Fcžuuiic, plačana \f gotovini.
Leto XIII., štev. 62
Ljubljana, nedelja !?. marca I932
Cena t Din
c- pr,ivmstvo. L.juoiiana- N.QatUe»a ulic* > — Teietoo St. 3122. 3123, 3124 3123 312a Insera tni otldeieit: Ljubi'ana. Selfn-burgova m 3 — TeL ta 2492. Podružnica Alarbor: Aleksandrova cesta st 13 — Telefon št 2455 Vod r-jžnica C^He: Kocctiova ulica
št. 2. — Telefon št 190. Računi on pošt ček zarodih: Ljubljana §t 11842 Praha čislo 7vion	?t 10S241
m
»t j. >
« v-	'vf»•
BHB
Naročnina tu^a ujcocCjic — L);o. »n^-to-cr 40 — |>ib.
UreOmštvo: Ljubljana. Kjiaflj^va ulica 5 Telefoo st 3121 3123 31 "Ml 3125 in 3126. Maribor. Aleksandrov« cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Oelte Knt-rnov« rrf S Tel<?t JOO
Rokopisi sc ce rračajo. — Ofitasi po tar-tu
tom In dežel®
posreduje „Jutrovfi mali oglasnik, Banss 390 ponudb in povpraševanj,
VOLILNA NEDELJA V NEMČIJI
Nesreča Hitlerjevega propagandnega letala - Stroge policijske odredbe proti radikalnim strankam - Angleško mnenje o nemških
predsedniških volitvah
Prijateljsko sodelovanje FrancSje In Anglije pri reševanj?* srednjeevropskih gospodarskih problemov
Pariz, 12. marca, AA. Predsednik vlada •n zunanji minister Tardieu je imel davi sestanek z angleškim zunanjim ministrom sirom Johnom Simonom, ki je trajal dve ur;. Oba državnika sta konferirala najprej o vprašanjih, ki pridejo prihodnji teden i« dnevni rt.d zasedanja razorožitvene konference, kakor tudi o vprašanju gospoda rs-k-. ga položaja v Srednji Evropi m v
do
za-
] odunavskih državah. Prišla sta Mjučka, da morata Francija in Anglija tudi v tej stvari, kakor pri vseh drugih pro-1 emia delovati vzajemao za pomirjenje v L ■ "opt in za okrepitev gospodarskih pogojev za restavracijo evropskih držav.
Listi pripisujejo pariškemu nosetu an-,'cškc-a zunanjega ministra, kakor tudi ] ":hodu madžarskega zunanjega ministra ■■ aika, ki se je isto tako danes sestal s '' a rdi ca jem. velik pomen. Poljski zunanji minister Za leski, ki je došcl včeraj v Pariz. jc dopoldne posetil Quai d* Orsay. V zu-jem odboru senata je imel Tardieu snoči daljši ekspoze o zunanjem položaju, v katerem se je bavil z vsemi važnejšimi vprašanji sodobne mednarodne politike, pred-v-an s srednjeevropskim vprašanjem.
London, 12. marc . AA Snoči je govoril v Birminghamu bivši minister v konservativni vladi, Amcry, ki se je v svojem govoru med drug m dotaknil tudi načrta o i.ospodarskem dogovoru med
dr. a vami in rekel: Mislim, da P"ed; • predsednika francoske vlad: ■'. i o gospodarski restavraciji -avskih držat jedro rešitve političnih in o , :-rskili težkoe celotnega evropskega problema.
antanta izhodišče za rešitev problema
podunavski-vsebuje Tar-podu-
Praga,
12. marca AA. češkoslovaški lise še nadalje bavijo s predlogom predani-; a francoske vlade o gospodarskem i: žar ju srednje Evrope, s češke Slo/o« .Tlaša. da bo razvoj akcije zahteva! precej ča^a. Češkoslovaška, ki ie na tem vpra-. anju za nteresirana, pazljivo spremlja vse laze. ki jih preživlja Tardieuiev predlog, vendar misli, da je to čisto srednjeevropsko vprašanje, ki bi je morala srednja Evropa sama urediti. Zbližanje med podu-navskimi državami ni treba da bi se pretvorilo v organizirano stapljanje ali pa v carinsko zvezo. Danes je naiveč, kar je ; .-sreče doseči, preferenčni sistem, toda oblika tega sistema se mora določiti sporazumno med prizadetimi državami. Meseca maja se bodo sestali ministri
držav Male antante, da razpravljajo o po-dunavskem vprašanju, šele po teb razgovorih bo odprta pot za nadaljnje diskusije. Mala antanta predstavlja edino solidno organizacijo v srednji Evropi in bi kot taka mogla biti izhodišče za ureditev srednjeevropskega problema. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi se morale eliminirati velesile. Gospodarsko zbližanje se inora izvršiti v soglasju z vsemi velikimi evropskimi državami. Pri ureditvi tega vprašanja mora biti merodajna edinole želja, da se države medsebojno podpirajo, v nobenem primeru pa ne težnja po osvajanju.
češkoslovaška, zaključuje list, ki živi v razmeroma ugodnem položaju, iskreno želi, da poizkus za gospodarsko zbližanje Podunavja obrodi uspehe.
FoSJsIca bsEdiso pasi
Varšava, 12. marca d. »Gazeta Polska« poroča, da se je od 7. do 10. t. m. vršila v poljskem zunanjem ministrstvu konferenca o srednjeevropskih gospodarskih problemih, kateri so prisostvovali poljski poslaniki iz Prage, Beograda, Dunaja, Budimpešte, Bukarešte in Sofije.
Narodno - demokratska »Gazeta War-szawska« se izraža o francoskem načrtu ! za organizacijo podunavskih držav zelo kritično in pravi, da otvarja Tardieujev načrt dejansko Nemčiji gospodarsko pot proti jugovzhodu.
nllustro vanv Kurjer Codzienny« objavlja razgovor svojega ženevskega poročevalca o vprašanju podunavske federacije s poljskim zunanjim ministrom Zaleskim, ki je izjavil, da je stvar šele v početku in še tako zapletena da se ne more pričakovati njene skorajšnje reš'tve. Poljska vlada je v stiku z vsemi prizadetimi državami in budno pazi. da ne bi bili gospodarski interesi Poljske oškodovani.
Varšava, 3 2. marca AA. Senator Josip Targovvski, ki se mudi sedaj v Parizu, je izjavil novinarjem, da je francoska vlada lojalno obvestila tudi poljsko vlado o pogajanjih glede gospodarskega ^delovanja med državami srednje Evrope, kar je najboljše jamstvo, eta akcija ni naperjena proti poljskim interesom. Predlog francoske vlade pomeni začetek resnih pogajanj med posameznimi zainteresiranimi državami ter nikakor ne nasprotuje interesom Poljske. V interesu Poljske je. da se njene trgovinske pogodbe s podunavskimi državami še pesrlobe in da se ohranijo tudi napram bodočemu gospodarskemu bloku. To velja zlasti za določbe glede konfin-gentiranja.
Berlin. 12. marca. ss. Volilna propaganda
je dosegla višek. Sicer je pocestna propaganda nekoliko popustila, vendar pa so se vršila danes še mnoga zborovanja v raznih krajih. Precejšnjo senzacijo je povzročil do-codek. ki se je pripeti] danes popoldne v kraju Lm-kendorf, oddaljenem 250 km od Berlina. Na 1 krajem so krožila ob istem Času štiri velika letala vseh strank, ki posegajo v volilno borbo. Naenkrat je letalo, ki je nosilo Hitlerjevo ime, treščilo na tla in se popolnoma razbilo. Pilota sta bila hudo ranjena.
Jutrišnje volitve bodo trajale do '20. ure. Ob 21. bodo znani prvi delni rezultati in okoli 2. ponoči bo morda že znan skupni rezultat, čeprav ne bo uraden. Aparat, ki bo deloval jutri, ie izredno velik. Glasovalo se bo na 68.000 mestih, kjer bo približno milijon ljudi zaposlenih v raznih volilnih lokalih in volilnih centrih. Policija je odredila obš >m p u Iv repe za brezpogojno ohranitev reda in miru. Za jutri «o prepovedane vse manifestacije in demonstracije. Policija je že od danes ob 10. dopoldne v povečani pripravljenosti. Jutri bodo vsi policijski oddelki Nemčije v permanentni službi. Govorice o nameravanih prevratih, ki jih razširja levica proti desnici in desnica proti levici. še vedno ni1* ponehale. Obe stranki se energično branita proti tem očitkom.
Eerlin, 12. marca d. Pruski notranji mi-
nister Severing je izdal na vse policijske oblasti okrožnico, v kateri j:b opozarja na govorice zadnjih dni, da pripravljajo "radikalne skupine, zlasti pa narodni socialisti, za jutri neposredno po volitvah državnega predsednika prevrat, ne glede na to, kako bodo volitve izpadle. Minister poziva policijske oblasti, naj odločno nastopijo proti tem govoricam, ter jim nalaga kot dolžnost, naj takoj v kali zatro vsak poizkus motenja javnega reda in miru. Minister poudarj-a, da so mora vsako nasilje brezobzirno zatreti že v Daprej z uporabo vseh, tudi najostrejših sredstev. Policijski upravniki jamčijo osebno za brezhibno uporabljanje vseh policijskih sil in sredstev. Nadalje je izdal okrožnico, v kateri izraža pričakovanje, da bodo pri predsedniških volitvah policijske oblasti poskrbele za popolno volilno svobodo. Za vso policijo je od danes od polnoči dalje odrejena stroga pripravljenosot. Razen tega so bili
k'.se..Jib poslužujejo nacijonalisti v volilni agitaciji, ter pozval Nemce, naj istore svojo dolžnost in s svojimi glasovi pripomorejo k zmagi Hindenburga, ki je simbol nemške enotnosti, slavne prošlosti ;n bodoče i preporoda Nemčije.
London, JU. marca č. Angleški listi se obširno bavijo z jutrišnjimi predsedniškim! volitvami v Nemčiji.
»Da:lv Express« piše, da bi imel poraz Ilindenburga za Nemčijo iste katastrofalne posledice kakor v času vojne zlom H:n-denburgove fronte.
Socialistični ;,Daily Herald: poudarja, da bo Hindenburg zmagal s pomočjo socialistov, vendar pa po njegovem mnenju ta zmaga ne bo jamstvo za pomirjenje, ker se zdi, da bo Hindenburg nekega dne imenoval Hitlerja za svojega državnega kance-larja. Zato je bodočnost temna in polna nevarnosti.
»News Chroniele« pravi, da more edino-
izdani še mnogi drugi ukrepi. Tako imajo f le zmaga Hiudonburga napraviti konec ovi-policijske oblasti pravico zapleniti avtomobile, če se uporabljajo za namene, ki ne odgovarjajo policijskim predpisom, kakor
n. pr. za neprijavljene propagandne vo-žnie itd.
