d tli, 9X09pi Z W«>» ond FoUdspj Boll.Tilldu.tali pod vodUtrom Trockija I KJWu f* pogodba. wnah buiioamo armado na Ki- opereti PROSVBTA »iiiiiiiiiiii.iiiiimiimiiiimi • 111 * i m 111 n 111 i 111 (m 111 • iKillf f VELIKA VAS ROMAN Frmemkl tpUd EDCAR M0NTE1L K K. WlilllllllllllllllllllllllllllllUIJIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIMI Obrnik se je proč, toda ni mogla zaspati, njen inoi ee Ji je zdel neskončno neumen. ; gfc , Zjutraj je vetele \m ee ohlekll, ea pe je fte vedno spet I Ku ata prišle potem »kupni k aejutreku, sme-jal ae jima ja «le veeol nasproti; "Hah* ka, tU pridete ne« grHgl f No, aH *e dol.ro »pele, taljufc I jena otroka?" Kma je ekomiguila zaničljlvo t rameni, liilo je sklenjene, te dan prebitj v Ve kari, kjer je imel Chenat posestvo. ; * ? Iienea pe ni pričakovalo lupana tako raze-čaraeje, kakor einoči, vge je Ml« v sajlcp*eai redu, kajti nam je razdelil povelja in vee je Slo p« volji '4 s ■ " * s*' * Odpravili ao ae peč ne ppt- Nejprej novopo-čenča, ze njima pa je ftel »rečni Oče g župnikom In obeem Charanconoiua. f } * ... f Kaplan JPoureiloux to pot ni govoril mnogo. Ael je poleg gospe pl. SJepičeve, ker pe je bil men ji kakor \a, je imel mnogo opravila, de ee je Mrtf"ve|. t. * lVlibleuov nečak je ponudil vljudno Luciji , roko, aH goapa Mouestrd ju ni pnatMa Iti aama, ostale je vedno na njuni »treni. Tako jI vaaj nič reči ne more, »1 je mlaiile. , V resnici al nI upal mladi mož vao pot niti eukrat ueU odpreti, tiho Je čel poleg Lucije od Kojrbone do Velvere,, w • ^ (■otipu FHibien, mati, je rekla: "Okolica že ni taUo napačna, kakor »em mislile." ; Ne, okolica r** n* bila gi#e. Prijetno Uvede, »kozi katere ae je vile Oaulur«. »e ee razprostirale med nizkimi griči. TopoU la vrbe ao obsob-Ijale vodico, »redi travnikov k) polja pa so etali mogočni orehi lo jablane. Toda koče, mimo katerih eo žil, ao bile rev-ne in kmetje enako. Tla »o Mla rodovitna ln eo plačevala trud le alabo. Valvara je ležele preeej deleč se vesjo Helnt Clair. i t fa i' v Ko »o prlžlj^skozl to ves, * raeii« aasnkr* streljanji Chenetu »e Je o4veUl kemen od sree. Usedali eo vleok slevolok, v »rodi pe je bila deeke, zeleno obrobljena e amrakovimi vejleemi, s napisom; h v «£ 'fo »lava ChanalU 1 & Slave Fslibionut v « Kmetje eo »teli okrog In ko »o zagledali no-voporočenca, vplH aot "Živila npvoporočenea!" < rpt Streli eo grmeli. f Valvara je Mla okrašena s evetjem ln zests-vemi, ne drevesih eoflesl* papirnate svetilke 4 znamenje, da bode svečer rsssvetljeva, da naj gostje ostanejo toliko časa takaj. Chsnat je napravil avoje stvar doBro; le) je sam tja bi jim rekel: "Delgujete ml Se, želim, de priredite moji hčeri sljejen sprejem ... sej me razumete." Chaaat dregne Mojega .»te iu mu šepete: "Me, kaj praviš, ali ui to raeloček .. t" "Kaj misliš?" "Nt, razloček med mojo hčerjo in Mbnestre-love." v. .ji; > V...j " In Kema je vendar omožena žena, ki bi lahko razumela in u smejala, ps se ni niti zganila, Lucije pa vee čae radovedno z očmi okrog išče. Da, to prid« vss od vzgoje; mlada deklica, ketero ae vzgojile pobožne eeatre, ve, kako se ima obnažati." "Teko je," potrdi mladi zakonski. Po končanem obedu je šle družbe zopet na vrt In Ctianat jim pokaže lopo, ketero je ime-Oovel evetličnjeV. Slovenci v armadi srbskih prostovoljce?. nafte žrt- " Jugoslavije" v Petrogradu piše: t Brez kakih zahtev ali pogojev »mo etopili v ermado srb ekih proetovoljcev — ne zeto, ker ee nam je zdelo nečastno stavi jat i garancije za Pozvali so nas: Iz tega sledi, ds nas poznajo, da vedo ze nešo preteklost in sedanjost ter da pri znajo skupaoet idej in da upo Števejo naš poeebni pološaj, ka-"Tu bodo prezimovale moje inozemske cve- ^^ fo jwjk. ttbe," pravi in pokale ne rastline ob robu ruše. Ooetje »o obstali iu občudovsli is dol#ege česa De, razumeli se ge in zeto so stali sedsj vsi pod slavolokom la streljali s smodnikom, ki so ga^HiMlMfe^' ' Chsnat pa se pri tej priložnosti ni izkasaf umazanega, kupil js sod vlne In ga prepustil ljudem, nej pijejo na zdravje novoporo<'cneeuMfc* llifto aamo pe je Alfoneo, Chanatov vrtnar, lepo okifcail. fr-J r* . -V j Vel vere je bil ponos lupana in »torll js vse, ds js oleplsl to po*4et »eveds ns svoj način. J Daai je Mla hlla nitka, napraviti je dal ven-dar balkon, ki je eeget skoro do tel To je bilo vtdoti slrer nekoliko čudno, belkon je pe le bil t Zkl je Mi nanovo MMhtit, vrt pe ne novo poeejen. Angleški vrt, to je bilo v okolici neke j neznanega, In zato ravno je hotel Chsnat snglslksgs. Dobil sl je vrtnarje is Orenable, ki je moral nepravitl načrt Hi povedati, kaj naj sS nessdl. Sedsj je bil vrt gotov in gostje so gs sslo občudovali. Vr<4 hišo je |4ls majhna okrogla ruša, v aredl je kteU vlsokodebelns vrtnies, krog ln krog pa Js bilo v lončkih nsksj Inesemsklh rast-lin, kskor pslme In cnste, ^ . g To bl bila mogoče pr;»v tšno, če bl bila evet-liee In drevesa IV|>o bujna, tako pa je bilo vas jako majhno, drevesa so bila kakor metle, rastline pa eo bile bolekd«,^ (Mm na t pa ni bil malo ponosen na to. DrugI ljudje Imajo vrtove le ss aočlvje sli pe jih sploh kar puste v nemar, njegov pe J|f Ml ISbo urejen, Idi je angUN^7 "Jako okusno." so rekli avstj* "IU, gospod Chsnat razume stvar." "Angleški vrt je res nsjlepše, ksr sl misliti človek." "Naprava Je morala etatf mnogo denhrja." "Preje je bil tn pnproot eednl vrt," il Ohanat.1 v ! pridela« ate eelo jako dobre hruške." ' | "Del eem vse poeekeH, tudi letnik, ki je ss-Ival akom eelo kifto. Pokvaril ml je va« zid." Ko so al Ogledali vrt, je Us vas družba v*hMe Mire je Mla |e pogrni ne In prieešene ae bile nelamerne mnoHni jedi Župnik Mlngral Je Ml posebne dobre volja polglaoio je pravil svojim »o^slo«, pikantne stvs rl bi čim dalje je trajal obed, tam rezpoeejenej-II Je poatejel, drugI so sledili njefovemu vzgledu ln »mejenja nI bila koaet^ "Pojdi na vri ee leprehajat," Je rekle ga spe Moneetrel svoji kčerki. ki je sedela poleg nje. v Zakaj pa. maiuaf" je vprašale Lucije s ve* Ikkkni sačadenlml očmi, ki ni moais razumeti, za-kaj ie 1jod> Uko smejejo, da ee ker krive. ' Nemo Kma se nI semjela,'sedela je e p™ nlml očmi la se delale, kskor daHM^H more "Poslušaj," šepeta gospa Cbarancon svojemu možif, "kaj praviš ti k obnašanju goepoda ke- ?»