DECEMBER 1976 CEN 1 DINAR S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE VEČ POZORNOSTI VSEBINI SVOBODNE MENJAVE DELA °B 30-LETNICI VOJNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE ZLATA PLAKETA KOLEKTIVU KEMIJSKE INDUSTRIJE KAMNIK Ob proslavi 30-letnice voj-ni> industrije Jugoslavije je Skupnost industrije orožja in vojne opreme Jugoslavije pobelila zlato spominsko plaketo kolektivu Kemijske industrije Kamnik za njegov prispevek k organizaciji in iz-Bradnji vojne industrije SFRJ. Sklep o podelitvi plakete je "'1 sprejet na veliki proslavi Jubileja vojne industrije 24. novembra letos v Titovem Užicu, v navzočnosti odposlanca predsednika republike Jemala Bijediča, predsednika *veznega izvršnega sveta, generala armije Nikole Ljubici-zveznega sekretarja za Jjudsko obrambo, generalpol-kovnika Staneta Potcčarja, fačelnika general štaba JLA ,n drugih gostov. Udeleženci proslave so z ve-"kini navdušenjem pozdravili sklep delovnih kolektivov voj-"e industrije, da se velika zlata plaketa ob 30-letnici vojne '"dustrije podeli predsedniku •"^Publike Titu. Proslave v Titovem Užicu so Se udeležili tudi 6-elanska de-!*Sacija Kemijske industrije Katniiik pod vodstvom tovari- ša Kazimirja Keržiča, direktorja podjetja, in predsednik skupščine občine Kamnik. Slovesnost je bila prav na dan, ko je pred 35. leti, 22. novembra 1941, za časa uži-ške republike ob eksploziji v partizanski tovarni orožja izgubilo življenje prek 120 ljudi. V Užicu je namreč delovala prva partizanska tovarna orožja. Imela je prostore v podzemskih trezorjih bivše banke. Delavci so v njej izdelali dnevno okrog 300 pušk — Partizank, kot so jih imenovali, in okrog 40.000 nabojev. Prek 600 delavcev je delalo v treh izmenah. Usodnega dne je sovražnikov peklenski stroj prinesel smrt celotni drugi izmeni. V prostorih ob vhodu v podzemne prostore tovarne je bil tedaj vrhovni štab s tovarišem Titom. Sedaj je tu muzej NOB. V podzemnih rovih pa so razstavljeni ostanki razbitih strojev in deli orožja, ki so ostali po strašni eksploziji. Predsednik Z IS Betnal Bi-jedič je v svojem govoru na proslavi poudaril velik pomen prve partizanske tovarne orožja in še posebej naglasil, da smo v razvoju vojne industrije v teh 30 letih napravili tako velik korak, da danes sami izdelujemo najsodobnejše orožje in vojaško opremo. To pa je tudi jamstvo za učinkovitost naših oboroženih sil in splošnega ljudskega odpora. Zato je tudi predsednik Tito v posebnem pismu dal polno priznanje vsem kolektivom vojne industrije. Delovnemu kolektivu Kemijske industrije Kamnik, ki bo prihodnje leto slavil 125-letnico obstoja podjetja, za visoko priznanje tudi naše iskrene čestitke! F. S. Dan JLA. Ime za praznik, ki ni več in ne sme biti samo praznik pripadnikov enot in štabov jugoslovanske ljudske armade, ampak praznik vseh delovnih ljudi in občanov naše samoupravne socialistične družbe. Jugoslovanska ljudska armada je zrasla iz ljudstva in se s konceptom splošne ljudske obrambe z ljudstvom ponovno spojila, kajti naš današnji koncept splošne ljudske obrambe ni nič drugega kakor dosledna in odločna uporaba izkušenj iz narodnoosvobodilne vojne v naših sedanjih razmerah. Koncept splošne ljudske obrambe pomeni tudi podruž-bljanje obrambne funkcije države. Ni samo JLA tista, ki varuje pridobitve revolucije. Ko oblikujemo določene akcije, usmerjamo družbeni razvoj in politiko (v širšem pomenu besede), ima odločilni pomen, kdo je oblikovalec in kdo nosilec uresničevanja zastavljenih ciljev. Prav gotovo pa pri tem ne smemo pozabiti na možnosti in potrebe, ki so v neposredni vzročni zvezi. Razvoj družbenih dejavnosti je odvisen od materialne osnove združenega dela, tako kot sta razvoj in povečevanje dohodka odvisna od stopnje razvoja družbenih dejavnosti. Tu moramo iskati realne osnove in okvire tudi za razvoj družbenih dejavnosti. Katera dejavnost bo imela prednost v posameznem časovnem obdobju, je pač odvisno od stopnje razvoja te dejavnosti in seveda tudi drugih družbenih dejavnosti. Važno je, da zagotovimo skladen razvoj družbe v celoti. Kaže, da so tudi sklepi o predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za družbene dejavnosti za obdobje 1976—1980, sprejeti na zadnji, 25. seji zbora združenega dela, dne 26. novembra, šli v to smer. Ko planiramo na področju družbenih dejavnosti, moramo imeti nenehno pred očmi vsaj troje bistvenih vprašanj: stopnjo razvoja posamezne družbene dejavnosti j predvsem z vidika njenega neposrednega vpliva na proizvodnjo, storilnost), potrebe ia interese delavcev v združenem delu ter pogoje in Možnosti pri ustvarjanju dohodka. Nedvomno je res, da bodo smeri razvoja v materialni proizvodnji (npr. plani), starostna in izobrazbena struktura zaposlenih, kulturna raven, možnosti za hitrejši ali počasnejši razvoj itd. narekovali hitrejši ali počasnejši tempo razvoja posamezne družbene dejavnosti. V Kamniku smo se npr. odločili, da bomo v naslednjem petletnem obdobju pospešeno razvijali področje vzgoje in izobraževanja. Sredstva za občinsko izobraževalno skupnost naj bi npr. letno naraščala po stopnji 7 */>, ampak smo in moramo biti to vsi, vsak po svojih močeh in zmožnostih. Predvsem zaradi podružb-ljanja ljudske obrambe ne moremo in ne smemo o dvaindvajsetem decembru govoriti kot o prazniku le JLA, ampak o prazniku vseh organiziranih socialističnih sil. JLA je tisti del naših oboroženih sil, ki ima najodgovornejšo nalogo in ki je prvi poklican, da brani neodvisnost in nedotakljivost naše države. Letošnje praznovanje 22. decembra se združuje tudi s praznovanjem petintrideset letnice vstaje jugoslovanskih narodov, ki so si v težkih bojih izvojevali svobodo in ne- za zdravstvo 5,8 'It, socialno skrbstvo 3 *'• itd. Ob tem je naloga družbenopolitične skupnosti ta, da vztraja na izhodiščih družbenega plana, t. j., da je možno za skupno porabo nameniti le sredstva v višini rasti družbenega proizvoda oz. 6 •/• ob manjši rasti osebnih dohodkov. Javna razprava o samoupravnih sporazumih pa naj opredeli hitrejšo rast tistih dejavnosti, ki bodo neposredno pospešile rast gospodarstva iu zadovoljile potreoe ohčanov, ki so v danem trenutku najbolj pereče. Neredkokdaj imamo vtis, da so družbene dejavnosti breme združenega dela, administrativna in birokratska moč, ki se vsiljuje od »zunaj« in pritiska na dohodek, ki ga sicer (ne)ustvarja le združeno delo. Pozabljamo namreč, da je dohodek družbena lastnina in je rezultat dela delavcev tako v materialni proizvodnji kot tudi v družbenih dejavnostih. odvisnost. Zahtevno in obširno bi bilo pisati o vsem dosedanjem razvoju jugoslovanske ljudske armade in naše družbe kot celote. Danes, petintrideset let po vstaji in po ustanovitvi prve redne vojaške enote, se lahko s ponosom ozremo na prehojeno pot. Dosegli smo veliko, naredili veliko, vendar je pred nami še veliko nalog. Letos praznujemo 22. december v izredno pomembnem letu, sprejet je bil Zakon o združenem delu, v Sloveniji pa smo v letošnjem letu sprejeli tudi Zakon o ljudski obrambi. Ob praznovanju 22. decembra je prav, da več pozornosti posvetimo slednjemu. Z zakonom o ljudski obrambi, ki so ga septembra sprejeli Smisel samoupravljanja in ne nazadnje tudi odločanja o razvoju družbenih dejavnosti ni torej v tem, da delavci plačujejo prispevke v že predpisani višini (proračunsko), temveč da zavestno vplivajo na obseg in stopnjo razvoja posamezne družbene dejavnosti, da svobodno, torej zares svobodno opravljajo menjavo dela (zavedajoč se tudi posledic, ob upoštevanju realnih potreb in možnosti). Samoupravna aktivnost je torej tudi na tem področju razgibana, ustvarjalna dejavnost ob precejšnji stopnji zavesti, znanja in sposobnosti, zato bodo morale biti naše nadaljnje akcije usmerjene tudi k temu cilju. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa bodo morale posvečati več pozornosti izpopolnjevanju sistema nenehnega dogovarjanja o razvojnih možnosti posamezne družbene dejavnosti. T, Malinarič vsi zbori skupščine republike Slovenije, je zasnova splošnega ljudskega odpora, ki so jo sprejeli vsi delovni ljudje in občani, bolj jasno in popolneje izražena. Ljudska obramba postaja družbena funkcija, ki jo vsakodnevno opravljajo delovni ljudje in občani neposredno v oboroženih silah, civilni zaščiti ter v vseh oblikah družbenopolitičnega, združenega dela in samoupravljanja. Intencije in določbe zakona ter boj naših narodov v NOB nas obvezujejo, da se pripravljamo za obrambo svobode in neodvisnosti naših narodov in narodnosti, celotne naše samoupravne socialistične skupnosti. ZVONE CVEK it*****.*.*.*.***)*-)*.