ffl BC Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :• Velja za vse leto... $3.00 •:lma 10.000 naročnikov:- GLAS NARODA H30 List slovenskih delavcev v Ameriki. Bj The only Slovenian daily | in the United States Issued every day except [j] Sundays and Holidays:- [j| 1BLV TELEFON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 130. — 6TEV. 130. Položaj glede Mehike. V pričakovanju odgovora. NEW YOEK, THURSDAY, JUNE 4, 1914. — ČETRTEK, 4. JUNIJA, 1914. -o— Iz West Virginije. {Operacija v sodišču. Za zvezno preiskavo. Poiredovalna pogajanja za sedaj Posestniki rovov v West Virgi- mirajejo, dokler ne pošlje Car-ranza svojeg-a odgovora. PREPOVED IZVOZA OROŽJA. Vendar pa se ne bo delalo usta-šem nikakih težkoč pri izkrcanju ze naročenega blaga. Niagara Falls, Ont„ junija. Kljub nasprotnemu zatrjevanju ..i j»o*r» »lovaleev bt-iujfa dvomu poj'oliioiua za« pričakovati no položaju, dokler ne rtiii vj rala < 'arrartz** |»ri J niji so se obrnili na zvezno vlado ter zahtevajo preiskavo. PRELOMLJENA OBLJUBA. —o— Ako ne posreduje predsednik, se bo morda ponovila velikanska stavka zadnjega časa. —o— Charleston, \V. Ya., H. junija. Kanawha Coal Operators Dr. Marvela so dolžili da je bil površen pri operaciji triletnega otroka. V Kanawha Coal Operators As-more biti no-J soeiation združeni posestniki ro-fia ko podajanju ala ter «la tudi ni ne iz pre i nem be se (Iftiuitivuo j da izpolnijo pred letom dni dane rija vtlele/.be g-nt- [ obljube ,so s.- obrnili včeraj br-ne« I ovalni h vov v Kanawha distriktu, kjer 12,(MM) premojrarjev prenehalo z delom, da prisilijo podjetnike, po* pr zojavmm potoni na Janjih. | Wilsona in na generalnega Odgovor posredovaleev na po- pravdnika MeReynolda s prošnjo, Nlanieo konstitneijonalistov se na j se uvede zvezno preiskavo nahaja s---laj v rokah Rafaela glede delavskih razmer v West /uharan n, agenta Carranze v \Vashingtonu. V njem s«- zahteva kot pogoj za vdeležbo sklenje- zahtevi, da se uvede takozvani nje premirja od strani koustitu- j "ček sistem" in pogajanja so se eijonaliHtov ter zagotovilo ('ar- razbila, ker so se posestniki bra-ranze, da se lahko .sprejme v de-jnili izpolniti preje dano obljubo, lok rog pogajanj notranja mehi Virginiji. Pr-mogarji vstrajajo j>rl svoji V svoji zahtevi za preiskavo potom zvezne vlade izjavljajo in mednarodna vprašanja. _ _____ __ „___ »da pogajanj ho odvisna od premogarski baroni, da se boje, oka I____, odgovora, katerega bo dal ('ar miLza na to poslanico posredovaleev. Washington, D. ('., junija. Vladni krogi he niso izgubili Tipanja, tla se bo dalo potom kompromisa r<šiti vprašanje vdeležbo < arran/e pri posredovalnih j.ugajanjih. Predsednik Wilson se je napram obiskovalcem izra- i zave Washington, ki je bila lme-zil. la ue obstaja nikaka kriza in'novana v preteklem letu na pod-v enakem smislu j,- govoril tudi lagi novega zakona za minimalno držav tu tajnik Bryan. plačo, je danes oficijelno nazna- Mednji je < 1 aites nadalje izja-! nila, da je določila minimalno vil. da m prepoved uvoza orožja; plačo za vse zaposlene delavke \ mehiška pristanišča nikaka for-' na $8.90. Vsled tega ne sme 110 mejna proklamacija predsedni-1 bena v okvirju države zaposlena ka, teruvee le navodilo od strani ž-nska v kateremkoli poklicu do-departuienta, kojega bivati manj kot $8.<>0 na teden, itvar trgovskega de- Istotako se je določilo, da zna.ša da bi sedanja stavka ne zavzela istega obsega kot ona pred dvomi leti. Nadalje pravijo, da sve-tujejo časopisi v West Virginiji stavkarjem, naj primejo za oro žje ter tem potom izsilijo svoje zahteve. Olympia, Wash., junija. —~ Komisija za minimalno plačo dr- —o— Pred sodnikom Cole se je vršila včeraj v .Mays Landing, X. J., obravnava proti zdravniku dr. Kmtrv-n Marvelu, katerega toži profesor J. Wood bridge Rilev z V asa r-vseučilišča za odškodnino 5,000, češ, da je zelo površno operiral njegovo triletno hčerko. Po operaciji ji j«, baje .še pustil v g i-l u kratko gumijsko cevko vsled Česar otrok neprenehoma boleha. Da bi odvrnil od sebe vso krivdo, je operiral včeraj dr. Marvel v navzočnosti sodnikov in prič petletno .Mildred Birch, ki ima ravnoisto bolezen kot profesorjeva hčerka. Operacija seje popolnoma posrečila. Dr. Marvel dsednika Jf ''»'kel, da je takoj po operaei-ji vzela otroka v oskrbo profesorjeva žena in je toraj ona odgovorna za njegovo zdravje. (V bi malo bolj pazila nanj, bi bil že kedaj ozdravel. Ko setn prišel neko jutro k njej — je pripovedoval — sem zapazil, da otrok nima več obveze na vratu. _ Na vprašanje, kako da se niso držali mojih predpisov, je mati čisto hladnokrvno odgovorila: — Kaj morem zato, če si otrok v spanju raztrga obvezo. Večina zdravnikov je na Mar-velovi strani. Obravnava bo sko-rajgotovo že jutri končana. drža\ lie ga izvedba je partmenta. Ko je prišel pogovor na par-nik • Antilla", ki je odplul včeraj proti Tampicu z m uničijo in orožjem za ustaše, menil državni tajnik, tla je najbrž navodilo /a prepoved prepozno d oŠ I o v New York. Priznal pa je, da smatra vlada še naprej Tampico za prosto luko ter da se ne bo vsled tega delalo nikakih težkoč pri izkrcanju pošiljatve. Dan»»s so prišle v državni department informacije, glasom ko-jih je skoro gotovo, da je bil Aiuerikauec Burwell v bližini Tampica ustreljen. Ista usoda je baje zadela še nekega drng.-ga Amerika lica, ki je padel federalnem v roke. Poveljnik konstitneijonalistov v Tampico je že uvedel tozadevno preiskavo. Vera Cruz, Mehika, ,1. junija. Ameriški vojaški atašej v Mexi-eo Citv, kapitan Burnside, ceni armado Iluerte na 60,000 mož. vštevši dijake in vladne uradnike. Nasprotno pa razpolagajo u-staši s 70,<*>0 možmi, ki so dobro oboroženi ter disciplinirani. Ostrega spopada je pričakovati v San Luis Pot osi, kjer se koncentrirajo federalei na boj proti ustašem. San Luis Potosi leži kakih ;*00 milj od Mexico City. I starki poveljniki nočejo povedati svojim ljudem, da se na-i»ja Vera Cruz v rokah Araeri-'ev, ker se boje demoraliza-med svojimi četami za slu-da bi to izvedele. kan< cije čaj, minimalna plača deklic v trgovskih podjetjih oil 27. junija naprej $10. Chicago, lil., .'i. junija. Stavka delavcev v opekarnah, ki je cele tri mesece ovirala stavbinska dela v Chicagu, se je včeraj končala. Od obeh strani se je podpist-lo dogovor, glasom kojega dobijo delavci, ki so prejemali manj kot 40 centov na uro, priboljšek enega centa na uro. Stavke seje vdeležilo 20(H) delavcev, vendar pa je bilo 150,000 stavbinskih delavcev brez posla, ker ni bilo mo-go<;e dohiti opeke. Denarje v staro domovino pošiljamo: Grozna najdba. Pri igranju sta zadela včeraj popoldne 12-lftni Edward Bold-mann in 10-letni Joe' Kenna na nekem praznem prostoru ob Eastern Parkway in Union St. na truplo novorojenega deteta. Vrat otroka je bil pre vezan z vrvjo in takoj obveščena policija je našla nedaleč od dotičnega mesta nož z roženim ročajem. Podivjan črnec. Danbury, Conn., :{. junija. — Mrs. John Harrison iz Paterson, N. V. je podlegla danes zvečer t Hikajšni bolnici poškodbam, katere je dobila, ko je streljal nanjo na njenem domu v Paterso-nu delavec-črnec Samuel Haves. Njen mož, ki je bil tudi obstre-1 jen, bo okreval. Parnik "Imperator". Včeraj je pristal v Hoboken parnik Hamburg-America črte "Imperator". Na krovu se je nahajalo vsega skupaj 4087 "Oseb ; število potnikov je znašalo 28(37. Med temi jih je bilo 490 prvega, 280 drugega, 742 tretjega razreda in 1325 medkrovja. Parnik je vozil s hitrostjo 23.20 vozlov na uro. K. $ K. $ 5____ 1.10 130... . 2U.{>5 10____ 2.15 140... . 28.70 15---- 3.15 150... . 30.75 20.... 4.20 ItiO... . 32.80 25____ 5.20 170___ . 34.85 30____ C. 25 180 .. . 3G.90 35---- 7.30 190... . 38.95 40.... fi. 30 200... . 41.00 45.... 9.35 2-so... . 51,251 50____ 10 35 300... . 61.50. 55.... 11.35 350... . 71.75 6u____ 12 40 400... . 82.00 Co.... 13.40 450... . 92.20 70____ 14.45 500... . l'*2.50 75... 15.45 000... . 123.uo 80____ 16 50 700... . 143.00 85.... 17.50 800... . 164.00 90____ 18.50 900... . 184.00 100..... 20.50 1000... . 204.00 HO.... 22 56 2000... . 408.00 120____ 5000... .1018.00 Aretirani tatovi. Včeraj so v New Yorku aretirali štiri lopove, ki so zadnji čas vlomili v več trgovin v vzhodnem Obsojeni goveraer. H&v&na, Cuba. 3. junija. - So_ i krajšem času. • , . ... „ llpnnpia n o i disce je obsodilo hrnesta Asberta, prejšnjega governerja province Havana, in poslanca Ariasa na dvanajstletno ječo, ker sta umorila policijskega šefa Rivo. Ra-zentega bosta morala še plačati jijegovim sorodnikom $10,000 od-~ inine. Tretji obtoženec sena-Morales je bil obsojen samo kazni. Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnjo pošto c. k. poštni hranilnični urad na Dunaju v naj- Smrt glasbenika. V Chicagu, 111., je umrl 661etni pomožni ravnatelj chicaške o-perne družbe, R. D. Emanuel, ki je bil znan po celem svetu kot izvrsten glasbenik. Denarje nam poslati je najpri-licneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order aH pa po New York Bank Draft. FRANK SAKSER, Resignacija srbskega kabineta. Belgrad, Srbija, 3. junija. — Kralj Peter je sprejel danes re-signacijo ministrskega predsednika Petra Pašiea in ostalih ministrov. Predrzen skok. 261etna Ciria Colapero je skočila včeraj iz tretjega nadstropja I na cesto v New Yorku, ker je iz-j bruhnil v hiši požar. V naročju je 82 Cortlandt St. New York, N.Y.fimela otroka. Zlomila si je roko 6104 St. Clair Avenue, N. E. jin nogo, dočim je ostal otrok ne-Cleveland, O. poškodovan. Orgije. Kakšne razmere vladajo po nekaterih naiih jetnišnicah. Izpoved-be prič. Vrhovno sodišče v Mineoli je zaslišalo včeraj več prič, ki so iz-povedale, kaj se j je vse dogajalo v zaporu Nassau okraja, N. -J. Prva je nastopila kot priča Laura Maver. Rekla je, da so ženske čisto nage plesale po hodnikih. ne ve se pa spominjati, če je bil pri tem navzoč tudi paznik Miller* Njega namreč dolže, 'la ji j«1 strgal obleko s telesa, včeraj Se je pa dognalo, da se je na njegovo povelje sama slekla. Laura Mayer je bilo zato zaprta, ker je kot posredovalka za že-nitve osleparila veliko oseb. Mil-lera so zaslišali popoldan. Pripo-znal je. da je kljub strogi prepovedi pil v jetnišniei žganje in pivo, odločno pa zatrjuje, da je bil vsako noč doma. Čuvaj Conrad je rekel, da je slišal neki večer po deseti uri peti v kopalnici Millera in Maverovo pesem "Bobbing up and down"; Miller je'bil oblečen, ona pa ne. Slednjič so zaslišali Rufusa Rhodesa, ki je po dolgem obotavljanju pri-poznal, da je kaznjenko Lauro Maver večkrat nago fotografiral. Neodvisnost Filipinov. Berchlold pri cesarju. Albansko vprašanje dela Avstriji velike preglavice. Danski konservativci in volilna pravica. t Dunaj, Avstrija, 3. junija. — Cesar Frane »Jožef j * sprejel v privatni avdienci avstro-ogrske-ga skupnega zunanjega ministra grofa Berehtolda. Cesar je pazljivo poslušal natančno izdelano poročilo o albanskih razmerah ter slednjič izrazil željo, da bi se vse čimpreje in mirnim potom končalo. Knez Viljem bo baje o-stal na albanskem prestolu, samo to je vprašanje koliko časa. Kodanj, Dansko, 3. junija. — Socialistični radikalci so vložili v zbornici predlogo, ki zahteva, da naj se odpravi takozvani razredni sistem iu naj se podeli ženskam volilno pravico. Čeravno so bili konservativci odločno proti temu, so dobili socialisti in radikalci 2 glasova večine. Glasovanje ni veljavno, ker je glasovalo manj kot 66 poslancev. Pariz, Francija, 3. junija. — Predsednik Poineare si na vse načine prizadeva, da bi Theodora Roosevelta kolikor mogoče častno sprejel. V Cherbourg!! ga bo Čakal poseben vlak. Kongresnik Jones ima pripravljeno tozadevno zakonsko osnovo. Vložena bo tekom par dni. —o— Washington, D. C.. 3. junija. — Kongresnik \V. A. Jones, predsednik hišnega komiteja /.a kolo- nijalne zadeve, je obravnaval danes s predsedniku:. Wilsmom vprašanje neodvisnost i Filipinov. Jones je izdelal novo zakonsko predlogo, katero bo vložil v par dneh. (jlasom te pr»*dioge se bo Filipineem v najkrajšem času dalo velik del sunioviaJe ter se bo pooblastilo predsednika, da potoni posebne proklamacij' proglasi popolno neodvisnost Filiphi-eev, kakor hitro se um zdi to u-lnest: o. Predno se ho pa dalo Filipineem popolno samostojnost, bo treba pripraviti stanovitno vladno obliko, katero bodo potmi prt -vzeli domačini. Skrbelo se bo za absolutno nevtralizaeijo. katero se bo zagotovilo s pogodbami z drugimi silami, vštevši Japonsko. Pet let ječe ker je prodajal opij. Sodnik Mayer kriminalnega oddelka zveznega distriktnega sodišča je obsodil črnca Louis Turner-ja na pet let j-če v Atlan-ti, ker je izdeloval in prodajal opij. Sodnik se je izrazil, da je izrekel najvišjo dopustno kazen v svarilo drugim, ki se pečajo s to prepovedano obrtjo. Panika v kinematografu. V nekem kinematografu v Corona, L. L, je eksplodiral film. Med 300 navzočimi gledalci je nastala silna panika. Vse je drvelo k izhodom in le malo je manjkalo, da se ni nekaj otrok zadušilo v gneči. Ko je dospela požarna hramba, so bili že vsi ljudje-na prostem. Ognjegasci so v teku četrt ure pogasili požar. Samomor bankirja. San Francisco, Cal., 3. junija. -Danes se je zastrupil s plinom George II. Luclisinger, predsednik Humboldt hranilnice; bančne kujige je pustil v najlepšem redu. Predsednik bo razdelil diplome. Washington, D. C., 3. junija. Prihodnji petek bo razdelil predsednik Wilson v mornariški akademiji v Annapolis abiturijen-tom diplome. V Annapolis odpotuje jutri s predsedniško jahto "Mayflower". Alexander E. Orr. V Brooklvnu je umrl včeraj povsod znani trgovec Alexander E. Orr, ki je postal od navadnega hlapea skoraj milijonar. Semenišče. V Brooklvnu, N. Y., bodo sezidali na Atlantic in Washington Ave. veliko semenišče za rimskokatoliške duhovne. — Stroški so preračunjeni na $">00,000. Jennie May Eaton. Washington, D. C., 3. junija. Jennie May Eaton, ki je bila ob-dolžena, da je zastrupila svojega drugega moža admirala Eaton-a, se je zopet poročila s svojim prvim možem. Škodljiva živila. San Francisco, Cal., 3. junija. 