Berlin. 12. marca. AA. V govora, ki ca je imel snoči v berlinski spori ni palači, je kaa-celar Briinina ostro nastopil proti metodam.
ram za pomoč pri stabilizaciji razmer r Nemčiji.
>Morningpost; piše, da j a Hitlerjev po-kret posledica povojnih razmer in splošnega nezadovoljstva, zaradi česar je njegova revolta v tem smislu razumljiva, vendar pa je tem bolj nevarna, ker nima konstruktivne moči.
inassdova zadnja
Na stotlscšc Ifudi je Izkazalo včeraj apostola miru
zadnjo čast
Pariz, 12. marca. AA. N:a vsej poti, po
Japonski režim v Mandžuriji se že maje
JL'
Na i.
severovzhoda Mandžurije je izbruhnil krvav voja-
sm upor - Kitajska obložnje Japonsko - Politični umori na JaDcnskem
Mukden, 12. marca č. V mesta Tahaii-jangu na severnovzhodni meji Mandžurije i izbruhni! krvav upor proti nedavni pro-glasitvi Mandžurije za neodvisno državo pod japonskim pokroviteljstvom. Vojaška :»osacika mesta, k; }<-/j ob reki Amurju, se • uprla, ko je poveljnik mesta izobesil novo zastavo neodvisne Mandžurije. Uporni x "'jaki so poklali najprej 10 oficirjev, na-i<t " i zasedli vsa javna poslopja in urade, i/ropali tovarne in zažgali carinarnico ter p<;-l«»;>ip ruskega trgovskega zastopstva.
Med mestnim prebivalstvom jc nastala silna panika ter je večina inozemeev po-!><-»nila preko Amurja v rusko mesto Bla-i,ovfščensk. Japonski generalni kon/ul je moral iz Tahalijanga pobegniti ter je pi>-•"dal iz Blagiivešeenska svoji vladi v Tokia nujno poročilo o dogodkih. Uporni vojaki -o umorili tudi dva japonska državljana.
Mesto je še vedno v oblasti vstajo v.
^ šanghaj, 12. marca s. Uradna izjava iz Nankinga označuje novi režim v Mandžuriji kot ilegalno organizacijo, ki jo podpira Japonska, ki je zaradi tega odgovorna za akcijo Le organizacije. Vodilne osebnosti te akcije so zagrešile veleizdajo. V izjavi se obtožuje Japonska tudi kršitve pakta. Društva narodov, dalje dogovora devetih držav in drugih mednarodnih pogodb.
Tokio, 12. marca d. Na Japonskem so izzvali najnovejši politični umori veliko vznemirjenje. Kakor zatrjujejo, se trudijo rame osebnosti, da bi onemogočile resne politične zapletljaje. Policija zasleduje z vsemi razpoložljivimi sredstvi pobudnike zločinov, čim dalje bolj se kaže pokret, ki ima sicer protikapitalistični značaj, ki pa je napram kroni lojalen.
Chamberlain c potrebi vrnitve k zlati valuti
London, 12. marca. AA Finančni mini-- ter Neville Chainberlain je da! v spodnji /bornic! važne izjave o šterlingu in o po metm nadzirane valute, poudarjajoč pred-vse>m, da vlada ne žete nasilnega skoka funta, ker bi to škodilo industriji. Zaenkrat -e ni mogoče določiti, kdaj bo treba funt stabilizirati, toda prej ali slej bo treba mi--'it na to, tla se angleška nov Sanica naslo-na kovinsko podlago. Najboljša podlaga še vedno zlato. Popolnoma zgrešeno je ncn:c. da bodo Ze din j ene države odstopile od zlatega standarda. Zadnji ukrepi v Zedinjenih državah so bili modro premišljeni in bodo rodili dobre sadove za ves svet. Priznava, da je funt zaradi svoje nc-stalnosti postal predmet špekulacije, kar if' močno škodilo trgovini. Uspehi nadzirane valute so deloma izostali, ker so se ogromni zneski kratkoročnega denarja raz-kropil i po vsej Evropi. Osebno nikakor nt pristaš nadzirane valute, ker bo treba prej ali slei nazaj h kovinski podlagi. Ko je prevzel finančno ministrstvo, ni niti mislil na to. da Ir načelo o nadzirani valuti postala "rajna finančna politika. Tudi v bodoče pa th> vlada sodelovala z angleško narodno banko. Zavod je sicer neodvisen, toda javili 'n te res i zahtevajo v sedanjih časih sodelovanje.
Velike poplave v Grčiji
Solun, 12. marca. č. Iz f.arise poročajo, da jc reka Pinios prestopila bregove ter poplavila celo nižino v Tesaliji, ki je podobna sedaj velikemu jezeru. Več velikih vasi. kakor Kuhi, Kali vi j a in Laspohori, so popolnoma pod vodo, dočim se zveza med poedinimi deli mesta Alkazara vzdr-zuje samo s pomočjo mostov. Gmotna škoda je zelo velika. Promet med Lariso in Keserlijo je ustavjjen. Po vesteh iz Se-resa je tudi reka Struma prestopila bregove in preplavila vasi. Promet med mestoma Seresom in Nigrito je ustavljen.
Letošnja poljska literarna nagrada
Varšava, 12. marca AA. Na snočnji seji razsodišča za podelitev državne nagrade za literaturo so sklenili, da se letošnja nagrada za literaturo podeli odličnemu dramskemu pisatelju Kariu Hubertu Kostvo-rovskemu, pisatelju mnogih dram, ki jih z uspehom predvajajo na poljskih in inozemskih odrih. Odločitev razsodišča je nekoliko presenetila poljsko javno mnenje. Nagrada znaša 10.000 zlotov.
Novi angleški reparacijski predlogi
Berlin, 12. marca č. Angleški finančni strokovnjak Frederic Leith Ross je prispel včeraj v Berlin. Kakor zatrjujejo, je prinesel nemški vladi nove angleške predloge za rešitev reparacijskega vprašanja. 1
kateri je danes šla pevorka z ostanki pokojnega Brianda, se je zbraa velikanska množica ljudi, ki ji niti oblačno vreme niti hladni veter, ki ie pihal, nista preprečila, da ne bi šla na pariš, ulice in izkazala poslednjo čast velikemu francoskemu državniku.
V zunanje ministrstvo na Orsejskem Kc-ju so neprestano prihajale mnogoštevilne delegacije, med drugura osebni zastopniki angleškega, danskeg.. jugoslov enskega kralja, predsednika češkoslovaške republike, predsednika USA, španske republike in japonskega mikada ter večina državnikov, ki se udeležujejo mednarodnih konferenc Društva narodov v Ženevi, med njimi britanski zunanji minister John Simon, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, poljski dr. Zaleski, madžarski Valko, španski Zuluetta, mnogoštevilni zastopniki odličnih inozemskih osebnosti, člani diplomatskega zbora, predsednik francoske republike Doumer, predsednika parlamenta in senata, predsednik vlade g. Tardieu s člani vlade, narodni poslanci in visoke vojaške osebnosti.
Ob 14. so postavili krsto s posmrtnimi ostanki Aristida Brianda, ki je b;la pokrita s francosko trikoloro, na katafalk. Nato je opravil pariški kardinal Verdicr cerkvene obrede in blagoslovil Briandovo truplo.
Tardietsfevo slovo od Brianda
Po končanih cerkvenih obredih je imel predsednik francoske vlade g. Tardieu govor, v katerem je med drugim rekel:
V imenu Francije in pred zastopniki 57 držav in narodov, ki se udeležujejo zasedanja v Ženevi, m pred francoskim narodom pozdravljam posmrtne ostanke Brianda. Splošna ganjenost, ki jo je na vsem svetu vzbudila nenadna smrt Aristida Brianda, najbolje označuje njegovo visoko osebnost. To kolektivno spoštovanje je v večjo čast nego katerakoli druga počastitev Francoza, ki je znal za ceno svoje slave in svojega tveganja najti za idejo miru odmev na vsem svetu in koncentrirati v njej težnje naše dobe po novem stanju.
Če upoštevamo burne politične peripeti-je. ki jih jc v svojem življenju pre-hod'1 Aristid Briand, bi bili lahko to njegovo poslanstvo predvideli že pred 30 leti, m Briandova zgodovina v Franciji je pripravljala njegovo evropsko zgodovino.
Pokojni Briand. ki ie bil kmetskega rodu, si je izbral svoboden poklic, ki je odvisen od zahtev družbe. Toda, kakor hitro jc bil izvoljen za narodnega poslanca, se je posvetil grajenju miru, vesti in politične sprave.
Tik pred svetovno vojno, ki so jo napovedovali značilni proračuni vlade sosedne države, je pokojni Briand, da zagotovi varnost in zunanji mir, predložil parlamentu zakonski načrt o triletni vojaški službi, ne da bi pri tem mislil r.a to, koliko lahko zato izgubi na svoji popularnosti. Medtem je izbruhnila vojna in pokojni Eriand je, da bi okrepil notranji mir, sestavil 1. 1915. vlado, v kateri so bile zastopane vse nacionalne sile. In ko je Briand umiral, je mogel reči tri imena: Mar-ne, Solun in Verdun, imena, ki so neločljivo vezana z njegovim imenom.
Ko je bil sklenjen mir, je pokojni Briand razumel potrebo, da je treba ta mir okrepiti, in na novo se je začel truditi, da nadomesti pogodbo o jamstvu Porenja iz 1. 1919. z lokarnskimi pogodbami.
To. kar je Briand hotel v resnici, pa je bil mir in kmalu se je začela risati Briandova evropska pojava, ki ji je pozneje dal karakteristično obeležje pakt, s katerim se obsoja vojna, in načrt o evropski uniji.
Briand je neprestano šel proti svojemu smotru navzlic težkim razočaranjem, ki je nanje naletel, zlasti 1. 1930., ko je bila
ena izmed r.ajplemenitejših gest v franco-
ski zgodovini tako krivo razumljena. Navzlic temu se je trudil, da doseže to, kar si je začrtal.
Bila je težka drama predvojne in povojne generacije, generacije ki se še ni mogla uravnotežiti i;n prilagoditi novemu stanju. Naša dolžnost je- zdaj, da ozdravimo svet strašne katastrofe vojne. Kot centralna osebnost v tej drami vidim Brianda.
Res je. bdi so tudi taki trenutki, ko se nisem skladal s pokojnim Rriancom, vendar to n; nikdar skalilo najinega medsebojnega zaupanja in prijateljstva.
Zdaj se nam vsiljuje imperativna dilema, da najdemo pogoje, potrebne za trajen in zajamčen mir ali pa, da se nekega dne ponovno zagledan:o pred pogubonos-no vojno.