**************************> $ Vsem delovnim ljudem J t in občanom Kamnika * selijo srečno in uspehov $ | polno novo leto 1977 i $ t SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE J » a i f <© m m m m m m • * m m m m m m m i m m • m SKLICANE SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE Predsednik občinske skupščine Franc Svetelj je sklical skupno sejo vseh treh zborov (23. sejo DPZ, 25. sejo ZKS in 26. sejo ZZD) v torek, 28. decembra 197S. Za dnevni red predlaga: — Resolucijo o izvajanju družbenega plana razvaja SRS 1976-1980 v letu 1977 — Resolucijo o izvajanju družbenega plana razvoja občine KamnU 1976—1980 v letu 1977 — Predlog odtoka o proračunu občine Kamnik za leto 1977 — Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu obStae Kamnik za leto 1976 — Predlog odloka o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Kamnik ter načinu delitve in združevanja teh sredstev — Predlog odloka o podaljšanju veljavnosti ter spremembah in dopolnitvah odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik — Informacija o vpisu posojila za ceste. T. M. 22. DECEMBRU OB ROB Občinski štab je na zadnji seji konec novembra obravnaval zaključno poročilo o vpisu posojila za ceste v naši občini. Ugotovil je, da je vpis posojila naletel med našimi Kemijska industrija »Kamnik« je bila ena redkih delovnih organizacij, ki je lahko pričela izdelovati za potrebe obnove dežele in jugoslovanske armade takoj po vojni. Vsi obrati in delavnice so bili v polni meri zaposleni za zadovoljitev teh potreb. Pomanjkanje je bilo občutno na vseh področjih: strokovnih kadrov, zlasti pa finančnih sredstev za obnovo obstoječih obratov in gradnjo novih zmogljivosti. V prvih 10. povojnih letih je delovna organizacija učinkovito sodelovala pri rasti novih vojaških kemijskih zmogljivosti. Specializiranih strokovnih kadrov je bilo sicer malo, vendar so ti ob pomoči tudi drugih kvalificiranih delavcev projektirali in vodili montaže opreme za nove tovarne. Stroje in drugo opremo so izdelovali v delavnicah v Kamniku, Vzporedno a tem pa so se v Kamniku tudi izobraževali strokovni kadri raznih profilov za delo v drugih tovarnah vojaške industrije Jugoslavije. O lastnem razvoju in modernizaciji proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo vojaških sredstev lahko zato govorimo šele od 1955. leta naprej, ko je bil zgrajen obrat pirotehnike. Pomemben napredek v razvoju je dosegla delovna organizacija pri usvajanju proizvodnje šolskih minsko eksplozivnih sredstev, ki jih izdeluje sedaj za jugoslovansko ljudsko armado, pa tudi za potrebe teritorialne obrambe. Kemijska industrija »Kamnik« je bila tudi med prvimi delovnimi organizacijami v vojaški industriji in v SFRJ, ki je izvolila prvi delavski svet že aprila 1950. leta, t. j. še pred sprejetjem Temeljnega zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij prek delovnih kolektivov. Preteklo leto je praznovala 25-letnico predaje podjetja v upravljanje delavcem. Od 1950. leta živi in deluje v delovni organizaciji delavsko samoupravljanje, se krepi in poglablja. Samoupravno konstituiranje je pred novo fazo, kjer bo še posebej poudarjena samostojnost v upravljanju in razpolaganju z dohodkom v obratih vojaške proizvodnje. V občini je občutna navzočnost K. I. »Kamnik« na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Po bruto proizvodu in družbenem delovnimi ljudmi, občani in organizacijami združenega dela na velik odziv. Po predlogu republiškega štaba naj bi v naši občini zbrali 12,936 milijonov dinarjev posojila, vpi- proizvodu se uvršča med večje delovne organizacije v Kamniku, in je pomemben njen delež v skladu splošno družbenih potreb. Zavidljive uspehe je dosegla na področju družbenega standarda. Tako stanuje sedaj več kot 25"/» delavcev v stanovanjih, ki so bila zgrajena oz. kupljena iz sredstev delovne organizacije, 40";i delavcnv si je zgradilo lastne domove s posojili iz stanovanjskih sredstev. Zgrajen je bil ludi kulturni dom. Delavci K. I. »Kamnik«, ki je sicer manjši, pa vendar pomemben del vojaške industrije Jugoslavije, bodo tudi v bodoče vlagali največje napore za razvoj in napredek te industrije. Solidna materialna osnova, zadostno število strokovnih kadrov in sodobni tehnološki dosežki bodo omogočili, da bo delovna organizacija v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju izpopolnila proizvodnjo sredstev oborožitve in vojaške opreme. Delavci vedo, da bodo z doslednim izvajanjem Zakona o združenem delu dosegli vse večje uspehe. Kemijska industrija »Kamnik« bo pričetek praznovanja 30 let vojne industrije obeležila z velikim ognjemetom v Kamniku pred praznovanjem dneva JLA. Za zaključek pa bo priredila svečanost 30. decembra, na kateri bodo podeljena tudi odlikovanja in priznanja za uspešno delo posameznim članom delovne organizacije. JA GLASOV! sali pa smo 19,965 milijona dinarjev ali kar za dobro polovico (točneje 54,3'/.) več, kot smo načrtovali. To pomeni našo polno podporo republiškemu programu modernizacije in gradnje cest v obdobju 1976—1980, ki predvideva tudi, da bo v teh letih vloženih okrog 82 milijona dinarjev v modernizacijo regionalnih cest na območju naše občine oz., da bodo po tem programu asfaltirane vse sedaj še makadamske regionalne ceste v občini. Ti odseki pa so, kot nam je znano, naslednji: Kamnik—Motnik, Stahovica—Ccrnivec in Moste— Vodice. V ta program pa sodi tudi gradnja obvoznice Kamnik—Duplica. Le-ta sicer s polovično vrednostjo investicije, ker mora občina po dogovoru zagotoviti polovično soudeležbo. Poglejmo, koliko so k skupnemu rezultatu vpisanega posojila prispevale posamezne skupine vpisnikov. Najmočnejša skupina vpisnikov — zaposleni delavci, so iz svojih osebnih dohodkov vpisali 14,031.665 dinarjev posojila aH 70,2*/. skupne vsote, v drugi skupim so kmetje, obrtniki, upokojenci in drugi vpisali 1,358.760 dinarjev ali 6,8'/. skupno vpisanega posojila, tretjo skupino pa predstavljajo organizacije združenega dela, ki so vpisale iz ostanka dohodka 4,575.500 dinarjev posojila ali 23'/. skupno vpisane vsote. Pri vpisu posojila iz osebnih dohodkov zaposlenih je 44 delovnih skupnosti od 82 preseglo načrtovani znesek posojila. Med temi je tudi naš največji delovni kolektiv — industrija pohištva Stol, ki je prvi presegel predvideni znesek in tako močno vplival na doseženi rezultat vpisa posojila v občini. 8706 zaposlenih v občini je vpisalo poprečno 1.611 din posojila, kar je več kot polovica poprečnega OD v lanskem letu. Velika večina delovnih organizacij s področja gospodarstva je uresničila tudi priporočilo občinske skupščine, naj vpišejo posojilo iz ostanka dohodka v višini 1 '/• od bruto osebnih dohodkov. Ta sredstva bodo skupaj z ostalim delom presežka posojila med dogovorjeno vsoto za našo občino, predstavlja pomemben delež naše soudeležbe pri gradnji obvozne ceste v Kamniku. V krajevnih skupnostih je najbolj uspešno potekala akcija v Črni, kjer so občani glede na velikost krajevne skupnosti vpisali največ posojila. Vpisu so se v večini krajevnih skupnosti dobro odzvali tudi obrtniki, ki so vpisali skoraj tretjino vsote posojila v krajevnih skupnostih. Vsi drugi podatki pa so razvidni iz objavljenih pregledov vpisa po delovnih organizaci- TUHINJA jah in krajevnih skupnostih. Kaj lahko rečemo ob zaključku te obsežne akcije? Predvsem to, da smo z rezultati vpisa zadovoljni, saj smo med tistimi občinami v Sloveniji, ki so največ presegle dogovorjeno vsoto. Čeprav pa je treba hkrati tudi pripomniti, da bi v nekaterih kolektivih in tudi v nekaterih krajevnih skupnostih z malo večjo aktivnostjo dosegli še boljše rezultate, kot so jih. Da je vpis posojila za ceste v naši občini tako uspel, je vsekakor zasluga številnih družbenih delavcev v sindikalnih organizacijah, v organizaciji SZDL in drugod, še posebno pa članov vpisanih komisij v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Občinski štab jim je zato na zadnji seji izrekel polno priznanje in zahvalo za njihova prizadevanja. Naše delo pa z zaključkom akcije za vpis posojila za ceste še ni opravljeno, čaka nas najodgovornejša naloga: s skupnimi prizadevanji čimprej uresničiti program modernizacije cest v SR Sloveniji. F. S. Zadnjo soboto v oktobru je občinski sindikalni svet pripravil za sindikalne delavce izlet, ki ni bil navaden izlet. Vrnili smo obisk koroškim rojakom, . članom prosvetnega društva Vinko Poljanec v škocjanu, s katerim že več let sodeluje kamniška Solidarnost. Čeprav je bilo vreme nekoliko hladno in deževno, to veselega razpoloženja v avtobusu ni motilo. Zato je poskrbel tudi godec s harmoniko. Prek Jezerskega smo se spustili v železno Kaplo, kjer sta nas dočakala Milena Groblaher, predsednica zveze slovenskih žena na Koroškem, in Miha Kap, predsednik prosvetnega društva Vinko Poljanec iz Škoejana. žsivahna in prijazna Milena nas je s svojo pojočo koroško govorico in odličnim poznavanjem življenja naših rojakov na Koroškem vodila vso pot od Železne Kaple do Bilčovca. Najprej smo se ustavili v Dobrli vasi, središču Podjune. V slovenski trgovini smo nakupili nekaj spominkov in hitro ugotovili, da je v Avstriji vse dražje kot pri nas. Naša pot nas je nato vodila proti Velikovcu, kjer smo se ustavili v šentrupertu. Tu smo se s polaganjem venca k spomeniku poklonili spominu 80 padlim partizanom, med katerimi je bilo tudi več Poljakov. Ta spomenik, ki sodi med največje izmed 40 spomenikov NOB na Koroškem, sr Se leta 1953 prvič razstrelili, »mdi ta spomenik je dokaz, kdo se je na Koroškem boril proti nacizmu«, je pripomnil Miha Kap, »danes pa bi nas radi preštevali, čeprav dobro vedo, kje živimo, kot so iov. ki so bili s prireditvijo zadovoljni Po prire litin je bil mladinski ples. T. J *®®®»«:jm»i»}®®®®®®®»®®®©®®®®©®®®®®®»®©®®®®®« IZ KAMNIŠKE GIMNAZIJE Ob prvi redovalni konferenci na kamniški gimnaziji ki je bila v četrtek, 11. novembra, je bilo v 15 oddelkih Ocenjenih 439 učencev. To je največje število dijakov, kar jih je bilo do zdaj na najvišjem prosvetnem zavodu v kam rUški in domžalski občini. Fantov je 146, deklet pa 293, kai Predstavlja točno razmerje 1:2. 