LUBLANSKE NO V I Z JANN. FRIDR. EGERJA. f a * Sabbota ~ d. ti J^s 1« v^lko ferpana I7pcj Nro. 31. Lublana Popr?dfhni t?den fo marfhirali dvafto glav sa regiment Vukafovizh Nor, 48. Tudi je franzoski general de Lange vj?c lefem perpelan. V' Nedflo fo pergnali 1390, vj?tih franzosov, ter dalaj od naf na Ogerfko pe-lali. Ponedelk To bili na vos?h perpelani 119. nafhih ranenih foldatov, katiri gredo v' Novamefhke Toplize, popolnim sdravj® sadobit. Gof Gofpod Hetnrih Korn bukvifki fhtazunsfr v" Lublani le je fmilil zhes t? potr?befhe, ter med fmilenini ludmi nabral 112 fl 56 kr| Ti fo bili rasdeleni, de fo dobili gmej foldatje po 20 kr, gefreiti po 24, korporali po 30. inu dva feldvebelna po ofem petiz. Oftalo je 7 fl. 24 kr. sa perhodne potrebne fkusgre-dozhe foldate. Smilenje bodo ti ranenzi s hvaleshnim ferzam fposnali, drugi naj ta dobrota flushi sa dober rasgled. Pifnia is Konftantinopel pov?o, de Bo* naparta bo fkoro konz. V' Kairo je perde-rel Murat Bei, v' Paleftini fo franzosi sajr ti od Anglendarjov inu Turkov. Pifnia fo perfhle is vezh krajov* & Franzos je premagau v' terdnavi Alexadria» sdaj oftane fheTortona inu Mantova, katit*o bo general Suvarov sh? t? dni perj^l inu vs?l Dunej 2e. inu 24. julia. Ofem kmetov v* Efterajhi fo vfe voj-fkne pofodila darovali» vfe kvitenge od titf*. fke vojfke do lefem nasaj pernefli, sanapreJ pa oblubili, saft<5n perklado dajati, inu p° verhi flie en goldinar pof?bej fkladati. Vojjkne nasnanfa♦ 3. dan iulia prime franzos nafhiga nerala Ielafhiz v5 Shvajzi, inu ga enkolK0 nasaj podere! al nafhi fo vezbi pbmozh bersft dobili ter franzosa fp^t nasaj vergli s' ven-ko ntegovo sgubo. Tu- Tudi per sgorni Rajni je franzos na-fhiga generala Meerfeld perjel, enmalo na-saj potiftitl, vuuer jebil fp$t franzos gerdo ritenfko sapodea. Pred Mantovo fo prekopi inu fkrivav-ze sazhete 10 dan iulia, zhedalej vefch je kurjeni ga sa Mantovo pertifniti» 14. iulia fo bile fr^zhno f kopane narv?zhi pokrite poti Franzos ni vedi , kaj fe v' nozhi d?la , drugi dan pa je sa£l6n ftr^lal, nafhi fo bili sh? sakopani, inu fo bres fkerbi dalaj kopali, sdaj fo vfe tranfhee ali sakopi fturjeni, kakor imajo biti na fhirjavo inu dolgoft. Franzos je sapuftil Neapel, Rim, Tof kano inu Livorno, zefarfki fo she v' Florenzi, per mefti Lucca ima fhe Macdonald dva tav-siient foidatov, oftanik Macdonaldovih fol-* datov fe vl^zhe ob morji m?mo genove proti gneralu Moreau. Sdaj fla oba ta dva generala na tefnim per morji sadaj Genove, nimata sivefha , ludj$ inn kmetje jih zhertio, kfrkol j?fti ifheta, jih ludftvo odsliene. S h pa ni a, 12. roshnizvfta pifheo is Madritapo-glavniga kral^viga f^dalfhakral^ftvo ni vezfi v' Ckerbi, kaj bomo pozh?li, al v' notrajnih domazKh opravkih, al v' sadershbah s' unaj-nimi kral?ftvami! vfe perhodne ftopine lo sh? fkl?nene» Barke fo is Amerikanfke desliek Me-xiko perpelale, s' vfo- s* vfo fr^zho dofti denarjov, okol 60, Mil-lion liber, fe nifo nizh bale anglejfkeh bark, nifrao proti njim Sovrashui, tudi nima^ jo nafhe vojfkne barke povila anglejze na* dlfgvati. Is riga fposnamo, de Shpania s' Zefar-jam, Rufam, inu sV Anglio potegne