Francija lahko upravičeno reče, da je že 13 let delala vse, kar je bilo v njeni rnoči, da se spravi v življenje ona prva hipnoza, in ona je dolžna priznanje in hvaležnost pokojnemu Briandu, da je znal biti tolmač etio-dušne želje vsega francoskega naroda. Ponavljam. da je bil v resni-ei tolmač eno-dušnih želja francoskega naroda, ker sta parlament in senat z velikansko večino ratificirala vse, kar je pokojni Briand kot zunanji minister podpisal, in prav tako so to odobrile tudi vse vlade, ki jim je pokojnik pripadal.
Kdo bi smel trditi, da bi mi mogli v načelu pristati na kako drugo politiko, kakor ono, ki jo Francija izvaja že 10 let?
Ni dvoma, da se je tudi Briand mogel motiti, toda glavna linija njegovega pojmovanja organiziranja mednarodnega' miru, jc bila b rez dvoma linija, po kateri je hotel, da gre Francija.
Drugače pa Briand nikoli ni pristal in tudi ne svetoval ne želel, da bi se storile kakršnekoli žrtve glede vojnih jamstev, kar je potrebno za dobro organiziran mir.
V prvi vrsti varnost, to je bila Briandova de viza, od katere nikoli ni odnehal.
G. Tardieu sc je potem obrnil k zastopnikom Društva narodov in izjavil: Aristid Briand je najbolj prišel do izraza v legalnem centru življenja narodov v Ženevi, kjer je bil voditelj rn svetovalec Društva narodov, čigar zasedanja je preveval miroljubni duh Briandovih govorov. Skupno z vami je bil Briand tolmač ene izmed najmogočnejših teženj v sedanji bolni dobi. Narod ga danes objokuje kakor svojega
apostola. Upam. gospodje zastopnici delegacij v Društvu narodov, da bodo narodi, ki jih zastopate pred to krsto, razumeli, da moramo v bodoče vsi skupaj vzajemno organizirati mir in da, je zato v prvi vrsti potrebno, da nosijo narodi željo po mira v svojih dušah in srcih.
Gospodarska reorganizacija
angleškega imperija
London, 12. marca. s. Angleška vlada bo državni konferenci, ki bo meseca julija t. 1. v O t ta \vi, predložila velikopotezen načrt o gospodarski reorganizaciji angleškega imperija. V okvirju tega načrta sc razmotriva tudi o ustanovitvi državnega gospodarskega parlamenta. Angleška vlada hoče doseči čim intenzivnejše trgovske odnošaje med matico in dominjoni in zagotoviti trg za angleško blago v vseh kraj h svojega imperija.
Lindberghovega otroka še niso našli
Newyork, 12. marca. č. V aferi ugrab-Ijenja Lindiberghovega otroka vlada še vedno popolna nejasnost Polkovnik Lind-bergh je sedaj ponovno zaprosil pomoč policije, ker se zdi, da njegove zveze s tihotapci niso rodile nobenega uspeha. Policija bo pregledala sedaj vse hiše in vile v okolici Lindberghovega doma na več kilometrov daleč. Trdijo, tla jc Lmdbcrgh v četrtek prejel pismo, ki so je bržkone poslali roparji njegovega otroka.
Poroka švedskega princa
London, 12. marca s. V matičnem uradu blizu Buckinghamske palače je bila danes poroka švedskega princa Lenarta s Carin Nisswardovo. Ker cerkvene poroke ni bilo, je prišlo med princem in njegovimi ruskimi sorodniki do spora. Njegova mati Marija Pavlovna, ki je prišla iz 2vew "^or -ta nalašč za poroko v London, pri civilni poroki ni bila navzoča. Tudi njen brat ,-eliui knez Dimitrij ni prisostvoval civilnem-aktu.
Hmeljski trg
žatec. J2. marca h. V zadnjih 14 dneh vlad* nepretrgoma povpraševanje po hmelju zadnje žetve. Dnevni promet znaša K>0 ao J.jO stotov. Tudi na deželi je za sedanjo pozno sezono velika kupčija. Cene so neizpremenjene, 150 do 250 Kč. Plačujejo za srednjo kvaliteto 150 do 170, za dobro srednjo kvaliteto 180 do 220, za prvovrstno blago pa 230 do 250 Kč. Zaloge na deželi in v žatskiih skladiščih se cenijo šc na 15.000 stotov. Do petka je bilo žigosanih 158.01)0 stotov po 50 k t.
Delo v odborih Narodnega predstavništva
Proračunska razprava v finančnem odboru senata — Znižanje neposrednih davkov — Zakon o likvidaciji žitnega režima v načelu sprejet
Beograd, 12. marca p. Finančni odbor sonata je danes ves dan zasedal ter razpravljal o proračunu. Seji je prisostvoval tudi finančni minister dr. D j o r d j e v i č, ki je podal obširen ekspoze, kakor svojo časuo v finančnem odboru Narodne skupščine. Po njegovem ekspozeju se je pričela načelna razprava, v kateri je povzelo besedo večje število govornikov. Med drugimi je govoril tudn senator dravske banovine dr. Miroslav P 1 o j. Jutri dopoldne bo finančni odbor senata razpravljal o proračunu ministrstva zunanjih zadev. Pri tej priliki bo imel ekspoze zastopnik zunanjega ministra g. dr. Albert Kramer.
Finančni odbor Narodne skupščine Je danes končal razpravo o predlogu zakona o izpremesmbi neposrednih davkov. Za poročevalca je bil določen narodni poslanec dr. Oton Ga vri lov i 6. Finančni odbor je v pj*edloženem zakonskem načrtu izvršil nekatere izpremembe, med katerimi je najvažnejša ta, da se zniža čisti katastrski dohodek za 20 odst. od odmerje-
nega davka ter da velja to znižanje tudi za nazaj od 1. januarja 1932 dalje.
Skupščinski odbor, ki proučuje zakon o likvidaciji žitnega režima, je zasedal danes ves dan. llazvila se je živahna debata, nakar je bil zakonski načrt v načelu sprejet. Popoldne se je pričela podrobna debata, kateri sta prisostvovala tudi minister za trgovino in industrijo dr. Kramer in pomočnik finančnesa ministra g dr. N e d e 1 j k o v i č.
Poštne znamke v korist brezposelnim
r—~a, U. marca. h. Poštnemu ministrstvu so nekatere delavske organizacije poslale predlog, naj bi i zda" o poštne znamke, katerih d cdki nfeij bi pripomogli k olajšanju brezposelnosti. Izdale naj bi se posebne poštne znamke po 1, 2 in 3 Kč, ki bi se prodajale za 100 odstotkov dražje. Iz prebitka naj bi se ustvaril potem poseben fond za podpiranje brezposelnih.
Hindenfmrg In Hitler
Narod pesnikov in mislecev, kakor se »ako radi nazivajo Nemci, pristopa danes v milijonih k volilnim žaram, da si za prihodnjih sedem let izvoli svojega najvišjega predstavnika in funkcionarja, predsednika nemške republike. A še za mnogo več gre pri današnji volilni bitki kakor samo za predsednikovo osebo. Nemški volilci bodo morali danes z glasovnicami, tem bojnim orožjem moderne demokracije, odrediti smernice svojemu narodnemu in državnemu življenju za bodočnost. In ob tej usodni uri šestdesetmilijonski narod nima tako silnega misleca in ne tako velikega pesnika, da bi mu orprl oči in mu v megli pokazal pot. Kar jih ima, jih ne posluša in jim ne sledi. Naslaja in opaia pa se na blodni pesmi in raju, ki ga naj nad nemška mesta in sela pričara »tretje cesarstvo«, čegar neutrudni oznanievalec, kKcar in bobnar je Adolf Hitler.
Med petimi kandidati, postavljenimi za predsedniške volitve, prideta resno v poštev samo Hindenburg in Hitler, vsi drugi so le števni kandidati. Takoj pri prvih volitvah izvoljen je lahko samo Hindenburg. dočim bi si Hitler lahko pridobil zmago še 'e pri ponovnih volitvah, ki so določene za 10. april, ako bodo potrebne. Kakor vse kaže. bodo potrebne, ker je malo verjetno, da bi zbral Hindenburg že danes 18 do 19 milijonov glasov, kUlikor jih rabi za absolutno večino, dočim odloča pri ponovnih volitvah že relativna večina oddanih glasov. V vsakem primeru pa gre za odločitev samo med Hitlerjem in Hšndenburgom in zato bodo skorai gotovo že današnje volitve pokazale, kakšen bo definitivni rezultat, čeprav ga same še ne bi prinesle.
Alternativa Hindenburg ali Hitler, pred katero je postavljen nemški narod, je na prvi hip tako nenaravna in paradoksna, da se zdi čudno, kako je sploh mogoča. V normalnih razmerah bi najbrž tudi res ne bila mogoča ali pa bi docela omajala vero sveta v politično zrelost Nemcev. V Hindenburgu so vte-lesene lastnosti, ki jih Nemci, zlasti Prusi. tako radi proglašajo za svoje nacionalne vrline. Resen ie in mrk. trezen in preudaren, dosleden in vztrajen, neumorno delaven, po vrh pa veren pro-
testant in iz vojne dobe narodni idol. Hitler je fantast in romantik, zanesenjak in demagog, tujec, ki je šele te dni dobil nemško državljanstvo, in po veri katolik. A vendar je kandidat ravno onih ljudi, ki se proglašajo za edino prave reprezentante nemške rase. Tudi ako morda ne bo izvoljen, bo zbral na sebe milijone in milijone glasov.
Alternativa Hindenburg ali Hitler pa je tudi glavni vzrok, da bo drevi ves svet z nestrpnostjo in nervozno-stjo pričakoval poročil iz Nemčije. Ravno zaradi te alternative imajo namreč nemške predsedniške volitve enako velik mednaroden kakor nemški notranji pomen. Ne smemo se varati, v svojem srcu je najbrž tudi sedanji predsednik Hindenburg v enaki meri pristaš re-vanžne in imperialistične ideje kakor Hitler in sploh ogromna večina nemškega naroda; resničnih in načelnih pristašev miru in sporazuma med evropskimi narodi je razen socialnih demokratov med Nemci prav malo in malo je verjetno, da bi bil Hindenburg med njimi. Po svoji starosti in po svojih velikih življenjskih izkušnjah pa je sivolasi maršal previden in trezen ter se noče spuščati v pustolovščine, ki bi mogle pahniti Nemčijo v katastrofo. Hitler ne razmišlja in ne preudaria. V svojem besnem fanatizmu, podpihovanem še z brezmejno ambicioznostjo, hoče riski-rati vse in vidi edino možnost za dosego svojih fantastičnih ciljev v razvnetju splošnega požara doma in v Ev-rooi.
Kakoršna sta nositelia obeh naziranj, takšne so v glavnem tudi mase. ki gredo za njima in ki bodo danes izbirale med njima. Svet to vidi in primerja. Hitlerjevih parol ne jemlje tako tragično, kakor se glasijo, vidi pa nevarnosti, ki vseeno grozijo Nemčiji in Evropi, ako bi Hitler prišel v položaj, da bi moral začeti z izvrševanjem svojih obljub in groženj na zunaj in znotraj. Mnogo večje in neposrednejše so te nevarnosti v primeru Hitlerjeve zmage kakor pa. ako obdrži Nemčijo v rokah previdnejši Hindenburgov tabor in tako ustvari možnost, da se sčasoma vendarle najde izhod brez novega evropskega požara. Zato so simpatije ogromne večine Evrope danes brez dvoma na Hindenbur-govi strani.