2e nekaj let sem je na gim naziji dve tretjini deklet, fantov pa ena tretjina Iz domžal ske občine jih je 125 ostali pa so iz kamniške občine, če od štejemo tiste štiri, ki se vozijo iz kranjske občine in učenec »z Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Vozačev je 235 ali več kot polovica V prvi razred se je v začetku šolskega leta vpisalo 14H dijakov, ki so razdeljeni na štiri oddelke, od katerih sta dvs pedagoške smeri. Tudi v drugem razredu, kjer je pet oddelkov s 124 dijaki, sta dva oddelka pedagoške smeri. Trije oddelki tretjega razreda imajo skupno 90 dijakov, četrti raz red pa ima v treh oddelkih 82 dijakov, ki bodo ob koncu šolskega leta opravljali jubilejno 25. maturo. redovalni konferenci, ki so se je udeležili tudi pred sedniki razrednih skupnosti, so ugotovili, da je 80 odstotkov dijakov brez slabe ocene. Tak uspeh je za prvo redovalnc obdobje kar dober in razveseljiv. Pouk na gimnaziji trpi zaradi pomanjkanja prostorov Oba prva gimnazijska razreda imata po 39 in 38 učencev, kar povzroča dodatne težave, saj v razredih ni prostora za toliko klopi. Pomagajo si z »dodatnimi« sedeži kot na moč BO zasedenih gledaliških predstavah. Posebno hudo je uskla diti urnik telovadbe, ker morajo upoštevati deljeni pouk za fante in dekleta. Z zgraditvijo šolskega centra bodo odpadle vse podobne težave. Da bi zmanjšali težave, ki nastajajo ob vsakokratnih ^pisifc v gimnazijo bodo sprejemali predhodne prijave za vPis \ prvi rarzed za naslednje šolsko ieto. To velja za vse srednje- šole v Sloveniji. Predhodna prijava za vpis še ne sagot.svlja učencu, da je vpisan, in ima za srednje šole lr orientacijski pomen. Vpis v gimnazijo bo v rokih, ki so do *la.l predpisani Osnovne šole bodo v okviru zakonskih obveznosti o po klicnem usmerjanju do konca prvega polletja organizirale Posebne roditeljske sestanke, na katerih bodo seznanile starše učencev osmih razredov o pomenu predhodnih prijav za vpis v prvi razred srednjih š >1 Osnovna šola bo starše o te:n obvestila s posebnim letakom, ki ga bo izdala skupnost za zaposlovanje Vsak učenec osmega razreda osnovne šole pa bo prejel posebne informativno publikacijo o srednjih šolah za naslednje šolsko leto. V drugi polovici februarja bodo osnovne šole poslale Predhodne prijave srednji šoli, na katero se učenec name rava vpisati. Brez dvoma bodo predhodno vpisani učenoi 118 kamniški gimnaziji imeli prednost pri vpisu v rednem ''oku, ko morajo na zavodu upoštevati število prostih mest "■h oddelkov v prvem razredu I. z. ODKUP ZEMLJIŠČA ZA IZGRADNJO CENTRA j^rlprave na gradnjo CEntra za usmerjeno izobraževanje v KAMNIKU •"o dogovoru bodo pričeli Rraditi center za usmerjeno «obraževanje v letu 1977. Iz-V|*sni svet se intenzivno pripravlja na pričetek gradnje. mesecu novembru in de-Cembru je bila sklenjena pogodba za izdelavo načrtov za Ureditev okolice centra in ig-tlsc. Po pogodbi bodo ti izde-'ani do februarja 1977. tako [J* bo vsa dokumentacija dokončno v celoti pripravljena ?a Potrditev in pričetek grad-b«nlh del. , Do konca leta 1976 bo od-"Pljeno celotno zemljišče in zbrana predvidoma milijarda, računajoč pri tem, da so vsa pripravljalna dela, lokacijska dokumentacija, gradbeni načrti, urbanistični načrti, že plačani. v mesecu januarju 1977 bodo pričeli zbirati ponudnike za gradbena dela za prvo fazo gradnje, ki jo cenijo na približno 4 milijarde S dinarjev. Do pričetka gradnje mora temeljna izobraževalna skupnost kot nosilec investicije zbrati vsaj 1,5 milijarde sredstev, ostanek sredstev do vrednosti prve faze, to je 2,5 milijarde pa bo investitor moral dobiti od republiške izobraževalne skupnosti oziroma s premostitvenimi krediti. K. F. no vzgojo najširših plasti delovnih ljudi. Razvijati bi morali dejavnosti, ki osvobajajo delovne ljudi, in si prizadevati za razvoj takih organiziranih dejavnosti, ki bodo omogočale ljudem ob delu in v prostem času razvijanje lastnih ustvarjalnih sposobnosti. Kulturno življenje delavcev sodi med temeljne družbenopolitične in idejne dejavnosti sindikatov. Skupaj z drugimi družbenimi dejavniki predstavlja teren za spoznavanje potreb in interesov delavcev, vodi akcije povezovanja in sporazumevanja. Osnovna sindikalna organizacija je neposredna nosilka mnogih interesnih dejavnosti delavcev. V njenem okrilju naj bi se odvijal pomemben del življenja delovnih ljudi, ki bi jih bogatil kot svobodne ustvarjalce in jih razvijal v vsestransko kulturno razvite osebnosti. Mnoge sindikalne organizacije pa še niso sprožile pobud, njihova dejavnost je stihijska in necelovita. Delavci ne bodo mogli vzeti v svoje roke kulturne politike širše družbene dejavnosti, če se ne bodo sistematično uveljavljali že v temeljnih organi zacijan združenega dela. Prva naloga osnovne organizacije sindikata je zato skrb za ustvarjanje takšnih družbenih in ekonomskih razmer, ki bodo omogočile, da bo sprejet in uresničen koncept kulturne politike. Kaj je kulturna politika te temljne organizacije združene ga dela? Vsaka temeljna organizacija združenega dela se odloča, kaj bo uresničila v krajših ali daljših planskih razdobjih na posameznih področjih. S kulturno politiko natančneje določa vsebino, poti in sredstva kulturnega razvoja svojih delavcev in širše družbene skupnosti, v kate ri se delavčeve potrebe oblikujejo vijajo. S kulturno sprejema okvirni kulturnega razvoja Nekaj primerov smeri takega koncepta- — Temeljna organizacija združenega dela se obvezuje, da bodo vsi delavci z nedo končano osnovno šolo le-to dokončali v sprejemljivem ča su: — Razvijanje potrebe po knjigi je ena temeljnih usme ritev kulturnega razvoja delavcev v temeljni organizaciji združenega dela; — Da bi delavci lahko neprestano zadovoljevali in hkrati razvijali svoje kulturne potrebe, bomo sklenili dogovore s kulturnimi organizaci- kulturne in raz politiko koncept jami in ustanovami o posebnem letnem programu za naše delavce. Da bi bila začrtana kulturna politika uresničljiva, mora izhajati iz resničnih potreb in okoliščin življenja in dela delavcev. Ugotoviti moramo, kaj delavca zanima na področju kulture, katere od teh interesov že zadovoljuje, na kakšen način in v kakšnih okoliščinah. Osnovna organizacija sindikata je dolžna poskrbeti, da se vsi ti kulturni interesi delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela raziščejo. Katere so oblike kulturnega delovanja, ki jih lahko uresniči sleherna osnovna organizacija sindikata, ne glede na posebne pogoje, značilnosti in izjemnosti? Praksa je združila pod pojmom kultura dela številne dejavnosti, povezane z delom in delovnimi odnosi, s splošno kulturno razgledanostjo človeka, z razvojem proizvajalnih sil, produktivnostjo in humanizacijo dela Organizacija kulturnega življenja delavcev vključuje tudi družabno, kulturno zabavo. Skrbno moramo negovati kolektivno in tudi družabno življenje delavcev. Pri delavcih moramo vzbuditi zanimanje za branje knjig, saj je knjiga nenadomestljivo sredstvo izobraževanja, odkrivanja novih spoznanj, bogatitve duha in uma. Med vsemi oblikami kulture v temeljnih organizacijah združenega dela je kulturna dejavnost in ustvarjalnost delavcev — tako imenovani kul turni amaterizem — najrazvitejša in najbolj razvejana. Delavce je treba združevati po nagnjenjih in interesih, ne da bi bil njihov cilj nastopanje za druge, temveč le aktiv no ukvarjanje z izbrano dejavnostjo. Delavce je potrebno združevati po zanimanjih in sposobnostih v posamezne kulturno-umetniške skupine, ki žele svoje dosežke predstaviti tudi svojemu kolektivu, drugim delavcem in širši skupnosti. In nenazadnje: tem delavcem je potrebno nuditi vsestransko organizacijsko, materialno in strokovno pomoč. Vsestranska krepitev odločujoče vloge delavcev v kulturi, njeni politiki in programski usmeritvi je naša skupna prvenstvena naloga. Pomembno in glavno vlogo pa imajo pri tem osnovne organizacije sindikata. Skupaj z drugimi družbenimi dejavniki naj postanejo nosilke in izvajalke kulturne dejavnosti v temeljnih organizacijah združenega dela. Z. POVSE MiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiim I ODLOČALI SMO SE ZA - 1 | ODLOČILI PROTS ( Praksa je vendarle najboljše merilo resnice — 1 g stara