedaj se je uložilo 77.898 gld. več, nogo izplačalo.
— (V Tuhinjski dolini) pripravili so gg. Frohlich, Leveč iu Rode okolo 7—b oralov zemljišča za hmeljorejo, ker so ondu tla kakor tudi vse druge razmere jako ugodue.
— („Vrtecu, časopis s podobami za slovensko mladino) je prinesel za mesec f o -bruvarij naslednje poučno-zabavno berilo: 1) Vrtcu, (pesen) zl. S. Mugolić; 2) Boris ali kričanje Bolgarov, zgodovinski' povest; posl J. S.; 3) Jezus in sv. Peter (narodna legenda); 4; Učitelj Ivanko (s podobo); 5) Ujeli vrabec (pesen) ; 0) Baron Fran Trenk (s podobo); 7) Kostanjevica; 8) Palme (z dvema podobama); 9) Oslova tolažba (basen); 10) Drobtine, kretkočasneo. uganke iu slovstvene stvari.
— (Celoletna naročnina nVrtcau je 2 gld. 60 kr.; za polu leta 1 gld. 30 ki ).
— (Cene živeža.) Kig. govedine stoji v Beču 71—57 kr.; v Pragi 60 B5 kr.; v Lincu 66 kr ; v Gradcu G4 kr.; a v Zagrebu 48—40 kr.;
— Klg. teletnine: vBeču76kr.; v Pragi 69 kr.; v Gradcu 64 kr.; v Zagrebu 52—50 kr. — Kilgr. bravi ne: v Beču 05 kr.; v Pragi 54 kr.; v Brnu 54 kraje; v Zagrebu 30 kraje. — Kilogram svi-njine: v Beču 83 kraje; v Pragi 64 kraje ; v Lincu 70 kraje ; v Gradcu Ob krajo ; v Zagrebu 50 kr. Extra („Zagrabiamu) non est vita, et si est vita, non eat it a.
Domače stvari.
— (Gospod dežeini predsednik Wiu kler) odpeljal se je danes zjutraj ob Vali« uu z brzovlakom na Dunaj.
— (Danes) klub pri  Tavčarji.   Točno ob 8. uri.
— ( „S lov en ko društvo") v Mariboru j" nameravalo sklicati shod v Sevnici dne 18 febr. in v Ž o stanj i na veliki ponedeljek. Pri teb zbo rovanjih bi g. dr. Vošnjak bil ob jednem poro* čal o delovanji državuega zbora. Ker je pa gospod dr. Vošnjak  „Slovenskomu društvu"  naznanil, da
Telegrami „Slovenskomu Narodu1:
Dunaj 10. februvarja. „l'reiiidenblatt" : Cesar podelil je deželnima predsednikoma v Kranjakej in Koroškej red železne krone druge vrste.
Dunaj 10. februvarja.   Pino odgovoril
je na interpelacijo glede Kaminskega, da se je gradba gališke transversalke prepustila glavnemu podjetniku v interesu gotovejšo, hitrejše in ceneje gradbe in da se je državnemu pravdništvu naložilo, da prične BOdmjsko preiskavo. Kopp utemeljuje svoj predlog in sumniči trgovinskega ministra, a Taaffe zavrne Kop-pova BUmničenja z vso odločnostjo, sicer j>a izjavi, da je z izvolitvijo komisije sporazum-ljen.    Isto  tako izjavi se Grocholski v imenu
poljskega, liieger pa v imenu češkega kluba. Koppov predlog se vzprejme. — „Fremdenblatt" poroča, da je predsedniku \Vinklerju podeljen red železne krone druge vrste. Jutranja „Wie-ner Zeitung" prinese dotično cesarjevo odločilo. Velic-aiis vo odobrilo Je po slav mostnem odo ni predloženi program. Cesar hode dva dni v IJubijani, za stanovanje odločena Je deželna hiša (illiii'£> in obiskal hode 3ia minil*. It led in Idrijo.
Dunaj 9. februarja. Najviši sodni in kasacijski dvor je v pravdi o „Ringtheatru" zavrgel pritožbo ničevosti Franca Jaunerja, Jo-sefa Nitsche-ja in Franc Geringer-a, ker je neutemeljena, ter imenovane obsodil v stroške.
Pariz 9. februarja. Ko je zatožna zbornica proglasila razsodbo, da se preiskava ustavi, bil je princ Napoleon izpuščen.
Petrograd 9. februarja. Poslanik knez Orlov odpotoval je včeraj na svoje mesto v Pariz.
B. V Avstriji aploh:
Zračni pritisk se je jel zopet skoraj povsod dvigati in sicer tako jednakouierno, da je ostal prejšnji mali razloček mej maksimom in miniinom skoro nespremenjen. Vetrovi so bili sicer zelo spremenljivi, vender so prevladovali večinoma severni in vzhodni mimo južnih in zahodnih prejšnjih dni j. Temperatura Je sicer vcčjidel povsod pala, ven der je bila še vedno nadnormalna ali saj normalna. Nebo je bilo še vedno večinoma povsod oblačno, vreme precej stauovitno, le tu pa tam včasih sneženo.
1. isl uica iipriivnlstva: Closp. A. K. S. v K. Naročnina za jedcu mesec stane 1 #ld. 40 kr., torej niste zadosti poslali. Ze večkrat smo omenili, da je naročnina sedaj za vse naročnike jednaka, da je znižana cena za gg. učitelje in dijake odpadla.
X~ ■ vi m. sj s   sl borza
dne 10. februvarja.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........77 gld. 80
Srebrna renta ....      .  .  •. .
Zlata renta ........
5u/„ marčna, renta........
Razne vesti.