Prejemki delavcev v tobačni tovarni ne bodo
Deputacija monopolskih delavcev pri generalnem direktorju monopol-ske uprave — Znižanje prejemkov državnih uslužbencev se ne nanaša
na monopolske delavce
Beograd, 12. marca. p. Danes je poseti-la generalnega direktorja države upravnih monopolov deputacija monopolskih delavcev il vseh banovin. Deputacija je naprosila generalnega direktorja, naj intervenira na merodajnem mestu, da se monopol-skim delavcem ne bodo znižali njihovi prejemki v smislu zakona o znižanju prejemkov državnih uslužbencev, po katerem bi .se po sedanjem tolmačenju znižali tudi prejemki monopolskih delavcev za 5 odst.
Gospodarska konferenca v Carigrada
Sofija. 12. marca. č. Na pobudo turške vlade se bodo v kratkem pričela v Carigradu pogajanja med zastopniki grških, turških in bolgarskih industrij cev v svr-ho uresničenja načrta o skupnem gospodarskem sodelovanju Grčije. Turaije in Bolgarije. Ta načrt ima za cilj, da se z vzajemnim gospodarskim sodelovanjem podpre produkcija in trgovina omenjenih treh držav.
Aretacije hitierjevcev
vČSR
Praga, 12. ma-ca. h. V zvezi s hitlerjev-fiko zaroto, ki ji je prišla na sled praška policija, so bile včeraj in danes izvršene številne nove aretacije. V Pragi je bil med drugimi aretiran član praškega občinskega sveta dr. Heider. asistent na nemški tehnični visoki šoli. V Ustju je bilo aretiranih 19 visokošolcev, večinoma sinov najuglednejših rodbin.
Osnovanje čsl. filmske družbe
Praga, 12. marca č. Pretekli teden se je konstituirala »Lipa«, delniška družba za slovanski film, ki bo podpirala domačo filmsko produkcijo. Družba bo izdelovala češkoslovaško, jugoslovenske, bolgarske in poljske filme. Njena delniška glavnica znaša 5.000.000 Kč ter je razdeljena na 12.500 delnic po 400 Kč. Podjetje bo pričelo z delom v početku pomladi.
Viom v »Merkurjeva« pisarno v Zagrebu
Zagreb, 12. marca. n. V preteki; noči so neznanci vlomili v pisarno tukajšnjega društva Merkur. Najprej so razbili vse predale pisalnih miz, nato pa so začeli vrtati v veliko blagajno, v kateri je bilo 72.000 D'n. S svojim delom, pri katerem so se zamudili do pol 5. zjutraj, so bili že skoro gotovi, ko so začuli. da prihaja po stopnicah sluga pospravljat pisarniške prostore. To jih je prepJašilo, p hiteli so iz pisarne, prevrnili slugo na stopnicah im i zgrnil i.
Zavarovalna požarna zadruga sv. Florijana odobrena
Beograd, 12. marca v. Minister za trgovino in industrijo je odobril Vzajemni registrirani zadrugi v Ljubljani na podlagi regulativa o zavarovanju od 5. marca 1896 osnovanje zavarovalne zadruge društva sv. Florijana proti požarni škodi.
Kotiranje delnic Agrarne banke na ljubljanski borzi
Beograd, 12. marca v. Minister za trgovino in industrijo je odobril Ljubljanski borzi za blago in vrednostne papirje, da lahko beleži v uradni list tečaje delnic Privilegirane agrarne banke Jugoslavije.
Samomor »kralja vžigalic«
Pariz, 12. marca. g. Danes popoldne je švedski »kralji vžigalic« Ivar Kreu-ger izvršil samomor. Vzrok samomora je živčna bolezen.
irebanje drž. razr. loterije
V. razred.
Dne 10. marca 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki:
Din 10.000 št. 93.035.
Din 3.000 št. 13.080, 62.233.
Din 2.000 št. 23.488, 84.428.
Din 1.000 št. 123, 4.404. 4.411, 4.418, 4.450, 4.490, 4.495, 5.917, 5.946, 13.047, 22.740, 31.146, 35.580, 35.600, 37.050, 52.248, 52.275, 54.234, 51.584, 58.304, 58.311, 62.236, 69.422, 69.447, 75.667, 75.674, 75.689, 75.693, 81.719, 81.732, 81.749, 84.411, 84.468, 86.617, 86.624, 86.677, 86.698, 88.243, 88.252, 88.260, 88.263, 93.033, 93.038.
Za točnost številk zaradi telefonskega sprejemanja ne Jamčimo, žrebanje se bo vršilo vsak dan do 25. marca. Manjše dobitke bomo vedno objavljali naknadno. Onim ki so bile srečke izžrebane za manjše dobitke, bomo na željo srečke zamenjali za ne-izžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke, to pa le, dokler bo kaj neizžrebanih srečk, ki jih je prav malo. na razpolago.
Zadružna hranilnica r. z. z o* z., LJubljana, Sv. Petra c. 19
Generalni direktor uprave državnih monopolov je deputaciji izjavil, da je generalna direkcija že opozorila finančno ministrstvo v tem smislu, ter zavzela enako stališče, naglašajoč, da monopolski delavci ne spadajo pod državne uslužbence v sm;slu določb o znižanju prejemkov, marveč je njihovo razmerje do rr,onopolske uprave zasebnopravnega značaja. Zaradi tega tudi delavcem v tobačnih tovarnah njihovi prejemki ne bodo reducirani.
Največ ljudi trpi na neurejeni stolicl
to radi tega se jim zagati vet ni trati ji gist-ein. Pazite prav« 6as.no na svojo prebavo, ker je prebava ključ vašega zdrav ja. Ze po par tednih se boste, ie rabite
»P I a n I n k a« čaj Bahovec
ix zdravilnih planinskih zeličč. (»čutili bolj mladega. svežega in povsem prerojenega človeka
Začnite Se danes •
»Planinka« £ a j e m Bahovec.
Pravi samo v orig. plombiranih paketih z napisom izdelovalca
Lekarna Bahovec,
Br. Zenkl v avdijenci
Beograd, 12. marca. p. Načelnik praškega centralnega socialno političnega odbora, dr. Peter Zenkl, je imel danes daljše konference s prosvetnim mmistrom dr. Koji-čem in z ministrom za trgovino in industrijo dr. Kramerjem. Dopoldne ob 10. je bil sprejet tudi od predsednika vlade gospoda Petra Živkovida, ob 11. pa se je odpeljal na Dedinje, kjer je bil sprejet v av-dijenco pri Nj. Vel. kralju. Po avdijenci je izjavili novinarjem, da je vzhičen nad potekom avdijence. Nj. Vel. kralj je bil o vsem dobro obveščen ter dobro pozna ustroj socialnega skrbstva v Pragi Podrobno se je informiral o življenju j ugaslo venskega di.iaštva v Pragi in o zgradbi jugoslovenskega dijaškega doma. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da bo z zgradbo dijaškega doma ormc-gočeno jugoslovanskemu dijaštvu tako življenje, da bo moglo spoznati narodno življenje na Ceškosilova-škem im se tako marsičesa naučiti. Nj. Vel. kralj je obljubil svojo polno podporo pri nadaljnjem delu za zbližanje in medsebojno spoznavanje med j u goslo vensk im in češkoslovaškim narodom.
Podpora zadružni šoli v Ljubljani
Beograd, 12. marca. v. Ministrski' svet je odobril iz poljedelskega zaklada 250.(XX) dinarjev za izdelavo načrtov in izvršitev preddel za zgraditev poslopja šum ars»ke poljedelske fakultete v Zagrebu. Poslopje bo zgrajeno na posestvu šum i rs k e poljedelske fakultete v Maksiimiru. Zadružni šoli v Ljubljani je nakazal ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo Jurija De-metroviča 35.000 Din podpore. Nadalje je odobril na predlog istega ministra, da se izplača osredn jim kontrolnim kemičnim postajam v Zagrebu, Bukovcu, Sp<!i'tiu in Mariboru za analiziranje vina, ki ga izvršujejo po čl. 20. vinskega zakoma, 2.5 odstotkov od skupnega iznosa taks za analiziranje vina-
Občni zbor Privilegirane agrarne banke
Beograd. 12. marca. AA. Dru^i redni zbor delničarjev Privilegirane agrarne banke se bo vršiil 31. roarca ob 10. dop. v dvorani Zveze nsbavljMmih zadrug državn h nameščencev, Poincarčjeva ulica št. 21. Delničarji, ki se žele udeležiti zbora, marajo najdelj do 16. marca položiti svoje delnice ali pa začasna potrdila v Beogradu pri' Državni hipotekami bainki, n.a poštni hranilnici ali pa pri Privilegirani agrarni b:-črki, v drugih krajih pa pri podružnicah Narodne banke. Državne h:po'ce.karne banke in Poštne hranilnice.
Iz državne službe
Beograd, 12. marca v. Minister za trgovino in industrijo je imenoval g. Hugo-
Ina Pezdirja za kontrolorja mer v 9. po-ložajni skupini pri oddelku kontrole mer v Mariboru. Na državni trgovski akademiji v Mariboru je imenovan za honorarnega profesorja g Vasilij Mirk, doslej kontraktualni suplent iste šole.
Podpora za ekskurzijski fond STŠ v Ljubljani
Beograd, 12. marca v. Minister za trgovino in industrijo je odobril izplačilo 10.000 Din za ekskurzijski fond državne srednje tehniške šole v Ljubljani.
s inska razstava v Slovenski Bistrici
Siovenska Bistrica, 12. marca
Slovenjebistriška podružnica Vinarskega društva priredi 19., 20. in 21. t. m. vinsko razstavo in vinski sejem. Ker bo to prva prireditev te vrste v slovenjebistri-škem okraju, ni odveč, če ob tej priliki poročamo nekoliko več o vinogradništvu v teh krajih.
Najugodnejši teren za žlahtno trto je v neposredni bližini Slovenske Bistrice same, to je na južnih pobočjih Pohorja. Milo podnebje, ki nalikuje južnotirolskemu pospešuje vinogradništvo v teh krajih Podnebne in geološke prilike na eni strani, vzorna obdelava vinogradov in sodobno kletarstvo po drugi strani odločajo o re-nomiranih kvalitetah pridelkov zlasti iz Ritoznoja in Kovače vasi. Ta vina se odlikujejo predvsem z izrazito cvetico, so po okusu polna in harmonična, poleg tega pa močna. Izredno kvaliteto dosegajo posebno rizlingi, ki nalikujejo docela poren-skim originalom. Tudi sosednje Visole dajejo polno in ubrano namizno vino prijetnega kislastega okusa, ki v moči le malo zaostaja za ritoznojčanom. Vinska razstava bo nudila najboljši pridelek zadnjih letnikov.