ugotovitev, ki vedno velja. Velja pa tudi dej- e i stvo, da razvojna poiitka, ki jo sprejemamo, mora 1 = biti uresničena, če le le postavljena na realnih 9 5 osnovah, še posebej zato, ker je proces do konč- § 1 nega cilja relativno dolg, možnosti za spoznavanje 1 5 pravega stanja pa dokaj velike. Vmesni cilji so š s kot predpogoj za dosego končnega cilja. Zagotovitev vsestransKega razvoja obrti je v na- I 1 šem primeru končni cilj, odlok o zazidalnem na- 1 5 črtu območja obrtne cone pa njegov neposredni 3, I predpogoj. Nemalokrat so delegati v občinski skupščini raz- = § pravljali o stanju in razvojni n možnosti obrtne de- S S javnosti, sprejemali sklepe, ki so vodili h končne- S S mu cilju in pogojevali razvoj obrti. In vendar, ko §| S bi moralo priti do dokončne odločitve (sprejeli naj = 3 bi namreč že omenjeni odlok), so rekli NE! Glaso- S S vali so proti sprejemu odloka. Toda zakaj? Ali je vzrok nepopolna, nekontinu- 5 5 irana obveščenost, slaba povratna informacija ali, Š = morda, kaj drugega. Dejstvo pa je, da je odlok H 3 zvrnjen, možnosti za razvoj obrti pa veliko manjše S 5 dokler ne bomo našli kakšno drugačno rešitev. In E S jo najbrž bomo morali najti V nasprotnem pa £ 3 bodo naše lastne odločitve dejansko učinkovale 1 S proti našim željam in proti politiki, ki smo jo i 1 že izoblikovali v naših razvojnih dokumentih. 1 T- M- I riiiiiiiniiniiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii In mcmoriain prof. IVAN ZIKA Za vedno je zastalo pero našega kolega in zgodovinarja profesorja Ivana Zike. Smrt je iz naše srede iztrgala dolgoletnega sodelavca, ki je v Kamniškega občana pisal vse od njegove ustanovitve, bil je dejaven član uredniškega odbora in njegov prispevek k bogatejši vsebini našega časopisa je bil neprecenljiv Ker je bil v vrstah naprednih študentov in profesorjev, je moral pred vojno poučevat v daljno Peč na Kosmet, pa v Mursko Soboto in kasneje v Subotico. šele po osvoboditvi se mu je uresničila dolgoletna želja, da bi poučeval mlado generacijo v rodnem Kamniku, ki ga je tako ljubil. Številnim dijakom kamniške gimnazije ni bil le profesor in vzgojitelj, temveč tudi oče. Ves njegov prosti čas je bil posvečen Kamniku in njegovi zgodovini, ki je bila tako zanimivo in neposredo napisana v številnih prispevkih v Kamniškem zborniku in v kroniki »750 let Kamnika«, ki smo jo v našem časopisu objavljali vrsto let. Kar 53 let je bil novinar, saj njegovo prvo novico lahko preberemo v Jutru leta 1923. Od tega leta je izredno veliko pisal in njegove prispevke so tiskali v Slovenskem narodu, Slovencu in po vojni v Slovenskem poročevalcu, Gorenjskem glasu, Dnevniku, Delu in v drugih glasilih. Pri svojem delu je bil zelo vztrajen in dosleden, saj so njegovi zgodovinski zapisi terjali dolge ure sedenja in brskanja v arhivih in knjižnicah Poleg novinarstva, pedagoškega poklica je bil šah njegova velika ljubezen. Dolga desetletja je v šahovski sekciji Solidarnosti vzgajal mlade šahiste in postopno razkrival zgodovino jugoslovanskega šaha, dokler ni pred leti v njegovem soavtorstvu izšla v Zagrebu obsežna Zgodovina igre na črno-belih poljih. Za to in drugo njegovo delo ga je predsednik Tito odlikoval z visokim odlikovanjem. Do daljnjih obzorij Evrope in Amerike so segala njegova novinarska in človeška znanstva, do vsepovsod, kamorkoli so kdaj zašli kamniški rojaki In so ostale za njimi sledi v kulturni in zgodovinski dediščini tujih narodov, najmočneje in najgloblje pa ga je vseskozi vabil domači kraj — s preteklostjo in sedanjostjo, predvsem pa z ljudmi, ki so ga iz dneva v dan srečavali na istih poteh in z enako vedrim in dobrim obrazom Tako kot drugim je tudi meni v tem času, ko sem sodeloval v Kamniškem občanu, veliko dal, od izrednega znanja, ki ga je imel, do pomembnih življenjskih izkušenj in plemenitosti v medsebojnih odnosih. To pa je največ, kar lahko od prijatelja in sodelavca dobiš. S smrtjo profesorja Ivana Zike smo vsi veliko izgubili: Kamniški občan svojega sodelavca, šahisti vnetega zapisovalca, največ pa Kamničani, ki jim je zapustil vestno zbrano zgodovino mesta, ki je, Zal, ostala nedokončana Profesor Zika, hvala ti! KORISTNE POBUDE MOŽNOSTI MEDOBČINSKEGA SODELOVANJA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB Na 61 seji, 16. decembra, je izvršni svet SO Kamnik obravnaval predlog sprememb in dopolnitev proračuna občine za leto 1976 s predlogom odloka, predlog proračuna za leto 1977 s predlogom odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trome-sečju 1977. Poleg tega pa še tudi osnutek samoupravnega sporazuma o najnižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kamnik ter predlog odloka o podaljšanju veljavnosti ter o spremembah odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini. Po končani seji je izvršni svet SO Kamnik imel skupno sejo z izvršnim svetom SO Domžale na katerem so obravnavali problematiko onesnaževanja okolja (gradnja in financiranje skupne čistilne naprave Domžale—Kamnik, vprašanje lokacij odlagališč za odpadke), vprašanja z oskrbo vode za področje obeh občin, problematiko v zvezi s prometnimi in ostalimi rezervati ter vprašanja skupnih inšpekcijskih služb. Inšpekcijske službe obeh občin naj bi se dogovorile o sodelovanju gradbene, urbanistične, kmetijske, veterinarske, tržne, delovne, sanitarne, komunalne, prometne, vodnogospodarske in cestne. Dela s svojega področja naj bi inšpektorji opravljali v tisti občini, kjer delovno mesto posameznega inšpektorja ne bi bilo zasedeno ali ob začasni odsotnosti posameznega inšpektorja. Inšpektorji naj bi tudi sodelovali in opravljali svoja dela na področju druge občine v najrazličnejših akcijah ali večjih nalogah, ki jih posamezna inšpekcija v lastni občini ne bi zmogla kakor tudi v najrazličnejših drugih koristnih primerih, da bi omogočili boljši uspeh dela in seveda tudi večjo učinkovitost teh služb. T. M. PRED POMEMBNO ODLOČITVIJO V razvoju Človeštva igra promet zelo važno vlogo, ki je odvisna od splošnega napredka znanosti, tehnike in tudi družbenega razvoja. Promet je pogojeval obliko, način življenja v prvih mestih in pri njihovem nastanku, ko je bila ulica najprej namenjena pešcu, konjeniku in vprežne-mu vozilu, do današnjih modernih transportnih sredstev, ko zavzema avtomobilski promet dominantni položaj v mestu, ko se pešec umika na vse manjši in manjši prostor, ter se prebija skozi gosti promet avtomobilov, ko izginjajo aleje in pločniki, ko se pozablja, da je mesto namenjeno človeku, ki naj se prosto giblje in živi v okolju in z okoljem. Ob sanacijskem in revitalizacij skem procesu mesta Kamnik, je eden od poglavitnih elementov tega procesa ureditev prometa v mestu. Obstoječa cestnoprometna situacija s kolonami vozil in zastoji, je v nevzdržnem stanju, ki pa je za nameček še iz leta v leto hujše. V želji, da se poišče ustrezna in hitra rešitev, je Skupščina občine Kamnik v povezavi s prometnimi strokovnjaki in urbanisti, naročila izdelavo mestne prometne študije s posebnim povdarkom na zaščiti pešcev in povečanju peščevih površin v starem delu mesta. Izdelava študije z uvedbo prometnega režima za centralno mestno območje, je nujna in pogojena zaradi gradnje bodoče obvozne ceste obstaja od leta 1850, ko je veljala za najimenitnejše gostišče in hotel takratnega leto-viščnega mesta Kamnik. V nadaljevanju posredujemo historični zapis o nastanku in zgodovini hiše po podatkih, ki jih je zbral prof. Zika Ivan. Krištofova hiša (imenovala se je po graditelju Hostniku Krištofu) je bila namenjena potujočim gostom, ki so se takrat prevažali še s kočijami in koleslji proti Ljubljani in Kranju. Na prostoru kjer je sedaj Metalka, so bili hlevi s širokimi napu-šči, pod katerimi so stala vozila, konji pa so v hlevih dobili krmo in počivali pred vožnjo. Ko je 29. januarja 1891 leta stekla lokalna železnica med Ljubljano in Kamnikom je bilo gostišče »Pri Krištofu« še večino na glasu. Prostori v hiši so bili po takratni navadi izredno veliki. Ko je 16. julija 1883 cesar Franc Jožef obiskal Kamnik — Smodnišnico in kopališče — je tudi prenočil »Pri Krištofu«, kjer je številno spremstvo našlo dovolj prostora. Zadnja lastnica hiše in gostil-ničarka s priimkom Hostnik, je umrla konec prejšnjega stoletja. Gostišče so potem prevzemali najemniki. Poleg zgodovinske vrednosti predstavlja stavba tudi nepogrešljiv prostorski element oblikovanja vstopa v »šuten-ski« predel starega mestnega jedra. Z njeno rušitvijo kot »najcenejša in edino sprejemljiva« varianta priključka Ki- Stara ETA pred rušenjem? ob levem bregu reke Kamniška Bistrica. Ena od bistvenih postavk pri urejanju prometa je urejanje prometa na način, ki ne bi rušil obstoječe zgodovinsko pogojene mestne strukture. Mestno jedro je treba razbremeniti tranzitnega prometa, pa tudi dostavni promet bi se moral vsaj deloma preusmeriti na obrobje mesta (Kolodvorska ulica, Parmova ulica). S tem bi zopet namenili mestne ulice pešcem in tako prispevali ne samo k