<&'■■ ■ 'v t: J -■ • - v ■ "Kompromitoval bi Slepičeve zelo, če — bi ne bil duhovnik." . ^ f 'Ooepa ('haraneon se »meje dvoumno. sprehajali so ee nekaj čase po vrtu, pot*m pe povabi Chanet družbo k večerji. Med večerjo pe prične zunaj, zopet pokati, kmetje Iz okolice ee zbero pred hišo. da M občudoveli razsvetljavo. Tudi naša družba vstane od mize in stopi ven, da bi videla, kako gore bar-vaste svetilke. Nszednje pa prižge Chanet v veliko cečndenje svojih goetov bengaličen ogenj, v Itlrih barvah, ki je vzbudil »pložno občudovanje. "Lepe svečanoet," je.rekel goepod Moneetrel, kateri kakor je vedno, kadar ga ni nič stalo, sne-del neenJM0W> veliko in vsak blp pokušal vino, ki mu je jako ugajelo. Zibal se js pri hoji, obešal so je ns vsakege, ki mu je prišel preblizu, da ni pedel. -. "Rea, lene svečanoet, gospod Chenat," a# trdili vsi, potem pa so Sli na pot proti domu. Za novoporočence je bil voz pripravljen, drugi pe so morali iti peš. Gospe Moneetrel je držala svojo hčer za roko, kakor M se bale, da se jI izgubi, kaplan pa je Imel neprestan boj s avojo autano, ki se mu je vedno zapletala med noge, da ee je spodtikal. * Ko ata bila gospod in gospa zopet v svoji, spalnici, reče Kma svojemu soprogu med tem, ko se je raaprevljala: "Upam, da me tudi.danee pu-etite pri miru/' "AH misli, da jo hočem tepsti?" si misli Fe^ Ilbien in pogleda zečudeno svojo ženo. < Tu pe je zepezil, kako je odložila debelo kito, katero je obdržala prvi večer na glavi, in ji eedej ni ostalo drugega na glsvi kakor komaj ze rnlžji repek d<>l>el čop lestnlh laa, katerega je akrl-le v nočno avbo. Felibien je takoj ^aspal, med tem ko je ona dolgo čtvle in zmerjfla svojega moža bebca, t Zgodaj zjutraj sO je zbudil Feliblen ln vpra-šel Emo: "AH api tvoj oče v sobi tu zraven"? "No, kaj pa hočeš s tem vprašanjem?" ' HH'4Slišal sem glasove." 14Je gotovo ksj naročal dekli, tu zraven spi Ivana." "Oloj, glej ge teste . . .!" si je mislil Fell-bien. "Ivane je čedno dekle, red bi, moje žena nej M ji bile nekoliko podobne . . .1 Ne, kake grdo je ta Človek zražčen, sl je mislile v istem trenotku Kme, ki ge je, ne de bi Vlllbion epesi), ogledovala. > ri Po kosilu ao ss poslovili sorodniki FeHMcna In zapustili Roybono, novoporočence ps sts oetala pri papa Chenat n. Slavnost je bila končane, pričelo ss Je vssk-danje življenje. "Kade bl šla v Valvaro," previ Kma, "da Mrarim sspet vse v nO,/' r VLs pojdi, otrok," reče Chanet, "med tem pe bova delala midva e tvojim možem, imem mu povedat važne stvsri." Kme je hitela, kolikor je mogla. Vrtnar Al-fonzo, ki jo js zapazil le od daleč, ji je odprl vrata. -iT' , ^ "Prišle eem, de nekoliko poeprevlm, kajti včeraj ssgo res grozno raavlekU, " pravi ona, "pri tam ml morate pomagati, Alfonzo." "(ioiavo, milostljiva goapodlčna." "Ooepa mi morate sedaj reči, aej sem vendar omožena." "Oprostite," odvrne vrtner, "nisem še ne- vejen." "SIcer pa mi lahko še vedno rečete goepo- dlčna, saj al vsroka, da M mil rekli drugače..." Alfonzo Ju pogleda in ee smeje. Bil Je Čedon, močen dečko. "Tods zeprito vendar vrata, je mraz," pravi Kma, vrtnar pa sluša ... "lin. hn," in Kme* se je pričela amejatl, kakor je nI »lllsl še nihče njenih sorodnikov in zuaneev, "moj mož ... ha heI" In pričela Je s Isvsnredbo zgovornostjo pri-povedo veti. lati les ps je prišel gospod Feliblen ls svoje sobe v tastovo pisarno. Med potjo jc naletel tia Ivano, ogledal sl jo je dopadtjivo in jo uftšip* nll v satorela lica. !| ■HHI ' : f i ' PUame notsrjs Cbenete je Mle v prvem aad-»♦t -op«j njegove hiše In je obssgele dve nlaka prostora. Mle ie slabo opremljene e črvivlmi predali, popsesnimi mizeml In a nekaj »lamnetim 1 stoli V prvi nobf je sedel pieač, dntga, Chanet o vo nejsvs^4 nI hlla nič lepde od prve. same. da ja Imele la eter, uenjat naslonjač "Te sam pomnožil jaa avoje premoli »po In t« bode! delal tadl ti. moj ljubi sin,' Fetttden prikima. 4 (Dali* dedi I . Mi smo bili najiskrenejši nosilci te ideje. Nikdar niso našega vida zatemnjevale ^ šovinistične državne ideje. Za nas Ideja zedi-njen je troimenefa naroda v Ju-gioslevijo ne pomeni izhod v sovraštvo in nasprotatvo, kakor je to slučaj pri mnogih Hrvatih in Hrbih, nego za nas pomeni zedi-njenje zarje svobode izpod tisočletne noči trpljenja pod tujim jamom. Ni čuda, da je jugoalo-vansku ideje imela ravno med našo inteligenco nejveč vernih pristašev, ki so bili zanjo pripravljeni žrtvovati svoje življenje in Mlada ideja je krepko prodirala mod naš narod. Težka naloga je čakala intelegenco našega naroda, kajti tujci eo mu s svojo vzK"jo iztrgali vsako čutatvo skupnosti z narodom naseljenim po ravninah Save, Drave, Drine in Moravč. Tuje mu jc bilo ime Hrvatov in Srbov in začudeno je poslušal pesem o našem edlnstvn. Nevarnost je pretila predrznelu, ki ze je osraetll stopiti pred ljudstvo z učenjčm vera v bodočnost in opreznost je tahtevala, da se prkliK'i samo kulturno odinstvo; politično in ek ono mak o— prvo radi veleizdaje in drugo radi gospodarske in državne razdeljenosti se je razlagalo le v visokih frazah katere je narod le težko razumel. ' Pred začetkom vojne so bile položene kali kulturnega^edin-stvs. Pod edlnetvom ne Jmftlim popolnega izgubljanja individualnih črt posameznih delov naroda, ki se tako jaano izrečejo v u-jnotvorih Srbov, Hrvetov in Slo-VCnesv, ampak poznanje ln prou Čavanje kulturnega življenja in iz tega zanimanja isvirsjo|e med »obojno spožtovanje in čutatvo skupnosti. Nesreča je hotela, da je bilo delo prosvete pretrgano z Izbruhom svetovne vojne, ki nee je popiele proti lastnim bra-tifln. Nefcmeino nemreč tajiti, da je bil položen šeU začetek skup nemu delu. Hrvate smo šs Aeka-Iv o posneli, a o Srbiji in Srbih je poprečne intelegenco imele le toliko pojme, v kolikor so jih rasni časopisi slavili kot velike ju neke in smsgovelce v belkenaki vojni. Naši bratje na jugu ln vzhodu tndi niso bili boljl od nas. £ Ravno redi vojne preživijo i-deja oevobojenja globoko krizo med, narodom. Poetavljen prs* odločitev izbiranje usode, ali skupaj s Avstrijo in Nsmčijo al njifiMi s zavezpiki, je asi narod s nejevoljo, da cc-li i jezo proti Avstriji lel v Galicijo in se (em red / predaval "sovražniku", e posneje je v bojih s Italijani pokassl toliko ju-neštve, de se Je človek zečudeno vprplel, kaj je vsrok. tolike iz-prenicmboi V Orožna more tlači Slovsnse, in ^^Mm^0^ evst rijeke |UA ne politike isrnbile držanje naše ga narode na Halijanzkl front kot doku nsftsge evstrijskega patrijotizina — ln v tem pTepri-<-ala eelo mnogo Slovencev, ki ao pričeli samo v Avatriji u videvati avoje odrešenje. . Te delovna Vkriaa v mnogih Slovencih je glavni vzrok, seksj iN tako ^IftHo odzvali pozivu erbsks proetovolj n« armade, Četudi ee v Avstriji občutili vsako minuto trdo nem ;ko peet JT . / Drugi vzrok njihove odsotno stl jO Ime "odrede" in posneje ("kovpuse". Kolike eneči to Ime —J Četudi jo te semo formnlt.oet - vo senu. oni, ki je agMral med njimi Povaod sle sHIsll- "Ako M ss imenovel "Jugoslovsnskl odred", oko M bili slovsneki polki, akl M MU med eebei e ne reemeten! po resnih oddelkih in le M resnično vedeli, de roju je-mo se svojo svobodo, e ne se in-terses tuje drla ve, tedaj M val z v seslja m žrtvovsli svojo nagimi Jt fn ista vprašanja,vieti dvomi A se poro«lili tudi med nemi pro »tovoJJpi Zakaj nočejo poslušati nx«šib i ' obiovoljeim ki gotovo bo^ poznejo svoje ljudi in svoje raz mere kot oni in bi reformirali korpus teko, de bi se r njem v resnici vsak počutil kot s v obod nega in euako vrednega drživ Ijane, ne pa kot navaden naj« m-nlkf » ^ Slovenci so biU prvi, ki. S') pretreeeveli načine pfopravija-nje napak. K