Poleg teh renomiranih vin bo obsegala razstava tudi vina iz dravinjskega okrožja, to je iz okolice Makol, Studenic in Polj-čan. Dasi ta vina niso izrazito aromatič-na, dosegajo vendar v najboljših legah kakor v Roveh nad Makolami ali v Klečah pod Bočem. prav dobro kvaliteto. Po svojem prijetnem okusu so izredno pitna in ponekod tudi nenavadno močna ter zaslužijo, da se jih uvrsti med prvovrstna namizna vina.
Razstava za katero je doslej priglašenih že nad 150 raznih vinskih vzorcev, bo obsegala tudi stroje in orodje vinarske in kletarske tehnike, tako da bo v vsakem pogledu korist;la vsem ob'skovalcem. Zastoj v vinsk® kupili! -"e prireditelje napotil. da so organizirali to raz^avo. ki nai bi obenem pripombe'a obnoviti nekdanji sloves slovenjebistriških via.
Anton Lajovic:
Na zapadu nič novega?
Pred kratkim je »Jutro« priobčilo zanimivo anketo o duhovnem obrazu naše srednješolske mladine. Posebne pozornosti vredna je bila rezultanta. da na nekatc h naših srednješolskih zavodih med dija-štvom ni niti najmanjšega zanimanja za hrvaško in srbsko literaturo.
Pri koncertu naših učiteljev, ki so imeli na programu pretežno moderno hrvaško in srbsko glasbeno tvorbo je bila dvorana komaj do polovice zasedena, a še to ni bila tista publika, ki se smatra za muzikalno in ki ne manjka pri koncertih kake Ade Sari.
Ob tako izvrstno pripravljeni in podani Konjevičevi operi »Koštani« je del naše javne kritike bagatelizujoče poročal o tej velepomembni umetnini.
Ta tri dejstva dajo slutiti neko posebno kulturno usmerjenost naše inteligence. Toda, ali smem že na podlagi samo teh generalizirati ? Niso li to zgolj slučajni pojavi?
žal, da niso. Zakaj, kamorkoli v našem javnem življenju obrnete pozornost, povsod jih boste opazili. Oglejte si izložbe naših knjigarn, ali boste kje, (z malo ali celo edino izjemo) našli primerno upoštevanje hrvaške ali srbske knjige? Ali pa stopite v katerokoli našo kavarno. Dunajski agent, ki pride v našo kavarno dobi tam več nemških časopisov in revij, kot v katerikoli jednako veliki svoji domači kavarni. Toda vprašajte v katerikoli naši kavarni po najboljših hrvaških in srbskih revijah, zastonj, ne boste jih dobili nikjer. Dobite kvečjemu hrvaške in srbske politične liste.
Uvodoma omenjeni pojavi tedaj niso slučajni in osamljeni, temveč imajo tipični značaj. Zanesljivo kažejo, kakšna je naša duhovna usmerjenost. Izrazito je obrnjena na zapad in izrazito apatična za vzhod, brezčutna za. kulturno življenje Hrvatov in Srbov, ki so, če bi hotel še tako mrzlo pogledati. vendar vsaj naši sosedje, s katerimi smo si prostovoljno izbrali v bivanje isto streho in s katerimi smo si zgradili skupni krov v prepričanju, da si tako ne le zasiguramo svoio narodno eksistenco, temveč da si ustvarimo tudi najudobnejši dom.
Ko stvari tako stoje, se zdi pomembno najti svetovnonazorne razloge za tako kulturno usmerjenost našo inteligence. Važni sta predvsem dve ideji, ki po mojem kot gibalni usmerjata našo duhovno orijenta-cijo.
Zdi se mi, da sta to ideja napredka in pa ideja malosti Slovencev.
Ko so se, v osemnajstem stoletju že, nepričakovano razmahnile naravoslovne vede in odkrili nepoznani duhovni svetovi, je razcvit novih naravoslovnih spoznanj vedel tedanje mislece do tega, da so tudi na človeka in na človeško družbo začeli gledati kot na naravoslovne pojave. Takrat so nastale miselne struje, ki so jim vzdeli skupno ime »socialna fizika«. Ta način naziranja je družbenim pojavom dal imena, povzeta iz fizike, ki še danes tvorijo arzenal izrazov za različne pojave družbenega življenja. Ljudstvo so gledali kot nekako fizikalno »maso«, govorili so o statiki dn dinamiki te mase in o ravnotežju sil; človek jim je bil molekil družbe. Pojavila so se dela z naslovi kakor »Moralična aritmetika« ali »Mehanistična psihologija« etc.
Tako mehanistično gledanje na človeka in na človeško družbo poslej kot struja ni prenehalo in se je v raznih varijantah nadaljevalo do današnje dobe. Tako gledanje pa je bilo mogoče samo, če vzamete človeka kot mehanično enoto in ga štejete tako kakor vžigalice v škatlici. Pri takem mehaničnem gledanju pa naenkrat dobi število izredno veljavo in važnost in res se je zgodilo, da so smatrali, da je število odločilno tudi za duhovno intenziteto narodovega življenja.
Iz takih naziranj je izraslo naše mišljenje o važnosti tega. da je nas Slovencev malo. Kjerkoli in kadarkoli je nanesel pogovor o naših prilikah, ste lahko slišali pridigo, da smo mali in da se zato ne smemo napihovati, temveč da moramo ostati lepo skromni. Misel, da je naša duhovna moč v nujnem sorazmerju z našo malošte-vilnostjo, je rodila v našem človeku izrazita inferijoristična čuvstvena razpoloženja. Čutil se je manjšega, kakor hitro je prišel v stik s pripadn;kom večjega naroda.
Ni potrebno, da poudarjam nepravilnost takega mehanističnega mišljenja, ki popolnoma pusti iz računa najvažnejše, to je človeškega individaulnega duha in njegovo najvišjega u spona sposobno prožnost, ki je neodvisna od števila sodružbenikov. Le mal vzgled. Primerjajte le drobni naredič starogrški, ki je rodi! Aristotela. Sokrata in Platona in poleg teh najodličneiših celo legijo drugih znamenitih duhovnih tvorcev, s kitajskim narodom, katerega je nad 400 milijonov, ki bi torij, če bi število od-, 'očevaJo. moral svet enostavno preplaviti ' :n zadušiti s svojimi kulturnimi tvorci in •orbrmi.
Dasi pa je ideja o maloštevilnosti kot odločilnem kulturnem faktorju globoko po-grešena m bi zaslužila, da otvonmo proti njej vztrajen nenehajoč ogeni vendar je ona odločilna determinanta našega udej-stvovanja in naše usmerjenosti. Bila je med drugimi tista »j nas je gnala v naročje »napredku« kot sredstvu s katerim okrepimo s^oje namišljeno slabotne, ker maloštevilne sile.
Res je zapadna Evropa ustvarila na tehničnem polju ogromne pridobitve, preoblikujoče vse ljudsko žitie pridobitve, katere si je bilo treba v »boju za obstanek« osvojiti. A s čisto preprosto iogično volto generalizacije smo idejo napredka prenesli tudi v duhovni svet čistih kulturnih vrednot zapadno-evropske umetniške tvorbe, pri tem pa smo prezrli, da v tem duhovnem svetu ni nikakega napredka, razven napredka v zunanji tehniki, torej takorekoč v kostumu umetnin, dočim kar se tiče notranje vrednosti umetnin razne kulturne epohe skozi stoletja in tisočletja le akumulirajo zlatnik poleg zlatnika, dragulj poleg dragulja v svojo kulturno zakladnico, kateri zlatnik in dragulj se v raznih dobah razlikujeta le po svojem kovu oziroma po svoji brušenosti, nikakor pa ne po svoji notranji vrednosti.
Toda naša inteligenca je šla tudi v tem duhovnem svetu za napredkom, napačno zroč vrednoto v tehniki in v kostumu in misleč, da se na ta način uveljavi kot enakovredna zapadnemu duhovnemu svetu.
Ob taki orijentaciji mišljenja in ob taki ocenitvi kulturnih vrednot je bilo naravno, da se ji je zdelo, da ne more ničesar pozitivnega in zase koristnega najti pri Hrvatih in pri Srbih, zakaj tuii njihov duhovni vzpon je zavirala ista zapreka kakor pri nas samih, namreč njihova maloštevil-nost. Tako je postala mehanistična ideja maloštevilnosti najizrazitejši protivnik temu. da bi mogel pri nas vznikniti intenzivni interes za kulturno življenje Hrvatov in Srbov. Fasciniran od idej številične velikosti zapadnih narodov in od ideje za-padno-evropskega napredka, slovenski človek ni več mogel odvrniti svojega očesa od zapada, to tem manj, ker ga je v prejšnjem življenju Avstrija z vsem svojim, državnim in kulturnim pritiskom silila v zapadno-evropski in to specijelno v nemški kulturni krog.
Ponovne se mi je nudila prilika opozarjati, da je naša slovenska »revolucija« bila samo politična, ž njo smo prestopili le v drugo, narodno državo in skladno tej revoluciji nas je zanimalo, kar se Hrvatov in Srbov tiče, samo njihovo državno-politično življenje, katerega zanimanja že z ozirom na državne prilike niti nismo mogli dobro opustiti. V vseh ostalih področjih duhovnega življenja pa smo Slovenci ostali v isti orijentaciji, v kakršni smo bili preje, misleč, da s tem ohranjamo celo življenjsko važne duhovne vrednote.
Naš duhovni pogled je ostal kot zamaknjen uprt na duhovno fronto zapadnih narodov in zanimalo nas je, če pogledam na široko po naši inteligenci, v duhovno.kui-turnem pogledu edinole to, kar je bilo novega na zapadu.
Po skoro 15 letih žltja v lastni narodni državi mislim, da je končno že čas, da tudi v svoji duhovni orijentaciji sprovedemo potrebno »revolucijo« ali pa vsaj revizijo dosedanjega mišljenja. Če bi tudi čisto eliminirali čuvstveni moment, ki poudarja naše bratstvo do Hrvatov in Srbov, bi ostala še življenjsko prevažna činjenica. da živimo s Hrvati in Srbi pod isto streho in v skupnem gospodarstvu in da že samo to nas mora siliti, da uvidimo važnost poznavanja njihovega duhovnega življenja.