varnosti pešcev, temveč tudi dali mestu nekdanji značilni karakter. Posebno občutljive točke so vstopi v mestni prostor, in njih povezava na bodočo obvozno cesto: uvoz in izvoz iz Kidričeve ulice na jugu, iz Maistrove ulice na vzhodu in Medvedove ulice na severu. Posebej problematična se zdi nekaterim ureditev prometa pri Metalki, kjer naj bi se Kidričeva ulica odcepila in na vzhodu priključila na obvozno cesto, če bi urejali promet po običajni najlažji projektantski poti z edinim ciljem, da se zagotovi samo cestnoprometnim zahtevam, ne da bi upoštevali vrednost mestnega prostora in arhitekture, bi ob negiranju napora po ohranitvi spomeniško zaščitenega historičnega ambienta prišlo do rušenja hiše Kidričeva ulica 35 (Stara ETA) ob vstopu v mesto. Ce pa skušamo ugotoviti, kakšne so vrednosti stavbe in prostora, v katerem se nahaja, moramo pristopiti k iskanju rešitve, ki bi ob ohranitvi stavbe rešila prometni problem na najoptimalnejši način. Mogočna stavba v sedanji obliki dričeve ulice na obvoznico, bi bil vstop v staro mesto na jugu izredno prizadet. Tisti, ki se odločajo za tako rešitev bodo s tem povzročili nepopravljivo škodo. Končno ne smemo prezreti temeljne ugotovitve in dejstva, da je leta 1974 Zavod za spomeniško varstvo SRS objavil spomenike I. kategorije (Kulturni spomeniki Slovenije, Spomeniki I. kategorije 1974), kjer je med urbanistične spomenike vključeno tudi staro mesto Kamnik. Ti spomeniki imajo zaradi izrazitih kvalitet, poleg nacionalnega tudi mednarodni pomen. Smiselno enaka določila kot naša ustava glede varovanja kulturne dediščine vsebuje tudi namreč mednarodna listina o kon-servaciji in restavraciji spomenikov in spomeniških območij. sola f.albrehta VAlUJAiVliM PREDLOG povezava preko reke' bistrice na obvoznico MI Sli KJMIC.IJL.35. Z OHRANITVIJO Morda bo tu speljana nova obvoznica Eden bistvenih elementov pri ohranitvi hiše Kidričeva 35 je tudi ekonomski faktor. Po preverjenih izračunih in oceni bi za rušenje stavbe in preselitev štirih strank z družinami porabili 250 starih milijonov, kar pa je neopravičljivo ob dejstvu, da je to polovica stroškov, ki so potrebni za kvalitetno izvedeno adaptacijo hiše. S primerno in že začrtano funkcionalno izrabo prostorov, bi obnovljena stavba vsebinsko obogatila program revitalizacije (oživitve) mestnega jedra. Vložena so bila izdatna družbena sredstva za načrte in že začeta adaptacijska dela v višini 35 starih milijonov. V kolikor se zdi povezava z obvoznico na tem mestu nujna, jo je mogoče izvesti, vendar zahteva detajlnejšo študijo usmeritve nove ceste med stavbama Kidričeve ulice 35 (stara ETA) in med stavbo Metalke ob kompleksnejši obravnavi širšega prometnega urejanja. Prodor ceste na tem mestu, ob ohranitvi hiše Kidričeva ulica 35, je mogoč z upoštevanjem celotne prometne študije v mestu na način prilagajanja prometa obstoječi mestni strukturi. Se posebej je problem rešljiv ob dejstvu, da bo omenjena povezava z obvoznico namenjena izključno osebnemu prometu. Zavod za spomeniško varstvo v Kranju KAJ VES 0 POŽARNI VARNOSTI Požari so velike nesreče, pri katerih lahko zgo-djo hiše, tovarne, gospodarska poslopja, pa tudi velike površine gozdov. Tudi otroci moramo zalo vedno paziti, da se ne igramo z ognjem, da ne povzročimo požara. V gozdovih ne smemo kuriti ognja in odmetavati ogorkov. Ce pa opazimo, da je kje začelo goreti, takoj pokličemo na pomoč gasilce. Kurišča in dimniki morajo biti pravilno narejeni, da ne pride do požara. Tudi elektrika lahko povzroči požar, če ni pravilno napeljana. Gasilci potrebujejo za svoje delo veliko orodja in opreme ter avtomobile, da čimprej pridejo na mesto požara. Iz ognja rešujejo gasilci najprej ljudi, živino in drugo premoženje. Ljudje, ki ne gasijo požara, se morajo odstraniti, da ne ovirajo gasilcev pri njihovem delu. Da bi lahko gasilci uspešno gasili, morajo imeti veliko vaj, da se izurijo v svojem delu. Te vaje so zelo potrebne, ker neizurjenl gasilec ovira delo, lahko pa povzroči še nesrečo. Zdenka Šuštar 3. razred, šola Loke OBVESTILO VSEM UPRAVIČENCEM 00 PREŽIVNINE Vse občane, ki imajo pravico do preživnine, opozarjamo na novost v novem Zakonu o zakonski zvezd in družinskih razmerjih. Kaj je preživnina? Preživnina je prispevek za preživljanje otrok, ki ga mora plačevati roditelj, ki ne živi skupaj z otrokom. To so predvsem očetje nezakonskih otrok ali pa razvezani starši. Preživnino pa so dolžni plačevati tudi sinovi in hčere za svoje ostarele starše, če le-ti nimajo dovolj sredstev za preživljanje. S 1.1.1977 začne veljati nov zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki prinaša v 132. členu pomembno novost. Določa, da se bodo vse sodno določene preživnine povišale za toliko odstotkov, kot bo uradno ugotovljeno povečanje življenjskih stroškov. Odločbo o novo ugotovljeni višini preživnine bo izdal pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva po uradni dolžnosti. Zato pozivamo vse upravičence, stanujoče na območju občine Kamnik, da se javijo pri strokovni službi občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik v sobi št. 8 skupščine občine Kamnik, Titov trg 1, vsak uradni dan od 8.—12. ure in ob sredah od 14.—16. ure. S seboj naj prinesejo vso dokumentacijo, ki jo imajo v zvezi s plačevanjem preživnine. Strokovna služba Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik KONČKOVA MAMA JE PRAZNOVALA Osmega decembra je praznovala 90. rojstni dan najsta-rejša krajanka Marija NAGLIC, ali. po domače »Kon-čkova mama«. Predstavniki krajevne organizacije SZDL so jo ob njenem jubileju obiskali na domu. Doživela je prometno nesrečo, pri kateri je imela zlomljeni obe nogi. Pričakala pa nas je v krogu domačih. Trdno življenje že od rane mladosti, rojena v Cerknici na Notranjskem, jo je po njenem preričanju ohranilo in sedaj po nesreči že hodi in si želi, da hi naslednje leto ponovno delala na polju. Ob njenem jubileju ji želimo, da bi čim preje okrevala. K. F. Kiinčko.a mama BRONASTA MEDALJA GASILSKEMU DRUŠTVU SREDNJA VAS Po uspešnem predtekmovanju, kot je bilo republiško tekmovanje v Žalcu, kjer je mladinska desetina gasilskega društva Srednja vas zasedla prvo mesto, je bilo nato še izbirno tekmovanje v Celju, kjeir je dosegla drugo mesto. S temi dosežki so se plasirali na IV. zvezno gasilsko tekmovanje, ki je bilo 2. in 3. oktobra v Makarski. Na tem tekmovanju so se v zelo hudi konkurenci za GD Trogir in GD Doljna Kaštela uvrstili na tretje mesto in s tem prejeli bronaste medalje, kar je za naše društvo velik uspeh. Tekmovalcem čestitamo, vsem članom in občanom naše krajevne skupnosti pa želimo u^p-JŠno novo leto 1977. T. s. POGLED NA KIDRIČEVO ULICO PO REKONSTRUKCIJI DRAGEMU DORETU Odšel tovariš je za vedno spat. V naročje ga prijazno, zemlja, sprejmi! Utrudil se je, izgaral naš brat... Gorel je v ognju vojne in se bil, da bi bolj čisto sonce nam sijalo. Potlej mladino vrednosti učil, srce se zanjo mu je vse razdalo. življenje, delo je moči mu spilo. Zdaj je odšel od nas, počivat. Spat. Jokanje naše ga ne bo vzdramilo. Odšel je .. . A je dal nam dar bogat! Vsem mladim, ki jih je učil, v hranilo je dal po košček toplega srca. Zahvaljen za ta dar! Naj Ti gomilo ljubezen naša vekomaj rahlja! 21. septembra 1976 VIDA BREST Predstavljamo osnovne organizacije ZSMS NAMERNO? — NENAMERNO! 77 KMETJE IMAMO VEDNO DELO Delo osnovne organizacije ZSMS Volčji potok — Rudnik je zaživelo šele v tem letu, po ustanovni seji, ki je bila konec januarja. Seveda pa je na območju te krajevne skupnosti že prej delovala mladinska organizacija, ki pa ni pokazala prave aktivnosti. V enem letu pa je mladina v tem kraju ogromno naredila. K delu je pritegnila mnogo aktivnih mladincev, saj jih je od 48 članov približno 25, ki redno in vestno izpoljnjujejo zadane naloge. V okviru te osnovne organizacije deluje sedem komisij: za informiranje, idej-nopolitično delo, kulturo, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, šport in rekreacijo, zabavo, mladinske delovne akcije in kadrovska komisija. Na področju informiranja so predvsem razvili interno obveščanje preko oglasnih desk SZDL in KS, objavljajo Pa tudi članke o svojem delu » Kamniškem občanu. Najaktivnejše pa so komisije za kulturo, mladinske delovne akcije in šport. »V letošnjem letu smo organizirali dve proslavi — za 1. maj (to smo tudi združili 8 100-letnico Cankarjevega rojstva in z njo nastopili v to-varnil STOL) in v počastitev dneva republike 29. novembra. 