126 ton konserviranega mesa, juhe, fižola so pometali danes vladni uradniki v morje. Zdravstvena oblast je spoznala ta živila kot zdravju kvarljiva ter jih kon-fiscirala pri različnih trgovcih. Iz Kitajske. Peking, Kina, 3. junija. Predsednik Yuan-Shi-Kai je brzojavno obvestil oblasti province Shensi, da morajo iti na roko strokovnjakom Standard Oil Company, ki preiskujejo tamošnja petrolejska polja. — Stroje, vredne $50,000, straži močan vojaški oddelek. Za coloradske stavkarje. Na naše uredništvo je došlo dosedaj $62.50 za stavkarje v Coloradu. Svoječasno smo pozvali rojake-stavkarje, naj nam naznanijo naslov ka.;ega tozadevnega odbora, ki bi razdelil prispevke med slovenske stavkarje. Na dotični poziv nismo dobili 'ni-kakega obvestila ter se nahaja denar še vedno v naših rokah. Ker bi radi oddali denar tja, kamor je namenjen, poživljamo še enkrat rojake v stavkarskem o-krožju v Coloradu, naj ^am imenujejo dotični odbor ali ga naj pa ustanovijo, ako še ne obstaja. Drugi listi nabirajo vsak zase prispevke, a ne označijo, kam da jih pošiljajo, menda strokovnim organizacijam, ki pa jih splošno razdele, ne pa med stavkarje-ro-jake. Uredništvo "Glas Naroda". TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. VOLUME XXn — LETNIK X Preiskava glede nesreče v St. Lawrence zalivu. Ugotoviti se hoče, če je nesrečo pripisovati malomarnosti na tej ali oni strani. —o— PREDSEDNIK TRIBUNAL A. Drugačna taktika. Napad na zdravnika. Paznik umetniške galerije težko ranjen. Raj še umrejo, kot da bi odjenjale. P0ŽIGALKE. Popolno število žrtev znaša 1024 j Zdravnika dr. Francisa Edwarda ljudi. — Organiziralo se je redno Fcrwarda so že drugič preteple stražo na obali. Čuden vzrok za samomor. Ker se ni hotela vrniti v Nemčijo k svoji materi, se je poskusila včeraj 32-letna Mrs. Fannie Fein zastrupiti s plinom v svojem stanovanju na Išt. 218 izt.' 122. eesti. Prevedli so jo kot jet-nieo v Ilarlem-bolnico. Montreal, Canada, 3. junija. Z velikim zadovoljstvom se je sprejelo tukaj poročilo, da je bil lord Mersey, ki je bil svoj čas vodil angleško preiskavo glede "Titanic" katastrofe, imenovan članom kraljeve komisije, ki ima nalog preiskati katastrofo par-nika Empress of Ireland". Tukaj se zagotovo pričakuje, da bo tudi v tem slučaju imenovan predsednikom. Canadska člana komisije sta nadsodnik MeLeod iz New lirunswiek in Sir Adolphe Kouthier iz (^ueheeu. Komisiji bodo stali na strani kot izvedenei dva a s "soj* j a mornariškega sodišča ter en mornarjški in en ladje-deini inžener. Kjer in kedaj se bodo pričele preiskave, še ni u-gotovljeno. Glasom zadnjih objav Paeifie Railway Steamship Co. je v celoti izgubilo vsled kolizije med potniškim parni kom "Empress of Irreland'* ter premogovnim parnikom "Storsdad" 1024 ljudi življenje. Družba je namreč u-gotovila, da se je nahajalo na krovu '*Empress" H7G oseh, ne pa 1387 kot se je sprva poročalo. Ako se torej odšteje število rešenih, 4">2, se dobi imenovano število ponesrečenih. — Kapitan Walsh, mornariški superintendent Železniške družbe, je do-sp.-I dan^s semkaj ter je izjavil, da bo storila družba v>e, kar je v njeni moči, da se spravi na kopno vse utopljence. Ničesar pa ni hotel izpovedati glede namere, da bi se dvignila parnik iz vodu-globine. Železniška družba je organizirala od Rimouski pa do Matane redo obalno stražo, ki išče trupla utopljencev. Posestniki "Storsdada" so naperili proti Canadian Paeifie že-leznici protitožbo za odškodnino v znesku $50,000. V tej protitož-bi se zatrjuje, da je bil parnik "Empress" kriv kolizije. Liverpool, Anglija. 3. junija. Da se bo moglo uspešno pomoči sorodnikom onih, ki so izgubili vsled kolizije "Empress of Ireland" z norveškim parnikom "Storsdad" življenje, bo treba kakih $900,000. Polovica te svote pride v dobro sorodnikom mornarjev. s pasjimi biči. London, Anglija, 3. junija. —i Dosedaj so sufragetke pokonče-| vale tujo lastnino in niso vprizar-ijale dejanskih napadov na mož« I k«', veeraj je bilo pa videti, da so popolnoma izpremenile svojo ! taktiko. V umetniško galerijo na Bond Street j- prišla neka mlada »n-fragetka iu razaekala s sekiro 2 dragoeeni sliki. Ko je to videl paznik Bourlet, je skočil k nji in jo prijel za ramo. nakar je pa ona podivjala in začela s sekiro mahati po njem. Šele ko so prihiteli drugi pazniki, so ji odvzeli orožje in jo zvezali. Bourlet je smrtnonevarno ranjen. — Divja amazonka noče povedati svojega imena; po obleki sodeč, mora biti dama iz boljših krogov. Na policijski stražnici je izjavila sledeče: — Če hočete, da se kaj takega ne bo več zgodilo, nam dajte ono, kar zahtevamo. Rajše umremo kot da bi odjenjale. Ker nismo mogle zlepa ničesar doseči, bomo poskušale zgr-da: doseči pa moramo. Sufragetke so že danes vdru-gič preteple s pasjimi biči dr. I Francisa Edwarda Forward a, zdravnika Tlolloway jetniŠnice. Policija ga je komaj rešila. Pre-| tenle so ga zato, ker je šiloma hranil zaprte sufragetke. Oddelek sufragetk-požigalk je zažgal včeraj ponoči v Earlsfield, južno od Londona Cricket paviljon. Poslopje je do tal pogorelo. Belfast, Irsko, 3. junija. — V' uredništvo "Belfast Telegrapha" sta prišli dve sufragetki in zlili glavnemu uredniku velik lonec gumija na glavo. Novi francoski kabinet. Pariz, Francija, 3. junija. —» [Predsednik Poineare se je danes posvetoval z različnimi finančnimi avtoritetami. Nato je naročil , naučneinu ministru Viviani-ju, da j naj sestavi mot kabinet in da naj j sam prevzame predsedstvo. Kot j se čuje, bo postal zunanji mini-I Ster Leon Bourgeois, prejšnji predsednik poslanske zbornice, i Vivian i je svoj čas glasoval proti triletni vojaški službi. Pred leti je bil tudi delavski tajnik in ima še celo med monarhisti obilo prijateljev. Uresničene sanje. Adeli Seott. stanujoči v Jersey ^itv, N. J., se je včeraj sanjalo, da so vlomili roparji v njeno stanovanje. Ko se je zbudila, je videla svojega moža vsega preplašenega letati iz sobe v sobo. — Vlomilci so bili tu — je kričal in ni vedel, kaj bi počel. Policija nima o predrznežih, ki so vlomili skozi okno v stanovanje, nobenega sledu. Zvezni sanatorij za gobavce. Washington, D. C., 3. junija. — Poslanec Frel Britton iz Chicaga je predlagal, da naj se sezida državni sanatorij za gobavce. Goba vec John Earlev je stanoval včeraj v hotelu, kjer stanuje veliko državnih uradnikov. Svoje čase je bil vojak in je baje na Filipinih nalezel to strašno bolezen. S- 0. vožnja krasni jn brzl parnU Avitro-Atnerlcan proge N Martha Washington •dplije ▼ sredo, dne IZ. jaoija vožnji do Trsu samo 13 4m. do TrsU ali Rek« - - $29.110 .ena voznih lUtkor: do Ljubljano - - . $30.18 do Zagreba • $30.08 Z* P°»?b"e k*bine (* except Sundays a_wJ Holidays. Subscription yearly $3 00. f« hI p i a >n osoboc priobCujejo. e blagovoli pošiljati do — Money Order. Frl »premeutu kraja naročnikov pro-s. TiC i« te nam tudi prejšnje naznani, da hitreie najdemo naslovnika. Docwsocn in poftiljatvam naredite ta naaiov: -CLAS NARODA" ** It Cortlandt St., New York City. Telefon 46*7 Cortlandt. nv pripišejo nikomur v zlo. Dopisi. New Ycrk, N. Y. — Zadnjič srrn poročal, kako smo se zabavali na družinskem večeru tukajšnjega '"Samostojnega društva" pri bratih Vogrič v lirooklvnu in kakšno smolo sem imel pri odhodu domov. Danes pa imam zopet nekaj sličnega. a povem pa kar i me ilrži smola, ka-I brnem. V soboto sem sej J'11!1 »odal na družinski izlef etvK t vnaprej, ni or s«1 i namreč "Samostojnega" k "Revnemu La/arju" v Richmond Hill, L. J. i že zgodaj na nogah in o-i 7. ure sem jo hotel odriniti, a Vsemogoči je pričel izlivati j blagoslov tako hudo, da se m tipal na eesto. Vstopil sem k oknu svoje sobice in pazil. »kaže vesel obraz' Kil »v 'i j zopet p n« .K« 111 koli 9. dočakal sem ga. ter si ire podal na .">:». ulico v nadi da dobim večjo družbo naših rojakov pri jMiulični železnici, katera pelje proti veseličnemu prostoru. Čakal sem in čakal, toda od nobene strani nikogar! Misleč, da >«'in zadnji, stopim na prvo karo. ki je bila namenjena proti Jamaica, ter se odpeljem. Kam, to niti sam danes ne vem, ker 1 nikdar nisem bil v onem kraju. 1 j ne sme manjkati. Pričel sem ple-|sati in plesal sem skoraj do mra-j ka. Ko me je pa začel opominjati j moj gospod "lačen", sem šel po-I gledat, kaj je z jagnjetoni in klo-J basaini. toda mislite si moje razočaranje! Na neki mizi sem našel le še majhne sledi od onega, česar sem si želel — par kosti in prazen lonec. Izprevidel sem, da imam res smolo, kamor se obrnem, zato pa tega nisem dosedaj še nikomur povedal in tudi ne boni : drugič bom pa bolj pazljiv. Sedaj vem dobro za vsako pot k j "Revnemu Lazarju" in za got a v-vsakega, da se bom kmalu razšel z dosedanjo prijateljico "smolo". Zabava je bila vseeno zame in upam, tudi za vse ostale, katerih je bilo na veseličnem prostoru nepričakovano mnogo, izvrstna. in le žele t i je, da naše Samostojno prav kmalu zopet kaj takega priredi! Do tedaj pa moj sinolnasti pozdrav! — J. -1. Brccklyn, N. Y. — Da se tukaj-j šnj i rojaki in rojakinje čim dalje bolj zanimajo za družinske zabave. nam je jasno pokazal zadnji družinski izlet tukajšnjega "Samostojnega društva" k "Revnemu Lazarju" v Richmond Ilill. L. L, v soboto, maja. Vzlic slabemu predpoldanskenm vremenu je bila udeležba nepričakovano dobra. V sled slabega vremena, I oziroma ker se je bilo bati, da se Bandit Villa. O ;at< odi »jih idi .i.... ( h enourne vsak čas vlije ploha, se ni iz pre- voznje se ka-|vidnosti PriPelja,° naročeno šte- "all out!" zavpije kon- YHo na veselični prostor. Stopil sem ter obstal mi I S!;le okoh 2 ?re Popoldne, ko je bilo prispelo že mnogo občinstva, se je veselični odbor odločil po- preteki ra vstavi; duktor. izstoj eestnem vogalu, oziraje se sernin-tja, če bom zapazil kak znan o-braz, toda v se zaman. Vabilo sem sl:,ti sa,no 'm fU0 ^^ kar bi imel pri sebi. a hasnilo mi ni uu.o- 1,1,0 S(* 7 drugimi pripravljenimi ker V onem kr:.ii. nilr«lo n,II»"tnzki vred vsaj deloma zado- go. Ker v onem kraju nikdo n« s zna slovenski, a jaz pa seveda an-r- gleško ne, l*ovpraševal sem mimo-iu idoče, kje sem in kje je ta ubogi I.-i Lazar, a kaj sem dobival za od- boj. d« ga, pr< kar i ni> Hm o ul ' rel d st og< rl . h < m pi j" fit fit jij ivil ni, em < al Čl bandit politi, d govol A kd< ? Ali re mih lost i iea. t , ki ične 1 e m brvzj zatirane Mehiki T Kongr« edini m pred kratkim n Villi, Mr. Kent | hike fcenj "Preživel niti krajih tiziram z ljudstv io ustvarili h je eden tist Mi opraviču. Kot Hue rt a, estano prirm sramoten ja toliko, kot - > na njem na govor? "Aj dont no", je bilo sli-?idar pa .j'' on šali zaporedoma, dokler ni pristo-n-nost pred se-[pil k meni starček ter me napro-rta star ter je sil za mali dar, da si kupi eašo Veliko te- tople kave. Ker ga nisem prvotno . t. j deželi razumel, je ponovil prošnjo v Hierfe. je'nemščini, nakar sem ga takoj bandit, — vprašal, ako mi za more povedati, • Lfa je na- kje se nahaja gostilna pri ''Revni bil soei-juem Lazarju". Starček malo pre-•i ekonomski si- niišljuje ter konečno pove. da sem za to, da je po-: zelo oddaljen od dotičnvga pro-k n < goviii zmožnosti in štora. Pokazal mi je, katero karo privlačne sile v svoji naj vzamem ter me zagotovil, da bandit '.1 Ali ni nadalje>bodem po preteku polurne vožnje je st^jiil Villa na stran na za/.eljenem mestu. Podaril sem >e zavzemajo za demo- mu nikel, skočil na karo, vzel uro [>ije ter hočejo do-j iz žepa in pazil, da se zopet predaleč ne "zafuram". Natančno po preteku pol ure sem izstopil, ne da bi katerega vprašal, če sem na pravem mestu. Hodil sem od enega vogala do drugega, od ene ceste na drugo, a vse zastonj, gostilne ni bilo nikjer. Že sem se hotel prav po "kranjsko" pridu-šiti, a ravno isti hip pridrdra ka-niesece v o< Ida!je- ra od nasprotne strani. Približal poznam in simpa >ri nakopravnost za osestne kmete v ik Kent \/. Califomije,j vLsni v zbornici, jej kaj povedal o izna dobro Me-1 O Mehiki imam dosti sku-1 je pripovedoval zbornici.! m m ter poznam in siiupa-l se ji in zaslišal, ko se je nenavadnim mehiškim! oglasil: "Hudič in Lazar sta katero sieer komaj po-Poseda; vprašal bom najprej za znamo ter ga cesto zaničujemo! hudiča, potem bomo pa že dobili kot peona. Poznam se tudi s par. Lazarja." Vedoč. da ima tudi ta bogatimi ljudmi, takozvanimi ari- smolo, sem stopil k njemu, nakar stokrat i, in rečem vam. da nisem'sva J° ubrala po pešpoti skozi Se nikoli srečal tako brezkorist-1 l?ozd. Nisva pa bila sama, temveč nih. pokvarjenih postopačev. Ti sledila nama jih je cela kopica, ljudje niso aristokrati v nobenem j^ar ™e je nekoliko pomirilo. Po-pomenu b.