* (Vojska i n telefon.) Francoski vojaški list „Progres Militaire" poroča, kuko ae v novejšem Dunav« n času uporablja telefon V 15. dan (anuvarjo t, I. napravila so je telefonska zveza mej vsemi kasarnami v Parizu in palačo v EiiseV, mej kabinetom vojnega ministra m mestnega poveljnika, in tako je možno B par tibo govorjenimi besedami vso v Parizu garnizujočo vojsko v par minutah postavili na noge, popolnem pripravljeno za boj. Kaj bi rekel Napoleon I., ko bi prišel zopet na svet in vi lel take priprave?
i
15 1 4
Darila za „Narodni Dom".
Prenesok  .   .  .  ?>151 gld 22 kr. Iz palice pri g. Hribarji na št. Peterakej
cesti.............
Gospa NolH A na v Ljubljani.....
(J. Franjo Kovač,  zastopnik binke „^'il'
vije" v Ložu......• .
Ci. Franjo Prislan, zastopnik banke „Sla-
vije"4.............
G. Š. J. iz I\ pošlje 2 gld. f>() kr., katero
si je v prisiljenoj  pravdi  zaračunal na
korist „Narodnemu domu".....
Zastopniki banke ..Slavijo": Matija \Vntti
na Vočilu 23 kr., Fran  Kogej v Po-
stojim 9 gold. 55  kr.,  Anton   Uršič v
Št.'Vidu 1 gld. 69 kr., Ivan Šega v So-
dražici l gld. 96 kr., vktipu .... Pododbor v Oernomlji  pošlje doneske iz
pušic  in   podpornikov  za  II. polletje
1882.............
(J. Sumi Frane v Ljubljani.....
(J. Franjo   Ravnikar   v Ljubljani, mesečni donesek.........
G. Josip Mi bar, zastopnik   banke „Sla-
vije1* v Dolenji Vasi.......
Pododbor v Skofji Loki nabral v pušiei:
pri 0. L)«'i iugerji 14 gld. 47 kr., v kavami .'1 gid. BO kr.,  v trafiki 50 kr.,
pri GuseUn 1 tfld. 70 kr., vkupe . . Ribnica 13 X 18 X 18 = '/1U. 5 ■ . . . Zavoljo previsoke UStopnlne ne obiskana
veselica v Ribnici dne 1. lebruv. 1888. (i. Fran Lavreneč,  župnik   pri  Mali Nedelji .............
Iz tužne  I-»trije: Kastelie Josip  l gold.,
Siuuič  Jaka   l   gold.,    Simčič Zofija
20 kr., vkupe.......
Na Igralnih mizah v ljubljanskoj Čitalnici
meseca januvaija.......
Vkupe   .   . .
98 2
77
05
21
r>o
4i
60
Kreditne akcije...... .
London . .........
Srebro , .......
Napol. . .........
0. kr. cekini. ...... . .
Nemške murke .....
državne srečke i/ I. 1854    950 gld, Državne srečke iz 1. lHt',4          100 r 4'70 avstr. zlata renta, davka prosta . □grška zlata renta H°/0......
A ni
n n n *(«»»•*••
„ papir n renta n« „ . . . . .'>"'„ Sinjem k u /.•■mljiše. odvez, oblig. .
srećke i-"/. . . 100 gtd. £eudj o!<č. avstr, -I1;,",, slati &ast ! i .-.ti . Pnor, oblig Klizabefiiie Kapad. železnice Prior, oblig  Ferdinandovo sov. železnice
Kreditne srećke.....100 gld.
Kudolfove srečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .     120 p Tramin\vay-društ. volj. 17o gld, a. v. .
77 gld. 80		
78		20
y*i	•	40
92	■	45
827	n	—
288	n	25
119	n	85
9	n n	50'/,
5	■	63
58	n	55
118	n	50
170		75
9G	n	60
118	n	G0
80	n	75
85		60
103	rt	—
116		__
116		75
98		60
104		75
170	t.	25
20		30
117		50
221	-	50
ki.
B    . —
30
20 1
27 69
2 19
20
Poslano.
ttospodu t*. Ploeoll|n. lekarnarja v Ljubljani.
Veliko let uže zdravim mnogo boleznj z gonilnimi leki iu skoro vedno z najboljšim vs[>ehoiQ.
Mej drugim urdinujem V« So Francovo esenoo, ki ima to posebnost, da prousroca obilno izpraznenja, no da bi dražila želodec in čreva, čeprav se rabi dlje časa.
Trst, v oktobru 1882. Dr. Fardo,
praktičeu zdravnik.
Podpisani s tem potrjujem,  da se Francova esenca, \ ki jo usnja lekarnar G. Piccoli v L ubijani, zaradi svojega j točnega in čudovitega učinka po mnogih bolnikih mojo fare I in okolice v ratnih boleznih rabi, vedno s posebnim vspe-hom; zato izrečem omenjenemu g. lekarnarju to zasluzeno javno zahvalo.
Pristavljam še,  de ne mine dneva,  ko  bi ne prišel kedo k mero po sklenico te čudovite esenee, katero imam vedno za svojo iu družine rabo pri rokah. Fiunon a (Istra), v oktobru 1882.
Anion VlHHMfeh. župnik-kanonik.
Od Vas dobljenih 12 stcklmi ■ Francove esence je proti mojej dolgntrajnej bolečini v želodcu, In tudi gospej Mariji Sašelj, pekariei v Mokronogu proti zapretji jako dobro ponntgalo, za kar se Vam najtopleje zahvalim.
Tudi še opomuiin, da bom Vašo dobro Francovo esenoo v teb krajih kar so bo dalo razširjal.
Z odličnim spošt ivanjeui
(694—15) Mihu Trelfals,
uži t tonski agent.
Mokronog, v februvarji 1882.