2al, opažam, da je obisk teh Prireditev dokaj skromen. Vedno pridejo le isti. Zadnjič sem vprašala enega od vašča-nov, zakaj ni prišel na proslavo, pa mi je odgovoril, da imajo kmetje pač vedno delo. Imamo pa težave tudi s prostorom, ki je predpogoj za dobro delo. Res, potrebujemo veliko, veliko volje, da sploh ^delamo,« je povedala pred- ednica komisije za kulturo Navitvi, »Požarna skupnost Kamnik«, kot jo na kratko imenujemo, bo predvsem skrbela za razvoj požarne varnosti v kamniški občini. Naloge skupnosti so tudi sprejemanje programa dela, združevanja sredstev za krepitev požarne varnosti, pomoč in pobude pri sprejemanju predpisov s področja požarne varnosti in druge naloge, ki jih določa zakon. Za predsednika požarne skupnosti je bil izvoljen Franc Klemene iz Titana, predsednik nabornega odbora je Boris Bavčar iz Duplice, izvršilni odbor pa bo vodil inž. Franc Dolenc. Izvolili so tudi delegata republiške požarne skup nosti, kjer bo Kamničane zastopal Rudi Baloh iz Tuhinja. -t OBVESTILO Uporabnikom plina v jeklenkah za gospodinjstva in drugim uporabnikom sporočamo, da bomo s 1. januarjem 1977 organizirali prodajo plina v naši poslovalnici UNIVERZAL v Medvedovi ulici št. 15 (Graben). Istočasno je organizirana služba za prve priklope, redne preglede in »^nravila plinskih štedilnikov in drugo Se priporočamo! TRGOVSKO PODJETJE »KOČNA« KAMNIK NOVO V KAMNIKU EKSPRES POPRAVLJALNICA ČEVLJEV NA DVORIŠČU GOSTILNE GORENC! SE PRIPOROČAMO! Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik oddaja v najem gostinske prostore v Komendi 38 a s 1. januarjem 1977. Interesenti, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo in želijo v Komendi opravljati svojo dejavnost, naj se pismeno prijavijo Stanovanjski skupnosti Kamnik, Cankarjeva 11, kjer lahko vsak dan dobijo potrebne informacije. KUHARSKI TEČAJ Delavska univerza Kamnik, Maistrova 2, organizira začetni tečaj kuhanja. Ker za tovrstno izobraževanje vlada precejšnje zanimanje, želimo, da se tečaja udeleži čim večje število gospodinj. Vse, ki bi se še želele prijaviti, lahko to storijo pismeno po po šti, telefonsko (831-452) ali se osebno zglase na De lavski univerzi Kamnik. Zbiranje prijav bomo zaključili 15. januarja 1977. Želimo, da tečaje organiziramo čim bliže kraju bivanja prijavljenih tečajnic. Tečajna mesta bodo: Kamnik, Moste, Stranje in Tuhinj (točen kraj bo določen naknadno). Prijave sprejemamo tudi za začetni tečaj šivanja. O pričetku tečajev vas bomo obvestili naknadno po pošti. Vse potrebne informacije lahko dobite na Delavski univerzi Kamnik. DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK Komendsko divje smetišče nam ni v ponos Koto: .1. Ogrinc mladi in v jesenskem obdob ju. Ta odvoz je že vračunan v ceno rednega odvoza smeti iz smetnjakov. Večje ko-ličine odpadkov lahko občani odpeljejo v odlagališčno jamo na Duplici, ki je stalno odprta. Pri komunalnem podjetju Kamnik lahko na rodijo kontejner tei idvoz To obliko naj večkrat uporabijo pri adaptacijah oziroma večjih vzdrževalnih delih hiš. V letošnjem letu je bil poslan dopis KS Kamnik, Komenda, Moste, Podgorje, da lahko Komunalno podjetje omogoči odvoz smeti. Za redni odvoz, to je enkrat tedensko, se je odločila le KS Komenda, kljub potrebi, da bi se ostale KS vključile v reden odvoz in s tem pre prečile divja odlagališča sme ti. Večje število občanov še ni nabavilo smetnjakov, s tem pa tudi ovirajo potek učinkovitega odvoza. Omenjeni problem se najbolj kaže v naseljih Nevlje, Vrhpolje in v delu Mekinj. Smetnjake lahko občani nabavijo po tovarniški ceni pri Komunalnem podjetju Kamnik, ki ima na zalogi plastične in kovinske smetnjake. Na območjih, kjer odvažajo smeti, morda imeti vsako gospodinjstvo vsaj smetnjak Imenovan je tudi komunalni nadzornik, ki bo poleg drugih nalog skrbel, da bodo spoštovali odlok o obveznem odlaganju in odvozu smeti, ki ga je sprejela skupščina občine Kamnik K. F. KAMNIŠKA KRONIKA POROKE Stanislav BREZNIK, šofer z Gozda, staj 27 let, in Sonja BODLAJ, uslužbenka iz Zupanjin njiv. stara 20 let; Stjepan BUJANIČ, varilec iz Kamnika, star 33 let, in Anica KUSERBAJN, delavka iz Kamnika, stara 21 let; Jernej DROLC, šofer z Okroga, star 24 let. in Terezijo POLSAK, delavka z Duplice, stara 20 let; Vojko HRIBERŠEK, str. ključavničar z Duplice, star ¿7 let, in Radosavka PETKOVIČ. tem tehnik z Duplice, stara 24 let; Edi UNEJ, delavec iz Volčjega ooioka, star 21 let, in Sofija KOLBL, prodajalka iz Volčjega potoka, stara 20 let; Avguštin KLADNIK, elektromehanik iz Kamnika star 22 let, in Marija MIKOLA, delavka iz Mengša, stara 21 let; Maks KERIC voznik viličarja iz Šmarce. star 24 let, in Marija KLADNIK, delavka z Duplice, stara 17 let; Ciril KEMPERL, delavec iz Županjih njiv, star 21 let, in Frančiška RESNIK. delavka-adjustirka z Rožičnega. stara 16 let: Jelko LUKAN. kmet s češnjic, star 21 let, in Veronika ŽVEGLIČ, priučena šivilja s čanje pri Sevnici, stara 19 let; Pavel MALI. priučen zidar iz špitahča, star 23 let, in Ana HRIBERNIK, delavka z Golice, stara 21 let; Vladislav NOVAK, strojni ključavničar z Bele, star 26 let, in Amalija HRASTOVEC, iz Špitaliča, stara 18 let; Ivan PUH, rezalec železa z Duplice, star 29 let, in Zdravka; MATJAN, priučena krojačica iz Mekinj, stara 21 let; Anton SITAR, tehnični fizik iz Kamnika, star 31 let, in Olga LESKOSEK, frizerka iz črne. stara 21 let; Milan ŠUŠTAR, delavec iz Šmartnega, star 19 let, in Marija NARAT, delavka iz Buča, stara 17 let; Dušan ŠUŠTAR, delavec z Duplice, star 23 let, in Draga BLAZI2, natakarica z Duplice, stara 2. let; Borivoj ZEILHOFER, avtomehanik iz Kamnika, star 23 let, in Marija FAŠPERLIN, lesni '.ehnik :z Most stara 21 let; ROJSTVA Vesna JANKOVSKA, roj. 24. 10. 1976 na Gori pri Komendi ta Violeta JANKOVSKA, roj. 24. 10. 1976 na Gori pri Ko mendi. SMRTI Frančiška ERJAVŠEK, gospodinja lz Zg. Stranj, stara 80 let: Rozina GOLOB, kmetovalka iz G^diča, stara 85 let: Silvester KONCILJA, strojni ključavničar iz Zg. Tuhinja, star 27 let; Angela MLAKAR, km. upokojenka iz Laniš, stara 75 let; Marija PUDGAR, gospodinja iz Kamnika, stara 79 let; Janez SUŠNIK. prevžitkar s Krivčevega, star 86 let; Marija SLEVEC, gospodinja iz 2upanjin njiv, stara 79 let; Terezija TREBUŠAK, kmetica iz Trobelnega, stara 75 let; z A ii V A L A Ob nenadni izgubi naše?a dragega moža in očeta Nika Povšeta se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu podarili cvetje, iskreno zahvaljujem. Hvala vsem sorodnik'>m, znancem, sodelavcem iz tovarne in sosedom za pomoč ter izraze sožalja žena Ivanka, hči Jelka in sin Srečo PREGLED vpisanega posojila za ceste v občini Kamnik Skupina »A« delavci, ki združujejo delo — zaposleni delavci ¿ C S| Tek . Naziv delovne oi-ganizaeije zapo likov vpisa jila o o » Vi St. o/., delovne skupnosti Število slenih I! C 'S gl £.2! *• a «1 > If K I/ C M i 1 * .=, rt S.' M C ft 11 1. Rudnik kaolina Črna 255 484.500 231 90,6 349.300 72,1 2. Svit Kamnik 544 781.184 484 89,0 624.640 80,0 .3. Titan Kamnik 1.340 1.164.100 1.219 91,0 1.956.400 90,5 4. Kemič. indust. Kamnik 845 1.524.380 812 96,1 1.359.400 89,2 5. Stol Kamnik 1.577 2.307.151 1.468 93,1 1.481.950 107,6 6. Menina šrnarca 180 308.160 163 90,6 278.500 90,4 7. Svilanit Kamnik 757 1.161.905 715 94,6 944.800 813 8. Utok Kamnik 999 1.423.982 735 74,0 915.200 64,3 9. Eta Kamnik 249 361.548 251 100,8 376.900 104,2 10. Graditelj Kamnik 360 502.290 305 84,7 470.700 93,7 lil. Alprem Kamnik 240 450.000 240 100,0 392.560 87,2 12. Projekt Kranj 110 150.920 90 81,1 121.600 30,6 13. Lončarska zadruga Komenda 24 37.368 22 91,7 15.300 40,9 14. Usluga Kamnik 33 17.388 29 87,9 47.100 99,4 15. Meso Kamnik 73 97.455 73 100,0 126.600 129,9 1«. Zarja Kamnik 138 264.132 121 87,7 264.132 100,0 17. Komunalno podjetje Kamnik 57 106.362 61 107,0 127.700 120,1 18. SSS občine Kamnik M 23.958 13 118,2 27.300 113,9 19. Teks. inštitut Maribor 44 72.160 44. 100,0 68.600 95,1 20. Elektro Ljubljana 14 27.278 16 114,3 24.900 91,3 21. Planinka Kamnik 29 38.251 31 106,9 40.600 106,1 22. Jugotekstil Riie 4 5.1.16 2 50,0 2.000 39,1 33. Planinsko društvo 7 10.556 5 71,4 8.500 85,0 34. Gostišče pri Grogu 2 2.102 2 100,0 2.300 109,4 35. Osnovna šola F. Albrehta 79 166.690 78 98,7 143.600 86,1 ». Osnovna šola T. Brejca 57 127.680 50 87,7 94.200 73,8 37. Osnovna šola Komenda — Moste 28 56.140 26 92,9 56.200 100,1 38. Osnovna šola Stranje 31 63.305 30 96,8 51.500 81,2 29. Gimnazija R. Maistra 20 52.800 20 100,0 52.800 100,0 30. Glasbena šola Kamnik 1>1 23.265 9 81,8 16.510 71,0 Si. Delavska univerza Kamnik 6 11.070 6 100,0 11.100 100,2 88. Muzej Kamnik 4 7.280 4 100,0 7.300 100,3 33. Ljudska knjižnica Kamnik 4 K.980 1 25,0 2.600 37,2 34, Arboretum Volčji potok 26 44.460 29 111,5 46.000 110,2 35. Kmopodjetje Kranj 3 4.920 3 100,0 5.0Ü0 101,6 36. Zdravstveni dom Domžale 99 233.740 89 98,9 181.200 81,0 37. Lekarna Kamnik 13 34.710 14 107,7 36.100 104,0 3)1. Zavod za usposab. inv. mladine 128 249.480 103 ffl,7 196.600 78,8 99. Otroški vrtec Antona Medveda 49 58.845 54 110,2 72.000 104,6 41). Dijaški dom Kamnik 18 32.220 20 111,1 39.800 123,5 41. Komunalni zavod za zaposl. 