-sede, ker ne poznajo tovali smo čez hrib in dol in ko-livaležnns! i saprsn svojemu last-'nečno okoli 2. ure popoldne pri-nemu narodu. Zaničujejo ga gejaopihali do gostilne. Ker smo jia bolj kot mi ter gledajo nanj s pre- na eesto slišali igrati "polko" zi ran jem. Poznajo pa bolj njego- lla harmoniko, smo bili takoj pre-vo naravo ter so navidez prijazni1 pricani, da smo vendar enkrat na z njim ter vsi »hI tega bolj popularni pri navadnem narodu/* ° centov vstopnine za potrebno kot voditelja mehiškega naroda j pijačo in prigrizek in takoj smo pa zapletemo našo deželo v,*** razšli vsak k svojim znancem, z mehiškim narodom." Povem pa odkrito, da sem se kar Senator Lodge je pred kratkim M*!' °»sh| sem, da bode obisk bolj tna po pravici, čas nam bo pojas- "svoh ■ Kako ^ na taklh ,zletlh> 8iil stvari, katerih sedaj ne pozna- Pa že sami veste. Pekli so jagnjejmo, a zdi se nam, da pozna Mr. ta, kuhali okusne, po kranjskem ali boj stovalo. Toda med 2. in 4. uro popoldne je prišlo toliko rojakov in rojakinj, da bi tudi tri jagnjeta ne bila dovolj. Mogoče je. da niso bili vsi zadovoljno pogoščeni, toda vsakdo naj za enkrat to pregleda in naj bo prepričan, tla temu nine odbor ne društvo krivo, temveč edinole nestalno vreme. Pri prihodnjem izletu bodemo napeli vse svoje moči, da bodemo cenjene goste pogostili v njih vsestransko zadovoljnost in skušali nadomestiti to, kar je mogoče manjkalo zadnjo soboto, samo ako ne bodemo zopet dobili nepričakovanega in v takih slučajih popolnoma nepotrebnega blagoslova iz oblakov. Hvala torej vsem cenjenim udeležencem za njih naklonjenost in na svidenje pri prihodnji enaki prireditvi! — Vinko Zevnik, tajnik društva. — Tudi nekaj v odgover gesp. F. G. Tassottiju v ''Glasu Naroda" št. 129 od srede, dne junija t. 1. Resnici na ljubo izjavljam, da sem slučajno "privatno" seznai, da bode društvo sv. Petra praznovalo desetletnico svojega obstanka baje 30. maja. Ker sem ravnotakrat popravljal naš društveni oglas, sem uvrstil tudi to vest med druge veselice, to pa seveda v trdnem prepričanju, da se nas bode uradno obvestilo, če poročilo odgovarja resnici ali ne. Uradnega poročila o tem pa od društva sv. Petra nisem sprejel in vsled tega pc svetil tej zadevi zelo malo pazljivosti. Meseca marca se je pri seji "Samostojnega" povpraševalo, ako je kaka slovenska zabava maja. pri tem pa seveda tudi mene vprašalo, ako imam o tem kako društveno sporočilo, kar sem moral resnici na ljubo zanikati. Priznam pa drage volje, da sem dobil iz urada društva sv. Petra pismo, datirano s 15. aprilom 1914, s katerim se nam je naznanilo o desetletnici in nas obenem nanjo povabilo. Kako se je pa ta zadeva meseca aprila pri naši seji rešila, ne bodem tu objavljal, kajti bili so navzoči člani našega društva, ki so tudi člam društva sv. Petra, in ti lahko pojasnijo g. Tassottiju celo zadevo. Jaz sam upravljani pri * 'Samostojnem društvu" le one zadeve, ki spadajo v mej (tajniški) delo-krpg; vse drugo pa rešuje skupno članstvo! Zato se na Vaše napade, g. Tassotti. ki smrde zelo po osebnosti, nikakor ne oziram, ker so v vsakem pogledu zelo nepremišljeni, ali pa premišljeni in zato društvenih zadev! Za osebnosti pri meni ni mesta, ker osebno nimam in nočem imeti z Vami nobenega opravka. Kar se tiče "Slovenskega doma", pa vem, izza katerega grma se strelja. toda prepustimo zadevo narodu v rešitev. le tukajšnji slovenski ži-velj hoče, oziroma želi imeti 'Slovenski dom", si ga bode zgradil brez \ ;is in brez mene» Zatoraj bi bilo od Vas nič več kot pošteno. da dobri narodni stvari ne škodujete, oziroma ne skušate škodovati, ako ji že nočete koristiti! Tako postopa vsak značajen mož! Glede zadnjega odstavka, katerega ste se sramovali napisati v slovenskem jeziku. Vam odgovorim, da bi Vam i/, srca rad želel ravno isto, toda pri najboljši volji ne morem, ker je prepozno... Za Vas ni več zdravil! S tem zaključujem to zadevo enkrat za vselej. Pa tudi brez zamere! — Vinko Zevnik. McMechen, W. Va. — Zdi se mi, da od tukaj ni bilo še nobenega dopisa v Glasu Naroda; ne vem, kaj je temu vzrok. Slovencev j i i v tej naselbini veliko, če se ne motim, samo dve družini in nekaj samcev. Delavske razmere so prav slabe, tako. da ne svetujem nikomur sem hoditi. Neprestano odhajajo rojaki v druge naselbine z namenom, da si kje drugod poiščejo dela. Ce se razmere kaj spremenijo, bom že sporočil. Pozdrav vsem rojakom .sirom A-merike. — K. L. Oficirja je hotela podkupiti. Jz Budimpešte poročajo: Enoletni prostovoljec Ivan Molnar se je pritožil svoji materi, da je poveljnik šole za rezervne otieir-zelo strog. Mati je poslala poveljniku v kuverti sto kron. Ta j<- tožil mater, ki je bila zaradi podkupovanja obsojena na 120 kron. Igralka težko ranjena na odru. Iz Wiesbadena poročajo: Pri slavnostni predstavi (Vrvanate-■sove igre "Sodnik zalamejski". .je igralec Legata, ki je predstavljal Rebolleda, s sabljo težko ranil igralko Schrotterjevo, ki je igrala Jnes. Igro so morali takoj prekiniti. Navzočeii je bil tudi cesar. Žrtev aviatike. Iz Sebastopola poročajo: Vojaški aviatik Semiškura se j • ponesrečil s svojim aparatom terse ubil. Obenem se je ponesrečil poročnik Lučaniov. ki je padel s svojim ii id rop lanom v vodo. Aparat se je potopil. Poročnika so rešili. Ruski gardni oficir ponarejal menice. Iz Petrograda poročajo: Gard-ni poročnik Saharov, sin bivšega vojnega ministra, je moral sl°Či vojaško suknjo in so ga izročili civilnemu sodišču. Saharov si je izposodil od svojega tovariša 10 tisoč rubljev na menico, podpisano od min. predsednika Kokov-ceva, čegar hči je Saharova proga. Menica je bila na in ni bila plačana. so-ponareje- 60,000 frankov na leto samo za klobuke. 60,000 frankov na leto izda gospodična Bertvova, znana pariška diva, za svoje klobuke. Bertvova ima vsak dan drug klo-lmk" *'Kako kras en klobuk imate \ je rekel nekega večera galantni čestilec igralki. Toda diva je odgovorila: "Kako, ta stara stvar? Ta je že zdavnaj iz mode! Tega sem nosila že danes zjutraj in zdaj je šest ura zvečer." naznanilo in zahvala. Podpisana se uljudno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem v Crocks vil le za postrežbo v času bolezni mojega moža Jakoba, kateri je umrl 23. maja v starosti 42 let. Prisrčna hvala tudi društvu sv. Barbare spadajoče k J- S. K. J. in društvu sv. Barbare spadajoče k društvu sv. Barbare v Forest City, Pa., ki sta mu izkazali zadnjo čast in ga spremili k večnemu počitku. Hvala tudi tudi podli! Saj Vas vendar vsi ro-1predsedniku J. S. K. J. za ganljiv jaki tukajšnje slovenske naselbi-, ^ovor, katerega je imel ob odprite, posebno pa člani različnih tem grobu. Torej še enkrat naj-društev predobro poznajo, vsled j srčnejša hvala vsem skupaj! Tebi česar se mi zdi vsako nadaljnje j nepozabljeni mož in oče osmerih pričkanje odveč. Ker že precej jotrok pa želimo večni mir in po-časa poznam Vašo taktiko, bi Vam koj. Lahka naj ti bede tuja zem-prijateljsko svetoval, da upošte- 1 jica! vate stari izrek: "Ako ima Človek Ivana Vidic, maslo na glavi, naj ne hodi na ^"joea soproga z 8 otročiči. solnce!" Toliko v odgovor glede ^HHIHHHHHHIHHIjHB pozdrav. Znancem in sorodnikom v Clevelandu, O., naznanjam, da sem došel srečno semkaj v New York, tako upam tudi, da se povrnem v staro domovino. Tukaj na obali Atlantika kličem še en-! krat mojemu bratu Antonu Po-1 lončiču in njegovi soprogi iskreni: Z Rogom! Pozdrav tudi do vseh članov društva "Slava" S. N. P. J. v Clevelandu ter rojaku Stanitu, ki mi je podaril za yd-hodnico tako dober prigrizek, pa žal, da sem istega pozabil pri bratu. Konečno priporočam rojakom Slovencem v Ameriki, naj se poslužujejo naše znane potovalne tvrdke Frank Sakser s podružnico v Clevelandu. -laz sem bil na tem potovanju zopet vsestransko dobro postrežen ter se vračam že tretjič s posredovanjem te tvrdke preko oceana. New York, 2. junija 1H14. •Jakob Poloučič. Rad bi zvedel za naslov prijatelja ANTONA V EVER. Če kdo od rojakov ve. naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bom zelo hvaležen, ali če pa sam bere, naj se mi javi na naslov: Josip Skuk, Box -248, Davis, \V Va. (4-6—6) Želim seznati za naslov svojega brata MARTINA PA J K. Svoje-) časno se je nahajal v okolici ; Clevelandu, O., in sedaj ne vem I kje je. Prosim cenjene rojake. ! če kdo ve za njega, naj mi javi. ' ali naj se pa sani oglasi svoje- j mu bratu: Frank Pajk. l»ox oo!). Forest ('itv, Pa. ' (3-6—6) ZAHVALA IN PROŠNJA. Podpisani se najiskrenejše za h valju je tvrdki Frank Sakser i usmiljenim darovalcem za posh lie svote K '54. K 1H>. K 40, K 2 iu K 14.10, skupaj K 222.10. Na lepša hvala, prepričani bodite, d vas ne pozabim do smrti. Znan vam je, da sem revež, ki ga sk< raj nima para na svetu in zato 1 v;is prosil, da bi se me tudi vn; d«dje spomnili - kakim malini di rom. \ s.!k eent ie zame neprecei i.jive vrednosti. Želim vam. da 1 vas l'»og še dolgo časa ohranil ž ve in zdrave ter vas prisrčno pt zdravi jam ! Andrej Rožič, Rateče-Relapeč. Kranjski Ob povratku v našo milo staro domovino pozdravljam tem potom vse moje prijatelje in znance v j Clevelandu. O., osobito pii one, pri I katerih sem imel hrano in zavetje. I ter onega, ki me je spremil na ko-| 1 od v or. Vsem skupaj kličem: Ži-1 veli! Na zdar! New York, 2. junija 1014. Ivan Hribernik. POZOR, SLOVENSKI FARMERJi I Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH Pred odhodom v staro domovino še enkrat lepo pozdravim svoje sestre, vse pri Rosensleinu, Fr. Rosensteina. Jožefa Ilribernika v Red Wing. Minn., ter Janeza Žun-tera, Antona Jcraja in Janeza Stampfelja v Coloradu. Vsem sku-paj želim ljubega zdravja! New York, junija 3*114. Janez Marovt. GOLOBI Drinat-ajo dtlarje kjer prinaša kuretina le cente; le malo kapitala potrebno; malo prostora; vselej ojrrajono; trsi takoj pri roki; pišite po majsko štev. našepra lista; natančna pojasnila tamkaj cena l"c. Reliable -Squab Journal,Versaillci, Mo službo dobi stavec, kateri razume delati forme, tiskovine in vse v ročno tiskarsko delo spadajoče stvari. Fnijsko delo in linijska plača. Pišite na: ''Narodni Vestnik", 405 W. Michigan St.. (3-5—6) Duluth, Minn. Kje je ANDREJ KER1N. Doma je nekje od Knežaka na Notranjskem. Pred nekaj leti je bil v Crested Butte, Colo. Poročati mu imam nekaj važnega, zato prosim, da se mi javi, ali pa če kdo izmed rojakov ve za njega, naj mi naznani njegov naslov, za kar bom hvaležen. — Marko Sodja, 101 Silver Bow, Butte, Mont. (3-4—6) VABILO na VELIKO PLESNO VESELICO, katero priredi društvo sv. Barbare štev. 79 v Leadville, Colo., v soboto dne 13. junija t. 1. v Slovenski dvorani, 210 W. Chestnut St., Leadville. Tem potom vljudno vabimo vsa slovenska društva ter posamezne rojake in rojakinje, da se te naše veselice polnoštevilno udeleže. Cisti dobiček je namenjen v korist društvene blagajne, da si nabavimo društveno zastavo. Vstopnina je 50 centov; dame so vstopnine proste. Vsak član, ki se ne udeleži te veselice, plača $1.00 v društveno blagajno, ravnotako tudi oni, ki so izven mesta. Na veselici bode igrala Union Orchestra. Tudi sreekanje za razne dobitke bode napravilo mnogo zabave. Ker se radi veselice ne more vršiti seja, kakor običajno 13. dan v mesecu, zato bode seja dne 16. junija. Torej na svidenje 13. junija! (3-4—6) ODBOR. Pri odhodu v staro domovino še enkrat pozdravljam vse znance in prijatelje sirom Amerike, posebno pa tiste v Shebovganu, \\ is., ki so me spremili na kolodvor. Živeli! New York, 3. junija 1914. Anton Brezovnik. H KRANJSKIH KOS a V zalogi j\h imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovaini na Štajer-:-: skem. Iste se pritrdijo na kosiiee z rinkcami. :-: s^J Cena 1 kose je 1.10. Kdor naroči G kos, jiH dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi □ □ klepalno orodje iz finega j'ekia; E □ cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos. Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročilu je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Saksei% S2 Cortlandt St., : - : New York, N. Y. Preti 11 o stojfim na parnik, pozdravim vse prijatelje in znance, posebno p;j svojega brata Janeza in Janeza Brunskoleta. Ostanite zdravi New York. 3. junija 1914. Jožef Banovee z ženo. Pred odhodom na široko morje pozdravljam vse znance in prijatelje. posebno pa Antona Essa. Z Bogom! New York, 3. junija 1914. Jožef Furlan. 'KRACKERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poštna naročila, se točno izvršujejo. Prva Slovenska veletrgovina The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. □H BE ■ ■ ■ BG BB Slovenska unijska TISKARNA Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da bo vaše tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materijalom in je največja slov. unijska tiskarna. NAJNIŽJE CENE vsem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas. GARANTIRANO DELO da ite zadovoljni s tiskovino in da ta izdela natančno, kakor želite. Predno ■e obrnete kam drugam, pišite k nam po cene za vsako tiskovine, ki jo potrebujete. Pri nas je vedno ceneje. CLEVELANDSKA AMERIKA Najstarejši slovenski dvotednik. 6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio Njeno dete. Mračno in sivo popoldne je moren- Itgalo na ljudi. Hladna je* u je dihala i/ otožnega neha, vsega odetega z raztrganimi o-hlaki, ki so se kot težke sence v I a«i i i nad zemljo. Iz zraka je rosilo v skoro nevidnih kapljicah, in vse je hilo pretiasiče-no neprijetne vlage, ki je silila v hiše in stanovanja. "Kajpak, da, kajpak da", je rohneče govoril gospod Avgust Sever, ki j»- hodil s težkimi koraki po sobi. "Kes, tega ji je treba! Na ples, kajpak, na ples! Kar vrtela se bo, rajala bo, enkrat sem, enkrat tja, hajsusa, haj>asa, jujuju IZdaj ho ležala temu v naročju, zdaj spet drugemu, ta se ji bo lagal, drugi se ji luskal in hinavščil, tretji ji mešal neumno glavo tako dolgo, da jo bodo zmotili, da jo bodo zapeljali, in nam bo o-stala sramota. Kajpak!" "Nikar vendar tako ne buči, iu- delaj slona iz komarja! Ako ne pustiš, pa ne pustiš in mir besedi! Ostala bo doma in se dolgočasila in s«- na tihem jokala. No, potlej pa le pridi k meni, ako bo vsa solzna, in mi kaj očitaj!" Žena mu ji* odgovarjala z razdraženim glasom iu vsak treno-tek zamahnila z drobno, koščeno pestjo j roti njemu; njeno skrbi-polno obličje pa m- je narahlo rdeče barvalo iu oči so s«' lesketale v razburjenosti. "I*c ilaj, le daj! In če si izjo-ka oči, ne pojde sama nikamor. Z menoj bo šla, ali pa s telnjj, da bom vsaj videl, kakšni gospodki i bodo I' ta 11 okoli nje in kako bodo zavijali oči. Vse to moram ve-in vi,I,-,i." IJodil je tie zmeraj po sobi, 111 hitt r iu težak mu je bil korak, i Vkljub hladnemu in mokremu dnevu se j • hi! razgrel, z rdečim robec m si je brisal potno čelo in zabuhla liea. njegova vitka po- ■ ■ • i i i slava j a se je pripogihala na levo | "Le ne vem, zakaj ne bi smela iti bnz naju! Saj pojde z Anico poštarj« vo, in s to gre brat." "In h to gre brat aha! Kaj pa je ta le brat? Ali ni tak mlad ptiček kakor so vsi drugi T In na *a Olga — ali ni tako neumna kot *o vse druge? Ali bi rada, da bi se ji zgodilo, kakor se je Mo-' horičevi M arija uri?" Otmtal je pred njo skoro zina-goslov no in veselo, ker se je tega "I. zakaj? Saj Marijanca ni hodila na ples. Se preveč je bila doma iu sama. Zato ji je bilo dolgi'-as, iu zahotelo se ji je druž- " lies zdaj ima lepo družbo. I lje sinka iu briše solze. fiiut.inu I" rijaniea. mu je bilo liee resno in >či so mu gledale ostro, ! eimi gubami na čelu. [ , Marjaniea! Kajpak, o- • lima, in zato je tako! Saj i > videl, da je zmeraj zijala škimi, iu zdaj je ujela, kar : ala. To je zdravilo za tak- I uniee. Sedaj je seveda ne i* več njen ljubi in zla- ! — tako ne, kakor hi ti | i rad. < isto lepo je tiare-1 njo, iu spomladi ho poro- -s? Ako ne vzame njega ►oroke pa slana. A metli je t! Niti misliti ne x;nnn, da naši kaj takega zgodilo, uisliti ne smem! Hog va- Zda, O, t z< pod >. ti Ni Hi I je jezen, iu korak mu je donel z gnjevom. Streznil je z gla-j vo in se zgrabil z levico za lase. "Meni kaj takšeiiga!" Zmeraj i bolj se je v gla bij al, da je rohn«**? iu mu je kipelo srce v prsih. 4Me-' ... . i m, ki sem nosil dvanajst let ee-( t>arsko suknjo, ki sein v vojski služil cesarja! l>va križca imam na prsih za svoje zasluge, in jaz naj bi zredil — vlačngo?" Zdaj je že besne! in dirjal po sobi vzdignjenih rok in stisnjenih pesti. "Zakaj le buči«? Saj ni nič, saj se ni nič zgodilo! A ti si vtepe* nekaj v glavo in potem si kakor nor." "Ti si norica! Ali naj čakam, da se zgodi? Ali naj čakam, da z&slisim v svoji hiši otročji jok, in da bodo ljudje na ulici s prsti kazali za menoj: Glejte ga, to je stari Sever. V cesarski službi je bil, njegova hči je pa — vla-čuga! O, ti svet!" Zskril si je z rokami o£i in bil je že ves divji, kakor da je goto-▼s stvar, kar si je izmislil v do- e! Rajši jo vidim na — mrtvo, kakor da bi mi otroka v hieo." t "Kaj govoriš? Ali si res brez pameti?" "Pokliči jo, na mestu mi jo pokliči ! Seiu naj pride, kaj se bo vedno skrivala *v kakšnem kotu! In k Marjanisi mi ne bo več hodila, saj je dosedaj bila preveč ž njo, vedno sta stikali glave, in vrag vedi, kaj sta imeli. Pojili po njo!" Nekoliko se je umiril, stopil k oknu in se zagledal v jesenski dan, ki je škropil ulice in razna-šal rumeno listje po zraku. Znova ga je zgrabila huda misel za srce, in otresal je jezno z "glavo, kakor da se hoče iznebiti sitnega mrčesa. '"Kaj ji hočeš?" ga je nagovorila žena, ki se je ustavila s hčerjo pri vratih. Hitro se je obrnil in ju pogledal. Hči je rdela čudno vroče, in njena bela lica so cvetela, polna sladkega ognja. "Ti, ti, Olga!" Premišljal je, zakaj jo je poklical in kaj bi ji dejal. "Povej, kaj si imela z Marja-nieo: Zakaj si hodila k njej v vas, ako si ved -la, kako je ž njo?" Olga je povesila oči in rdečica je izginila z njenih lic. "Zakaj mi ne odgovoriš? Ali se sramuješ pred očetom? Ti ne-pokorni otrok! Torej tako si jo vzgojila", se je obrnil k ženi. — "Le.po, res si jo vzgojila! Sebi in metli na radost! — Kaj imaš pa v laseh? Zares, prelepo, rdeča rožica! Zdaj se bo raje vjel fantiček v tvoje črne lasee, kaj ne, fej te bodi!" Stal je pred njo in gledal s tihim veseljem njeno osupnost in zailrego. Položil j * roko na njeno svetlo-črno teme, kjer je cve-tel žareč nagelj. Olga se je sklonila pod njegovo težko roko in na oči so ji udrle solz«1. "Zakaj jo pa mučiš, saj ni ničesar zakrivila. Ti si zares pravi sirovež! Kot koe si." "No, zakaj se pa cmeriš? Ali si res še tako majhna punčka? Nikar, nikar, saj me še žalosti konec, ako ne nehaš." "Kaj neki misliš s tem dose*-:, da jo dražiš?" "Ali kaj mislim, ali ne, tebi ni dosti mari! To se bom že sam zmenil ž njo. Ali ne, Olgica moja?" Nalahno se je nasmehnil in stopil korak od nje. "Da, velika si že, cela gos|>o-diiuia ! In rada bi šla na ples?L*-po, lepo! Samo tega se boj, dane l o-taneš druga Marjaniea." Sedaj je zardela kot roža v njenih laseh. • ♦ • Iz gozdov je stopil mrak in se razsul čez polje iti * mesto. Siv plašč je imel in črne, dolge in široke in visoke peroti. (Jloboko pod mračni plašč je šla Olga, ko je hitela mimo tajnega šepeta vitkih smrek, |K>d hudomušnim mežikanjem drobnih zvezd, svojemu fantu nasproti. Pisala mu je ne-V'eselo pismo, zato je vedela, da pride nocoj, čeprav s težkim srcem. "Ti, kaj si mi storil", je zaih-tela, ko ji je stopil nasproti. Ža lost se ji je curkoma vlila iz oči in strastno je zajokala. "Kaj ti je, Olga? Ali si. povej vendar, ali si znorela?" jo je vprašal njen Pavel navidez ve-s do iti lahkomišljeno. a skrivaj mu je drhtel glas, in sree ne je razburjalo. Pričakoval je z gotovostjo, da mu potrdi njegove slutnje. "Sam veš, kaj mi je! In zato me vprašuj! Ti si vsega kriv, zakaj -.i me vodil v log in mi pravil tiste arabske pripovedke! Ti. ti, in sedaj glej, da zbeživa v Ameriko." "Olga, Hog te dal! odgovori, zakaj?" Sedaj je vedel in je vpraševal samo iz navade, da bi dalje trajalo upanje, ki je moralo biti prazno. Hotel jo je objeti, ali sunila ga je jezno od sebe. "Ker bom Marjaniea, veš, Mar*-janiea." Zaihtela je obupno in se vrgla fantu na prsi in svoje prste je zakopala v njegove lase. "Marjaniea? " "Ona ziblje, ona ziblje, in jaz bom, č*1 ne um r jem poprej." Bil je tih in kljub temu, da je vedel naprej, kaj mu ima povedati Olga, se je neprijetno zavzel, in bilo mu je trpko, da je želel biti daleč, daleč od tukaj. "Povej, Pavel, kaj misliš z menoj?" ga je zaprosila in drhteče se je objemala njegovega vratu. "Kaj naj bo z menoj?" Hotel je reči: "Ne vem", zakaj v resnici ni mogel zbrati svojih misli, ki so nemirno in brez ciljev begale in se dotikale vsega mogočega. Mislil je na zeleni log in po glavi mu je šumel napev: "Dekle, za kaj tak žalostno I" na Nato je poljubil svije dekli tilnik ter dejal tiho: "Od doma pojdeš." Poslulmila je, utihnil je njen jok, in samo solz;* so še zmeraj lile iz njenih oči. Tiho je ponavljala : "Od doma pojdeš." In bilo ji je v trenotku lažje pri srcu in nehote so se ji nasmehnile ustnice, in srce ji je čisto nalahno zaigralo in zasijalo, kakor da je pad-d vanje svetel žarek in je vse razsijal in napolnil z gorko, milo zarjo, da je vse toplo od nje in se tope besede in čustva. "Ali pojdeš z menoj?" je zaupljivo dahnila. "Pojdem, ali ne za dolgo". In takoj nato je pripomnil, ker se mu je zd do, da so Olgo zabolele njene besede: "Mnogokrat pridem k tebi, in bom pri tebi. Ti moraš biti bolna in pojdeš k morju. In tvoj oče ne bo nič vedel, da si Marjaniea." "Da sem Marjaniea P' Zdaj se je že zasmejala skoro na glas in nič več tli bilo žalosti in mraka v njenem srcu. Cvetko Golar. "Obtožujem se!" Spisal Maurice Level. — Za Glas Naroda priredil J. T. Ko so se vrata odprla, sem za trenutek obstal na pragu. Ker mi je starka, ki je bila prišla pome, že drugič rekla: — Tukaj je — sem vendarle vstopil. Sprva nisem razen svetilke z velikim senčnikom razločil ničesar. Nato sem pa zapazil v kotu na postelji nepremično senco suhega telesa in špičastega obraza. V sobi je dišalo po petroleju in etru. Zunaj je pihal veter, na streho so pa padale debele deževne kaplje. — Gospod — je rekla starka in se sklonila preko postelje — ali spite? Gospod, po katerega ste me poslali, je tukaj. Senca se je zganila, in nekdo je izpregovoril z zamolklim glasom — Dobro, pustite naju sama... gospa... Ko je starka zaprla vrata, je rekel: — Stopite bližje, gospod, skoraj nič več ne vidim... v ušesih mi šumi... grozno težko govo-rim. Sedite... Oprostite, tla vas nadlegujem, toda povedali vam imam precej važnih stvari. Najprej mi morate potrditi, da ste res zagovornik Gernou. Ali ste res predsednik advokatske zveze? — Da. — Moja izpoved se glasi: Pred dolgimi, dolgimi leti sem zastopal tudi jaz pravico. Državni pravdnik sem bil. Bil sem eden izmed onih, o katerih pravijo: — Iz tega bo pa še nekaj postalo. Pri neki porotni obravnavi se mi je nudila ugodna prilika za dosego svojega cilja. Bilo je v nekem malem mestu. Obtoženec je bil tridesetletni človek, in takoj. ko je zapisnikar prebral obtožnico, sem vedel, da bo boj težak. Pri preiskavi se je nabralo ogromno obtežilnega matirijala, sodnikom se pa vendar ni posrečilo toliko vplivati na obtoženca, da bi priznal svojo krivdo. Mož se je obupno hranil. Skoraj vsi poslušalci so bili na njegovi strani, kar je bilo vsekakor dobro zanj. Jaz sem bil preštudiral vse njegovo življenje, sestavil izbo-reti govor in imel sem uspeh. Porotnikom sem živo popisal zločin in vodil sem jih kot pelje lovski pes lovca k brlogu. Obtožencev zagovornik je sicer pobijal moja izvajanja, toda pobiti jih ni mogel. Ves trud je bil zastoj. Zalite-" val sem obtoŽMičevo glavo... in jo tudi dobil. Obtoženca sem videl tisto jutro, ko se je imela izvršiti smrtna obsodba. Brez obotavljanja si je pustil zvezati roke in noge. Tako čudno m-e je gledal v oči, da sem moral povesiti pogled. Na pragu ječe je rekel dvakrat zaporedoma: — Nedolžen sem. — Ljudje okoli njega, ki so ga malo prej obsipali z vsetni mogočimi priimki, so nenadoma utihnili. Nato se je obrnil k meni rekoč: — Le glejte mojo smrt, vredno je, da si človek kaj takega ogleda! Potem je