Odtrgati se nam je treba že končno od fascinantnega vpliva zapadnjaškega s tem, da svobodno in neodvisno gledamo zapadno kulturo in da se odločilno približamo duhovnemu žitju Hrvatov in Srbov. Zakaj tudi. če bi samo površno in brez globljega motrenja notranje rasti, ki je edino vredno duhovnega človeka, gledali na duhovno žitje Hrvatov in Srbov, bi ne mogli prezreti, da se je to življenje baš v zadnjem času in ravno pri nas afirmiralo z visoko vrednimi deli. Omenim Krleževo dramo »Gospoda Glembajevi« in Konjovičevo opero »Koštano«. Posebno mi je pa podčrtati zadnji koncert Učiteljskega pevskega zbora. ki je iz koncertne glasbe literature srbske in hrvaške prinesel velepomembnoe umetniške tvorbe, vredne, da jih kot svoje shranimo v našo narodno kulturno zaklad, nico.
Ta koncert ne pomenja le ogromnega vzpona moralne energije, s katero nas je tako osrečil Učiteljski zbor. temveč je nič manj važen kažipot v potrebno novo kulturno duhovno orijentacijo našo.
Dokler ne bo naš duhovni obraz slovenski takšen, kot ga ima bog Janus. gledajoč naprej in nazaj, dokler, ne bomo s svobodnim in polnim pogledom upirali svojih oči proti vzhodu s prav isto pozornostjo kot proti zapadu, sem prepričan, da naše duhovno življenje ne bo prišlo v potrebno svobodno ravnovesje in da bomo ostali r sebi nebogljeni in majhni.
Izplačilo kuponov Blairovega posojila
Beograd, 12. marca. AA. Po pogodbi o emisiji državnega zunanjega posojila v zlatu :z leta 1922 (8 odst. Blairovo posojilo) ie finančno ministrstvo obvezano, da položi vso vsoto, potrebno za kuponsko službo tega posojila, pri finančnem agentu v New-Yorku, najkasneje mesec dni preden zapadejo kuponi Pogodba določa, da so kuponi obveznic izplačljivi samo v Ne\v Yorku. Da pa se lastnikom 7 n 8 odst. obveznic tega državnega posojila, ki prebivajo v državi, omogoči da se jim kuoon št. 20. ki zapade v plačilo 1. maja pravočasno izplača. je f:nančni minister predpisal pose^"P postopek (Službene Novine 26. februarja št. 45), po katerem se moraio kuponi ie-ponirati pri oddelku za državne lolgove in državni kredit naioelj do 1. aprila: v tem primeru bo njihova vrednost v dinar* iih izp'ačana točno ob roku. to je dne 1. maja Kuponi pa se sprejmejo tud- po 1. maju v izplačilo ter bo oddelek državnih dolgov in državnega kridita vršil njih iz-nlačilo po poteku 20 dnevnega roka od dneva preiema kuponov: ta rok je potreben da se kunoni pošlieio po pošti in da 6e izvrši obračun s finančnim agentom v New Vorku.
Izvoz pšenice v Avstrijo
Beograd, 12. marca AA Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je avstrijsko finančno ministrstvo dne 27. februarja odobrilo, da se sme iz jugoslo-venskega kontingenta 5000 vagonov uvoziti 1000 vagonov pšenice v Avstrijo po železnici in ocariniti na avstrijskih obmejnih carinarnicah v Pliberku, Podrožčici in špilju.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved «a danes«
Oblačno, padavine od časa do časa. vendar pa bodo polagoma prestale. Zmerno hladno. _ Situacija včerajšnjega dne: Barometrski maksimum ie objel že dober del našega področja Širi se od Španije proti Alpam v notranjost kontinenta Depresija odhaja proti vzhodu ter se slabi Na mej; med maksimom in depresijo prevladujejo padavine Pritisk je splošno narase' za 2 do 6.5 mm. največ v centralnih krajih in srednjem Primoriu, najmanj pa v zapadni Hrvatski. Temperatura ie narasla samo v severnozapad. krajih države za 1—2 stop., v ostalem pa ie ostala brez spremembe in ie drugače večinoma padla za 1 do 2 stopinii.
Dunajsko vremensko poročilo za nedeljo: Temperaturne razmere pod normalo bod« trajale dalje, oblačenje negotovo.
Naši kraji in ljudje
Narodno predstavništvo časti apostola miru
Na borzi dela
Kakor smo že poročali, se je naša Xa-■v>dna skupščina na posebni žalni seji poklonila spornimi umrlega Aristida Brianda, velikega pobornika za mir in spravo med i" a rod . Na seji, katere so se poleg poslancev udeležili tudi vsi v Beogradu navzoči
senatorji, sta govorila skupščinski predsednik dr. Kosta Kumanudi in zastopnik zunanjega ministra dr. Albert Kramer. Naša slika nam kaže pogled na zbrane senatorje in poslance med govorom ministra dr. Kramerja.
ssa potopljena plodna
zemlja
V »Jutru« št. 279. 7 dne 3. decembra 1031 jc Ivi objavljen članek o zasedanju sreske-ga kmetijskega odbora v Dolnji Lendavi, kjer je med ostalimi perečimi potrebami za naše Prekmurje tudi omenjeno, da uvaža naša banovina za prehrano 865/KH) stotov krušnega /ita v vrednosti 112 miFjonov dira rjev. Ta vsota predstavlja sicer mono-r-oNfco ceno. v resnici pa bo razlika med to n tržno ceno vsaj še enkrat večja. Računajmo skromno, da gre iz naše banovine samo v te namene vsako leto najmanj 150 milijonov Din. To za naše razmere ogromno premoženje gre v druge premožnejše ba-n (> v i p e.
Poglejmo, ali ne bi mogli tega nedostatka odstraniti. Vsi poljski pridelki so padli pod normalno ceno. Še slabše je za živino, ker se je na to panogo kmetijstva baš zadnje •-'ase polagalo največjo važnost. Pa tudi tu mo d. živeli bridko razočaranje. Iskati mo-imo torej drugih potov iz te neugodne si-t.aeije.
Na d ,/clnokulturni razstavi v Berlinu lr'3o ic bil na veliki vidni tabli pribit napis naslednje vsebine: »Uspehi za napredek po-tjedelstva so odvisni od sredstev, ki jih da država na razpolago Čim bogatejše in bolj enakomerno dotekajo, tem večja je korist. I suka prekinitev je /a napredek peljedel st\-n nazadovanje, pomeni izgubo vseh po-tr< šenih sredstev, re.s trud in delo. Napredek poljedelstvu je in bo vir novega življenja. /. novimi tf upravami se bo narodno premoženje dvignilo, pridelki se bodo izbolj šali. kur bo pomnožilo tudi davčne dajatve."
I''ko Semci. In to bodo tudi izvršili. 'I udi naša soseda Italija izvršuje z vso naglico velika melioracijska dela. Fašistična agrarna politika stremi v prvi vrsti za tem. da poveča svoje -»oljske pridelke in dvigne n;'h rentabilnost. Z določitvijo tržne cene hočejo obvarovati notranji trg in s tem dati v/podbudo za dobička nosno obdelovanje zemlje. Za žito imajo visoko carinsko zaščito in s-c je carina zvišala od 1. 1928. od i.5 zl. ].:r polagoma na 20.3 zl. lire, mogoče je danes še večja.
V	letu 1(>28. je b:l določen delovni program za dobo desetih let. V tem času nameravajo meliorrati 1 in pol milijona ha ve! ko ozemlje, razen tega še pol milijona ha /boljšati. Za propagando in poučna potovanja v svrho pospeševanja poljedelstva troši Italija 144 milj. lir.
V	TripoFtan-iji. ki je šest in pol krat večja od Jugoslavije, ie Italija izvršila izredno velika dela. samo južno od mesta Tripolis namerava spremeniti pokrajino Gefare v ogromne zclenjadne vrtove, za kar bi prišlo v poštev en milijon ha veliko ozemlje. \ rodovitni oazi Kufra v Libijski puščav] izpodriva Italija domačine, da se polasti rodovitne zemlje. Za Italijo me roda j nI predvsem tudi politični oziri, da bo del njenega previsnega prebivalstva prevzel to novo kolonijo. Po n.ovejš:h podatkih name rava fašizem uvesti prisilno zadružništvo za produkcijo, ki naj bo v skladu z italijan ski-m konzumom.
Italija je 1. 1931. izdala monu men talno znanstveno delo »Le irrigazioni in ItaPa«. k ima veliko znanstveno vrednost. V njem je med drugim popis že izvršenih melioracijskih del in program del z.a bodočnost.
V republiki češkoslovaški je ministrstvo poljedelstva izdal o publikaciio »Melioračni mer v Československe republikv 1(>31«, iz katere jc razvidno, da je država izdala za melioracijska dela v letih 1010 — 1030 3 in pol milijarde Dn. V isti publikaciji je objavi ien tudi zakon o državnem fondu za vodnogospodarske melioracije, ki je izšel 27. marca 1031. Ta predvideva razen ustanov tve državnega fonda za melioracije tudi nov način podpore, po katerem bo dr-žavni fond pri dragih zgradbah poleg običajne podpore tudi prevzel del obresti posojila. Za prihodnje desetletje je določen program za melioracijska dela v znesku 6 in pol milijard Din.
Anglija namaka danes v Indiji 11.5 milijonov ha veliko ozemlje, vse na državne stroške, v programu pa je še predvidenih novih 5 m'lijonov ha zemljišč za namakanje. posebno ob reki Indu.
Piuli v vseh drugih državah izvršujejo melioracijska dela. ki gredo v milijone ha — posebno Amerika, ki je že dosegla nad produkcijo.
Nazadnje imamo tu še ruski dumprng. Poglejmo, kako je v tem pogledu z našo banovino. V dravski banovini imamo najmanj 150.000 ha skoraj neplodne zemlje. To je zemlja, ki je zamočvirjena (večinoma travniki), ki donosa malenkostne manj vred-
ne pridelke. Z melioracijskimi deli bi sva ta zemljišča lahko izboljšali :n dosegli več kot še enkrat večje in neprimerno boljše pridelke. Pridobili bi takorekoč novih 150 tisoč ha, ako upoštevamo sedanji donos, m bi mogM vsaj polovico meliorirafnega zemljišča spremeniti v njive za pridelovanje žitaric. Pri tem ne bodo trpeli travniki izgube. ker s-e bo pridelalo na manjši površini več in boljšega sena. Dosegli bi dvojno korist: zadostno pridelovanje žita in zboljšanje živinoreje.
Če računamo, da pridelamo 12 stotov žita na ha, dobimo na površini 70.000 ha 840.000 stotov. torej skoraj prav toliko, kolikor znaša naš letni uvoz. Gotovo pa bi na boljši zemlji in v krajih z ugodnejšo klimo dosegli veliko večje pridelke tako, cla bomo lahko naše potrebe krili.
Iz govora Matije Goričarja na zaključni seji banovinskega sveta je razvidno, da se v naši banovini preživlja izključno i poljedelstvom komi j 50 odstotko v l judi. Medtem ko je večina drugih banovin preskrbljena vsa i z najnujnejšim kruhom, smo mi zaradi sedanje krize še bolj prizadeti, razon tega nas morijo razni karteli in visoke c-bresti.