sreči jim je rtuka revolucija odvetala jezik, in Slo-venci ter Hrvatje, ki so baaii naj več vnoka sa nezadovoljetvo, a> stopili pred voditelje "Srbskegs (orpusa" in zahtevali korenitili zprememb v blagor ideje in njo zaatopajočega korpuse. Odgovor komanda ta gen. Živ koviča je znan. Zadržanje korpusa napram zehtevejočim je 'tudi vsem znano. Podle insinuacije g Jambriška, češ da so katopivši o-ficirji špijoi^ agentje itd. s< do raspravljele v domovini! Smešna pa je trditev Jamhri-iake, "da smo v Avstriji molčali, ker eo nad nami vladali Nemci, a tukaj v korpusu kričimo ko so naši komandanti bratje Srbi iz kraljestva." Ali nI molčanje znak nesvobode, gospod zo-bar? ln vi hočetp lato nadaljevati v korpusu. Ali bi bili v Avstriji oficir, ako ne bi molčali? Morebiti celo veste, da je mnogo dlsidentov, kakor na^ nalivate ,trpelo radi svojega prepričanje po avstrijskih zaporih?! Že V hrvatskem članki eo ne vedeni vzroki nezedovoljstva z vi šjim komandnem sestavom. Dv# glavna vzroka takih razmer sta postopanje oficirjev poslanih otoka Krfa v Rusijo in to at« bresidejnoat in vojaška brutalna surovosti ^'jv, Zi« 'W,t Pod brezidejnost ali točneje pod pomanjkanjem zastopanja ali celo samo razumevanje nase Ideje so poiebno trpeli Slovenci, ksjti poznavanje Slovencev jo bilo za srbske oficirje poslanih iz Kris prava španaka vas. Koliko krat amo morali zlišeti preverljive in smešne opazke o naie m narodu, kolikokrat so nas zamenjali s Slovaki in drugimi a da bi vedeli za naše meje tega niti od najboljših nisi mogel zahtevati «kov v korpusu. Z lepo besed., p |»0tnlwi organiziranjem u\ s ne reve bi jjHfc* tNMMAfetoga pridobi-Itode s pretepgnjam in abija. «jtvom vršili ti Mi^iMpht^fceiUs se je takoj odvrnila od nasilja in na« MM M«dje «1 vrhunce reda fonalranjš iiu-divizije in nabiranja potrebnih vojakov med v jetniki, kj proato-^ "ijno na nikak način niao hoteli služIti kralju Petru. Ml M o-pravičlli to peatoponje, ako bl as poslušale naše ljudi pridobiti po-tom preevttne agiteeije ae ideje. A »rbakl junaki eo SS poetuisvell istih msMstelfBkakor v Mscsdonl* in Albaniji In meMe dobrih so-jekov ee dsesgH ravno DELAVCEM SINI TREBA PODVREČI OPERACIJI. Madison, Wis. — Državna In-duetrijelna komistjs je rszsodila, da se delavcu nI treba podvreči nevarni operaciji radi tega, da dobi odškodnino po odškodnin-sksm zakonu, veljevnčm v državi Wisconsin. ^,. <), bodo, dokler traja vojna. VOZNIKI IZVOJEVAU fOfl ,«AM»DB. t* at Louls, Mo. - RazsodrUk jt spor razsodil v prilog voznik"", zaposlenim pri St Louis Trae»-fer kompeidji. Vozniki, ki so preje prejemali po #t mesečno, * liki, ki ao prejemali $S5 la W meaečno, imajo sedaj * d en. « 7, ri.-j •• _ - Tiskarji in + ZIDARJI 00 POMjM ^^ je pH uri tSZSmm^l vo- aU |7 se /«li.tv|u v tiiti/iii.ih VV t SIVIMA C O t D A H MAIMOS, l O W A LAWMDALS 4TB* OKIOASO, ILUMOK .....ti i«h> Vofrli, WHN,U Salta, O. L h«|wliihl>» J. BntkovU, a. ». D. 4, baz M, Otrar«, ba KL FHHn^i HM Swiag Ava^ Sa Oktaags, A Tajmii: Jaka Verdarbar, m« Bo. Utn^k Ava, Obl«*«, DL Blagajnik« Aatoa J. Tsrkevea, F.&ImI, Otaavo, 11L ANTON KBAHT, 0«a. Dallv., C»non«b«rf, Pa, v v V81 DOPISI,.naprav«, M »»«»>11» Bi. IS "Prasvsle" M | •a naslovi tibhonUTVO "Pbobvbts", aeZT-aa Sa Lewu4ata Ara* Oktaege, VBS tiPRA VNISKIITTABI, aaretalaa, aglasl, ss »elUjej« aa aaZ ITPEAVMISTVO MPBOSVBTB", M9T—at Sa Uvedeta Ava* Okla I^L ^ m a. ■ * -A _ A j. J lj.,1 ■ n M tff M V ---A - . - - aorsspeaaeaei s wjiibt«i a js. f. *«, vmisirai m zsms "Pmvets" a« rabit s faasa eikdalkev, »arvei aafHftt tastov, M Jo t dta, ako Mi is, is a« vsaka rtni bitra rakma. Očete MoUingerja čislajo < RAD BI UVBDBL aa svojega prijatelja Loula Hrt ->arja, doma la vaai Leše, okraj Litija, Kranjsko. V |0ru*«nili PROSVETA GLASILO SLOVENSK.L NAHOPMF. PODPORNE J F D NOTE Uhaja dn#v»« LASTNINA SLOVKMSKg NARODNE FOPTOftNE JKPNOT« CMt Eakoplst M M niN*- W . fel leta ia 7fa se tri I g u pol let*. $1.18 aa tn ta^uiadaJS aa jato. "THE ENLICHTENMENT" D.t«« v «. rr. (F*kv*avfs St-l«) i, dm na >• • to« * m «•■ »t wu«i Met. Kontest. B^stl« 1» Id tekmujejo kov savodsjo, (U j« la dva dnevniku. M gotovo ja kon •gitatoričnem polju imamo ie Uko dela. Agitator* no delo aplok ui nikdar končano; napeti moramo vae naše moči, da aezna. nimo širšo aiovenako in oetalo ju gpelovanako maeo z naftni idejami in cilji Slovenskega republi čm.»kega združenja Naša organi racija predatavlja barbo ljudake Večina kontestsntov izvrstno BUJM> u demokratična in repubii-retaje svojo nalaga ia teai sploh aa6ela med Jugoofcvani; ae valja aala be.edu Oposoritt še t>ort>a tt SVobodo ne pozna počit limo la tiste, ki so oa morda aa- ^ tuai nd gs ne smemo poznati. in obupa moramo v boju toliko vajet da W kdaj dosegli prvo boj- ^ ^ M(UO .roje zahteve no črto. Meč borbe za oevobojevanje na- Pravi bojevnik upa in deluje aa . uaroda mora Wti pooaobijena tudi aadaji dan bitka - 1 namih in s pomočjo prista ta dostikrat ja Btt(i odvisna od asdajega trenotka. Pravi bojev-nik ai pesimist. Dober bojevnik nikdar na reoc: *'0h, what'i the uae, bodo že dragi narediUfKdo bili bttko brea mene." * Haprej bras ostra na vaa tašave. ovire in — lataa poUl Dva tad-na je še čaaa in v tej kratici dobi mnirffirdA lahko isvojuje prasenet ljivo lep ttspeh, samo ša aa po trudi Haprej aa tisoč novih naročni kov! - s slovensko Republikansko Združenje. Priprave za konvencijo. Zadnje splošno glasovanje je odločilo, da se vrši letos konvencija Slovenske narodne podporne jednote. Prvi odzivi na drugi predlftg za preložitev konvencije dokazu* jejo, da ni našel simpatij med članstvom, vsled česar ni upanja, da spremeni odlok zadnjega glasovanja. Konvencija se bo torej vršila po starih pravilih in članstvo stori najboljše, ako se z vso eneržijo pripravlja za zborovanje. Po sklepu letne seje je odprta javna debata v "Prosveti" o afrareh, ki se tičejo konvencije, od L murca do 31. avgusta t L Brate in sestre, ki hočejo razpravljati v listu h konvenciji, prosimo, naj pišejo kolikor mogoče kratko pa stvarno, da ne bo uredništvo v škripcih za prostor. Več iniciativnih oredlogov in sorodne razprave posameznih članov so pokazale, da članstvo stremi po mnogih in radikalnih izpremembah v jednoti. Prihodnja konvencija se bo naravno bavila z vsemi predlaganimi izpre-membami in zdaj je čas, da članstvo razpravlja na društvenih sejah in v glasilu, kaj je praktično in kaj ni za obstoj in napredek naša velike organizacije. V ustavi in profilih jfTpprrikaj zastarelega in preživelega, kar »e odgovarja več današnjim razmeram in potrebam; nov čas zahteva nove reforme. V zadnjih treh letih so se pojavila nešteta komplicirana vprašanja, ki čakajo rešitve. y * O vsem tem se je treba pogovoriti stvarno in izčistiti pojme, tako da bo Megatom jssno pred očmi, kaj imajo storiti, ko se snidejo v Springfieldu. Časa nimamo nič preveč. Teh par mesecev bo hitro minilo in konvencija nas lahko zaloti nepripravljene, ako ji že zdaj ne posvetimo vse (Pozornosti. Na delo torej! Skrbimo, da bo prihodnja konvencija največje slovenske podporne organizacije mejnik še večjega napredka v bodočnosti Slovenske narodne podporne jadnote. > ••> tVJ •■■ *■ ■■ ....... F.