Frcncova esenca, ki jo izdeluje <«. l*iccoli9 lekar „pri augelji" v Ljubljani, na Dunajskej cesti, je pomagala uže tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih ladelovec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in premenjavno mrzlico, zahusaoje, hemorojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, če se v pravem času no ozdravijo. 1 Steklenica 10 kr.
9271 gld. tU Ur.
o
;<■ Ho.
Pri založniku Konst. Tandler-ji v Gradci in pri vseh trgovinah za muzikalije
dobi se:
Veteranska koračnica"
(cena 55 kr.) in (68—2)
.Vrtnica"
(cena 50 kr.\
zložil Fran Jurković.
m
iz pivovarne bratov Kosler-jev
v zabojih po 25 in 50 steKloiiic. (83—1) Bratov Kosler-jev
depdt piva v st«klcnicah v Ljubljani.
Izdelki, kateri nlfniajo te postavno deponirane vuin(\cim- innmke, naj sc kot pouarejenL koj vrnejo.
Cvet zoper trganje,
po dr. Malici,
jo odločno najboljše zdravilo r.opor jtrotin ter rmmitizvm, trffnttjr- jut urtih, bolečin* v Uriti ter ilvclli, oteklino, otrple urte in hit* itd., malo <\>sa <u eo rabi, ]*a mino |io|ioli)cm tr-tfnnjo, kar dokazu'« obilno zubval. Zuhtt>»u n:ii se sumo ,,rveiu znjter trf/iinje po dr. Matici" • zraven nti(Ječi*n znamenjem; 1 ntuklen.oa GO kr., pravega prodaje nmo
lekarna „pri samorogir' J. pl. Trnkoc7,yja
na Mestnem trgu £t. i v Ljubljani.
Zahvala.
Gospodu .1. pl. TrnkocEjJu, lekar j u v Ljubljani.
Moja mati so na proliiinkej bolezni na no^i Milno trpeli in razna domHČa zdravila brezvspušno rabili. Ko je pa bolezen Čedalje hujSa prihajala in uže več d ti i j nijso mogli stopiti pa nogo, spomnim se na Viih dr. Itlalieev protiiiHkl «vet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In ros, imel jo «'u«lovlt vhp«'1i, da so so po kratkej rabi tega zdravila oprostili mneiiili Uolečlu. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Iflalicev protinski cvet kot i/.vrsiiio zdravilo in ga vsakemu bolniku v jed-nakej bolezni priporočam. Vadej blagorodnosti pa iztekam naJprisreuejMo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani Franc Jok. (38—8)                         posestnik v Šmariji p. Celji.
A. V LJubljani:
*	Čai opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve t rovi	Nebo	Mo j Icrlna v in >i.
-C ■fi »o*	7. zjutraj 2. pop. 9. iveoer	748' 16 mm. 748*06 mm. 742*70 mm.	+ 0*6° C -f 3-1" C -f 1'2" (1	si. v/.h. hI. zali. si. zah.	obl. obl. obl.	lOOOniin. snega.
G. febr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740-88 ■* 738 68ws. 78908mm.	4- 0H» C 4- l*8»0 4- 0-6" C	si. gor. si. gor. si. gor.	obl. jas. obl.	0-00 mm. snega
7. febr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	787*88 mm. 73840 mm. 740 7 -2 m m.	— 0*6°0 4- 2H'C — 0 2UC	hI. v/.h. si. vzh. si. vzb.	obl. d. jas. obl.	1*10 MM. »nega.
8. febr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	742-40 mm. 74224 MM. 712 38 mm.	j— 0*6° C 4- a*o«o 4- 0-2° C 1	si. bur. hI. vzh. Isl. bur.	obl. obl. obl.	0*00 mm. snega.
proda BO MS obroke ali takojšno plačilo. — pove iz pri jazu- sti opravnifitvo RSlov. Naroda".
Več
o tem (86)
V novic bistveno znižane cene!
izvrstne kakovosti po pravi engros-ceni,
iz znane razposiljalno trgovine lt<itx*rt §4.»|»-li<*rr. Hamburg.
v vrečicah po 4J „ kilo prave vsebine (ne brutto 5 kil za netto-težo) z všteto poštarino in zamo-tanjem po poStnem povzetji:   Avst. vr.
Rio, močen..........gld. 8 95
Domingo, okusen.......„3 60
Santos, jako močen, lep.....„ 3.75
Java, svitlozelen, droben, močen . . „ 4.10 Cuba, temnoselen, jako droben, močen „ 4.45 .lav, - It., zlatorumon, jako droben, omle-
den............m 4.20
Java L, zlatornmcii, jako fin ....    „ 4.60
Perl-Mocca, lin, zdaten.....„ 4.76
C©ylon, modrozelen, plemenit ... ,, 5.30 Cevlon, Perl-, izredno lin ... . „ 5.40 Menado, jako finega okusa .... „ 5.85 Mocca, pravi arah., lopoditeo* ... „ 6.45 Prlporooa »o zmes: Ceylou, Perl z Javo I. — Vso čiharne vrste kave so prerešetane in izbrane, tedaj ▼ proste prahu in črnih zrn. — O rednosti mojih f poSiljatev dobivam sleherni dan najpohvalnejfia 4 (788—19) priznanja. » -—-=-
J     Neposredni kup — največja varčnost!
2. U!!
1 ~S pr^3.
I *
— ■
w 3
9 2
fB
9 A
v —
• 1 I f
§ 2
B s
O- O
3.     . D.