soper franzose! tedaj ima franzos z?l fv^t sa fav-rashnika! tudi nimajo franzosi nizh vezhper fpanrkim kralu perblishaja, fe nefuieo vezh v* nobeno aotrajno r^zh mahati. Turzhia. Pifma is ni^fta laffa pifane 30. majni-ka sa vforefnizo: Bonaperte je dvanajftkrat saftoa fe sal^tel {nad m^fto Akre v* Siriia je bil odbit, mogel b?shati! Arabži! fo po poti nadleg vali♦ Sgubil je 18. tavshenf narbolfhih foldatov, ofem generalov, pov-lot je popufhal bolnike inu rrfnene. Shtu« ke je na barke dial sa perpelati v*Egipf» al kapitan zhes barke nimajozh ne vode o® shivefha je proti anglejfkem barkam fe ra-dovolno podal, inu od anglojzov perjasno prejet bil. Skpro bodo franzosi pitali od Bonapar-ra, de on, inu njegova vojfka fo flabe flush-be njih domovini fturili. Uzheni franzosi, katiri fo s' Bonapar-tam fhli ,fo najdeli, de ni nobene rude v' Egipti. Star- Stareh podob is kamna granft inu is ap<» nenka fo pod p^fkam podfuteh ;dofti najdeli, podoba Pompeja inu Kleopatre od zhafov Zefarja Augufta, ob? podobe fta nefhkodva-ne, inu polne Skrivno saft<5pnih pifanjov. Svetamerzi, inu sv^degl^dzi fo fvoje m?re pridno d?lali. Pifheo, de ludj? fe tain ne-boj? kuge, al franzosi fo berfh fhpitale sidali, inu poraozh bolnikam dajati, Nemjko V* Regenfburgje Zefarpifal na shiral-fhe n?mfhkiga kral^flva, rekozh: 18. a-prila 1797. je bil tifti flov^zhi dan , kader fmo v* Leobni na fhtajerfkim glihanje na mir perzhfli s' franzosam sa z^lo^nemfh-ko kral^ftvo; al glihanje je tako flabo od rok (hlo, de Savrasfhnik je fhe li vezh •p6dfe grabil, deshele jemal, nemfhke po-krajne ropal, terdnavo Erenbreitftein ob' legal inu vs?l, lafhke kral^ftvainu Shvaiz prenarejal inu prekuzval. To ni bilo nizh drugiga, vunaj ena v§dna vojfka, mi pa fmo prevsftne parisarfke visharje s' lepemt befedami pogov&rjali! kaderfo oni lebi jemali terdnave Manheim Erenbreitftein ter fo na ta Rajne filili, ludiki'puntanji flhuntali, nam shugali nafhe svefte podloshne na njih mifel sapelatL, Ja sadnizh le^taf pomlad na penkrat vdario v* ferze n^mfhkeh desh^l, boj sazhneot soper vfe fturjene glihanja; of£ terdnavo Filiburg, de bi fe jim podala; fo tudi podkupvaii k' puntam puntarii; pifma rastrffali med N^mze, de naj le Zefarju soperftavio. To fe pravi otfti vojfko im^ti, ne mir; to je ozhitna fovrashia. Tedaj vojfka je fpft na N^mfhkim. Vojfka t ta nefrfzhna ftrafhna nadloga inu d?Io napihnemih nepofhtenih Franzosov! fhe je treba fe sa mir bojvati. N^mfhkiga kraleftva oblaftniki bodo vedeli, kaj je njih dolshnoft, namrezh de je t reba navadne inu v' ti vojfki shq enkrat per-vole-iie rimfke m^fze fp^t odrajtvati,inu pomoztf dajati, de le bode vojfka samogla s' mozhjo naprej spati, dokler en pofhten flanoviten mir is* bojuemo. Dano Kegeufburg 12. iulia 1709. Shvajz. 9 Kodarkol Franzosi v' fhvajzi ftoj£, per-mankuje shiveha; torej moreo kmgfje njim fkJadati; Franzos gl^da fe terdno dershati, ako ne, bi naflia premagajozha vojfka narav-noft v' Franzio derla, slafti ker fo ludje v' Sardinfki deshieli Savoja zhes Franzose na noge ftopilf, inu fe jim puntajo, kakor fo fe Piemontejzi zhes njih vsdigvali, dokler fo bili lefheni. |