— -'.- .- . \ . t} iti Aii • ■:■>":. ' „ . ■ \. • ■ Pravočasna Wilsonova beseda. /S Predsednik Wilson je (>oslal ruskemu sovjetu kratko noto, v kateri izraža gorke simpatije napram ruskemu ljudstvu v imenu ameriškega ljudstva. Nota se lahko smatra za indirektno pripoznanje delavsko-voja&kega spreta kot edinega predstavnika ruske demokracije in kar je glavno, Wilson odločno pravi, da se bo Amerika pri vsaki priložnosti potegnila in borila za popolno suvereniteto in neodvisnost ruske republike proti vsaki agresivnosti sovražne avtokratiene sile. Wilson je s to kratko noto potrdil vesti, ki so krožile zadnji teden, da namreč stoji z Rusijo in njeno sedanjo vlado proti invaziji na vzhodu od strani Japonske, kakor je proti invaziji od strani Nemčije na zapadu. VVilson naravnost poziylja ruski sdvjet, da zavrže infamno mirovno pogodbo in i>rani z orožjem sadove in Čast revolucije. Poročile tajnika lokalne organizacije SJLZ. v Chicagi. Dne 7f marca ae je vršila četrta redna aeja čikaike lokalne organizacije S. B. Z. Društvo Gorenjec, Št. 104, S. S. P. Z. je priglaailo avoj pristop v lokalno organizacijo in poaUlo avoje zastopnike na to zborovanj«- 4 Sklenilo se je podvzeti kar naj-sgilnejšo agitacijo sa udeležbo shoda, ki ga priredi lokalna orga-nisacija v nedeljo 24. marca ob 2. popoldne v dvorani Hoerbers, 2136 Blue Island Ave. • Predpriprave za veselico a igro, ki jo priredi lokalna organizacija v nedeljo, dne 19. maja v dvorani Sokol Jonss v Ciceru, 111., se yrše Nadalje aa sklenili zastopniki, da se mora pričeti s živahnejšo a-gitacijo sa pridobivanje stalno priapevajočih članov. Prvi odziv te agitacije je bil pri dra-Itvu Slavija št. 1, SNPJ., kjer ja priglaailo 14' članov za stalne Mr«, Mary Udovieh je poslala nabiralno polo a avoto $12.96 prostovoljnih prispevkov. Na resolueijo, ki je bila spre jeta ob priliki koncerta in yese-lokalne organizacije dne 27. januarja in potem poslana na rasna odgovorna mesta, smo dobili dose-daj sledeča dva odgovora: UNITED STATES SENATE, | Committee on Expenditur6e J in the Depsrtment of State. *a Februarjr 5, 1JU8. j Mr. Carica Veeel, (Thairmaa, Mr. Frank Zaitz, Sec*y 8.'tt. Z ' Chicago, 111. n'!«; Oent lemen >— • k I am very much obliged to you for your comraunieation of reeent date, and I aaaure you that the vlews of your Organization w4ll have my moat earneat eonaida-vatIon. t» Very reiq»ectfully, 4aa. i lami 11 on Leirkk r ' "" * '. E l V gornjem pismu je nas sena • tor senator Iaewis ponovno ssgo-tovll, kakor še prej večkrat, da bo uvaleval nssore in ellje Slo venskega republičanskega adru-Aenja. Sedeš t Cliicagt, 111 ODBOlIl Frank Boetich, FUip Godina, Frank Kerfe, Martin V. Korak Etbin Kristan, Anton J. Terbovee, Jože Zavertnik. VADZORHI ODBOR: Ludvik Benedik, Matt Petrovič, Frank Veranič. šev svetovne demokracije jo bo mo dosegli. Ce je ne bomo doee gD jutri ali pojutrajšnjem, zato šejne smemo obupati in vreči naše orožje vstran. Želja po svobodi je nepremagljiva. Vsaka borba pa sshteva dela in žrtev. In ravno na tem polju moramo etoriU mnogo več, kot smo dosedaj storili. Sfbvenako republičansko združenju ima velike stroške. Brez gmotnih sredstev je nam onemogočeno vaako uspešno delo. To ve lahko vsakdo, ki se nahaja v naših »tak. Naao organizacijo čakajo velike naloge. Za izpolnitev teh na-\og: pa potrebujemo finančnih aredstev. Vaako besedičenje in demagogija se mora v tem ozira umakniti resnemu delu. (Organizacija Češkega narodnega združenja, ki deluje za osvobojene Češke, ima dartes ns razpolago v svojem fondu četrt miljo-na dolarjev za svojo propagsndo. Svoja zastopnike ima po rasnih krajih Amerike in Evrope. Iadaja ne liste in (druge pubUkaei-Prireja rasnovrstna zborova in druKe prireditve, baserje da zbira sredstva z* avoje de-Slovenei ae ne moremo pri -rjati s Čehi, toda da bl lahko storiU nekoliko več, to se pa ne da Ujiti. V teh resnih ča-nc smemo glodati sami nase, k na skupnost in ss skupne Čss beži in prav nič ne ča-^Ako ga zamudimo, bo zamujc-Zbirajte sredstva in utrjujte ojo organizacijo. Ameriški Slo-inci morajo imeti na vidiku to, .med nami lil mecenov, kl bi pirali naše delo. Ker je med m narodom v tej deželi pre |lh ljudi, niao v nsšem ta "^-A. .'v- <>{*•' OSMUAIJO ODBO*: John Ermene, Ivan A. *fcsker, Anton Mota, Frank Mravlja, Jaeob Muha, K. H. Pogiodich, Matt Pogorelo, John Retd Joseph Steblaj, Frank Sava, Frank Udovieh, Andrew Vidrich, Štefan Zabric, Leo Zakrajšek, Anton Zlogar, Joa. Frits, J. Jndnič, J^ Ivanetič. , v.. •• • -r M-. . (Opomba. Zastopniki organisadj in listov, ki sa dozdaj še niao priglasili, postanejo šlaai eentralncga odbora, čim sa pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo a temeljnimi načeli S. B. Z. — Naalov aa piama in denarna pošiljatva ja aledači: Anton i. TerU»w P. O. Bo z 1, Cicero, 111) Nič ne de. Borba sa demo- Naalop javaksglb dl^va. «utraj je še bilo okrog 10 000 oseb Um DrugI odgovor se glarft DEPARTMENT OK JU STIC K, WpshJngton, D. C. Frank Zaits, Fjmj., Se< > of U»cal Org. S. R Z Cbicago, IM. Wilson je prvi in edini državnik, ki j* is vdrufcičfsir - , > izrekel iskrene simpatije ruskemu narodu odkar so bolševiki na krmilu kljub temu, da evropski saveaniki šs danes prezirajo Rusijo; najznačilnejše pa je, da se je Wtlson krepko potegnil za ruske revolucionarje v sedanjem kritičnem času, ko iim hoče kajzer natovoriti sramotni mir, a z druge gtrani jim grozi japonski imperializem. Moška je Wilsonova beseda in ni ga človeka v širni Ameriki, kateri je ia demokracijo, da ne bi podpisal njegove kratke, toda jedernate note ruskemu sovjetu. Obenem ga ni človeka, čigar srce bije za demokratično avo-bodo vseh narodov, ki ne bi želel, da se ruski proletarijat odzove želji našega predsednika in na danaftnjem kongresu v Moskvi priseže junaški boj največjim tiranom na svetu, kajzeraki Nemčiji, ki hoče zadaviti socialno revolucijo v Rusiji. The departinetit ia in reeeipt of a copy of the resolutlon adopted by the Slovenian Itcpublican Al llance at a masa meeting held at Pulaaki Hali on Januar? 