•o i
g
►o v-a
ra
= ■
c
rs
rt -
m tU
c — — *y
il
nT 9
z* e 1 s
d eo
§ i
W T
H
So
S' ~~-
o
iS.8 Br 3*
3 ^
Bonboni iz sladnega izlečka,
koje izdeluje lekarnar
G. Piccoli y Ljubljani, na Dunajski cesti
iz najčistejšega Hladnega izlečka (koncentriranega s parom so lahko prebavljivi, teč;d^ ute&ivajo razdražene čutnlce, pribavljaju Hlino in razkrojevajo sliz; lečijo
kašelj, hripavost, bolezni v plučah, prsih in grlu.
Ne zamenjati jih s sličnimi bonboni, ki so navadno prodajejo in ki so, proizvedeni iz priprostih snovij, vočjidel zdravju škodljivi.
Sladni bonboni, kakor tudi vse po meni izdelane pastile imajo izbunkano utisneno na jodnej strani ime proizvodnika „67. Piccoli" in na drugoj strani „Laibach".   jeden saviti K IO kr.
Naročila se izvedejo obhodno s poštnim povzetjem. (46—7)
T>ii.iiaj!      JParis!     London I
Čujte in strmite!
Oskrhništvo mase falirane ..velike aiiKlo-britiftke •rebrnitiMkc tovarne'* predajo  VSO riher o robo pod pravo ceno. Će se pošlje ali poštno povzame H gl. 7© kr., dobi,».« lična mizna oprava iz čistega, najfinejšega anjclo-br.tlakega srebra, (katera je veljala prej več ko 40 gl. . in dobi vsak naročnik pismeno garancijo, da ostane jedilno orodje 10 let lepo belo. 6 namiznih nožev z izvrstnim jeklenim rezalom, ♦i pravih anglo-oritansHih srebrnih vilic, 6 masivnih anglo-britanskih srebrnih žlic, 6 finih anglo-briti^kib srebrnih žličic, 1 teška aiiglo-biitiška srebrna zajemalnica za juho, 1 masivna anglo britiŠka srebrna zajemalnica za mleko, ti izvrstnih anglo britiskih srebrnih nožnih podstavkov, 6 umsivnih anglo-britiftkih srebrnih žličic za pojužnik, ti pravili anglo-britanskih srebrnih vilic za pojužnik, 1 izvistna posodi a za poper ali sladkor, 6 lepili masivnih čaši - za jajca,
G najfinejših anglo-britanskih srebrnih žličic za jajca, 1 krasen anglo-britansk srebern podstavnik 80cm. dolg, 3 krasne najfinejše sklediee za sladkor z visokimi nožicami,
1 cedilo za čaj, najboljše \rste,
2 izborna namizna salonska svečnika,
64 kosov.
V dokaz, da moja anonSS
uij Nlep.tr«tka,
ho tu javno obvcžem, da vzamem blago, ako ne ugaja, brez ugovora nazaj.
Kdor hoće tedaj za svoj denar dobiti dobro in solidno blago, no pa kako šušmarijo, ta naj se, dokler je še, kaj v zalogi, zaupljivo obrne na
J. H. Rabinovitz-a, Dunaj,
Central-Depot der anglo-britisehen Silberfabrik, II., Schiff amtsgasse 20.
Nnažilni prašek za tako orodje se tudi pri meni dobiva,   (lena škateljci 15 kr. (74—2)
Filijale: v Parizi, Londonu.
Rezbarja (Bildhauer),
ki je dobro izurjen redjati iz lesa, išče tukajšnji mizarski mojster proti dobri plači. — Natančno izvč se pri administraciji „Slovenskoga Naroda". (82—2)
Občeznaua gostiln* z dvoriščem in vrtom
pri Guzi j i i
da se od sv. Jurija 1883 naprej v iiuj«»iii. Pismeno   ali  ustno zvedo se pogoji ravnu tam pri
Vinku Novaku,
(71-3)
trgovcu.
2000
rt ■
d. O
'cz >
«3 i— "O
O rsi
rt S) CD
suiri po k rat kej da jih pokvari. Cena
Anath,-zobna pasta vs£l
n»i»tlaviK'Jšili    /<lr;i> nili <>> t.vrop-hltih,   kalerlli   nprieetala   ho ImmIo l»riol»eila, orilimi j«* jo
Popp-ova zobna zdravila
kol inijHol. su za usla in zono. — Kolajne rtiznili razstav.
Ra/,;» Hit Sel iyJ<«i«t»Bi;t
Anatherin zobna voda
dr. J. G. POPP-a na Dunaji,
e. kr. dvornega BODO zdravnika, L, llognergasse 2.
Radikalni zobni lek za vsako zohoholje, vsako bole-7en V ustih in v dlesno, olajšuje zobenje ori Otrocih in je neogibna pri uporabi mineralnih voda, izdatna Ba grgranje pri kroničnem vratobolji in zoper difte-ritido,
Velika »hišnica 2'" l        l° fer.i srednja po 1 gld. in mula po 80 kr.
vegetab. zobni prašek
rabi zobe blesteče, skateljci 68 kr.
klenih
dioah
po 1 t/hi. 22 kr,, za čiščenje in ohranjcnje zob,
odpravo sla iega duha in sobnega kamena.
arom. zobna pasta, SgfJivJS
kem uporahljenji. Zobje (pravi in umetni) so obranijo iu zabrani se zobobolje. Po 85 kr. za jedcu kos.
praktično in najsigur nejše sredstvo, s če mer SI  vsak lahko sam plombira otle zobe. Cena za zavitek 2 gld, Ki kr.
med. milo iz zelišč, %TSJ«Z
zoper hrante, h*aj in pege, za čiščenje i u obra-nenje bele, čiste polti, zoper ujedce, ogrce in kurjo polt. Cena .70 /.••
/š ili ni  vrcilsJv     M0 vnovifi upotreb-
c. kr. občnej bolnici na pri     očanje profesorja Drasche-ja in se pripoznar   > za izvrstna &JSJT" iT. »i |»»iia-e^atrauii se Nvari,
s katerimi si pomagajo nekateri fabrikautje, da si osvojcvajo tovarniško znamko, ki jo mojij jako podobna in izdelujejo blago, ki je po zunanjosti mojemu zelo jednako.