3 7.875 3 100,0 6.500 82,5 42. Dom upokojencev 30 34.000 30 100,0 34.000 100,0 43. Delavski dom 9 15.120 11 122,2 16.700 110,4 4.4. Emona Ljubljana 10 17.660 10 1011,0 17.700 100,2 te. Veterinarski zavod 4 12.892 5 125,0 9.100 70,6 46. Perutnina Duplica 67 118.900 74 110,4 126.940 114,4 47. GG Kamnik — kooperacija 66 125.460 66 97,1 131.500 104,8 4«. Kozorog Kamnik 18 »1.908 24 1*3,3 32.000 110,7 49. Viator Ljubljana: potniški promet in delavnice 91 184.457 87 95,6 221.400 120,0 50. Hoteli žičnice Viator 50 97.900 37 74,0 57.700 58,9 51. Alpetour škofja Loka 39 79.987 47 120,5 112.800 141,0 52. Podjetje za PTT Domžale Trg. podjetje Kočna Kamnik 34 62.395 34 100,0 59.200 94,1 53. 280 460.320 269 96,1 447.100 97,1 54. Emona Market 18 26.262 16 88,9 25.500 97,1 55. Ljubljanske mlekarne 4 5.792 4 100,0 6.400 110,5 56. Tobačna tovarna a 11.464 7 I »7,5 9.100 79,4 57. Jugotekstil Ona-On 8 10.160 8 100,0 10.180 100,2 Se; Konfekcija Krim 3 3.966 3 100,0 2.700 68,1 5a. Tekstilindus Kranj — Kamnik 1 2.084 1 ■ '■ 100,0 2.100 100,8 80. Planika Kranj — Kamnik 2 4.174 2 100,0 4.500 107,8 61. Borovo 6 11.928 4 66,7 6.000 50,3 te: Peko Tržič 1 2.034 1 100,0 2.040 100,3 63. Zmaga Ljubljana 3 3.225 2 66,6 4.800 148,8 64. Metalka Ljubljana — Kamnik 16 27.405 15 100,0 30.200 110,2 (iS. Slovenija šport 2 3.694 2 100,0 4.100 111,0 68. Istra-Benz Koper 5 8.650 5 100,0 8.000 92,5 67. Petrol Ljubljana 13 19.786 11 84,6 13.100 66,2 68. Kotelts Ljubljana 1 1.530 1 100,0 1.530 100,0 69. Ljubljanska banka — podruž- nica Kamnik 30 61.500 32 106,7 60.700 93,7 70. SOb Kamnik 95 230.400 107 111,4 300.100 130,2 71. Komite ZKS 2 5.890 2 100,0 7.000 118,8 72. Obč. Konf. SZDL 2 3.940 2 100,0 6.500 165,6 73. Obč. sindikalni svet 2 5.720 2 100,0 7.000 122,4 74. Obč. sdbor RK 1 2.000 1 100,0 3.000 i50,0 75. Obč. sodnik za prekrške 3 7.575 3 100,0 8.200 108,3 76. Občinsko sjdišče 14 31.920 15 107,1 35.000 103,6 77. SDK Kamnik 12 27.000 12 100,0 27.120 100,4 78. Reg. zdrav, skupnost 10 16.150 7 70,0 3.500 21,7 79. SIS 2 4.750 3 150,0 6.&80 128,0 80, Postaja milice Kamnik 19 44.420 19 100,0 44.200 99,5 81. ZSMS Kamnik • * 1 2.000 1 100,0 2.000 100,0 82. Žito Ljubljana 45 75.285 44 97,8 70.100 98,1 SKUPAJ SKUPINA »A« 9.490 15,428.069 8.698 91,7 14,025.885 90,9 Skupina »B« Kmetje, obrtniki in upokojenci Zap. Naziv vpisnega mesta po št. krajevnih skupnostih število vpisnikov Znesek vpisanega posojila 1. Združenje samostojnih obrtnikov 227 481.660 2. Krajevna skupnost Kamnik 189 256.950 3. Krajevna skupnost Podgorje 35 20.400 4. Krajevna skupnost Tunjice 3 4.000 5. Krajevna skupnost Vranja peč 11 1.600 6. Krajevna skupnost Duplica 47 36.100 7. Krajevna skupnost Volčji potok 30 13.800 8. Krajevna skupnost Komenda 26 37.700 9. Krajevna skupnost Nevlje 69 77.590 10. Krajevna skupnost Kamniška Bistrica 84 52.800 11. Krajevna skupnost Godič 35 12.670 12. Krajevna skupnost črna 94 96.960 13. Krajevna skupnost Srednja vas IS 5.100 14. Krajenva skupnost Sela 41 17.900 15. Krajevna skupnost Mofcnik 66 73.100 16. Krajevna skupnost špitalič 29 21.300 17. Krajevna skupnost Tuhinj 102 104.650 18. Krajevna skupnost Šmartno 47 33.030 19. Krajevna skupnost šmarca — _ 20. Krajevna skupnost Križ — 21. Krajevna skupnost Moste — 22. Krajevna skupnost Pšajnovica — — SKUPAJ SKUPINA »b« 1.170 1,347.310 Skupina »C« — Uporabniki družbenih sredstev Znesek vpisanega Naziv delovne organizacije posojila iz ostanka Opombi. dohodka 1. živilska industrija Kamnik 140.000 2. Donlt Kamnik 154.800 3. Alprem Kamnik 160.000 4. Kočna Kamnik 197.7O0 5. Kem. ind. Kamnik 588.000 6. Rudnik kaolina Črna 176.000 7. Titan Kamnik 755.000 8. Kom. podjetje Kamnik 40.000 9. Svilanit Kamnik 360.000 10. Menina Kamnik 150.000 11. Graditelj Kamnik 100.000 12. Zarja Kamnik 129.200 13. Stol Kamnik 950.000 14. Projekt Kranj 51.500 15. Perutnina Zalog 37.600 16. Delavska univerza Kamnik 3.700 17. Tekstilni inštitut Maribor 25.000 18. Tovarna usnja Kamnik 492.200 19. Veterinarski zavod Kamnik 4.700 SKUPAJ SKUPINA »C« 4.515.400 zbirni pregled vpisanega posojila za ceste po skupinah Skupina vpisnikov število Vpisani Obveznost obč. Opomba vpisnikov znesek Kamnik »A« delavci, ki združujejo delo 8.698 14.025.885 »B« kmetje, obrtnika in upokoj. 1.170 1.347.310 »C« uporabniki družb, sredstev 10 4.515.400 SKUPAJ VSEGA 9.887 19.888.595 12.936.165 153.7 * t i Obrtno podjetje USLUGA KAMNIK čestita ob novem letu vsem občanom MARTINA ŠKOFIC OPTIKA KAMNIK Šlandrova 14 novem letu ter se priporoča cenjenim Čestita ob strankam: — izdelovanje očal vseh vrst po receptu ali brez — smučarska in sončna očala TITAN tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik Proizvaja: — cevne spojnice (fitinge) v celotnem asortimentu v pocinkani in nepooinkani izvedbi od 3/i" do 2" — navadne in varnostne ključavnice s cilindričnimi vložki za stavbno mizarstvo in pohištvo — ulitke iz temer litine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke in jim čestitamo za novo leto 1977. KEMIČNA INDUSTRIJA »DONIT« Medvode, z n. sol. o. TOZD KAMNIK čestita ob novem letu 1977 Proizvodni program: TOZD »SVIT« —- elektroinstalacijskj materiali, dekorativna keramika TOZD »TRIVAL« — čistila za gospodinjstva in avtomobile, brusne in polirne paste, lepila za gradbeništvo, indu strijo, obrt in široko potrošnjo — DONOLIT — tekoča plastika za zaščito garaž, balkonov, silosov, skladišč in proizvodnih prostorov KOČNA trgovsko podjetje na veliko in malo čestita vsem delovnim ljudem za novo leto 1977 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ« Kamnik, Maistrova 7 čestita za novo leto 1977 in se priporoča za naročila vseh gradbenih del KOVINOSTRUGARSTVO RUDI KAJBA Zeli občanom novo leto 1977 in poslovnim partnerjem srečno SREČO KRMAVNAR FINOMEHANIKA — KLJUČAVNIČARSTVO 61218 KOMENDA 25/b — telefon (061) 841-072 želi srečno novo leto 1977 in se priporoča cenjenim strankam: — izdelovanje ključavnic posebnih izvedb; — popravilo vseh vrst avtomobilskih in drugih ključavnic; — pomoč pri izgubi stanovanjskih ključev. ZDRUŽENJE SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV KAMNIK želi s svojimi člani občanom Kamnika srečno novo leto 1976 * * * * * * * * * * ★ * * ★ * * * * ★ * ★ * * * ★ * * * ★ * ★ Í i i * Šah ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU TUDI NAŠIH NAJMLAJŠIH Pionirke iz osnovne šole KomemJs-Moste — naš ponos PIONIRKE OŠ KOMENDA - MOSTE LETOŠNJE SLOVENSKE PRVAKINJE Šahovsko središče občine, eden najbolj delavnih klubov v Sloveniji. Izredni uspehi v pionirskem in mladinskem šahu. V .Radovljici je letos ekipa starejših pionirk osvojila prvo mesto v republiki, kar je doslej največji uspeh pionirskega šaha kamniške občine. Mlajše pionirke so zasedle 2. mesto na ljubljanskem področju. Tako pionirke kot pionirji so bili občinski prvaki v vseh kategorijah. V Žalcu so priredili finalne turnirje posameznikov. Med mlajšimi pionirji je biil Marjan Žnitiar 5. v slovenskem merilu. Starejše pionirke Marija Jagodic in Rozi Poglajen sta zasedli 10. in 14. mesto. Vsi trije so bili najboljši v svojih kategorijah na ljubljanskem področju. Občinskega prvenstva posameznikov so se udeležili le pionirji Oš Ko-menda-Moste. Pionirji drugih osnovnih šol se tekmovanju niso udeležili, verjetno zaradi pričakovanega (ne) uspeha, ki je bil očiten po ekipnem tekmovanju. Vsi ti in še drugi uspehi rušo naključje. To je plod večletnega dela ekipe mentorjev, ki jo vodi Rudi Ocepek. Krožek, ki je ob petkih in nedeljah, obiskuje preko 50 starejših pionirjev In pionirk. Poleg tega je na OŠ v Komendi letos prvič organizirana šahovska šola, ki jo vocli Marjan Žnidar, pomagajo pa mu tudi drugi člani kluba. Vsak razred ima na umiku tedensko eno šahovsko uro. Najboljši pionirji in pionirke obiskujejo tudi Parmovo šahovsko šolo v Ljubljani, škoda je, da šahovski delavci na drugih osnovnih šolah občine tej miselni igri posvečajo tako malo pozornosti. Pionirji šahisti OŠ Komenda-Moste morajo tako na prijateljske dvoboje v Ljubljano ali še dlje. TUDI MLADINKE IN MLADINCI MED NAJBOLJŠIMI V SLOVENIJI Na Slovenskem prvenstvu mladink posamezno so se pionirske prvakinje izvrstno uvrstile. Marija Jagodic je zasedla 4. mesto, Vilma Lap 9., Slavka Zlobko 15., ter Rozi Poglajen 18. Na brzoturnirjih mladink v Kranju in Cerkljah sta Jagodiceva in Lapova obakrat zasedla 1. in 3. mes- to. Ekipa mladincev je na republiškem prvenstvu na Bledu zasedla 7. mesto, medtem ko se mladinska ekipa Domžal sploh ni uvrstila v finale. Ekipo so sestavljali: Brane Maren, Franc poglajen, Stane Drešar, Slavko Poglajen. Igralna dneva sta ob petkih in nedeljah. Vzdušje med člani kluba je nadvse prijateljsko, zabavno, v prvi vrsti pa šahovsko. Ekipa Komende je spomladi uspešno zaključila tekmovanje v ligi. sedaj pa se že pripravlja na novo. Predvsem po zaslugi vodstva je klub organizacijsko zeio sposoben, saj imamo na vo- lijo več kot 60 šahovskih ur in šahov ter mnogo dragocene literature. Organizirali smo simultanko za pionirje kamniške občine. Mojster Germek je simultanko odigral le s pionirji Oš Komen da-Moste, ker se Je drugi niso udeležili. Letos je bil spet odlično speljan nagradni br-zoturnir, katerega se je udeležilo prek 70 šahistov z ljubljanskega področja in Gorenjske. Vsak mesec organiziramo občinske nagradne brzo-turnirje