17, 1«)*. and thanka you for tranamltttngj the same. Reapeetfully i For the Attorney <>«»neral, Cbarles Waren, . Asaistant Attoraey (leueral mbo je odvisna od proletarija-Na slovenskem ameriškem de-tvu stoji in pada Slovensko mbličansko združenje. To de-tvo je pokazalo, da rasume ellje, ki sa njihovi cilji Pri lo se je v masah naši organi siji lir v mašah deluje sanjo »irajtho sredstva povsod in ob priliki. Postanimo stalni ipevatclji. Niš ne milimo in io, če ne bo sredstev, bo dŠla omejeno. Cliicagi živi tiso^ Sloven Naša lokalna organizacija | po številu društev in Članstva izmed največjih lokalnih or* S. B. Z. Toda konštati-m, lepo aH nelepo, da rki ne koraka v prednjih Dohodki naše organlaa ao a oairom na velikost lokal orgsnlzacije jako majhni. V osiru se mora nekaj izpreme-Vsakdo bi moral čutiti dolž-evati svoto, kolikor še raamere poaameznika, Fond Š. R. /. Zastopniki dru r, ki sodeiajaja^lokalnl orga-bodo na društvenih ae-predložili članake karte sa priapevatalje. Kdor ne ao-}prispevati stalno, naj da koli in kadar moto. Vae kar ^prispevajte s saveetjo, da iiataajli ničesar, nego le kot aktivni Člani ni ki vojaja naše in vaše bo-našega in drugih narodov ivljenje avtokracije in . demokracija. Kadar bo ta ,daba narodi pravic. I ločevanja ia temu bo sla* jugoelovanaka federativna ki ba peetals članica Ine svese demokrntir Ilodov. se lavnega shoda, ki trm v nedeljo, dse K mar Ava. a in o naših oil jih . .j ta priliko kot veliko UkaŠkUi gSovaneev ML S tem pismom nam juatični de psrtment naznanja, da ja prejel resolucijo in aa sahvaljnje aa p<> llljatev. v aE3 ae je v štirih mesecih I Oovori tajnik lokalne or«anUa okeunka dobr^iitrdlia. Toda aalsl^F.EaJe Slovenskemu Repub. Združenju so aa doslej pridružile sledeč« ' organizacije: Slovenska Narodna Podporna Jednota; zastopnika: Anton J. Terbovao ln Matt Petrovi!. A Jugoslovanska Katoliška JednoU; zastopnika: Anton MoU is Matt Pogorele. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveaa; saatopnika: Fraak Bos\ich in Anton Zlogar. Slovensko Podporno Društvo sv. Barbare in Slovanska Delavska Podporna Zveza; zastopnika: Andrew Vidrich in Ivan A. Kaker., Jugoslovanska Podporna Zveza "Sloga"; saatopnika: Joha Br-mene in John gesel. ■ .■ v <1 Slovenski Delavski Sokol "Chicago"; Slovenska sekcija Modern Woodman v Chicagi; saatopnik: Joseph Steblaj. Slovenska sekcija Jugoelovanaka Socialistične Zveze; zastopnika: Filip Godina in Frank Sava. < -V • • d Društvo Slovenija Č. S. P. B. J.; zastopnik: Frank Udovieh. Slovensko samostojno mladeniško podporno društvo Danica t Chicagi; zaatopnik; Frank Mravlja. j r r 11 4 Slovenski Socialistični Klub (samostojen), Slovenski pevski zbor in Slovenska Čitalnica v Milwaukee, Wia,; saatopnik : Leo Zakrajiek. Zveza "Slovenski Izobraževalni Dom," Franklin, Pa.; zastopnik: Štefan ZabfM ^ 'f ' 9 Slovenski Tamburaški ln Pevski Zbor "Lira" v Chicagi; zastopnik : Jscob Muha. ; • • Vfc^ :H ' ^ Slov. Kniž. Društvo, Dubnqne, Ia.j saat: K. H. Pogiodich. . Slovenski pevski zbor '^Slovan", Pullman, Ul.; zastopnik: Jot. Fritz. • Slovenska Čitalnica, Ely, Minn.; zastopnik: J. Judnič. Zveza Slov. Svobodomišelcav, Chicago, 111.; sast.: Jos. ivanetič. Glasila S. E. S. so sledeči listi: m Prosveta, sastopnik: Jože Zavertnik; Glas Naroda, zastopnik; I Ludvik Benedik; Glas Svobode, saatopnik; Martin V. Konda; Pro-letarec, zaatopnik t Etbin KrisUn; Slovenija, zastopnik: Frank Va raniČ; Čas, Sfestspnik: Frank Karla. ^ > v ' ..... i .,, 1 ii =-sr=r' Govori član aentralnega odbora v valflii S. B. Z. Frank Kerle. Govori član centralnega odbora S. R. Z. Joše Zavertnik. • -Nastop pevskega društva Sava. TSovori Etbin Kriatan. Po končanih govorih se lahko stavijo vprašanja. V Pridite na shod pravočasno. Pričetek ob 2. popoldne. Pevske točke objavimo, kakor hitro nam jih nasnanljo vaa tri pevska društva, ki bodo nastopila Qa tem shoda. I , • ^ Tajnik lokalna organizacije. KeHke starto žIvBs v Avshi|I. Uf^. Curih, Švica, — Dva Američanki, ki sta bivali leto aploh kje do biti. stane 40 kron kilo; kava je pfaalop pevskega društva Slo Meeik 1 jBovut i In kakav (koko) aa doM le e po-mo/jo tihotapetva In etaac do 50 kron kila. M .ke ja sUna mala — In do prihodnja letve ja le Vlači ke In^Dunajčanje preklinjajo Madžare, češ, da je na Ogvakem dovolj MU in maka, toda nošaja dVorani in tunsj na trgu, kjer so se tiščali kskor sardine. Bilo je mrzlo, da je vse pokalo in mnogim ljudem so zmr-znili prsti in ušeaa. Sprva ao mesarji dajaU vsakemu kupcu po dve kili svinjine, ali ko je množica v dveh urah narasla na več kot 20 -000 ljudi na trgu, so naglo zniMi odmerek na četrt kilograma in ob deseti uri je bilo vse meso razprodano -r- na tisoče ljudi je ps šlo domov s prašnimi rokami. Ljudje so razsajali in kleli in policaji so udarili s golimi sabljami po mn* žicah, predno ao jih raiprUH h preprečili krvave izgred« Tako je ▼ blaženi Avstriji! ___ umora obdolsen faemai ioea uLooo Noaoa^f ; h »P Bedford, Ind. — Oblasti so a rotirale 45-letnega nemškegs farmarja John Paffenbergerja, ki J« is sasede ustrelil 40-lctne^i New-ton Plumerja, ko se je nshsjal bliso svojega doma . . Plumer je popoldne sejsl dete Ijo. Ko ga ni bUo k večerji, so p šli iskat in našli so ga rartvsfs na njivi, na kateri je sejsl deteljo. mm" ,t ■ ,. ObvestiH so šerifa, ki | na mesto žalosti a krvnimi pd. » ao takoj pobrali sled. 8ledili sa naravnost na dom ja, ki je Plnmerjev «oh. d. Paffenberger je dejal, ds ni r svesi s dogodkom, tods nssprj-tujoče izpovedi SjjS^J povzročile, da gs je šerif vsei • M Farmarja nhrta bUs kajU Paffenberger je n kajzerja, Plnmar je pa Mvil1 ukk" kot vsak človek #S sovraži avtokraeljo to «aM*e- bodo. To je dala Pf^MrL. Državni pravdnlk ia Icrif sa» rata dokaze proti Paffcnl>crK«r^ on ae vede v saporu, kno,«*^ Trockij vodi vojno stranko. BO* jtvljajo, da je abor bolše viške stranke zavrgel ime "ebci ttlno demokratična" ia ai nadel I-me "kotnunietična stranka" ia raaioga, da ae bolše viki ne bodo i-menovali tako, kakor ee imenujejo nemški socialni demokrati pod vodstvom Filipa Scheidemamia bo imel proetejie roke v boju proti mirovni pogodbi na moakovakem kongresu. Nemogoče je natančno vsfcd, kako atoje aU**e. Vaeb,..^^^ delegatov je okrog 1500 in po naj- V L 0TI 7 Dfl |Ktfl bolj . nJj s U poročilih, je kon VCOII L jDUulOuA. trm razdeljen r dvettoaaAi, FI08TITS di konfliktov, «i državami, i malimi narodi. rt. približno enako močni Boj bo AMERIŠKI VPAD V NEMŠKI torej hud ZAKOPK Petrograd, 12. manea. - Urad no naznanilo se glaei, da armada med obeiua mar-racije. Toda to ae ne moče agodi- aJ- i|h niora »Mttati in ti aploh aa nohbn način, ker je|',nJlU & »oeedščina, valed ka-preveč teiienj, ki ee krUajo in ai }£• je bil promet Obema vedno nasprotujejo. Nobena preuredi- *vaheen, vpliva na to. Mnogo eo-tev ne more izvršiti tako, dafrWm dinastij in bledim M .Jr« J 0 in teorija okootenelih driavnih T^JrH - ^ , ekvilibriatov. i da je pot^do^ odmd 'robTon^a^e ra" za okrepitev revolucionarnih % SS^S' .il, medtem ko trdi Trockij, da mir pod pritiskom oborofene »ile £f c° Sanorov dlZffi^ neveljaven in da ga ni zakona, ki ^ ^S ^Ztr bi opravičeval obveznoet vsiljenih i - nevmr* Pogojev. Z Lenim,: tU « -oae razcepili tudi bolševiki, ki «o ^^^^ je tudi vurašanie idaj razdeljeni v dva tabora: prvi J^Z^ZjJug u mir in dru« za voino raznjerja med Italijo m Juigoalo- 91 VOjn°- vani. Oba naroda imata doalej ne- Nemški rajkatag kaša roMAm j®^131 jene naci6i 8V0J« ciIJ® ™ V rajhstagu ao kn» L, ^ reklamira eden hi aneksi-1 dnjfi dfl r(Utn« kr^Vi^aied ^ ^ - čeaar postajajo naaprotju neiz- da bo mir trajen, more biti le pra-vičnoet