Pri nakupu vsakega izdelka naj se natanko pazi na firmo. (776—8) Dobiva se t> Ljubljani pri lekarjih J, Svvoboda, C Piccoli, V. Mayr, Jul. pl. Trukoezv, E. Uirschitz, dalje pri trgovcih Ant Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Selnnidt, V. 1'etričič, L. IMrkcr, P. Lassuik, Torček & Nekrep; v Postojni: A. Lebftn, lekar; p škofjej Lahi', C Fabiuui, lekar; v Kočevji: J. Hraune, lekar; na Kr-.ikiui: F. lioiuehes, lekar; p Idriji: J. \Varta, lekar; r Kranji: K. Šavnik, lekar; t Liliji: J. Re-ies, lekar; v Metliki: Fr. \Vaeba, lekar; p \orem nie.stu." \K Ri.i-zoli in J. Bergman, lekarja; v Trebnjem: J Ruprecbt, lekar; v Radovljici: A. Kohlek, lekar; p Kamniku: J. Močnik, lekar; v Crtiom/ji: .1. Illazok, lekar; t' Vipavi: V. Kordas, lekar; p 1'ontajlu: P. Osnria, lekar.
C_3
zobna plomba,
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
DUNAJ.
Volili^iiKl^si
500 zlatov
plačam onemu, kdor pri uporabljanji
Kothejeve zo"bne vode
I Mteltlenica »3 kr., še kcdnj čuti zobne bolečine ima iz ust duh. _   —_
•J. **. Kolhe,
umirov. dvorni založnik v Modlingu (144—r>0) pri Dunaji, vila Kothe.
V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn-koczjjl in v vseh lekarnah, droguerijab, iiartenicrijah, pro-dajalnicah galanterijskih roči j itd. na Kranjskem.
Zoper jotilco!
Radgostski univw&atn* čaj
iu
roinmti laho-rastlinski celtliJki,
Tolitične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teb razmer se |e na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabriku za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Wtt»hinK-loiiMke #.e|»ae ure so najbolj št; ure vsega sveta, koje so Izredno elegantno gravirane in giijoširane ter so amerikanskoga sist ms.
Vse ure so natanko renasirauc ter :;anoit«5 jeiim za vittiko uro ]»t>f> vi.
V «1 o lin/. g»love|(A faiiiMlvu in Htroue h»-li«li«>Hli, i»i'e \ /, c g 11 <b i ii <» h leni ilolžiioHl javno, <lu VMSlKO iie|» >>.!<»ji-eo uro iitizaj y/.a«neino iti  Z <lrll:;o  /it m«-u i/.mo.
IO00 komadov reinonr-oir žepaih tir, katere se pri kosiol navijajo brez kljuca, s kristalnim (»krovom, i/.K iino niti ji n«-. o regulovane; razen tega
so tudi elektrogalvanično po/,l:iče,ne, z verižico, Medaljonom Ltd., preje jeden ko/nad f,l. 25, aduj le Al 10.20. 1O0O komadov krasnih ur na aietro (ankoruhr) od
srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, I emaili-ranimi kazali, kazalom /.a tre nitke in Kristalnim plošcuatim steklom, iinlunciio na sekunde re-liiDiiniiie; preje jeden komad gl. 21, ^daj samo 0,1. 7.25. IO0O komadov ur na valje (cyUnder*nhr) v giljo« iirsuib okrovih od srebrnega niklja, h kristalnim ploščnatnu steklom, tekočih na •*-> rabinih, fin > ro-pasirauc, z verižico, medaljonom, iu baršunastim etuijeui, preje gl, 15, gdoj le gl, 5.60. 1O0O komadov ur n.;. sidro (snker idir) od pravega Pilotnega srebra, 4><lol»reu4'ga» o«l «•. kr. <le-kiiiiiit-gii iirioiii, teko di na 1 rubinih, razen tega tuli električnim potem pozlačene, iiuo regulirane. Vsalra taka ura at^iu. je preje gl. 27, zdaj pa .samo gl. I 1.40. 6DO komadov ur* za damo od pravega L81otnega srebra, odobreu«'^:» o«l e. kr. «lena^neua uriula, tekočih na N rubinih, elegantno iu niijti noje poibiči-iie, pridjana je tudi beuec.ij;inska vratna verižica; prej je stal jeden, komad gl. 28, zdaj pa samo gl. 15.
1000 komadov V\ uoliiiigtonskili remv.riooir iop-nih lir, od pravoga IBlotllOga srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek rep.isirane, s kolesjem <nl niklja, tako da uij treba teh ur nikdar popravljati. Tri VBSkOJ uri da se zastonj tudi jedna UTUS verižica, medaljon, bai/.unasti etui iu ključ; vsaka taka ura st xla je prejo gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 16.
10O0 komadov ur za dame od pravega alata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20.
1000 komadov reiiiuutoir ur ou pravega zlata za gospode ali gospe , preje gl. 100 zdaj gl. 40.
650 komadov ur za stene v finem euaaU okviru in z bilom, repasu.iue; pivje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.75.
65G komadov ur z ropotcem, lino regulovane, dajo se rabiti tudi na ptsaluej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendel-uhren) priloži naj se tudi mala svota.
Naslov :
Uhren-Ausverkauf
der
Uhr enfabrik Fr o mm,
WIen, Itotlietiit hiirtiiNlriihiSO IN i". 1*.