Naloga banovinskega sveta naj bo, da s skupermi posvetovanji pomaga k zboljšanju gospodarskega položaja naše banovine, da jo obvarujejo v tem hudem času p-red usodnimi posledicami.
Pri proračunski razpravi se je ugoto\i~lo. da je kredit, namenjen za hidrotehnične dela. nezadosten. (Juje se. da nameravajo črtati vse izdatke za investicije in celo za ona redna dela. ki ne spadajo pod investicije. Vendar moramo v teh kritičnih ča-s-:h dobro premisliti, kam bo to privedlo.
Brezposelnost, ki se že sedaj uveljavlja, se ho še bolj povečala. Odstraniti ali vsaj omiliti bi se dala brezposeln (»s t samo z javnimi deli. Poživili bi s tenr' deli tudi industrijo. trgovino in obrt, kar bi dalo mnogim zaslužka. Kapital, ki leži sedaj mrtev, maramo spraviti v promet.
S tem hočem opozoriti na va/no=t melioracij. saj bi s temi deli znatno odpomo-gli sedanji kr'zi.
Stroški za melioracijo 150.000 ha velikega zemljišča bi znašali okroglo 400 milijonov Din. Od teh stroškov bi odpadlo nri-bližno 160 milijonov na interesente (kar je odvisno od vrste me':f>rac'iel. na banovino pa 240 milijonov D:n. Najeti bi morali ceneno posoii'o na dolg rok in razdeliti ta dela na deset let. Ustanoviti bi morali poseben fond. sličen cestnemu fondu. odplačila posojila b: se vračala v ta fond. dokler ne bi bila izvršena vsa dela.
V nenos redni bližini imamo Ljubljansko barje v površini 16AyX) h-1. od teh je polovica moč vir'a. Z melio^acMo bi se dalo barje spremeniti v najboljšo kulturno zemljo.
Nadalje imamo v Prekmurju 12.000 ha vod on lavnega in deloma zamočvirjenega zemliišča. Zemlja je zelo rodovitna in bi žitarice iz borno uspevale. Zaradi pregosto našel 'enega prebivalstva iščejo mnogi čez Poletje zaslužka v tišini kot sezonski delavci, da si vsaj toliko prihranijo, da se morejo čez zimo skromno preživljati Pa. kakor kaže. bodo tudi ob ta zaslužek. V domovino se bodo vrnili tudi oni, ki so v tu j ni sta 'no zaposleni, ker se pri današnji brezposelnosti vse države branijo tujcev in jih odpuščajo.
Baš iz teh razlogov bi se moralo čimprej pričeti z regulacijskimi deli ob reki Muri in na drugih prekmurskih potokih, posebno na Ledavi. ki še vedno poplavlja zemljišča in povzroča vsako leto veh'k o škode. S temi HeM bi dali domačinom dovolj zaslužka. Nadalje imamo zamočvirjeno Ptuisko-pragersko oolje t'a do Rač r površini okroglo 10.000 ha. To bi bili r naši banovini največji melioracijski objekti, vendar je pa še mnogo drugih, ki mer'-jo po več tisoč hektarov, n. pr. v Krški dolini.
Vse države se vedno bolj zapirajo proti ivi-zu poljskih pridelkov in skušajo z melioracijskimi deli same kriti vse potrebe, tako da bo tudi naš državni izvoz zr.atno zmanjšan in moramo tudi mi mislt' na avtarkijo. Zato moramo dvigniti našo industrijo. da je tako zmanjša naš uvoz. kar bo protiutež za zmanjšan izvoz poljskih izdelkov.
Naš* nujna dolžnost .ie, da k'jub krizi d?lamo velikopotezno, da bomo vsaj našim potomcem odprli vrata v boljše čase.
Inž. Hočevar.
Ljubljana, 10. marca.
Kadar pride kriza na svet, takrat Bog zelo rad kaj malega še iz svojega pridene. Toda še ta sneg ima tudi svojo dobro stran: na ulicah in trgih vihtijo lopate stari možje in delajo gaz; nekaj ljudi je dobilo dela pri snegu in tako je še to vražje vreme bilo na vse zadnje samo kapljica balzama v rano brezposelnosti.
Na naši borzi dela je vsak torek in vsak četrtek velik dan: takrat se delijo podpore brezposelnim. Borza. de'a — to je prav za prav zelo ponosno ime; iznajti so ga morali v časih, ko je človekovo delo tako rekoč še notiralo na borzi, ko je še imelo svojo veljavo in ceno in je šlo v denar. Do danes je borza dela izgubila ta sijaj, danes je borza dela skoraj samo še socialen zavod za delitev podpor. Ob torkih in ob četrtkih gre na sto in sto ljudi skozi njene prostore, mladih, zdravih, dela voljnih ljudi, ki jim ni preostalo nič drugega, kakor da se na vsako toliko prihajajo gnest v tesno čakalnico, pomolijo svoje dokumente uradniku in s svojimi spočitimi rokami poberejo tistih nekaj kovačev približno tako, kakor se prosi miloščina.
Pri ljubljanski borzi dela je v prvih dnevih marca zabeleženih 2675 delavcev in 1173 delavk, ki iščejo dela. Te številke stalno rasejo — samo prvi teden v marcu se je prijavilo 167 novih reflektantov. Za dogleden čas se sicer obeta, da bodo nekatera podjetja spet začela obratovati, obenem pa se napovedujejo ustavitve nekaterih drugih tovarn. Delavec, ki je bil v letu vsaj štiri mesece redno zaposlen, pa je potem ostal na cesti, lahko vsaj dva tedna uživa redno brezposelno podporo, če se da pri borzi dela zabeležiti v seznam dela iščočih. Ta podpora sicer ne znaša kdove kakih zavidljivih vsot; po deset dinarjev dobi delavec zase na dan. po tri dinarje za ženo in za vsakega otroka — pa za silo se že živi. Toda gospodarska kriza, v kateri smo, spravlja še te podpore v krizo: če bo brezposelnost vzdržema trajala v tej meri, petem bo čedalje manj ljudi, ki bodo še lahko nanje reflektirali t. j. čedalje manj delavcev, ki bodo vsaj štiri mesece redno zaposleni na leto. Brezposelnemu zavarovanju bo treba polagoma ustvariti čisto nove osnove. Poleg borze dela delijo podpore bednim in brezposelnim še mestna občina, deloma banska u-prava, razni zavodi itd., ne da bi se te instance vedele druga za drugo. Med brez. poselnim delavstvom se vsak čas pojavljajo kakSne pritožbe, da delitev ni pravična — in pri tem načinu podpiranja v resnici ni mogoče do zadnje malenkosti premeriti in pretehtati vsakogar posebej. Skupno
Nevidna zaščita Vaše nežne kože.
Volna in svila varujeta Vaše telo mnogih nevarnosti vlažnega in mrzlega vremena. A Vaš obraz? Dajte tudi njemu zanesljivo zaščito -ElidaCremedechaque heure! S svileno nežno tenčico pokrije kožo... jo varuje in neguje . .. a Vi ste lepa vkljub dežju in neurju!
ELIDA CREME
DE CHAQUE HEURE
delo socialnih uradov in podpornih zavodov bi bilo zlasti po večjih središčih, kakor je Ljubljana, nujno potrebno. Poleg tega postaja čedalje bolj pereče vprašanje, kako bo z rednim podpiranjem brezposelnih rudarjev in jeseniških kovinarjev. Borza dela deli podpore samo delavcem enih strok, ki so socialno zavarovane pri Okrožnem uradu. Rudarji in kovinarji imajo svoje posebne bratovske skladnice in način podpiranja za brezposelnost bo treba zanje neutegoma urediti.
Borza dela se bavi s pezami krize, kolikor se more. Poleg izplačevanja podpor je v zadnjem času z ljubljansko mestno plinarno sklenila dogovor, po katerem bo plinarna vsak dan po nekaj ur zaposlila po 20 delavcev. Za podpore pa ima stalno v prometu okrog 1000 reflektantov. Prostori, v katerih se stiska v palači Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, že zdavnaj več ne odgovarjajo njenim potrebam. Za občevanje s strankami je pri ogromnem navalu ob torkih in četrtkih na razpolago eno samo okence. Zavod, ki pomeni v teh časih krize morda eno najtežjih postojank našega družabnega življenja, zasluži vso pozornost in skrb.
Ljubljanski akademiki na Koroškem
Izredno veselo presenečenje s*o napravili naši visokošolci našim Korošcem, ko so jih nepričakovano po dolgem presledku zopet obiskali. V četrtek 3 t. m. se je podala mala skupina visokošolcev pod vodstvom Zdenka Rupnika stud. teehn. in Andreja Uršiča cand. iur. preko Zelenice na celovško kočo in dalje v srce Roža, v št. Jakob, že ob poti so imeli priliko sreča-vati začudene obraze, ker nekaj izrednega se zdi našemu Korošcu, da ga pride Jugoslovan, zlasti pa akademik, sploh še obiskat. Enkrat za vselej je treba s tako apa-tijo pomesti, ktr naši ljudje tam preko zaslužijo daleko večjo ljubezen in pozornost.
V št. Jakobu so bili visokošolci navdani nove vere in optimizma. Tu so se združili z domačimi fanti v narodni pesmi, ki se goji tako lepo in tako intenzivno. Pozna se, da je mogel le tu vzrasti pokojni dr. Zdravko Zwitt.er, čigar spominu so se akademiki oddolžili z obiskom njegovega groba.
V jako lepem večeru, ki je potekel v naj-prijetnejšern kramljanju o vseh mogočih stvareh, se je mladina podala dalje skozi bližnje slovenske vasi; povsod se je spustila v pogovor in zapela kako narodno.
Po prijetnem bivanju v Bruci, središču ziljskih Slovencev, so se nato vrnili preko Podrožice domov.
Pri astmi in bolezni srca, prsi in oljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni, porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerij skih trgovinah.