in demokracija. Dinastijo hrepene po veliki moči; narodi v svobodi ae kmalu *>rijaanljo s svobodo drugih narodov. iZa naa je tudi v našem razmerju do Italijo pravičnost vodilni motiv. Vse, kar je reenično italijanskega, privoščimo Italiji; no-bone pedi prave italijanske I je ne zahtevamo aaae: prav tako pa tudi ne moremo odndhoH od poatulata, da ae airudijo v skupni federaciji vai deli, Id ao faktično pugoelovsnsici. J „ . f*ri tem je jeeno, da bo v mnogih detajlnih vprašanjih neiaogi-benjifflitiljtki kompromia. Oeo-grafična črU, liri bi na Aiato delila Jugoaiovane od Italijanov, ae ne more potegnHi. Take raamer^ so tudi > drugih krajih. Ako na primer dobe Italijani judno Tirolsko, takoevani Trentin, ki jim brez vaakoge dvoma pripad^o-be a tem tudi nekaj Nemcev, katerih naeeH>tne ao pomešane med talljanakbnl. V jugoalovanakih gl a vit no v Iotri in Dalmaciji, o-stane nekaj italijara&ega probl-valatva. Nasprotno pa ostanejo rezijski Slovenci na Beoetkem in za naa je gotovo, da bodo tudi nadeti je politično ločeni od ker leži med našim in njihovim ocemljem Furianija, do katere prhmavtmo voo pravico Italiji. To utemeljuje potrebo apora-zuma o pravicah narodnih manj ' ■ Doalej je bilo o teh pravici; deželah, po- *ke »m. ^ h ^ od Od J d«^ ^ J. u AniHterdam 12 no potrebna odstrauritev vaaikega Hamburva r^r^u^T' T ]* tekega antagonizma; čim bližje za -nenTče^dfijP° ^^ V°ini VM ** »Hernativa aa mojo iiT^^^ ^r^v^tl^ l^ 1 »eodvomno ta: A1i Wmm '»jond m la bili v Vladivoatolni. j w-hington, 12. marca. ~ Iz ie ne Gotica ae baje pomiče "pro-| ^ Qe bo V(^ p pt ^ ^ tovna, takoj do izbruhne. Popolnoma očitno je, da se go epodaralri, kulturni in eocialni hi HppUeljc bolj internaciona-lizirajo. Oosle šele, ki je vodno špeknHraia rsvnotežjem držav. " Kakor j, |>rwi«^<|nik WM«m V evojo« ta* dnjem govora neglsšsl, je ee na-vae ČMe •' Vpametuje, da bi nekoliko . ff .. prenehale a predlogi. Inicijstfv- tivolm predlogom.pr-iM naj w m »tavali ie v aelo potrebnih alučajih, za vse Razprave k lakta- a * IdMoln 111. — Na redni m-ji društva Zagorski Zvonovi, št 116 HNTJ., ao člani vzeli v pretree i-nicijativui predlog društva Brat-štvo, št. 27, v katerem šele omejitev števila delegatov za bodočo konvencijo naše Jednote. Po daljšem rozmotrivanju amo akle-nili, da ga ne podpiramo iz slc-dečlh razlogov: 1 Po uašetn najboljšem pre pričauju lahko 150 »li »XI dele-gatov. atori vedno več keristnegs v dobrobit jednote kot pa aamo • i(i aU 2U delegatov,jjj 2 Izredni aaeement za stroge Konvencije bo a tem meeecem že tudi vea plačan in do konvencije ne bo nabralo tudi nekaj o brcati od tega denarja, tako da bo kenvcnČni fond srn stroške zadostoval in »e ne bo treba dotikati upravnega ».klada; še nikdar niso vea društva poalala delegatov, ps jih tudi nit prihodnje konvencijo ne I »odo, *. Tako majhna reprezentaei-ja naše jednote kot jo želi preje omenjeno društvo bi na občlnat-vo napravila zelo alab utia, kajti tako velika jednote kot je na-Ša, lahko utrpi precej večje za stopatvo, ne pa aamo 1« delega tov, izvoljenih po diatriktih. 8. N. P, J. bo krnelo štela 350 društev v vaeh krajih Združenih držav. | Naše društvo ^batoji še akoro devet let, pa šc ni poslalo delegata oe konvencijo, kor ni bil nihče pri volji pustiti delo ln se po-dati /a dalj čaaa na daljno pot. Kavno taki slučaji se bodo dogo-dill tudi ob / priliki prihodnje konvcncijc. 4. Htriujuiuo se s tisto točko Inleljatlvncga predloga ki pravi, unj se konvencija vrši ua vaeka štiri leta. U društvo Zagorakl Zvonovi, Andrej Hprogar, prcdaed. louthviear, Pa. - Na dlakuzljl imamo iuk-ljaUvnljfi-edlog društva Bratatvo, «t 274, ki želi, da ae konvencija sa eno leto odloži in omeji Število delegatov na vsakih tiaoč Članov enega, kar bi bi-16 ali 17 delegatov. Strinjem sa a točko, da af raad|bj^ med konvencijami aa eno leto^fo lfl j Ša, to js, da naj bi aa vršila na vsaka štiri leta; na ta način bi v it letih prihranili eno konven cijo ln aevedn tudi precej denarje. Kar se tiče delegatov, da bi se jih volilo po diatriktih na vaa-kth tiaoč članov onega, ac pa jaz II ne atrinjam in miallm da tudi večina članatva naše jednote ne. Članstvo naše Jeduote turi po gleda nekoliko naaaj v preteklost, ko ao se društva nekaterih organizacija borila, da ao Ig lili tudi manjšim društvom pra vlro do žastopstva. Na primer pri J, a K. J. društvo ni imelo pravico do delegata, Če iti štelo 100 članov. Deucs imajo majhna dru, štva. J. H. K. J. akoro late pravi« c kot velika društva Druge organizacije so posnemale vzgled H. N. 1'. In to jih je nekoliko poši-velo. In pil, ali naj aedaj korakam J naaaj, ineato naprej t Ali naj Oko, kl sa je Izkaaala v korist za napredek naše organizacije, aedaj opustimo | Nikakor ns, ampak delovali moramo na-prej |»o naši začrtani poti In Še v nadalje aeelguratl obstanek jedi noti | »♦>i delegat nikakor na more u-spe^o zastopati 1000 članov ln v trm alučaju bi. moral maralkatej rl delegat zastopati tudi štev. To ti bila aa dele na, lako rečem nap radeva. Haj ao še sedaj, ko je sko- manj važne stvari aH za kake spremembe pravil, za katere ac le težko dobi dovolj večine na splošnem glasovanju, pa naj M društva čakala do konvebcijc it na konvenciji naj M jih delegat dotlčnega društva predložil v &t\ skuzijo delegatom. Sedaj se doje Že vsaka malenkost na «m| glasovanje. Poleg tega se vedno ponavljejo akoro eni ln Isti pre dlogi. Jcden propade, pa ga predloži kako drugo društvo, le da rnu vsebino .besedila nekoliko spremeni. Splošno glasovanja je dobre stver ln niti konvencija niti članstvo ne bo zahtevalo, da se odpravi iz naših pravil. Toda splošnega glasovanja bi ae ue smelo izrabljati in naj 't>i se inl-djatirall le predlogi velik« važ noati, vae manj važne atvari po naj bi Čakale konvencije. Okoli 17 tiaoč članov šteje ns-ša jednote; v članatvu snu dosegli v zadnjih par letih aelo lep naraščaj. Bedenje Izredne razmera bodo zahtevale spfrememb v naših pravilih In v tem oziru ee be trebe osiratl na vae čumstvo naše jednote v vseh krajih Združenih držav. Valod tega je potrt* bno dovolj veliko Merilo delegatov, kl bodo odgovarjali potre-bam organizacije kot jo naša. Hemo 10 delegatov, kot želi društvo Bratatvo, jc pa na vaak način premalo. K temu številu lahko pridemo še U glavnih od-bornikov in po mojem mnenju se ne bo mogel* v ta malučnju nikoli izvoliti nov glavni odbor. In če jc stvar taka, je boljše, da se po- B vea jtopB ■HHH mu da mil. m nkrepa vae, kar je potrebno za jednoto, brez vaar ke konvencije a šorftnajatiml čin-nI : $1 8 predlogom društva Javormlt, št. 160, zaradi plače glavnemu tajniku aa striujam, nisem ps zato, ds bi bil deležen povišanja plač* od čaaa aadnjega splošnega glaaovanja, ko sc j« šlo za povišanje njegove plače, pač pa naj ae mu poviša od 1. januarja t. 1.. v alučaju, da bo predlog društva Javornik aprejet. . Frank Stalncr, stavijo tolike kiicljetiv, ko aa skoro lakko reče ie naprej, da ne bodo prodrle ua