objel duhovna in državnega pravdnika... Stoječ pod giloti-no se niti enkrat ni stresel. Naslednji dan sem bil grozno nemiren. Od začetka nisem vedel zakaj, pozneje se mi je pa porodila misel v glavi: — Kaj če ni bil kriv? In od tistega časa do današnjega dne, mislim vedno na to. Par dni kasneje mi je bil rekel prijatelj: — Dobro se js zagovarjal, pa je moral VvSeeno u-mreti. Ce bi ne slišal Tvojega govora, bi skoraj rekel, da je nedolžen. Jaz sem toraj zakrivil nj-govo smrt! Še enkrat sem natančno preštudiral vse akte. Preštudiral sem zasliševanje in izjave prič. Da bi razjasnil temne točke, sem se vživel v zločin in preštudiral načrt hiše, kjer je bil izvršen u-tnor. Poklieal sem k sebi še enkrat vse priče, vzel smrtno orožje v roke in jih spraševal, če se je izvršil umor tako ali tako. In ko sem to ponavljal desetkrat, dvajsetkrat, sem prišel do spoznanja, da je bil možak nedolžen. Ravno takrat so me povišali v službi: zahvala za mojo infamijo ! Ker nisem mogel več prestajati, sem vložil prošnjo, da so me odpustili, ne da bi navedel pravega vzroka. Potoval sein, prepotoval skoraj ves svet. Ah! Tudr na koncu dolge poti ni pozabije-nja. Samo eno željo sem gojil v srcu: da bi že vsaj deloma popravil, kar sem zakrivil. Toda tisti človek je bil potepuh, brez doma in domačih. Nekaj bi lahko storil, pa nisem imel dovolj poguma. Stopil bi pred sodnike, rekoč: Obtožujem se, kriv sem! . . . Bal sem se jeze in zaničevanja svojih sovrstnikov. Sklenil sem razdeliti vse moje premoženje med reveže in še celo zločincem pomagati. Odjiove-dal sem se vsemu življenju, vsemu konfortu, in še celo miru. No, miru že takoalitako nisem mogel najti. V pozabljenju, samoti in revščini sem se postaral. In sedaj bi vas prosil, gospod predstojnik zveze advokatov... Govoril je tako tiho, da sem komaj razumel besede, ki so prihajale preko njegovih trepetajočih ustnic. — Prosil bi vas, napravite tako, da ne bo šla ta zgodba z me- — saj sem bil vendar jaz njegov zagovornik... Prikimal je z glavo. — Vem, zato sem vas pa klical... Vam sem bil dolžan povedati... Jaz sem državni pravdnik Derroux. . — Gospod državni pravdnik! Gospod državni pravdnik! Ranail-less je bi! kriv! Predno so ga obglavili mi je povedal, da je morilec..., Takrat, ko me je objel ! in poljubil, mi je zaŠepetal na uho: — Gospod zagovornik, odpustite mi, jaz sem res morilec! Toda državni pravdnik ni slišal več mojih besed. Predno sem jih bil izpregovoril so mu stopile potne srage na čelo. Umrl je v zavesti, da je nedolžnega obsodil na smrt. Zračna pošta. Pred par leti že se je govorilo o tem, kako bomo v kratkem dobivali pošto po zraku. Luksusni poskusi so bili že storjeni, pisma so se dostavljala iz enega mesta v drugo, tudi čez morje, iz Pariza v London in obratno, po aero-planih. Ali do splošne porabe aeroplana za poštni promet naj-brže ne pride še* tako kmalu, to pa radi tega, ker je ta še jako drag. Za eno uro letanja porabi motor za 8—20 frankov bencina j in olja. "Življenje" aeroplana. i dvokrovnika, vrednega okoli 15j tisoč frankov, je precej kratko J povprečno 100 ur vožnje, pa se mora računati za amortizacijo' glavnice na uro 180 frankov. Mo-! tori stanejo povprečno 4000 fran-l kov za 100 ur letanja, pa tudi tir treba računati 40 frankov za uro. | Vzdrževanje aeroplana v dobrem stanju, popravki, tnašinisti itd.: stane za 100 ur do 6000 frankov, f torej vsako uro 60 frankov. Pilot' stane dandanašnji na mesec 500 frankov, pa vsak leta okoli 40 ur. | torej stane ura vzletanja 12 fran-j kov. Ena ura vožnje na aeroplanu' stane okroglo 280 frankov. Ako I se računa še riziko, v katerem se nahaja glavnica, zavarovanje. noj v grob. Želel bi da bi pove- j vzdrževanje hangarjev itd., stane dali to vsem onim, katerih dolž-'ura vožnje na aeroplanu do 300 VAi.N0 NAZNANILO ROJAKOM! Naseljevanje na Slovensko farmarsko naselbino v Wausaukee, Marinette county, enem najrodovitnejših krajev v državi Wisconsin se je začelo. Zdaj je čas, da se naselijo poleg že tukaj se naha-jajočih rojakov še drugi, da so sigurni, da dobijo za sosede rojake, ker svet, katerega prodajam, je naprodaj samo Slovencem. Zemlja je izborna, kar dokazuje gotovo najbolj dejstvo, da je kupilo od mene lani in letos že nad sto rojakov, ter da jih je že sedaj na svojem mestu naseljenih toliko, da ustanovimo v kratkem svojo slovensko farmarsko družbo, ki bo za vse gotovo velike važnosti. Sveta ne prehvaljujem, ker prodajam samo rojakom, ki se na lastne oči prepričajo, da ne obljubim preveč. "Muštre" tudi ne pošiljam, ker zemlja tukaj, kakor povsod drugje umevno ni povsod enaka, in iz "muštra" itak ne morete spoznati, ali je svet hribovit ali raven, porasel ali prerijski, in seveda tudi ne, če je na njej dobra ali slaba voda ter kakšno je podnebje! Vse, kar trdim z dobro vestjo in tudi garantiram, da je zemlja prav dobra in da bogato obrodi. Skozi svet v slovenski naselbini tukaj tečeta dva bistra potoka, dobre pitne vode je dovolj, v bližini so lepa jezera z okusnimi ribami, a poplav in drugih vremenskih nezgod se ni treba bati. Pridelke je lahko prodati, ker je mesto prav blizu. V mestu sta dve cerkvi, nižja in višja šola, skladišča, banka, velike trgovine, izvrstna železniška zveza z vsemi deli Združenih držav. Sploh ima Slovenska farmarska naselbina v Wausaukee, Wis., tako dobro in ugodno lego, kakor si je le želeti. Cena zemlji je od $15.00 do $20.00 na aker, plačilni pogoji so jako ugodni. Kdor kupi vsaj 40 akrov, mu tudi povrnem vožnje stroške. Pridite tedaj in prepričajte se na lastne oči, kakšen svet prodajam, in prepričan sem, da se naselite tudi Vi, kakor se je skoraj vsak, ki je prišel sam. Nepobitna resnica je, da sem prodal lani in letos rojakom več zemlje, kakor vsi drugi slovenski prodajalci zemljišč skupaj! Za natančnejša pojasnila in vse zaželjene podrobnosti se obrnite pismeno ali osebno na podpisanega, ki je tudi sam tukaj naseljen, da Vam more tedai v vseh potrebnih ozirih pomagati. A. Mantel, Lock Box 221, Wausaukee, Wis. Prave Lubasove HARMONIKE importiraiie iz Slovenjega Gradca imam v zalogi in sicer: Model "H" trivrstna, dvakrat uglusena................$ 15.u0 „ "K** trivrstna, trikrat uglašena ................$ 5.J.O0 ,, "2C" trivrstna, štirikrat uglašena................$ »15.od enogla-vega kranjsk'-fjra orla, tvorijo oni Ijutlji*, ki s<* navadno sami nazivljejo *'našt- ljudi" in ki se žive nekoliko s konjsko inešeta-rijo in kupčijo, nekoliko s kova-štvom in kotlarstvoin, n koliko z beračenjem in vedeževanjem, največ pa .s svojimi dolgimi prsti. Vkolikor so morali naši predniki priznati tem našim pticam-seliv-kam domovinsko pravico v deželi kranjski, storili so to sicer na precej izviren, zaeno pa nič kaj človekoljuben način. Dočim se je drugim kranjskim deželanom nakazalo domovinstvo v mestih, tr-jr lt in vaseh, so pa ubogim ciganom priznali pristojnost v raznih gozdih, na primer v Vojvo-dinem* gozdu nad Kranjem, v nekem gozdu v bližini Novegarnesta itd. Naši predniki so s cigani ravnali pač ravno tako prezirljivo in nečloveško, kakor so ravnali nemški birokrati pri priimkih ga-iiških Židov, katerim so dajali nemška živalska imena, razne lepe in še več nelej e nemške zloženke in jih sploh pri priimkih na zunaj že tako označili, da so1 s • razlikovali od vseh drugih državljanov. So bili pač takozvani stari dobri časi, v katerih si je smel zadnji birič dovoliti vse proti državljan j u in davkoplačevalcu. Pa vrnimo se zopet k našim ljudem ciganom. Pred kakimi petindvajsetimi leti vršii se je v prijazni dolenjski pre-toliei vojaški nabor, h ka-remu je bilo pozvanih tudi nekaj ciganskih mladeničev. Ker je cigan po svoji naravi krotak in gosposki nas; roti pokoren in poslušan, so se vojaškemu poklicu vsi odzvali. Prišli pa niso naborniki sami, kakor drugi kmetski fantje, temveč ž njimi vsi stari cigani in ciganke, možje in žene, otroci obo-j ga spola — sploh vse, kar cigansko živi in čuti. Tudi v nekem drugem oziru so se ciganski naborniki razlikovali od ostalih TH*e;ganskih tovarišev. Dočim so bili poslednji Vfi več ali manj o-kajeni in so ukali. vriskali, vpili, tulili in se ponečloveško drli. so bili pa ciganski mladeniči vsi trezni in tihi. Tiho in dostojno so šli tudi, obdani od svoje ciganske t ovarii j«, pred sedanje poslopje okrožnega sodi.šča, kjer je vršita naborno komisija svoje posle. Ravnotako so tiho in pohlevno j restopili pras? tega po-alopja, pred katerim je v svetem spoštovanju obstala ostala ciganska družina, polegla po travi in improvizirala malo cigansko taborišč*, da počaka mirno na izid vojaškega nabora. Pred poslopjem zbrani cigani »o potrpežljivo čakali ure in ure in tako dajali drugim državlja- nom vspodbudeii vzgled, kako se jim je obnašati ob tako svečanih prilikah, ko si domovina izbira nove hrabre bojevnike. Le sem in t je je prišlo med cigansko družbo nekaj živi j uja in veselja, če se je iz poslopja prikazal mlad cigančič in z. odkrito radostjo razodel svojim tovarišem, da ga zbrana vojaška in civilna gospoda niso hoteli oropati one zlate prostosti, ki jo je doslej vžival v gozdovih okrog Novega mesta, s takimi veselimi novicami so se vrnili vsi razun enega. Nesrečnik, ki je delal med ciganskimi junaki izjemo, bil je visokostas mlad cigan Marko Hu-dorovič. Vrnil se je med svojo cigansko tovaršijo nekoliko bledih lic in mrkega pogleda. Ko je na vs stranska vprašanja, kako je izpadlo, odvrnil sikajoč med zobmi le besedico * Potrjen\ začul se je iz ust mlade, lepe ciganke bolesten vzdih. Skočila je k mlademu eiganu-aiovincu, se ga krčevito oklenila s svojimi rokami in na njegovih prsih bridko zaihtela... Zbrani cigani so se tesno strnili okrog potrjenega mladeniča m mladega ciganke ter dalj časa molčali. Cez nekaj časa se je pa vzdignila ciganska družina, se podala na prostor med sedanjo pošto in novo kavarno ter se letam uta borila tako, da so vsi odrasli moški cigani posedli v sredo, okrog njih pa ženske iu o-troci. Nekaj časa je bilo vse tiho in nestrpno obračalo oči v starega, grdega cigana llujka Hudorovi-ča. ki je bil od vseh priznan poglavar te ciganske družbe. Krača ciganska", poprijel je končno počasi in dostojanstveno za b sedo Ilujko Ilodorovie, "zgodilo se je, da je gosposka rekla, da bo na.Š brat Marko izginil za tri leta iz naše srede. Gospoda je mogočna in ubogi cigan jo mora ubogati. Ne bode ti sile, Marko, v daljni Ljubljani boš imel vsaki dan meso in tudi denar boš služil. Marsikak pobolj-šek boš pa še lahko po strani vjel. Le zidovja je tam preveč, nič kot samo zidov je in to ni za cigana, je vse pretesno. Pa boš pretrpel, saj bode trajalo le tri leta in bo-dete med t m veliko hodili na polje, travnike in v gozde. Malo boš klel, malo sem in tje letal, malo pa uzmal in tri leta bodo pri kraju. Potem se zopet vrneš k svoji Bari..." Pri beseili Bara se je pa začul iz ust one mladi' ciganke, ki se je po naboru ihte oklenila mladega cigana-novinca, bolesten vsklik, ki se je skoro sprevrgel v divje tulenje. Ne tuli, Bara!" pokaral je z jeznim glasom tulečo ciganko stari Ilujko IludoroviČ. "Saj te ni zašil sudac za šest tednov, ker nisi znala spretno krasti. Saj se bo za te poskrbelo za ta tri leta, dokler se ne vrne Marko. Ali ti niso znane naše ciganske postave! Po naših starih postavah, se vedno ravnamo cigani in se bomo tudi danes. Brača ciganska, naš brat Marko bo zapustil za tri leta nas in svojo ženo Baro. ! Naše postave vele, da ciganska 'žena, če jo mora mož zapustiti za dalj časa, dobi za ta čas drugega moža. Dobi jo oni, kdor več za njo plača in njegova bo tisti dan, ko Marko odide. Danes pa mora kupec pogostiti vso cigansko družino. Kar bode med tem živega ! pridelka, si ga pošteno razdelita 'Marko in kupec. To so stare po-I stave in po njih se bomo ravnali. Ali nimam prav?"' Zbrani cigani so molče, kimajoči z glavami, pritrjevali svojemu poglavarju. "Pa takoj pričnimo, brača ciganska", nadaljeval je Ilujko. "Maz dam za Baro srebrni cesarski tolar. Ali da kdo več?" "Jaz dam dva", oglasil se je na to drug, zelo starikav cigan, ki je imel samo eno oko, drugo je pa izgubil pri neki nočni kupčiji, ko je hotel brez vednosti lastnika kupiti prav po ceni novega konja. Ker je bila Bara lepa in mlada, oglasilo se je še več kupcev, ki so ponujali vedno večjo kupnino za mlado ciganko. Najbolj vstrajna med dražitelji sta bila pa poglavar Ilujko in j»rej ome-nejni enooki cigan, ki sta gnala kupnino vedno višje in višje in tako visoko, da so skoro drugi cigani nehali s ponudbami in da sta ostala sama kot tekmeca. Končno je enooki cigan ponudil za Baro celili petindvajset cesarskih goldinarjev. Na to neprimerno visoko ponudbo je zavladala grobna tišina in vse je nepokoj-no čakalo, ali