J'ji vi <'i-t-<*. (2S—5)
■■1-MtfrfhVOffiV I
Veliko itovlUi p:wi v prepričanje
priporočajo so posebno za vso, tudi za zastarane bolezni na pljueah, za Br&ne, prsno in vratne bolečine, posebno za su-šico, ŽelodČGVO slabost, za !si)lošno slabost čttt-nic in zjieenjajoeo se pljučnico!
uskili pisem razpolagajo se
Javna zahvala.
Gospodu J. Seichertu, lekarju v Rožnovi v Radgostskem.
Čestiti gospod I
l'o dostanom nevarnem pljučnem vnetji mučil me |e oele tri lota BUbi kalelj in ponsvl sjoča so bripasost. Pretočeno jesen postalo le moja lalostno stanja tako hudo, dri .sem ooln kosce strjene krvi isksiljal in trpel hcih pri tem sarsd prebavranja in telesne slabosii ni'/. i o in pouočuem me jako slabe* čem potenji. Zdravnik moj dobri prijatelj konstatiral j" aaoetno Jetikol
t'o dolgem broavspelnom adravotiji poskusil sem vsled sveta moi ga zdravu: k a kot sadnji pripomoček Vas EtadgOStski ou vtu/.a.ni čaj, kaioreinu se v.aliva-Ijujejo   OSO ...nogi v  našem   nie.stu ..a   opet pridob-
beno zdravje, ter  rabim as olajšanje suhega iu žgočega ka ijaiija VaŠa K  žnovske OOitHdke
V kratliej dobi z"ooljsalc se je moje brozupno stanje t-ko, da se čudijo vsi moji znanci, kakor tudi moj zdravnik, kateri nikakorčnega ozdravljenja nij upal. —
Ksidanfe nehalo je popolnem, ravno tako nijsem več kri pljuval in nehalo je tudi ponoćnu potenje, povrnil n- j" aopel tek m močnejši kol poprej,
in t.k'. pridobilo j mojo slabo tel O /o,i t poprej-injo krepost iu elasticite o.
Komaj po čtiritednem uživanji sem pop:lnom zdrav in vesel in zahvaljujem svoj j ozdravljonjo polog Bogu jedino le Vašim pripomočkom.
Prosim Vače blagorodju mojoj staroj materi, ka
toia UŽO štiri lota trpi lia h. enem bodenji iu toikem
dihanji, priposlati pi ti poštnemu povzetku »iva p.* keia iega čaja m ravno toliko Škatdio ni \ho-rastlinskih ce tličkov. .n želiui i/, srca. da bi ta izvrstni lek ii^i.e drago bišuu sdravdo zaslužen u splošno prip i-•/.iianje pridobilo ter ostajam s p .nebnim spustova-njem Vašemu blagorodju hvaležni
'.l^G — 2) t'eleryn9 kaplan.
V Cer kovici na 0 škeui).
ud toga po adravniškoj razloibl in predpisih [iriprsvljoul 8aj, velja za lidnovno rabo pripravU^ni paket /. ii.-kazom e rabi i gld« »v. v. Jedna ori-ginslna š atda Lioftnovs ii" msJiJ-rsstliuskih ooltiič-I.. . r»o   r. Ai kolek in .-.vijanje pa 10 kr. posčbe.
Badlgoststbl anlveraalal eaj in UoftnovalU
iiiuho-rikNtliiiHki o«lUl«BlsJ   doblVSJO S0 vedno
le v lekarui J. Belehovl« Boloovi ua Slorav-skein li raipošiljajo se naročila n.i vno strani proti poštnemu po\tju.
Da jo pa p n ubSl i-.-o bolj priročno, imajo tudi saloge sledeči -kari W. Mayr> ijuiiiinni, w k < 1111 g - Harlborss« S ati ti o Ibaoii in J. Oejbek EsNgreba, B. rta bera igo Brllder ..• A N • l vod \ Orsvdel, A. M a i . k in J Kupior-Bchmied v Coijl« 0 liuaabeim v tdpnlel« Qarl Orabaohei \ nuurauf .1. Lil ing v «ot-iciiuniuu, \\. Tburuwald v Celovsi.
Zaloge
napravile ae bodo v vseh lekarash In večjih pro« dajaluioah materijslnega blaga.
jfcy?   !>olitor llorHlovi«. jeiliuo prava \o«lu
/ii oel« ij na natuuko po starom rodbinskem reooptu t-g.* svetovnu slavnega sdravnika as «'č., p Ipravna j" aa okreplj mje in vadr&auje \l la v vsa«
U.   sta  'Hi; ••' kratki-1'i ozdravi n,' da bi bolnika ;n<i-
tils v njegovem pokliou, frišni ali stan prissd na
ni h, p'»go  :ia rožni.ii  iu   k.n.i  i r  odpravi sitno
solsonj'.
Izvirna steklenica navod nu as rabi velja TO kr., SS kolek iu ssvoj lis kr. več
i'i-iou s• • dobi Mamo um- »\iio-t \/. lekarne v kopel»ŠČi liižnavi
JUT ito.Miti\ nUi ev«'t k«« llTOOfj hitro in trsjn • o lir.ivija puiiko, trganje po udih in vstke vrste siabi>st v živcih iu kitali, Izvirna sklcnic.i TO kr. hv. as kolu k in ssvoj 10 Ur. več. ■•r»*i i« dobi Hiiuiu muiiimii.si \/, lekarni v RolaSVi yft •-ravskai. ( 0—li)
■zev
2985
i Umetno (574—46) J
I zobe in zobovja! i
postavlja po naj no vej Sem a in o r i k a u s k en zistemu ♦
v %l»tii.  vulkanitu ali eclulojldu brez bolečin. J
Plombira a tluiom itd. +
Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin x
sobni zdravnik A. Paichel, |
poleg Ilrndeckoga mostu, v L nadstropji.
•ai!