glasovanju! Tudi je ueumestna točka, naj se voli delegate po diatriktih na vsakih tiaoč članov enega. Na konvenciji bi bila potem polovica delegatov bi polovice glavni^ odbornikov To bi bila ena čudna primera v orKsiii/.arijsekem gi- i|Mv: V interesu jednotinege napredka je, da ae vrši konvencije po načinu, kot določajo klanja pravila naše jednote in nič druga Še. .4 ■Vae potrebne spremembe naj ae prepuate v rešitev konvenciji, članstvo pa naj izraža avoje miic-nja v giNHilu in naj daje navodila delegatom, ki jih bodo poslale na konvencijo. To bo ss enkrat po mnenju našega društva ša naJ-"< Fa«aH, K. - Mogoče mislite, boljša pot ; da smo ss is FerroHs še vai isss- F. Oeriovič, pro4,i A. Mre vi je,1 Bil, ker ni niš slišati od narfi pa taj.;'J." MeŽnarič, blag. smo še veceno tukaj, pravno jo bilo u b)iM ^ tem, da se naša Cleveland, O. - Društvo Na- alovenaka naselbina isseli. Fantje prej št 5, SNPJ., v CteVelandd, so še obhajali odhodnico s plesom jc na svoji redni mescč ii neji as slovo, ml drugi so skrivsj ža-vzelo v pretres inicijativo dru- f>vali sa njimi. No, sedaj je pago- pet vse dobro in r starem tiru, ker 4P vsled bresposelnowfs razburjeni duhovi zopet zaposljeni. American fin Plete Ce. je pričele zopet potovati ajMno paro, kjer so zaposljeni o par izjemami vsi tukaj-šni Slovenci iPo driigih tovarn^, katerih jo tukaj dovolj, se tudi da bo atvar aa jasnem. Če „ _ kdo ne udeleži v treh mesecik vsaj ene seje, ss pa lahko ztijim postopa v amislu pravil Ako js pri društvu kaj UUna, kar je graja vredno, je ftvedno boljše, da se poskuša atvar rešiti na seji v zidovoljuoat vsaj va^ine članov, mesto da ss pišejo natolcevanja v isto. ■Opozarjam člane kluba št. 188, da se rednsjs udeležujejo sej, ki se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu takoj sa društveno sejo. Če hočemo, da nam bo sasiguran napredek, ss moramo zavzeti to-di zs naš klub, kajti to nam nale- RdolŠnost kot zavedni delavci. | amo tudi aktivni bojevniki, kajti le delo rodi uspehe. Maročnik Prosvete. štva Bratatvo, št. 274, za rtiri-letno rasdobje konvencijo in e-mejitev števila delegatov. Predlog društva JevorniV amo soglaano podpirali, ker priznamo, da je U predlog na meatu; <*lav-nI tajnik jf.s ozirom na njegovo prireditve, tietim, ki ae jc pa ne bodo udeležili, jim bo pa pozneje gotovo žal, ko bodo slišali o našem SijpPt* Veselica ac vrši v Joaip Birkovi dvorani, 6006 St. Clair Avc. Pri če tek veselice točno od polomih zvečer. •.Vstopnina 30c. Dame vstopnine proste. VescBčni odbor. Dne 8. mar 8heboygan, Wla. ca ac jc vršil tu javni shod, kjer smo se podrobneje seznanili z organizacijo Slovenskega republi čanskegs zdVužcnja. Prostorno dvorana je bMa napolnjena do zadnjega kotička; smelo trdim, da jc bilo na ahodu čez šestato ljudi Shod ae je izvršil v najljspšcm redu ; drugih podrobnosti as bom o piaeval, ker je bilo o njem že dovolj poročeno. Naše delo se seveda ne sine ustaviti pri tem shodu, nego ga moramo nadaljevati. Med tukajanimi e rojaki vlada vsestransko zanimanje sa S. R Z. Valed toga jo lokalni odbor 8. B. Z. na svoji seji dne 6. marca sklenil, da skliče prihodnjo sojo dne 17. marca ob dveh popoldne v F. Stanovi dvorani Na to zborovanje so vabljeni vai, kl so ia pokazali smisel in voljo za reano delo, sploh vd člani in tudi tisti, ki količkaj Čutijo in simps-thdrajo z idejami 8. R. Z. Vsakdo, kdor čuti* nebi ljubezen dO naroda in do prolet ari jata, naj sc udeleži tega zborovanja. Osebnosti In male razlike v atrankarstvu pustimo na stran ik se oprimimo dela delovaaje bi z ozirom na 'medne dragiajoke razm*re popolnoma povoljno obratuje, opravičen do večjo plačo | Sedaj v svetem postnem čaau Inlcijativnega predloga dru- amo precej pohlevni in pobožni in ---------------r---------------- ia aledečih razlogov: Mi ae stri- bomo vaaj bres skrbi zasukali, ša prineslo uspehe, njemo a*-flHrllctuim razdobjem bo nangala prilika. Če hočemo ksj konvcncijc, kakor tudi da so ite- takega počenjati sedaj, moramo vilo delegatov* omeji, tode ta poslušati javkanjo, da eedaj ni oblasti vss ^lftinl odbor, ki naj prodlog ifedaj ni na meatu, ker jc čas za take etvarf in plesati ni bilo pred kratkim konšano gls- dovoljeno. Bicer ac pa ne oziramo sovanje zs štiriletno razdobje, o- dosti ns "post", ker amo večino-zlroma za odložitev konvencije ua taki, Še Čujemo godbo, no eno loto, toda. predlog nI dobil vprašamo aH je petek ali svelek, dnjo sredino izdajo. tajnik Idr. št. 265 Trontenao, Kana Društvo Celje, št. 27, ae nikakor ne atri-nja a predlogom drufttva Bratatvo aa anižauje žtevila delegatov mlložitCSbdočc konvenciji- n naše jednote. Ml stojimo na aU llšču, da naj ae volijo delegati na način kot določajo Bedenja pra-vila na$e Jednote in konvencija noj oe vrši na voaka tri leta kot doaedaj. Toliko na znanje. Za društvo Cel j* i Joaeph Bork, Mat. Skrbbic, Moline, 01. - Inlcijetlva dru štva Bratatvo, da bi ae prihod njf konvencije udeležilo aamo IG delegatov, oziroma na vaaklh tisoč članov on delegat, kar bi bilo 17 delegatov, ki bi faatopall član stvo 8NPJ., In da ae konvencijo aa eno leto odloži, je bila preči tatia na zadnji redni aejl dru-Miaaiaalppl št. 286, In p«< raamotrivanju smo akle da naatopimo a odločno a k i proti tej inieljetivi, Bar Je napredku naia jidnotc in nima nikakršnega smisla aa sedanjo dobe. Ml vatrajamo na Ntališiu, da ac gle Veselica oe bo vršUa dns laato, pa magkri ie Imate brodloge, m ikaterim vsote, ds g* ■ »•»VftSSSi boete vsem vstregU, nič ne de. način ki to taktika, ki ne ivlja toliko razdora. marca. Za vea dobiček ac bo X| pilo vojno hranilno snamke. Veselica ss bo vršila v Slovensksm domu. Rojaki od tu in Is Miinjih naselbin so vabljeni, da os Je u- j. pg dovolj o temi Upam, da eo deleše iu pokažejo o tem ljubezen JL kdo drugi oglaoi, poaebno kar ^^v^c novo domovine. |h tiče gradnjo nameravanega ^ Ptlaa štorklja jo sole delavna v Po ne- naši naaoibini Nove člane je ) ro vsako društvo pealsln delega ta čulo pritožim, da delegat ni pravilno postopal ns kenveneUI ln'branil druitvene »e pa Število delegatov omeji ne take nlsko število, kot šel! gori omenjeno društvo, ne bo kritisl rsnju ne kones ns krsja Ce oo mora v trm ozira nekaj ukreniti, zakaj M »>' prepustni tegs dels konvenciji f Ali fle Vam ue adi. ds Imamo vaa preveč leh i^lolaih 0 gia«>vaitj, ki ue prinessjn tkalegs rentltata. kot gs Me predlsgate ljl nih predlogov? I*s veljs peaobao as take _______ plr je dsnes drag. Poleg tega ns rs kateee mora Mti dvetretrinj kake predloge, bi kilo dekrn na aajl prevdaritl, ja 11 mogočo o njim prodreti. Ako so raamere Itike, da nI akoro nobenega upa nje, do inleljatlva prodre, potem jo na vaak način Ulje, dk so je ne da na aploAee |»la»ovenje, osi I roma v podpiranje društvoi«t T . mM--r ^ ' * I predloge. Frankfort, DI. , katerih krajih se delavstvo nejatile druJUnam petih haja v boju sa oasmurnl dslsv-Jkar i--------m nik, pri nas ps delamo večinoma samo Štiri ure na dan. To