bode poglavar Ilujko še kaj primaknil ali ne. Poglavar Ilujko Iludorovič j ■ nekaj časa premišljeval, potem je pa navidez malomarno vprašal : "Ali da kdo več? Brača ciganska, naša Bara, lepa, mlada, rdeča, sočna in zrela kot gozdna jagoda, je na prodaj. Petindvajset goldinarjev je ponudenih. Ali nihče ne da več? Vprašam vas prvič, vprašam vas drugič in tretjič in zadnjič?" Poglavar Ilujko Iludorovič je na to nekaj časa čakal na nove ponudbe. Ker se pa na njegove ponovljene pozive ni nihče več oglasil s kako ponudbo, tlesknil je v svoje roke in svečano izjavil: "Bara, prava ciganska žena našega brata Marka Hudorovica, je prodana za tri leta bratu Eliji Hudoroviču £a petindvajset cesarskih goldinarjev. Kupca Elijo Hudorovica poživljam, tla to svo-to takoj odšteje Marku Hudoroviču in da naroči za nas gostijo." Stari, grdi enooki cigan Elija Iludorovič je izvlekel iz notranjščine svoje strgane in zamazane obleke mošnjiček, iz katerega je z zadovoljnim obrazom naštel kupnino petindvajset goldinarjev Marku Hudoroviču, katerega se je pri tem tesno in z glasnim jokom oklepala prodana Bara. Na to je s par mladimi cigancki izginil kupec Elija Iludorovič v bližnjo Skabernetovo gostilno in se čez nekaj časa vrnil k ciganski družbi z več Štefani vina in z ogromnimi kosi govejega mesa, mastne pečenke in belega kruha. Cigani so kupca Elijo Hudo-roviča in njegove lepe stvari pozdravili z glasnim zadovoljstvom in se spravili s pravim ciganskim tekom na jed in pijačo. Da kupec Elija želodcev svojih ciganskih bratcev ni podcenjeval, izkazalo se je kmalu, ker so prinesene stvari izginile kakor kafra. Elija ni bil umazan, saj je imel v žepu polno cvenka, ker je na dveh zadnjih konjskih sem-njili v daljni Sežani napravil prav dobre kupčije in je vsled tega zopet obrnil svoje korake proti Škabernetu, od koder se je čez nekaj časa vrnil z novo zalogo jedi in pijače. In zopet se je ponovil prej opisani prizor V obilni meri zavžito vino je začelo skoro učinkovati na cigansko družino, ki je postajala vedno bolj glasna in vesela. Le prodana Bara se ni udeleževala vseobče gostije, temveč tiho ihteča sedela na strani sama in naslonjena na kostanj. Ko pa je srečni Elija začel nositi od Ška-berneta še staro in ognjeno hrvaško vino, zavladalo je v ciganski družbi najboljše razpoloženje in veselje, ki je čez dalje bolj prekipevalo. Veseleče in gosteče cigane so pa obdajali radovedneži iz meščanskih slojev, katere j» mladi ciganski naraščaj pridno nadlegoval za milodare z glasnim kričanjem: "Daj mi krajcar, daj mi krajcar I" Najveselejši in najglasnejši med cigani je bil pa kupec Elija dečku. Ko so pa pogledali skozi ključavnico ,so se prestrašili, češ. da so videli isto vizijo. Učiteljica je prihitela, odprla vrata ter po-H1 J kazala otrokom, da ni bil nihče Hudorovič, ki je svojemu notranjemu veselju dajal duška s prav ciganskimi dovtipi na račun njegovega bodočega razmerja s kup- lejno Baro. Njegovi dovtipi so,-------- ----------» ........... pa postajali vedno smelejši in v šolski sobi in da ni sedel strah njegove šale vedno drznejše, če- na njenem stolu. Poslala je poprav so ga nekateri starejši ci- tem P° župnika in kaplana, da gani svarili, da naj poneha in bojI>omirita otroke, toda vse je bilo pameten, saj vidi, da Marko že zaman. Ko so pa otroci zopet po- 0 SjSp.DR. mntm škriplje. Elija Iludo rovič, ki ga je med tem že dobil pošteno v glavo, se pa ni zmenil za dobrohotne svete in svarila svojih tovarišev ter postajal vedno zgovornejši in drznejši. Dočim se je doslej s svojim umazanim jezikom zaletaval le v jokajočo Baro, se je pa sedaj spravil še na Marka Hudorovica in ga pital s smrkovcem, češ, da njegov oče ni znal še či-kati, ko je on Elija že kradel najlepše konje. Zasmehovani Marko Iludorovič je zaškripal z zobmi in sikajoč "Molči ciganski pes!" skočil proti Eliji, kateremu bi bila slaba predla, če ne bi drugi cigani in ciganke planili med nju in ju razločili. Elija je odslej pustil mladega Marka pri miru in posvetil vso svojo pozornost hrvaški kapljici, katero sta dva mlada cigančka prinesla za njegov denar vnovič iz Škabemetove gostilne. Polagoma so tudi drugi cigani pozabili prejšnji prizor in sledeči zgledu kupca Ilije zlivali v se rujnega Hrvata. Vsa družba je postala zopet glasna in vesela. Kupec Elija se je naenkrat ti-honia zinuzal iz družbe in se nenadoma približal kupljeni Bari, ki jo je v svoji pijanosti začel objemati in k sebi pritiskati. Bara se je branila in začela nad Elijo vpiti: "Poberi se stran, pijani ciganski zmazek, pijana ciganska erkovina..." V tistem hipu je pa kakor divji ipaček planil proti Bari in Eliji mladi Marko. Za njim so se pa proti kostanju začeli poganjati še drugi cigani in ciganke, ker so slutili, da stvar med Markom in Elijo ne bode stekla dobro, ker se je hotel enooki Elija pregrešiti zoper ciganske postave iii predčasno polastiti kupljene ciganke. Nastal je splošen trušč in vrišč, skoro pa tudi splošen pretep, ker so se nekateri cigani zavzeli za Marka, drugi pa zopet za Elijo. K sreči so skoro prihiteli na lice mesta orožniki, ki so s silo razločili in razgnali pretepajoče se cigane. Vendar ciganska bitka ni ostala brez žrtev. Pri kostanju je ležal zelo hudo oklan kupec Elija Hudorovič, poleg njega pa še drug cigan, od katerega se je tudi kri kar cedila. Orožniki so s pomočjo mestne policije in meščanov potem vso cigansko tolpo spravili v luknjo. Stvar je prišla v roke sodišča, ki je, ker so premeteni cigani na vso moč tajili in se posluževali najraznovrstnejših zvijač, le s težavo in največjim naporom odkrilo iii ugotovilo zgoraj opisani dejanski položaj, ne da bi seveda moglo določno dognati, kdo je oklal Elijo Hudorovica in njegovega tovariša. Sum se je pa obračal z neodoljivo silo proti mlademu vojaškemu novincu Marku Hudoroviču, vsled česar je prišel tudi on z dvema svojima prijateljema na zatožno klop. Marko Hudorovič in njegova tovariša so bili radi težke telesne poškodbe potem obsojeni vsak na pol leta težke ječe, kar je vzel s posebnim zadovoljstvom na znanje kupec Elija Hudorovič, ki se je do sodbe že kolikor toliko zlizal in čegar pogodba se je vsled sodnega izreka tiho in ne-odplatno podaljšala za nadaljne-ga pol Jeta. Ta dogodek iz življenja ciganov se bere še danes v suhoparnih kazenskih spisih novomeškega okrožnega sodišča in nedvomno je v lepi dolenjski metropoli še mnogo ljudi, ki se spominjajo te ciganske vojske, ki se je bila v Novem mestu pred kakimi petindvajsetimi leti. gledali skozi ključavnico, so menili, tla zopet vidijo strah na stolu. In kar je bilo najbolj čudno, so vsi otroci, ko so jih posamič izprasevali, enako popisali prikazen. Junak i z krimske vojne, vpokojeni general Sčegolov je umrl v Moskvi. Njegovo ime je svojčas zaslovelo po vsej Rusiji. Pri napadu dveh angleških ladij na otleško pristanišče, je ostal Sčegolov naposled sam z enim nepoškodovanim topom. S tem je tako uspešno odgovarjal na an-! gleške strele, da sta se morale o- j be ladji oddaljiti. Za to njegovo junaštvo ga je car takoj povišal za tri stopinje. . Pariški apači. Iz Pariza poročajo: Avtomobilska apača Trutza in Lainperta, ki sta v Kolmarju umorila šoferja Kollerja, so zasledili v Havru. Ko je policist vlomil vrata, je Trutz dvakrat ustrelil proti njemu, vendar pa ga ni zadel. Policist je nato ustrelil Trutza, Latri-pert je hotel z nožem napasti policista, vendar ga je policist krotil ter aretiral. Slov. samostojno podp. društvo "EDINOST" v UA SALLE, ILL. UtUaoTljwo 9. uja 1909. laktrponrino dme 18. >T(«i!a 191 ▼ državi Illinois. •lavni otfbor: Predsednik: Iran Novak. Box 171. La »alle. ni. PodpredBednlk: L&voelav Zevnik. 10 J7 2nd H t Um BaJle. K Tajnik: Fran Lepich, llEB'3rd St, La Salle, lil. Bl&rajnik : Jo«. Barborich. 1202 1st St.. LaSaile 111 Zapisnikar" Maj k Fr. K obal. 1026 — 1st St.. La Salle 111 Zastopnik z& Ogleaby: Fran )*r!na »t.. Boa II, OflMfcy OL NADZORNIKI: Franc Pet^k. 147 Union St., La Saile. Ill Tom GolohiC. 803 Union St.. LaSaile, 111. Matevi Urbanlja. 1326 - ird St. La Salle, 111. „ . BolaULi *db«ri Joe Nult Joe BY. Brjlea, 1227—Ird St., La Balle, I1L Vine Kle'i^ek Pcslan*c: Janes Golob«, 20S Unian St., Lu Salie, HI. Zastavonoša: Anton Štrukelj. 2 — 1st. St.. La Salie. III. Redne mesečne Je se vršijo vsako drujo nedeljo v hmhi »h m popoldan v dvorani »obrata Mat. Kompa __RoJak1 v L» Balle in okolici bo vljudno vabljeni k obilnem* prlatop« [jjpfe it EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) V v GREATER-NEW YORKU IVAN ZUPAN 82 CORTLAND ST. 1215 WILLOUGHBY New iork, >*. Y. Ave., ftrooklyn, N.Y. IZDELUJE in PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in cia e potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, arije votrebne informacije glede datuma izkrcanja a!i im< na parnika. Izdeluje razne prestave iz tujih jezikov. Obrnite se zaupno na nje-a, k j. r L v t- točno i. ,.juino *. »streženi. 1 Raznoterosti. čuden slučaj sugestije. V Ravemii se je po šolskem pouku igralo več otrok pred šolskim poslopjem. Neki deeek je sedel pred vrati, ko je zaslišal od znotraj udarec. Ker nihče ni bil več v sobi, je pogledal deček iz radovednosti skozi ključavnico. Skočil pa je prestrašen od vrat ter zakričal, da sedi na stolu učiteljice črno oblečen strah, ki mu miga, naj pride bliže. Tovariši so se najprvo posmehovali I KAJ JE Ni vaša krivda, ako ne veste tega, ker navadni slovarji ne pojasnjujejo novih beced. Veliko denarja stane, ako se hoče prenoviti stari slovar ali sestaviti novega. Raditega prodajajo leto za letom isti stari slovar za isto ceno. Pulmotor je pomembna beseda ker predstavlja idejo, ki se je izkazala kot velik blagoslov za človeški rod. : Citajte razlago te besede v : PREMIER DICTIONARY pulmotor (pul-mo-ter) je avtomatičen aparat za vzbujanje, katerega se rabi v slučajih za-strupljenja s plinom, lizolom, pri vtopljenju, električnih udarcih, oslabljeDja v narkozi, prekinjen ju dihanja itd. Teža aparata znaša 4(5 funtov; delovanje obstaja v nasilnem dovajanju kisika v pljuča. -GENU1NČ LIMP LEAT'.ERr Knjiga novih besed, novih idej, novih prikazni Posebno opozarjamo na krasno ilustrovane strani in na lepo vezbo Knjiga, ki gre danes v svet, pripelje jutri novih prijateljev. 98c. za $4.00 knjigo 81c. za $3.00 knjigo 48c. za $2.00 knjigo Denar pošljite po Money Order ali v znamkah. Rajše Money Order. GREATLY REDUCER S1Z.EQFTH&$4,00 BOOK. Poglejte kupon na 5. strani. — Le 6 jih je treba. RAZDELITEV SE VRŠI VSAK DAN PF "GLAS NARODA w 1 GLASNAgODA, 4. JTTXTJA 1014. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. Poročil K; UKU. vi v zidu pod z grarao- iu An 11 >ieo Ai Umrli Km KEA-NJSKO. »drevoredu so že posekali precej >•* ji* Antou Justin krepko razvite kostanje. Kopači Ljubljani, z gdč. Ma- s° I,riili Pri kopanju pod severo-n. hčerko gostilničarja zahodnim oknom tik _ Poročil se y'podnicami na le malo Šentjurju pri Kra-[/0iu človeško okostje. Lo- mnik. posestnik z g.e_ j banja je bila dobro ohranjena, a Ki btžmk s Krtine. tdelavec je s krampom mahnil po Ljubljani: Kr. Ma-'11^' kar ^.zel° škoda. ker bi se iMii.i tvrtlke Fr Ks dognati, je li ni bil dotičnik •t. — .Josipina Oogo-1morS I. _: vori se. da je pred dobrimi tride- , zasebnica, 36 |.'_|setimi leti čez n •nedikt trgovčeva Lianja nekega trgovca. Kdo zna, Marija Otrin, ni t0 v kaki 2vezi- _ Klavdijaj Oskrunba. Franc Okički, klju- Jo.sip '"avničar, zadnji čas v Ljubljani, i preje v liirčni vasi, je onečastil Pohotneža so za- 65 let. i a rice, 5 let. — hiralka, :il let r. delavec-hirab .Jankovi«*, bivši Stanislav l^enar •ga ključarja, 1 »sip \ 76 1 kovač, . _ . U. sin to-.Pr!i :ne -g 61etno deklico. ojačeva h n. z ga olja po trgovinah in opozarjajo, da je to ponarejenje zdravju škodljivo ter torej kaznjivo. Regulacija Pesnice. Komisija za regulacijo Pesnice se mudi te dni v St. Lenartu v Slov. goricah, da izdela potrebna preddela v svrlro regulacije. Zrakcplovec je hotel pcstati. Iz Ormoža s»j poroča sledeča zgodbica; K tukajšnjim naborom je prišel tudi neki fant. ki je po vsej sili hotel, da bi ga sprejeli k vojakom in da bi bil prideljen zra-koplovnemu oddelku. V svrho zadnjega je prinesel seboj lep model zrakoplova. Zeppelinovega zmanjkalo iz J tipa. na katerem je, kakor je-pripovedoval. delal tri leta v svojem prostem času. Fant pa ni bil potrjen in vsled tega močno užaljen pustil izdelek v Skorčičevi gostilni. Prcfescrji zrakoplcvci. 