Dosežena ozdravljenja
jetično bolezni, občno slabosti, slabega prebav ljenja in teka, kašlja, bolezni v grlu, želodci, prsih in plurali z Ivan IIofT-o vini i sladnimi proparati, z jedino pravim flvais llofl-ovim sladuim zdravstvenim pivom, sladno zdravilno čokolado iu sladnimi bonboni, kateri preparati so dobili že 58 odlikovanj; jedino pravi in zdravilni le, če so v modrom papirji in če imajo na znamki izumiteljeve sliko.
t;, kr. dvornemu založniku glavnih suvurenov Evropskih, gospodu Ivanu lloll-n. kr. komisijskemu svetovalen, posestniku zlatega križca za zaslugo s krono, vitez visokih pruskih in nemških redov, na Dunaji; tovarna: (■rabealiof. IlrltunorISMMMe enmploir iu falirisaa zaloga: <»raltcn, ICribmierNl ritsse M.
Vaše blagorodje! lierlin, .'11. oktobra 1882.
Ko se najiskrenejle zahvalujem izumitelju Iv. lIolV ovih Hladnih taleč-kov, evropsko slavnemu dvornemu založniku mnogih vladarjev, g. Iv. HoJT-ii v Berollnu, storim to zato, ker mi jo z njegovo srečno iznajdbo sladnega zdravilnega piva rešil življenje. Jedno leto je že temu, da som občutil v prsih neko težo. ki me je hotela končati. Vedno op.isncje mi je bilo. Ko se je moj zdravnik vsestransko trudil olajšati mi trpljenje, svetoval mi je slednjič, da naj opustim vsa doslej uporabljana zdravila in tla naj poskusim s sladuim izl čkom Iv. liolV-ovini. Trav z upadlim upanjem pričel sem z na-svotovanimi zdravili.
Pa jedva je preteklo mesec dnij, ko je bil že moj život kar [spremenjen; novo življenje mi jo vzhajalo, občutil sem nepopisljivo olajšanje, kakor nikdar mej svojo dolgotrajno boleznijo. Naravno, da sem nastavljal zdravilo. — Hvala Bogo, sedaj sem zdrav' Poleg svojoniu zdravniku zahvaljujem so le Iv. Boflf-U za svoje zdravje. Naj bi šo dolgo dolgo časa deloval v prid trpečemu človeštvu 1
W. KU'gonlu'io. zasebnik, Unter deri Linden 78.
Pq»q  pravemu Iv. Ifoff-oremn slad »emu zdravilnemu pivu: \'i steklenicam Ocllt/ <j'0« gld., '28 steklenicam 12 08 gld., r>8 steklenicam 25*48 gld.— Od 18 steklenic više prosti dovoz v hišo. J'ošiljano izven Dunaja: 18 ste-
kienlo 7*28 gld., 28 steklenic 14*00 gld., 58 steklenic 2910 gld.; '/, kile sladnt čokolad* l. 2*40 gld., II. 1*60 gld., III. 1 gld. (Pri višjih množinah rabat.) — Sladnih bonbonov zavitek (it) kr. (tudi '/i m iU zavitka). Izpod 2 */ld. 86 ničesa nt razpošilja.
(klavne zaloga v Ljubljani: P. Lassnik, trgovce; v Velji: J. Kupferscluuicd ; v Mariboru: V. V. llollasok; v Gorici: (I Christolblctti; v h'eki: N. Pavačič; v Vtuji: .J. Kasiuiir, V. Solliusohegg; o Tržiči: V. Keitharek in pa po vseh
večjih ckarn.ib po deželi. (20—6)
Podpisana jemljeta si čast čast. p. n. občinstvu naznaniti, da sta
na Mestnem trgu št. 9
odprla
trgovino s čisto novo založenim oblačilnim blagom
jol^l debelo in drolono.
Usojava se častito občinstvo h kupovanju uljudno vabiti (f! in se priporočava z odličnim spoštovanjem
A. & E. Skaberne,
IIU  MU«» » 111 C m  trgu  Ht. II.
(85-1)
Filip Zupančič,
staviti n* k i mojster,
* 0
V T7" X-jj-CL"bljsm.i, 3=SlrrLsl££L cesta, št. ±3, ii .
a> priporoča se prečastiti duhovščini in cerkvenim uradom, slavnim župan-
N stvom, čestitim hišnim posestnikom in slavnemu občinstvu v izdelova-
■ I nje načrtov in proračunov vsseega v atavblnsko stroko spadajočega
S> dela, kakor tudi za izvršitev rn/.nih stavb m poprav pri poslopjih, Vsa CJ dela izvršuje solidno, hitro in po oeni. (51—4)
Tovarna o 1 j n a t i h & barv.
IVaj boljša
dobe se pri
Zaloga /g keforske robe ™
8G. POPPOVIC-UJ
m __r-rr~___i___ -X
A Velika flft zaloga bojad ffl Barske robe
"V Seig-relo-uL.
Cenilnik na zahtevanje gratis in franoo. (72 -2)
Zaloga laka v< za kolarje in <S ličilce.
5Škrat odlikovano. Ustanovljeno leta 1K47.
Ivana Boffa zdravstveno pivo is sladnega izlečka
proti oslabijenju, siromaštvu
na krvi, centom
kakor tudi najbolj dO sredstvo rekonvales- i od vsake bolezni.
Ivana Hoffa koncentrirani sladni izloček
za na prsih in plitvih bolne, za
Tisoe i»ri/iiaiEj iz
IZ
št.