itd. Vsa dejstva in rezultati zagotavljajo, da se za prihodnost komaradskega šahovskega kluba ni treba bati. S. L. REDNI MESEČNI BRZOTURNIRJI Na devetem mesečnem brzoturnirju je sodelovalo 22 šahistov. Vrstni red na koncu tekmovanja je bil naslednji: 1. Marjan Kern (Komi 16 točk 2. Jože Zidarič (Kom) 15,5 točk 3. Vuksanovič (Sol) 15 točk Na desetem mesečnem brzoturnirju je med 14 šahisti prvo mesto osvojil 1. Peter Zupančič (Kom) 10,5 točk 2. Lojze Bremšak (Kom) 10 točk 3. —4. Vuksanovič in Troha (oba Sol), itd. Novembrski brzoturnir je bil spet razburljiv in številen. Sodelovalo je 22 šahistov, vrstni red pa je bil naslednji: 1. Tone Trebušak (Kom) 17,5 točk 2. Ciril Križelj (Kom) 17 točk 3. Troha (Sol) 17 točk Srečo Lah ZMAGAL JE KARNAR Na novembrskem nagradnem brzoturnirju, ki ga je v Kamniku organizirala šahovska sekcija Solidarnosti, je sodelovalo 14 igralcev. Po napetem poteku tekmovanja je zmagal stalni član naše desetčlanske slovenske republiške reprezentance Marjan Karnar, ki je zbral 12 točk. Na drugo mesto se je uvrstil Mirko Troha z 10 in pol, na tretje pa Albin Štrajhar z 10 točkami. Sledijo Krivorotov, Zupančič, Vuksanovič, Marjan Štrajhar, Ravnikar itd. Brzoturnirji šahovske sekcije Solidarnosti so vsako drugo nedeljo ob 9. uri dopoldne. Tudi pionirji živahno delajo pod vodstvom mentorja Borisa Bavčarja. Na turnirjih se stalno držita v ospredju Hajdinjak in Stanič, ki bosta kmalu lahko okrepila naše mladinsko zastopstvo. LOVCI SO SE POMERILI V počastitev občinskega praznika je Iovsku družina Komenda organizirala tradicionalno tekmovanje lovskih družin v streljanju na glinaste golobe za prehodni pokal skupščine občine Kamnik. Tekmovanja se je udeležilo 10 tričlanskih ekip iz vseh šestih lovskih družin naše občine. Prehodni pokal je v trajno last osvojila ekipa LD Mot-nika, ki je s 170 točkami že tretje leto zapored dosegla prvo masto. Komenški lovci, ki so prireditev zelo dobro pripravili ob svoji lovski koči, so poskrbeli tudi za zanimivo streljanje na srnjaka. Nagrada za najboljše«« strelca pa je bila velika, v kruhu pečena svinjska gnjat. -jc Pred nedavnim je bil seminar za organizatorje tekmovanja za športno značko, ki ga uvajata republiška telesno-kulturna skupnost in zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije. Tega tekmovanja naj bi se udeležili vsi: od predšolskih otrok do starejših ljudi. Tekmovanja pričenjajo predšolski otroci, (5—7 let), postopoma pa bo zajelo še pet starostnih kategorij. V ta namen sta izšla že priročnik s pravili in pa tekmovalna knjižica za predšolske otroke. Prva skupina, se pravi otroci od 5—7 leta starosti, mora opraviti štiri naloge: — izleti — plavanje ali smučanje — kotalkanje ali drsanje ali vožnja s kolesom — spretnost z žogo Organizatorji tekmovanja za športno značko so vse ustanove, zavodi in organizacije, ki v svojo dejavnost vključujejo otroke te starosti (vzgoj- PRENOVLJENI ŽIČNIŠK! SISTEM NA VELIKI PLANINI Temeljna organizacija Viator Hoteli in žičnica Kamnik je v dneh od 18. oktobra do 19. novembra 1976 z združenimi sredstvi ostalih TOZD v DO Viator začela generalno obnovo žičniškeira sistema na Veliki planini, tsjer bo za vse delo porabljenih približno 120 milijonov din. Obnovo ao pričeli na osnovi temeljitih priprav, ki so trajale že od spomladi dialje. Naprave so uv-strijske izdelave in je TOZD v sodelovanju s skupnimi službami DO Viator moral domala vse dele uvoziti. N:vj naštejemo nekaj pomembnejših obnovitvenih del na žičnicah: skrajšana je vrv na vlečnici Tiha -,1 ter zamenjan glavni lezaj na pogonskem mehanizmu, zamenjani sta vlečna vrv in protivrv na ni-halki, skrajšani in na novo preliti ter natančno prekon-trolirani obe nosilni vrvi na nihalki, montirani so varnostni lovilni čevlji na sedežnici, obnovljena oziroma zamenja na sta oba drzna tekalna mehanizma na obeh kabinah, zamenjani so vsi ležaji nosilnih koles na sedežnici in nihalki, zamenjane so iztrošene gumijaste obloge na nosilnih kolesih itd. S tem so odpravljene domala vse pomanjkljivosti, zaradi katerih je v letu 1976 inšpekcija trikrat zaprla žičnico. Zdaj so naprave tako obnovljene, da zagotavljajo popolnoma varen in nemoten prevoz potnikov. Posebej se je TOZD pripravil na zimsko sezono. Na osnovi sklepov samoupravnih organov je odredil tudi oesne uslugam v zimsko-letnem obdobju 76/77. Ne glede na korekturo cen bodo storitve na žičnicah Velika planina š> vedno najugodnejše v Sloveniji v primerjavi z drugimi žičnicami. Navajamo samo nekaj osnovnih postavk: dnevna karta --praznik, sobota in nedelja ---70 din, drugi dnevi — 50 din, posebno ugodnost nudi TOZD sindikatom za dnevne karte po ceni din 40 ter šolski mladini, in to s paket karto za 80 din na osebo; všteti so avtobusni prevoz, mesna enolončnica in neomejena celodnevna smuka na vseh napravah na Veliki planini. EMIL LUK AN no varstveni zavodi, društva Partizan, krajevne skupnosti, taborniška organizacija, društva prijateljev mladine ipd.). Veliko vlogo pri tem pa morajo odigrati tudi starši. Starši, pomagajte svojemu otroku, da bo vstopil v prvi razred osnovne šole že pripravljen na premagovanje življenjskih težav, oborožen z znanjem osnovnih telesnih veščin in dovolj samozavesten, ker je z vztrajnostjo lastnega dela in učenjem že dosegel prve uspehe — priboril si je športno značko. Zavedati se moramo, kako pomembna je telesna vzgoja za telesni in duševni razvoj ne samo predšolskih otrok, temveč tudi učencev, mladine in starejših ljudi. Organizirana vadba predšolskih otrok se bo v kamniški občini začela v januarju — vpis bo 15. januarja 1977 ob 9. uri v telovadnici Mekinje. S. HRIBOVSEK Nogomet PIONIRJI VIRTUSA PRVI Z reorganizacijo tekmovalnega sistema je postajalo tekmovanje iz dneva v dan zanimivejše. Nenehno so bili na sporedu »derbiji«, za katere ~*e je občinstvo že od nekdaj zelo zanimalo. V domžalsko-kamniški nogometni ligi, kjer je tekmovalo dvanajst klubov, ni bilo izrazitega favorita za prvo mesto. Prvaki posameznih ekip niso bili znani vse do zad-. njega kola. Izjema so bili edino pionirji Virtusa, ki so si že v predzadnjem kolu zagotovili prvo mesto, ko so v go-steh premagali domžalske tekmece kar z 10:1. Nekoliko preseneča, ker se v sam vrh ni uspela uvrstiti nobena ekipa nogometnega kluba KAMNIK. Lestvica domžalsko-kanmiške PIONIRSKE lige 1. VIRTUS 9 9 0 0 49.9 18 2. Radomlje 8 6 1 1 27:6 13 3. KAMNIK 9 5 2 2 26:19 12 4. Mengeš 9 4 3 25:23 10 5. KOMENDA 9 4 0 5 18:25 8 6. Dob 8 3 1 17:20 7 7. Ihan 9 3 1 5 15:21 7 8. Domžale 9 3 1 5 - 21:31 1 9. Induplati 9 2 2 5 13:19 6 10. Partizan 9 0 0 9 7:45 0 Lestvica donnžalsko-kamniške MLADINSKE LIGE 1. Dob 9 6 3 0 37:14 15 13 2. Domžale 3. Induplati i) 9 è 1 2 33:13 13 4. Mengeš 9 6 0 3 25:10 13 5. VIRTUS 9 5 1 3 22:18 11 6. KAMNIK 9 3 2 4 22:32 8 7. Radomlje 9 3 0 6 15:26 6 8. Partizan 9 2 1 6 20:34 5 9. Ihan 9 1 2 6 12:34 i 10. Moravče 9 1 1 7 16:28 3 Lestvica domžalsko-kamniške DANSKE LIGE 1. Induplati 11 8 3 0 30:11 19 2. VIRTUS 11 S 4 1 33:18 16 3. KAMNIK 11 6 3 2 41:13 15 4. Mengeš 11 5 3 3 22:16 13 5. Dob 11 4 5 2 20:17 13 6. Radomlje 11 4 3 4 22:30 11 7. Ihan 11 3 4 4 25:18 10 8. Domžale 11 4 - o 5 21:20 10 9. Partizan 11 4 2 5 21:23 10 10. Moravče 11 3 1 7 21:32 7 11. KOMENDA 11 1 2 8 14:41 4 12. Napredek 11 1 2 8 13:43 4 SINDIKALNA KOŠARKARSKA LIGA Stolovi košarkarji so tretje leto zapored osvojili naslov občinskega sindikalnega prvaka in prejeli v trajno last prehodni pokal občinske konference Zveze sindikatov Slovenije. Tudi letos je tekmovanje potekalo po Iiguškem sistemu in je trajalo ves mesec. Dvanajst prijavljenih ekip je bilo razdeljenih v dve skupini, nosilca skupin pa sta bila lanskoletna finalista Stol in Titan. Zaradi neresnosti nekaterih prijavljenih ekip je imel organizator tekmovanja, košarkarski klub, nemalo težav pri razporejanju tekem in tako so bili prisiljeni diskvalificirati ekipe Kočne, Svilanita in Zarje, ki dvakrat zapored niso prišle na igrišče. Tekmovanje je vseskoz spremljalo tudi izredno slabo vreme. Igralci niso imeli na voljo garderob niti umivalnice, ker so zaradi pričetka šolskega leta bili ti prostori zasedeni. Tako so se morali sodelujoči preoblačiti kar ob robu igrišča, po končanih tekmah pa premočeni in neumiti odhajati na domove. Takšni pogoji gotovo ne pospešujejo razvoja rekreativno tekmovalnega športa in o tem bo treba še posebej premisliti (in ne samo premišljevati) v letu, ki je pred nami, če hočemo slediti portoroškim sklepom, ki poudarjajo prav takšne vrste tekmovanj. Končna uvrstitev: 1. Stol 2. SO Kamnik 3. Titan 4. KI Kamnik 153:89 132:120 131:158 99:148 KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK — Ureja uredniški odbor - glavni ln odgovorni urednik TCMAŽ JANČAR - tetini 5m urednik CIRIL BOMsAK - Izhaja onkrat mesečno — Uredništvo ln uprava - Občinska konference SZDL Kamnik, Titov trg l/II. telefon 831-315 — tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska CZP Delo v Llubllani.