10. maja so se vzdignili v Mariboru v zrak z zrakoplovom "Štajerska" vseučiliščni profesorji Fieker, delalo na bližnjem pašniku piščalke, ko pa je prišel tja neki kmet, so dečki zbežali. Pri tem je Oberrauter padel ter si zasadil nož v desno stran prsi. Prenesli so ga domov, a še predno je prišla zdravniška pomoč, je deček izdihnil. USTNICA UREDNIŠTVA. Opazovalec, Moon Run, Pa. — Osebnosti in osebnih napadov ne priobčamo v listu. To je bilo na tem mestu že več kot stokrat pond ar jano. Anten Zupan, 622 E. Main St., Plymouth, Wis. — Natančni na-Josipa Grilca iz Va., nam žal ni se Vam bo sam o- slov rojaka Weirton. \V znan. Mogoče glasil. Smrtna kosa. V Kokri nad Kra- em j.- umrla gdč. Micika PavŠ- r, hčerka posestnika in gostil- arja ondukaj, v starosti 2"» let. e/nikih na Gorenjskem j 76. letu starosti Marija i -i i i i nja mati zdravnika dr. Jer-! J iišaija v Ljubljani. — V 1 si pri Litiji je umrla c. uica Klementina Watzak »krem. — Umrla je Leo- (ilol)očnik, rojena Ehen- soproga Ivana Globočni- stnika in urarja v Kra- • kojnica j«- dočakala sta- V /a IJ Zaradi motenja vere. Fanta >JPirkule in Zaje iz Družinske vasi sta v cerkvi v Smarjeti z olj kino! Wittek in Pfeiffer. Za nekaj mi-vt-jico škropila hčerke graščaka nut je bil zrakoplov nad oblaki rima ter jima metala papirnate in je plul proti vzhodu. Profesor-krogljice v glavo. Škropilno vodo ji so imeli lepo vožnjo, a razgleda sta docela porabila in dekleta so zaradi megle ni bilo. Blizu Komo-' i bila povsem mokra. Zagovarjala raua ob Donavi so se izkrcali, se hodeta j»i - i sod ni j i zaradi mote- V konkurz je prišla Roza Satt-vere. Ta dva fanta in še ne-Jer, posestnica na Polzeli. Začas- Ta dva fanta in še ne-j kaj enakih so zelo predrzni. Gorilni upravitelj konkurzne mase je i omenjeni Pirkule in še neki Gr-. odvetnik dr. Urban Lemež mov hlapec sta potem napadla dcj POSLANO. Podpisano podjetje je dobilo od več krajev pritožbe, da se naša knjiga SKRIVNOST CLEVE-LANDSKEGA ŽUPNIŠČA prodaja od raznih ljudi po jako visoki ceni, in sicer tu in tam od 50 centov do enega dolarja in pol. Ljudje se vsled tega upravičeno Kje sta moja prijatelja JOŽEF TRAMTE in FRANCE GRAHU T ? Oba sta z Dolenjskega, in sicer prvi iz vasi Ruhne. fa-ra in pošta Bela cerkev, drugi pa iz Gorenje vasi, fara in pošta Smarjeta. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sama javita, za kar se že vnaprej zahvaljujem. — John Kocjan, Pox 204, Sheboygan, AVis. Kje je JOHN PETERNEL, podo-mače Mavčar iz Spodnjega Bit-nja pri Kranju? Pred 6 meseci je bival pri meni in potem ne vem, kam je odšel. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahaja, naj mi javi. za kar bom zelo hvaležen, ali naj se sam oglasi. — John Wohlgemuth, 836 Kinkinik Ave., Milwaukee. Wis. (3-9—6 i brata vooric, SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT, 211 Graham Ave., Cor. Stagg St., Brooklyn, N. Y., M »mi Canal l«3i JP' JMB '■-tSHJsr y MF" Denar mecete proc! ato ne podpirate sroiega rojak*. Pri meni dobile izvrstno domače vino galon po 75c. in vtč. Pri odjemu več kot 10 gal^n dajem pc-pust, t^rse posebno priporočam slavnim »io venski m društva m ob p rdi k i kake veselice, tudi onim za svatbe. V zalogi imam uvrilne domače klobas« in vsakovrstno grocerijsko blago, katerega ljubi naS narod. Pošiljam denar na vae strani sveta in parobrodne listke z* vne proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam in kupujem avstrijski denar. 8 tvrdko Frank bakser sem v truovski zvezi. Upravljam vse v notarski potel spadajoče dela, ker aem javni notar. (Notary Public.) FRANK 1801 W. 22»d Street, JLRJOVEC Ckicaie, ffl. jeze, ker ta cena je kljub zanimi- ??. P"P°rocata greaternewyor- 11 u ') I. Smrt v vedi. Dm Domžalah utonila 12. maja je v 40 let stara božjastna dekle Frančiška Flere. Bila e pri svoji sestri v mlinu g. Pavla Bertoncelj in je pri mlinu !>rala p..... tako nei iu utonila. Samcmcr. Pri Andreju Vovni-ku v Potočah pri Preddvoru, 59 lo. Vrgla jo je božjast eno, da je v vodo padla klo Petelin in jo z leščevko pretepla. Tudi za to bodeta dobila plačila. Dela v glavni strugi Ljubljanice. Zid ob levem bregu med Šent-peterskim in Jubilejnim mostom je sedaj razen majhne vrzeli že f tudi dovršen, tako da je proga od Hradeckega do Sentpeterskega mostu malone gotova; manjkajo le se olepševalna dela. V juniju se prične z gradbo obrežnih zidov na desnem bregu med Frančiškanskim in ttentpeterskim mostom. Vreme je za betonska dela ugodno, iu ko bi bilo dovolj delavcev na razpolago, bi se dela iu kajžarju, s.- je zadnji lahko Z(.lo pas,)ešila. Dela na Selu lo, da se mu je nekoliko Dne ."i. maja se je omručil um. njegova /i-na za nekaj časa od-st ranila z doma. Vovnik je med tem časom zlezel na svisfi in si z rn'/>*m pre rezal vrat. Nesreča. Triletni posestnikov *.in Janez Dačar iz Zgornjih Dup-Ijan j«' prišel preblizu slamoresni-••i. S* roj ga je zagrabil za desno n ko in mu jo je težko poškodo- itiriletni Fran Rode, v D. M. v Polju, j" Nezgcda. sin bajtarie I • vitiil nase lonec vrele žgančev-k<* iu dobil znatne opekline po ži-\'>t ■!. Pripeljali so v deželno bol-n i stiieo. Rep v Ncvem mestu. Postil j ona i/ .M • : 1 i k»• jr napadel neki delavce i j i zahteval od njega denar, grozeč mu s samokresom. Posti-e Iržal v hlevu Zichtenana Pod pazduho so ga pelja-uiidijsko bolnišnico. Iz lic in u ji* tekla kri. 1)<> hiše dr. I i prišc.iši se je zgrudil. Xa-, - t >;a v voz dr. Slanca in od-, ijon v kri li v 1 Ust i Kam tožili in v Vodmatu se raztezajo do Hribarjeve tovarne ter obsegajo tlakovanje bregov, poglobljeva-nje in razstreljevanje tal. (irad-beno kamenje se dovaža iz trnovskega pristana; do tu ga pa iz podpeških kamenolomov vozi parnik "Ljubljana", ki po šestkrat na dan napravi to pot. Od Sentpeterskega mostu do Hribarjeve tovarne počivajo za enkrat vsa dela, to pa iz ozirov na projektirano električno centralo in novi most. Poskrbljeno bo za potrebne stopnjiee, oziroma dohode do vode na obeh straneh. Spomenik na Triglavu. Ponesrečenemu pilotu nad poročniku Evgenu Elsnerju. ki je preletel Triglav in se je 9. marca pri As-pernu kraj Dunaja ubil, hoče neki dunajski odbor vrh Triglava postaviti spominski kamen. ŠTAJERSKO. Umrl je v Mariboru vpokojem podmaršal Adolf Latterer pl. Lin-denburg. Ti> let star. Udeležil se v bolnišnico. Storilec pa jo tem Časom popihal. Novo-M" ^a vojne v Italiji, leta stražništvo in orožni.štvo ni izsledilo. Projektil N,Jmsko,n m U'ta 1882. proti vsta j,- zbil postiljonu t .Idi več zob.isem v Južni Dalmacyi Smrtne nevarnosti dosedaj ni. Ponesrečen izlet. V preiskoval- Za župana je bil izvoljen v Slo venski Bistrici mesto odstopivše-j ga župana Stigerja dr. Maks Mu nil a ver. I Ncv nemški zdravnik dr. Adolf Faltar se je naselil v Ljutomeru.1 PRIMORSKO. je v Gorici gostilničar in •ilea u zaporu radovljiške sodnije se Kasneje je služil med drugim kot polkovnik tudi v Ljubljani in Dubrovniku. n nahaja zelo zrel in "zvit ptiček, ne-1 Samomor. Na Spodnji Hudinji ki Ambroži,■ i/ (lorij. Sodnija ga' P" Celju se je zastrupila posest-za sledu je radi več vlomov in tat- »"fa Marija Prošenj a k. Vzrok savin. Ve«" kakor pol leta se je skri- j momora je neznan, v;11, predno so pa izsledili. Dne 10.j Roparski napad. Blizu Sloven-uuija popoldne je šel v spremstvu j ske Bistrice je neznan zlikovec paznika iskat vode in naenkrat I napadel uradnika posojilnice J. >.e ur.i je zazdelo, da je zanj ugod- Valanda ter mu oropal kolo. Zli-lia prilika napraviti izlet, in vpri-ikovea še niso prijeli, e o paznika v kazniški obleki jej Požigalca. Zaprli so v Strugi pob. gnil iz sodišča. Nesreča je, pri Stopili posestnika Antona Le-hotela, da je pritekel na cesti rav-jpeja, kateri je osumljen, da je no domačemu orožniku, ki se je j sam zažgal domovje, da bi prišel sprehajal pred sodiščem, in takoj'do zavarovalnine. — V Celnici so se je /aeela med njima prava dir-'zaprli kočarico Uršo Dvoršak, ki k.i. Zmagovalec je bil prvi trenu-ije osumljena, da je v bližini Slo-t. k A ubrožie. Pozneje pa je pri- venske Bistrice zažgala svojo hiše! iskat odpočitka na neki ske- so, da bi prišla do precej visoke denj Pod mestom in se tain glo- zavarovalnine, b »ko a ril v seno. To so nekateri j Divja lovca. Na Boču so prijeli opazili, poklicali so drugega o-lorožniki dva divja lovca, nekega rožnika, in ko je ta z bajonetom j Andreja Plemen i taaa in Jakoba prečkal seno. kar se predenj za- Novaka. Postreljala sta precej-\i i/ sena utrujeni ptiček. Sedaj šnjo množino divjačine; meso sta /opet na varnem in v samoti snedla, kože pa prodajala v Ro-premi.sljuje svoj ponesrečeni ne-jgatcu. <1. ijsKi izlet. Stekel pes. Od Sv. Marjete v Zanimiva najdba. Pri delih za Slov. goricah poročajo: Sem se je n >u šentjakobski most v Ljub-j priklatil od nekod stekel pes, ki Ijani so delavci od kopal i tri sab- je ugriznil šest oseb, med njimi Ije Namesto da bi ilali najdbe na tudi gostilničarko Tobias. Tudi v Ijenartu pri Veliki Nedelji je Umrl posestnik Jožef Gorjanc v staro sti 52 let. Bil je še pred par dnevi | čil in zdrav ter ga je smrt dobi-, tela nenadoma. Bil je zaveden in odločen narodnjak, vnet za slovensko stvar. Pcskušen samomor. 13. maja je izpila v samomorilnem namenu 421etna Frančiška Pavletič v Trstu večjo množino fenilne kisline. Prepeljali so jo v brezupnem stanju v deželno bolnišnico. Pcžar. V nekem skladišču v prosti luki v Trstu se je na zagoneten način vnela 13. maja zvečer zaloga bombaževine. Požar je požarna bramba v kratkem času pogasila. I Okraden kmet. Te dni je delal Aleksander Furlan na svojem posestvu v bližini Grete. Ker mu je pa bilo vroče, je slekel jopič, v žepu jopiča pa je imel listnico s 400 K. Ko pa je svoje delo dokončal ter oblekel jopič, je zapazil. da v žepu ni več listnice in tudi ne 400 K. Celo zadevo je naznanil policiji, ki je kot osumljena aretirala dva težaka. Aretiran slepar. Te dni je pilo več delavcev v neki goslilni v Trstu. Med njimi sta bila tudi neki Ribarič in Gerdovič. Ko je Riba-rič hotel plačati, zapazil je Gerdovič v njegovi denarnici sto-kronski bankovec. Prosil je Riba-riča, naj mu pokaže bankovec, ker ga še ni videl. Ta je res šel na lim, pokazal bankovec, a Ger-na Južnem dovie je v tistem trenotku z bankovcem vred izginil. Po daljšem čakanju je Ribarič naznanil nepoštenega tovariša in policija je 13. maja Gerdoviča aretirala. Pri njem niso našli niti vinarja in slepar sam je izpovedal, da je vseh sto kron zapravil v enem dnevu. vosti knjige previsoka. Zato mo-j ramo slovesno izjavljati, da mi; nikomur ne računamo za knjigo več kakor 25c. in sicer s poštnino vred. Kjer se knjiga dražje prodaja, je to gotovo od strani posameznih špekulantov, ki hočejo u-godno priliko izrabiti sebi v korist in tako prodajajo knjigo po tako visoki ceni. To pa niso naši zastopniki, in kdor hoče. da knjige ne bo preplačal. naj jo kupi le od naših zastopnikov, ki jo ne smejo dražje računati kakor 25<*. Ali pa naj piše na nas in naj priloži pismu Money Order ali pa poštne znamke za 25t in mi mu bomo poslali ilustrirano knjižico (s slikami), ki je izšla pod imenom "SKRIVNOST CLEVE-LANDSKEGA ŽUPNIŠČA '. — Imamo le še nekaj iztisov in kdor jo hoče imeti, naj se hitro naroči. Slov. Knjigarna, r,3r> Washington Street, (2x 4&8-C) Milwaukee, Wis. KRETANJE PARNKOV KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW Y0RKA škim Slovencem za obilen obisk. Fina kuhinja, izvrstna domača in importirana pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za ples. Moderno opremljeno kegljišče. — Svoji k svojim! — HARMONIK* bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo posije, ker sein že nad 1C let tukaj v tem poBlu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZtx. 1017 E. 62nd St.. OeveLod i . fiRNIt ODPLUJE merotlajno mesto, so -ab!j kar prisvojili. ta pes ugriznil neko posestnieo Človeško okostje so našli v j Psa se je orožnikom posrečilo u-K ran ju \ nekdanji "Nackovi" smrtiti. Ugrizene osebe so spravili pristavi, ki je »edaj last gospe'v Pasteurjev zavod na Dunaju. Pavle Sajovic. Tu kopljejo temelj j Ponarejeno bučno olje. Pol i tie-za čedno enouadstropno hiio, v j ne oblasti na Štajerskem razgla-kateri bo dvorana za kinemato- šajo, da se je pojavilo zadnji čas čne predstave. Spredaj ob jako mnogo ponarejenega bučne-*Oberrauteija. Več dečkov je si nekateri St. KOROŠKO. Svojega tasta zastrupil? Iz Beljaka se poroča, da so našli tamkaj mrtvega 541etnega delavca Jožefa Sevetiča v spalnem oddelku državnega kolodvora. Ponoči je imel baje silne krče. Kakor se je dognalo, je bil Sevetič vedno zdrav in čvrst in da je hitra smrt z nastopivšimi krči jako sumljiva. Po izpovedbah njegovih tovarišev ni izključeno, da je postal žrtev zavratnega umora. Sum leti na 31 let nega zeta umrlega, delavca Alojzija Monfai, ki je isti večer, ko je potem Sevetič umrl, prišel k njemu ter mu izročil pre-kajeno meso, ki ga je prinesel iz domovine. Sevetič in Monfai sta živela preje kot pes in mačka in ni izključeno, da je zet zastrupil svojega tasta. Monfaia. ki seveda vse taji, so oddali sodniji. Neumestna šala. V Celovcu so si te dni dovolili neznani zlikovci jako neumestno šalo. Razširili so govorico, da se bo vršilo obglav-ljenje onega topničarja, ki je izvršil roparski umor pri Pliberku. Seveda se je dobilo mnogo radovednežev, ki so hiteli prihodnje jutro na kraj, ki so ga označili šaljivci. Smrtna nesreča^ Iz Paternjana poročajo o smrtni nesreči, ki je j doletela llletnega dečka Herma- laperatM-........! j unij u Ham bug G. Kurfuerst.. ,, G Bremen Kroonlaad .... „ o Antwerp«« Campania..... ,, G Glasgow Chicago........ ,, b Havr« Kmia. Aug. Vic. ,, 9 Hamburg Kprinx Wilh.. ,, '.) Bremen New Amsterdam ,, 9 Rotterdam La Savoie..... „ 10 Havre Aquitania..... „ 10 Liverpool Adriatic...... ,, 11 Liverpool St. Paul ...... ,, 12 Southampton Glede cene za parobrodne listke in vsa druga pojasnila obrnite ae na s Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York City. Kje je ANDREJ TURNŠEK? Doma je iz Polzele pri Celju na Štajerskem. Pred tremi leti sva bila skupaj v Pueblo, Colo. Za njegov naslov bi rad zvedel: Blaž Rojnik, 48 William St., Newark, N. J. (2-4r—6) Kje je ADOLF TRAMPUŠ, kateri je izgubil levo oko v Kay-lor, Pa.? Dne 11. aprila se je napotil iz Kaylor v Pittsburgh, Pa., od koder se je namenil v New Alexandria. Pa., kamor pa ni prišel. On je član društva sv. liarbare štev. 77 in ima dobiti podporo. Kdor ve kaj o njem, naj blagovoli javiti društvenemu tajniku: Louis Plešie, R. F. D. Box 140, New Alexandria, Pa. (3-5—6) Kje je FILIP ANŽLAKAR1 Doma je iz Ravne pri Rakeku. Išče se ga radi važne zadeve, zato prosimo, da se oglasi, ali pa ako kdo ve za njega, naj ga opozori na ta oglas. — Slovenic Publ. Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. (3-6—6) Qosti zemlje Da gi bo vsak rojak lahko izbral I kos rodovitne zemlje v največji, iltTtuk' farmariki nisetbini-Willardo v državi Wisconsin, smo letos ' poleg zemlje v sedanji občini odprli še dve nove občine (Township) za Slovence, j kjer je že več rojakov do sedaj kupile zemljo. Torej dovolj zemlje za vsakega. N« bodite Vi zadnji! Vsa pojasnila daje : ■ LEO ZAKRAJŠEK. državni naselniški zastopnik za Wisconsin, naBel- 1 niški zastopnik Soo Line železnico ter za F. N. j E. zeltznic in upravitelj ADRIA COLONIZATION CO.| 124-5tk Straet. Hiiw.Dk«, Wii. NA PRODAJ 40 akrov obdelane zemlje, hiša s 4 sobami in betonirana klet 16X24X6V2, vse ograjeno. Šola na vogalu. Svet je ravan, v dolini, zelo rodoviten. 1 aker gozda. 8 milj od Cadillac. Zveza po državni cesti. Prodam po $35 aker; Ena tretjina naplačati in ostanek na lahke obroke. Naslov: Davis Davidson, 601 Bond St., Cadillac, Mich. (13-5—13-6 v d) Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bam?ero, 7a-tivr, r< gal.je godbene inštrumente, kaje itd., ali pa kadar pctrebujete uro, verižic« , pmesek prstan iti., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cen« vprašate. Up-aiaejo Vas stane le '2c. pa ei budete prihranili iloltrie. Cenike, ve" vr-t pošiljam bre/] lačno. Pišite ponj. IVAN PAJK, Conemauffh, Pa. Box 328 OQLAS. Cenjenim rojakom priporočan ■voja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Lansko rudeče vino po 40* gal. staro rudeče vino po 45^ galona lansko belo vino po 454 gal. in najboljše staro belo vino po 50< gal. 100 proof močan tropinjeve« ty2 galone $12, 10 galon pa $25 Vino po&iljam po 28 in M gal Vinarma in iistillerija bliso 90 staje. Požljite vsa pisma na: Stephea Jaoks«, ^ot 1«1 St r» KUPON — za — Premier Dictionary 4. junija 1914. Ime_____ Mesto . Država Opomba« Slovar je pisan le v angleškem jeziku ter je torej dober le za one, ki razumejo angleščino. Poštnino se zaračuna S9~ posebej, ker je knjiga obširna. Za poštnino je priložiti: Za 1. in 2. paa 6c; za 3. pas 10c; za 4. pas 15c; za 5. pas 20c: za 6. pas 25c; za 7. pas 31c; zs osmi pas 36c. — Za pas svojega kraja isve vsakdo na pošti. 1 Pustite si doposlati $ ta krasni gramofon z 12 spevi za 30 dni na poskušnjo. Cortlandt Street Nas krasno ilustrovani katalog opisuje povsem natančno znameniti ustroj tega govorečega stroja. Povsem vnten > je, kje kupite. Ne rr.creU' si boljše izbrati stroja predno ne prečkate nutančno tepa kataloga. Pišite po ta cenik, ki je zastonj, naravnost na THE GRAMOFON CO. New York City. | rj^ab ^ ^ oftb oftfc oilsb ftffe oaft i i C je največje zlo za vsakega človeka, posebno pa za de-• lavea, zato je dolžnost vsakega da svoje zdravje čuva, € hrani telo snažno in zdravo, in če se pojavi kakšna bolezen, da isto takoj v početku prične zdraviti. Pri na-^ ročilu zdravil je treba biti previden, ker danes je mno-go brezvestnežev, kateri izkoriščajo bolnike, posebno ^ angleščine nezmožne priseljence in delavce. — Tisoče Tj previdnih rojakov se v zadnjem času obrača na svetovno znano lekarno PARTOS v New Yorku. kjer dobijo za vsako naravno bolezen poskušena in od najboljših zdravnikov priporočena zdravila za jako nizko ceno kakor: PA RTOLA za čiščenje krvi in želodca ter redno htolico $1.00, 5 za $4.00 i i i i t i i i ! i i i PARTOWILL za želodčne bolezni ,, 1.00, 51a„ 4.00 PARTOHERB za bolezni na ledieah ,, 1.0»), 5 ra. ,,4 00 KHEUMA-BALSAM & POWDER za reva alizjm in kosteniro ,, 0, 5 :a „4.00 PARTOGLORY za živčne bolt zni, slalost in slabo epavanje ,, 1.00, 5 za ,,4.i 0 PARTOCOUGH ta kašelj, pr=ne in pljaCne bolezni ,, 1,0<>, 5 za,,4.l»i» P A RTOC OKA zoper glavobol „ l.(H), 5«a „4 00 PAKTOLIN zoper izpioan e in za porajanje las ,, 1.00, 5 za„4.00 ERLAUER WATER i POWHER za očesne bolezni ,, l.OO. 5 ?a„ 4.00 PARTOCYL za kožno srbenje inmazulje ,, 1.005za,, 4.00 PARTOSWEAT za potenje nog 1. TRIPLETS Ko. 1. *a akutno kapavico [triper] , 2.00 „ „ 2. ,, zastarelo ,, ,, ,, 2 00 ,, ,, 3. ,, polncijo ali gubitek eemens ,, 2.C0 ,, ,, 4. ,, beli tok žen ,, 2.00 PARTOBRACE znper onanijo io slabo možbo naravo „ 1.00, 5 za „ 4.00 PA RTF C REAM & SOAP za one, kateri imajo ma- znlie po lien in one, kateri žele imeti gladko kožo ,, 1.00, 5 ta ,, 4.00 ELSAWATER zoper oiivele las« „ 1.00, 6 za „ 4.00 Nadalje vse, kar se v jedni moderni lekarni dobiti zamore. — Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj in zdravila poštnine prosto. — Pisma pišite v slovenskem jeziku ter naslavljajte na: i i THE PARTOS PHARMACY,. 160 -:2nd Ave.* New York, N. Y. i » j » i i i i i i » » i » » i » » i C LA S NARODA, 4. JUNIJA, 1014. Skrivnosti Pariza, SUKA IZ NIŽIN ŽIVLJENJA. Spital Eugene Sue. Za "Glas Naroda" priredil Z. N. (Nadaljevanje.) FVrrand prične tor-j čitati naslednje pisanje z neznan-» v svojem sr«-u. Banka za brezposelne delavcc. "Ljubite se med salto", je rekel Krist. ""!'• božanstvvne besede vsebujejo vse dolžnosti in , osti. in ju» njih se j - ravnal tudi ponižni ustanovitelj ;a zavoda. D;i>i tra omejujejo sredstva, vendar želi ustanov-da js kar najv»-.* njegovih >obratov deležnih te pod- bed na k V prvi vr>ti se obrača na poltene in pridne roko-i družinami, katere peha brezposelnost v grozno •vojim sohratoin n»- nudi ponižujočih miloščin, am-ezobrfstna posojila. " To ; osuj:lo naj jih obvaruj«- onih obtežilnih izposoji!, ki >i jih morajo najeti, da s - jnvžive ob času brezpo-"liio«»ti. Omogoči jim naj, da poštenim potom preži ve tudi svoje družim-. " Zn jamstvo takšnega posojila j»- treba samo častne I. si-de, s katero zavežejo poravnati posojila. *" I 'stanovitelj izroča 12.onT»*ho /:vljenj«' z izpričevati od onih «b lodi.tjab-« v, j»ri kat«-rih so bili nazadnje zaposleni. "foKiijila s«» mora vračati z majhnimi mesečnimi svo-tum: jirič.-nšj / dn«-m. ko prične »letati dolžnik. ' I)ol/nik podpiše samo zadolžnieo na častno besedo. > k;iT' ■ ■•» -•* zav*-ž*' |M>ravnavati dolg ob določenih časih. "To z;!dolžni'-o podpišeta kot poroka dva izmed nje-govih tovarišev, h, gospod!' vzklika abbe začuden. "Kakšna človekoljubna ideja! Docela lni je razumljivo Vaše ganutje ob čitanju teh tako ginljivo priprostili vrstic!" < »las Jakoba Ki-rranda s» je zares polagoma izpremenil popol-noina. Potrpljenje in pogum sta mu pohajala bolj in bolj. Ker pa j«- čutil, da neprenehoma preži Polidori nanj. se ni upal ravnati proti Rudolfoviin ukazom. Laho si mislimo brezmejno jezo notarja, ki je moral prisiljen razdeliti svoj- premoženje med ljudi onega sloja, katerega je tako neusmiljeno preganjal v os-bi Morela, brusilca dragih kamnov. — "Ali ni >lakobo\ a ideja izborila, gospod abbe.'" vpraša Polidori. — "Ker poznam revščino do dna. pojmujem bolj kakor kdo drugi, kolike važnosti utegne biti ta banka za revne in poštene brezposelne rokodelce. Naloženi denar je za bogatina malenkost. Ali za reveža j - neizmerna sreča. Siromaštvo brez posla nima nikjer kredita. In če .se že posodi revnim delavcem malenkostne svo-tice, potem se io zgodi le proti zastavi pohištva in proti neznanskim oderuškim obrestmi. ( «• mu posodi oderuh na osem dni tfide-set suvov, zahteva za to 40 suvov povračila. Ali tudi taka posojila s«- dobi le z veliko težavo. < Vlo posojila, ki jih daje posojilnica, dosegajo pod gotovimi okoLščinami skoraj 300 odstotkov. Jlrrzpo-selni delavec da fceato za ubogih 40 suvov svojo edino volneno odejo, ki varje njega in njegovo družino pozimi pred mrazom. Ali posojilo •'*<> do 4a si j)o-;iikajo obraze. Naslednje jutro jf prihitel Pi-j)- kar vnaprej: ''Ljubimcev ne trpim načeloma v svoji hiši."7 Kuharica: "Kako ste pa potem prišli do svojega moža?'' Po ovinkih. Koledaijev imamo ▼ zalogi 1« fte atkaj sto Is kdor rojakov ga i« tiitt.^ maj m podviza sanj. Letoaaji Koledarje zanimiv im bolj obsežem kot drug) letmikL Ceaa mm ja ■ poitmimo vred 25 centov. Slovemie Publishing 32 Cortlandt St., New York Citj. -tA PROVENCE" ■a dva Tijalca "LA SAVOIE" M dra Ttiaka •LA LORRAINE" Da dva vijaka "LA FRANCE" M i tiri vijaka Gospod: "Ali se Vam ne zdi, gospodična Lina, da je moje ime jako grdo?" Dama: "Ravno nasprotno — jaz i>i se jako rada imenovala ta ko!" Svet. Mati: Zakaj si pa ne kupiš novi« spomladanske obleke? Hči: Ne maram... bo moj mož zop«-t nevoljen, tla toliko zase porabim. 31 at i: Veš kaj — vzemi toliko blaga, da bo š<* ostal koš«Vk za kako — kravato za tvojega moža. OTROŠKA Z G0V0RN0ST. Podpisali je iznajditelj najuspešnej - : tinkture na i svetu Alpen- j tinkture in ' AlpenpoaaCe - Ženskam in možkim. kateri jo rabijo, zrastejo> Šestih tednih lasje popolnoma, ne bodo izpadali in ne bodo osiveli. Ravno tako zraste možem v šestih tednih brada in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo poatkle sive. O teku S dni popolnoma ozdravim revmatizem. kostibol. trganje po rokah, nopah in hrbtenici. Rane. opekline, bule, ture, kraste in kurja očesa, bradavice. Dotenje no*. zeb!ine itd. odBtranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana ▼ Washingtonu. znamenje, da so čista in najbolj uspešna. Pišite takoj po cenik! Pošljem ga zastonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O. N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam $500. Expresni parniki so: "Chicago", "La Touraine", "Rochambeao" "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Ch exebrough Building. Poštni parniki odpluje j o vedno ob sredah iz pristanišča številka 67 N. *LA SAVOIE 10. junija 1914. *LA SAVOTE 4. *LA PROVENCE 17. junija 1914. *LA TjORAINE 8. t FRANCE 24. junija 1914. f FRANCE 15. Expresni parniki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: •CHICAGO 8. junija 1914. * R OCH A JIBE AU 20. junija 1911. •NIAGARA 13. junija 1914. ^NIAGARA 11. julipa 1914. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka. julija 1914. julija 1914. julija 1914. iTstro-Amerikanska črta (preje bratje Cosulich) RajpripmnilSa io najetMjSi parobrodn ird zi SIbtidci ]q Htvilt. M«vl pinlk aa Iti Tfjaka ."Maiwia Waimvqvov'N Regularne vožnja med New .Yorkom frstamgin Reko« ' ' m« Cena voznih listkov iz New Yorka za III. razred so do: Oče (družbi v svoji hiši): " Na.ša Ana in mladi gospod doktor sta se stisnila v skriven kotiček." Janezek: "Da, papanek, tamle notri sedit^i in se stiskata se s^daj." • Vat spodaj navedeni noti brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav ALICE, LAUBA, MARTA WASHINGTOM, ARGENTINA. OCEANIA, KAI8EB FRANZ JOSSPK % TRSTA ..... LJUBLJANE REKE ...... ZAGREBA .. KARLOVCA ......$25.00 ..... • v« .-.-»■_.• $26.18 .....---------■ $25.00 . • ... $26.08 $26.25 OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph I m Martha Washington znaša $4.00 več. II. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseoh L od $65.00 do $70.00. * Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00. ______ ^ ftte vsi arugi parniKi oa liou.uu do $60.00. Phelpt Bm & Ca, Gen. Agents, t WMUafftM StTMt NEW TOfl