G. Ivanu Hoffu, izumitelju po vsem svetu
Graben, Braunerstrasse
Ula_rorndni gospod! S hvaležno -d j o Vam javljam, da so Vaše zdravstveno pivo iz sladnega izlečka Ivana I/n/fa ter Vaši lloffovi sladni honhani za prsa pri Miojej bolezni izvrstno  pomagali.    Sedaj lahko glasneje gorovitu, kašelj in bolečina r
prsih mi ponohuje ter se nadejam da bodem mogel sko'<» Vam m> čast zaklicali:
,,Živio plemeniti gospud Ivan l/off.'"    1'iosini VMS   da  Tiii zopet pošljete lil skleuie piva iu jeden zavitek  sladnih bonbonov. Zuaiuenujem  so odličnim spoštovanjem Trnova'' (na Hrvatskem), 8. avgusta I88:i.
VI i Itn« > I I.ovroc, učitelj.
Vaše blagorodje! Prosim Vas, pošljite no zopet, po poštnem povzetji 28 Bklenio Vašega izvrstnega Iv. Ilotlevoga zdravstvenega piva iz sli din ga izlečka iu 5 savitkov Ivan Hoffovib sbiibiih bonbonov au prsa v modrem papirji Oh enem \'am poročam, da sem vsted /diirnega vnetja in jedno leto trajajočega  bljuvanju krvi
uze pet ht bolehal na hrlpovoati In bodenji v dnSnikn; odkar pa rabim sladno pivo, se uže veliko bolje počutim tor upam, da bodem po daljšem uporahljenji popolnem ozdravil; Sicer pa, če le moje zdravje vsaj tako ostane, kakor je sedaj, sem popolnem zadovoljen z zdravstvenim vspeliom Vašega Iv. llnlVovega piva iz sladnega izlečka.   Z najodliču j šini spoštovanjem Vam vedno lubini
i;«liiard 14. o I liiiau. zeinljeuierski nadzornik. Maribor, 27. novembra 1882.
Ivana Hoffa bonboni iz sladnega izlečka sa prsa
proti kašlju, hripavosti, zaslinjenosti vedno z najboljšim vspeliom rabljeni.
Ivana Hoffa čokolada iz sladnega izlečka.
Najboljši in najslajši zajulrek, krepča želodec, pospešuje prebavljenje, nenadomestljiva posebno /a one, katerim je kava zabranjena kot preveč vznemirjajoča.
uajBioijši <lokaz zdravstvene vrednosti Iva bi lloffovik slad n i li prei a ral o v.
Najnovejše zahvalnice.
razširjenih preparatov
zastareli kašelj in ueduho.
vseli delov sveta
Je
L.
sladnega izlećka, dvornemu založniku skoro vseh suverenov, Dunaj, 8. Tovarna : Grabenhof št. 2.
j S adno pivo in sladua čokolada me jo naglo in popolnem ozdravila od bron-
ehhilmgn katara. Sladni bonboni jako dobro delujejo. Ja/> nadaljujem sedaj ta lek, j   da se ohranim uplivu slabega vremena; zatorej prosim, da mi pošljete ie zdravstvenega piva iz sladnega izlečka, 5 zaviikov sladnih bonbonov iu s ailne čokolade.   Podpišem se Vam hvaležna in udana
Itlarifa baronlea ilu Munt, rojena grofica Hal I lij itn y llitzing pri Dunaji, v aprilu.
28 skleni c 2 zavitka
Služben« spričeval« o uporabi ZliZ^'T«™^^-
nega izlečka od strani c. kr. garnizijske bolnice v Zagrebu št. 2.'l ter ob opazovanem zd varstvene m učinku iloffovcga zdravstvenega pira iz sladnega izlečka in Iloffore slad ne čokolade.. Oba izdelka pokazala sta se kot izvrstna zagotavljajoča sredstva yri rt'kim-valt-scentili iu pri bolnikih na kataru in razdražljivosti dihalnih organov in za pre-bavljenje; Čokolada pa najboljše nadouiostuje kavo pri onih, kateri jo zaradi raz-dra&ivanjft ne Bmejo piti. Čokolada postala je dotičnim jako priljubljen zajutrek, kar se potrduje na podlagi opazovanja.
l>r. Isfhil
polkovni nadzdravnik.
KalMer,
polkovni in oddelka zdravnik.
Glavne zaloge v Ljubljani: Peter Lassnik, H. L Vtfenzel, Mih. Kastner.
V heauji: Franjo Dolence;  v <\lji: Kupferschmiilt, lekarnar; v Iteki: G. Oatti, lekarnar; v Gorici: G. Cristofoletti, e. kr. dvorni lekarnar; S Mariboru: P. Ifolasek; v
1'tuji: Kasiinir; v 1'ulji: AIonay; v Trstu: lekarnar J. S era val I o in F. S. Prinz.
Cene v Ljubljani: Zdravstveno pivo Iz sladnega izlečka: 1 steklenica 56 kr., 13 skleuie ti gld. 7'2 kr., 28 skleuie 14 gld., -r>8 sklenic 28 gld. — V zavitku iz Ljubljane: G skleuie 8 gld. 89 kr., 1,'t sklenic 7 gld. 82 kr.; 28 skleuie 11 gld. d<> kr., -8 sklenic -/«.» gld. 10 kr. — Koncentrirani sladni izlečok  l sklenica 1 gbl., skle-nloe 00 kr. — Čokoladu iz sladnega izlečka a 2 gbl. 4(J kr., 1 gld. 00 kr. in 1 gld. za «/■ k I g. — Bonboni i/, sladnega izlečka za prsa po 00, .'10,  15 in  10 kr. BS zavitek; pri večjem naročilu popusti se v cenah. O«)l—")
Ivana Hoffa bonboni iz sladnega izlečka za prsa.   Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček.
uvi llolliivi liuiiboiii i/ sludiiega izlečka so le v modrom zavitku.
Izdatelj iu odgovorni urednik Makao Ar mi 6.
Lastniua in tisk „Narodne tiskarne".