oevc" ni nič napačnega, ampak slabo to, da aam ne plačajo ooo»~ plačo nago aami ss Miri are. Naše društvo BHBjin, št «13, sin napreduje sorer— ječlh resmsrsh Ntsnovllo so jo okoli IA členi, že 44 članov ksr j kot je naša, aelo Val Bioveod eo i goma k društvu; „ ne mu aH drugeaia jih daje Članom naša je pristopil. Boje oo vito voako drugo nedeljo v meseca ob 9. včasih tudi nekoliko posneje kar se pripeti pri vkakemu društvi.. V 49 Al, Proevete ss« Čilal depis, I kjer se neki 'nerečnlk", kakor aa le mmm. pritožuje. —. IL »Tvnti aanemarjeje u-1 'ntanejo pri splošnih gliuiMUijih »k* veČina tn glasovanja ss mors I ileleiavanje društvenih sej Ja« tudi drugI at reški, tfkoro ne bt> • I« liti najmanj tri )Ktli>e član- vprašam tega dopisnika, H more društvena aeja, da bi ne Imeti im To pa sa da aedaj le al ago- ea dokasati albaialkusa, da ss ae daevncm redu tndl kakega spleš Idila To mera biti Članstvu ns ravnajo pa pravfllk. Vse obtožb* nega glssevaaja. Vse te «lH4tetivaak način anano; čemu ae potem,lakke navede takoj pri prihodnji godbi . uavmmto PROTI VLADL M Ohioaga, IB. — Sodnik John A Mohoney, ki Je na sodišču aa dfru luske razAierc, je povabU "cvan gelista' BlHy Sundayja, da pri de v aodnijsko. dvorano in poslu-a obravnave. [ Če koše Bllly Sundaj videti |ve< pravega |>ekla drugam mestu v ednu, tedaj naj z menoj na ao-e razmere," je onojr. povabilo.' ■Pl odprle. Dobi je pnavsaprav pcksl . lahko stori," je kon-Mahoney povabilo na NIH ZA IZDRLOVAHJB _ mo. m. Waahington, D. 0. - Senstor iz Oklahome je predložil resolaei. jo, ki nalaga zvezni obrtni komi siji, da preišče Unančno staaje Indcjn-ndent Harroeter kompani. je v Planu, Hi, da dožene, h Je slabo vodstvo povzročilo, di K nahaja v finančnih težkočah, ali če je hoče pritisniti ob steno ta-cozvani truat za izdelovanje p0-jedelskih atrojev. Mnogi farmarji ao kupili delni, ce od kompanije in aenator 0ot% pravi, da jo ogroža aodnijsko o. jraviteljstvo. Senator 8mod ii Jtah meni, da jo je slabo vodstvo potisnilo v finančne težkoče. Senat je sprejel predlogo, kl daje predsedniku Wilsonu pravi co, da lahko zeseže doke in pomo. e Sevcrnonemškega Uoyda ia [lauiburske-ameriške parobrodn« družbe v Hobokeuu N. J. Predlog je Ml sprejet brez delate, dasiravno jc aenator Otl-inger, vodja manjšine, rekel, }'■ Oljni industrijalci so prišli v Waakington iz vseh krajev Zdru- H ženih držav, da konferirajo i olj. ne divizijo kurivne nprave. J - ZLATO ZOPRT PRIHAJA V IDRUiBNR DRŽAVB. Waddagton, D. 0. — Zlsto prihaja zopet v večji množini v Združeno drževe, /At odhaja k njih. Zvezni rezervni odbor poro-ča, da znaia Izvoz zlata v Štirih tednih, ki ao končali z dnem 15 februarja $2,877,000. Večina ri* ta je bila odpoelsns v Mehiko, Venezuelo bi Brsdnjo Iz Kanade, Mehike In Južne Am* rike ao pe uvosili za *3,IW.O0 ihta. Od 13. jat so izvozili Mdral ženih držav aa $116,059,000 de ta, toda izvoz sc znižuje od me** do mesca. Osobni vlek js južno od Manuaond* ns eago, Ipdiana A Scarthern niči udaril v tovorni vlak Rss> na sta kurjače ns obeh lo vab, neki potnik je p. aob,ltak« težke poškodbe, de jim naj"1 VKAftL Vplačil* oaumumm delavki* nvo-jtfah. Htw'Tfrte, M. T. —Tovirntrjl, ki isti c i nje jo beio peHio, oo n«. »reriU s svojimi delavei, ki releje platno in drugo blago, novo pošalilo Pristali ao na 48 ur dela v tednu iu en dolar povišanja te genske uieade aa delavce, ki prejemajo $12 na teden. Delavke, kl prej mej« manj kot $18 tedenake IMfcldobe povišano meado aa - Včeraj, danes - jutrl> Vsakdo ee a hvaieinoatjo spominja na adravile ki mu je kilo r pomoč včeraj, ker va du mu bode v prid iu adravje damsall jutri, v alti^aja ako ae boleaen povrne, (loapod John Klatohlavek prietuv. ija a naročilom »It i, r, l najetimi leti ko aem bil hudo bolan čea šest t od nov, me je Triner. jevo Grenko Vino prav hitro os-dravllo, aato aem ae aopet aa<'el ločiti a Trlnerjevimi sdravlll. Tri-nerjevo llrenko Vino vedno po-maga pri aabaeanoetl, ne prebavi, upiranju aape, glavobolu, ne-Hpauosti, nervoanoeitaplošnjim o slabljenju Itd Mr. Frank Lyok.» nam piše ia Lanaitiga 1. feb. 1818: Jaa priporočam Trlnerjevo grenko Vtno valm rojakom, »na-ko storili bodete I vi po prvem po-akuau. Cena po lekarnah $1. lOe. Trlnerjev Llulment je najbolje adravllo proti nevmatlamu, nev-ruluijlj?. putiki, .^akllh^ oteklinam Itd. cona po lekarnah 38 ln tlT> centov, pa pošti 48 ln 78 cen« tov. frjSm SmA jL ST|VtakTr r.5* "v* se dna A sadKa uro ,mui aa »soo Praaaeu Av. E WS» «e J"** od 7 da a. a ve- — Ladvik Modvudiak. tajnik ktr •^TP^^HHI m H* >1 41 »ahko aam i tifteMa ,.l.,ae. ' ^THl Ake ge ia aisista tečaj aaai M I« ->ca takoj. N. aasi^ic agošs. VMl prilika m valtkeeotsa daril«. Ta spadaj i$ mvešeslb aeksj šaliti posetislh ,,ioMK v; -r'! i^fii1 tr «r , ^ t .. .. »lo. (Odprt dekla kamrtm klevealaa Magig aooiatr ■ atae «ja.< "Mavm". lOm.iN.igasaaa artadaat VaUak>- Uarmealka tale., . r 8T40 Kl«.( "glava«T I'. JT", Sg^^r': vlada ja aprejela v svoj program šenako volilno pravico. Vlada je Ujaffla pO konferenci a *e*topn|. ki strokovno ortcanisiranega da* lavatva, da lnduatrljalal raavoj aahteva, da bna lana enake poli* CevUl m mlade dekleta la eteeškl, veedol ge 11*0, ea«e|aal h kaaljtfjf, MeijTlfc p«t«et keae a gnaiki/ 4*br« ■««)# ia tr4«i padplatl m dek« >.,,,,,,Aa aa Imebl Aevljl, HM eredai, la petoam« UU#|« la dra## ke«« M»*j«ei, ee mks ekrana I podplati le lege ae**>««« pete va«« eetlkesN as dek« p*........ ii a| PM08V1T* $ 18,500,000.00 1 z besedo: osemnajst miuonov PET STO TIV* dolarjev je posojenega na prve MARKjSI hipotecna posojila in na OBVEZNICE; Kup5 I te vsote niso do danes izgubili NITI CENT*. [ To je naš rekord* na katerega amo lahko ponori Direktor tega odbora je go*. J. P. Steptna, kateri je že nad 28 let v zvezi s tem bančnim poslom in je v ti dobi prgfo za $9,000,000,000 markečev, hipotečnih posojil in obvet Ink in kot blagajnik in predsednik te hranilnice v času k* let in pol napravil posojil raznim kupcem na markeče, hi. poteko in obveznice za $9,500,000 in niti centa niso iz^ bili kupci. Mi imamo vedno naprodaj razne prve markeče hipo. tečna posojila in obveznice v znesku od $100 do 120,001.! Vi ne morete boljše naložiti svoj denar kot v teh pnfo j tnarkičih, hipotečnih posojilih ali obveznicah. . AMERICAN STATE BANK j I J. F. Stepina, pred*. Em. Beranek, podpret • ' ' Adof J. Krasa, Mag. ■ Pod nadzorstvom "Chicafo Oearing JIJffffM Housa". V zvozi s poštno hranilnico Združ. JTmflT 1825 Blue Island Ave., I[|fl| Zastonj t. r ucroluo atoli«*.............|LO0 PAHTOCOUOH, *op«r UM to 9*+ ktojaaja...........*.......... BDMATDf PISTO-PAIN (ffOdi) "»I^r rivm.ti^u, ia kaatotttlj.. &S9 * i & • f •- l.'- MSO, aoptr fUv«boij............ Lit PARTOOLOKT, i» JMMJ* kf*lto llvtll ff||lilM ,»««»»»»•••»•• W» PASTOLIN, Mp«r topoSMjt k*.. t« PASTO BISQTJITS, a«pr MltoU 1. pakrftrjaao kri............. 4*0 N«UI> idrtvila M »«• »<*m«j« to mimK k«ko» to« tojM botouL IO val beli denar m