Pogreb čehinje, ki si Je zaslužila najvišje vojno odlikovanje
K zadnjemu počitku so svečano spremili 3. t. m. v Pragi Marijo Červeno, ki si je s svojo požrtvovalnostjo med vojno v Kijevu zaslužila najvišje češkoslovaško vojno odlikovanje in častni naslov »Mati češko" slovaških legijonarjev«. Ob začetku svetovne vojne je bila stara že 60 let. a se je vendar z največjo požrtvovalnostjo udeležila bojev češkoslovaških legijonarjev v Rusiji. V njeni hiši je več tednov stanoval sedanji predsednik ČSR Masarvk. Med državljansko vojno v Rusiji je Marija Čer-
vena negovala legijonarje v kijevskih bol-
nišnicah, ki so bile tako ogrožane od vražne artiljerije. da so vsi drugi strežniki zbežali. Po vojni se je z možem prese'ila v Prago, kier se je posebno brigala za ruske begunce. Na njenem pogrebu je Pilo mnogo nekdanjih legijonarjev iz Rusije. Njeno krsto so do groba nosili najvišji češkoslovaški generali z generalom Svrovim (desno spredaj), ki ie načelnik generalnega štaba.
so-
Evropska sfinga: današnja Nemčija
Ljubljana. 12. marca. Zveza kulturnih društev je snoči otvorila vrsto predavan; o aktualnih vprašanjih « predavanjem sodnika gosp. dr. Stojana Ranča. ki se je pravkar vrnil s študijskega bivanja v Nemčiji. Brez pretiravanja lahko rečemo. da ie ZKD pripravila vsem, ki so prihiteli k temu predavateljskemu večeru v Kazini, resnično zadovoljstvo, če je šlo za aktualno predavanje, ni bilo mogoče srečnejše izbrati ne predmeta niti predavatelji. Gos p. dr. Bajič je tik pred volitvijo predalnika Nemčije govoril o sodobni politični Nemčiji. Poleg prikupnega nastopa in govorniške veščine je predavatelj pokazal temeljito poznanje nemškega političnega življenja in splošnih mednarodnih vprašanj. Zares: dr. Bajiča smo poslušali z resničnim zadovoljstvom.
Go&p. dr. Bajič je v teku petčetrturne^a predavanja orisal s pregnantnirni potezami veliki konflikt, ki se razvija med nacijona-listično in socialistično Nemčijo in ki utegne baš jutri preiti v usodno fazo. Bistro ie rznačil ozadje lepa spora: nemški imperija-iizem. ki ne mara priznati, da je izgub i svetovno vojno in ki zaradi težkih gospodarskih razmer in zbog silnega dotoka mladine. ki ne gleda v resnični luči svetovne vojne, narašča vedno bolj. Soeiialna demokracija ima sila težaven položaj. Podrobno ie predavatelj govoril o Hitlerju in njegovi stranki, citiral značilne izjave in opisal svojevrstne pojave, ki kažejo, da s hitlerjan-stvorn dorašča Evropi nov. neizmerno težaven problem, ki se pridružuje boljševizmu in komunizmu.
Prav žal nam je bHo. da je predavatelj svo.ia izvajanja, za katera ga je številno občinstvo nagradilo z burnim aplavzom, zaradi pozne ure prekinil. Veselimo se že nadaljevanja. ki bo v petek. 'Ine 18. t. ni. v istih prostorih. Ob tej priliki na« bo predavatelj podrobneje seznam! s socijalno demokracijo. centrom in z drugimi strankami, ki tvorijo jx>lilič no obličje sodobne Nemčije.
Koroško pismo
Desetletnica Delavske zbornice
Koncem februarja je slavila zbornica za delavce m privatne nameščence v Celovcu ck^etlefnieo svojega obstoja. Sedanji predsednik Sachan jc pri tej priliki orisal njeno delovanje v zadnjih petih letih. Poleg mnogoštevilnih vlog na oblasti in druge javne ter zasebne korporacije. je zbornica predvsem posredovala pri sporih med delodajalci in delojemalci radi plač. delovnega časa in drugih strokovnih vprašanj; skrbela jc za vzgojo delavske mladine, uvedla tečaje strokovnega značaja ter za jezike, dajala podpore revnim i.n brezpc-selni-n, ustanovila po vsej Koroški 33 knjižnic s 27.400 knjigami in sodelovala pri posvetovanju o zakonskih predlogih, ki se tičejo delavstva in zasebnega uredništva. V spomin 434 žrtvam svojega poklica je postavila zbornica v svoji palači ploščo, katero le ob desetletnici zavoda slovesno odkrl deželni glavar Kernmaier s kratkim nagovorom.
Dohodkov je imela zbornica v zadnjih petih letih skupno 17,241.00) D:n. Od teh je razdelila za podpore 2.295.000 Din, za vzgojo mladine ter za različne tečaje pa Jc izdala 3.435.000 Din.
Koroška delavska zborn:ea je bila ustanovljena v času, ko je na Koroškem divjal še h;id boj med podjetniki in delavci, med fabrikanti in nameščenci, med delodajalci in delojemalci. Delavstvo je prihajalo z vedno novimi zahtevami, ne da bi pomislilo. dali bo podjetnik tudi mogel ustreči njegovim željam. Disciplinirane soc. demokratske strokovne organizacije so. poslužujoč se večinoma stavke, izsilile za delavstvo vse mogoče ugodnosti, katere pa je delavstvo pod pritiskom razmier polagoma zopet izgubilo. Pri prvih volitvah so socialistične strokovne organizacije zmagale na vsej črti in dobile skoro vse mandate Delavska zbornica je postala kmalu zbirališče pristašev socialistične stranke in v njeni palači se še danes zbirajo in vadro člani republikanske obrambne zveze (Republifcanischer Schutzbund).
Razumljivo je tedaj, da delavstvo, ki ni socialistično opredeljeno, nima pravega zaupanja v delovanje in v zastopstvo delavske zbornice. Poleg nemško-nacionalnca delavstva je predvsem slovensko industrijsko delavstvo, ki v zbornici nima nobene zaslombe. Teror soc. demokrašk'h strokov-n h organizacij je preprečil tudi ustanovitev ozir. poživi jenje starih slovenskih delavskih organizacij. Čenrav mora tudi slovensko delavstvo plačevati prispevke za zbornico, ki so za sedanje razmere precej vsoki. vendar zbornica do danes ni priredila niti enega slovenskega predavanja ali slovenskega tečaja. Med 27.400 knjigami je samo psj zastarelih slovenskih knjig.
Spominjajte se slepih!
Ne prigovarjajte šoferju!
Mister Wilison je bil daleč in sirom znan Jcot pošten in soliden trgovec, a poleg tega tudi kot velik prijatelj avtomobilov. Kupil si je avto ne iz kakega luksusa... nego zato, ker ga je potreboval. V njegovem poslu mu je bil avto vse. Bil je kri njegovega poslovanja, a brez krvi ni življenja.
In kakor vsak korekten in pedanten trgovec, tako je tudi mister Willson vodil točno evidenco glede izdatkov svojega avtomobila. Na koncu leta je ugotovil, da ga je avto stal več, kakor je zaslužil. Sumljivi po mu bili izdatki za bencin, za manjše ter večje reparature, a najbolj sumljivi so se mu zdeli izdatki za gume.
»O . . o . . sem gum smo izmenjali tekom leta ...« se .-" zadri na šoferja. »Vi niste zame I« pa mu " odpovedal.
Vzel je drugega šoferja. Dnevi in meseci so p'-"šli, mizf3r VVillscn se je vozil kot poprej in vse bolj se je čudil -vojemu vozu, krkor da je s	m zamenjal tu-
di voz. Vozil se je prijetno, nič več ni tre-
sel njegov voz, in ni mu bilo treba vsak trenutek zbog defekta gume postati.
Na koncu leta je pogledal bilanco izdatkov za avto in se i> ačucil:
»Samo tri gume smo letos porabili!« je dejal vzhičen svoji ženici.
Pozove šoferja in ga vpraša: :>-Kako je to, da smo lani porabili osem gum, letos pa samo tri? Vi ste res čudo šoferja.«
»Vi, gospod šef, mislite ... da sem jaz ... pra\' užaljeno šofer, nevednež.«
»Oprostite...«
»Ne oprošč _a... odvrne srdito šofer. »Vi j ne veste, da -te se vce leto vozili Dunlop-gump—d? Vi ne veste, da so Dun-lop-gume najboljše, najtrpežnejše in najzanesljivejše? In zato rabim jaz kot praktičen človek Dunlop-gume samo, da imam žnjimi marj posla, ker nimam gotovo nikdar nob --ga defekta.«
In tako je ter Willson izvedel od svojega šoferja, da so Dunlop-gume vsekako najboljše.
Gospodarska kriza
>Jutro< je 11. t. m. priobčilo zgodovinsko reminiscenco o gospodarski krizi, ki je vladala v drugi polovici preteklega stoletja v Ameriki in je skoro na las podobna današnji gospodarski krizi. A ni samo v Ameriki vladala v tisti dobi gospodarska kriza, — prav podobne, skoro enake razmere so bile tudi pri nas, v Sloveniji, čujmo kaj piše vseuč. profesor dr. Prijatelj v svojem znamenitem delu »Janko Kersnik .in njegova doba« o gospodarskih in social-ai'n prilikah Slovencev tiste dobe:
>Izmed različnih stanov je zlasti kmet borno životaril. V letu 1876. je prinesla uradna priloga »Ljubljančanke« 547 naznanil, da se ima ravno toliko kmetij prodati na dražbi in to vse zaradi zaostalih davkov. že leta 1S75. so te neprestane dražbe vzpodbudile Janka Kersnika, da je napisal v -/Narodu« članek: »Pomagajte kmetu!«. Po deset, po dvajset dražbenih naznanil na dan, pravi člankar, to je fafct, ki sili k premišljevanju, ker je Kranjska v tem ozi.ru edina v Avstriji. »Merodajni krogi na pomoč silni revščini kranjskih kmetov! Generalni odlog vsem zaostalim davkoplačevalcem na kmetih bi saj bila neka začasna pomoč.« A pomoči ni bilo od nikoder. Dne 15. marca 1S77. je izšel kot uvodnik v »Narodu« jKlic na pomaganje!« Pri okrajni sodniji novomeški je bilo 10. januarja 15 licitant zaradi davkov, 15. januarja sedem, 22. januarja devet, 1. februarja trinajst. Posestvo Kuntariče-vo v Vr-hovski vasi, cenjeno 1080 goldinarjev, se Še prodalo za — dva goldinarja kostanje-viški davkariji, ker ni liotel nihče licitira-ti. In taka revščina je vladala v vseh krogih. Da je bila baš ona v veliki meri kriva mizerije v slovenski politiki, je čisto pravilno poudaril »Slovenec«; dne 28. marca 1S7S: »Vsacega politikarja hudo žali, da se naše priprosto ljudstvo tako malo za-n.ma za politične zadeve, za svoje ustavne pravice. Pa tako tožijo ne samo politika.rji, ampak tudi beletristi in sploh umetniki. Glavni vzrok je neusmiljena revščina. De-narja nima kmet, rokodelec in trgovec. Vse jo kakor zakleto. Ljudje hočejo le kruha in zaslužka, naj pride odkoder si bodi. Ni jim več mnogo ležeče, naj se voli ta ali oni poslanec. Vsled principa svobodne trgovine so avstrijska vrata vsem za-padnim narodom, trgovcem in obrtnikom na stožaj odprta. Ko se znebimo m^re siromaštva, ki nas tlači od dobe denarnega ipoloma sem, še le tačas smomo upati, da ee bo ljudstvo začelo bolj zanimati tudi s-.a politična vprašanja, da si bo začelo stavljati višje namene.«
V teŽKih letih je prišlo ljudstvo prvič na misel izseljevanja v Ameriko. Dne 26. aprila 1878. je prinesel >Narod« dopis iz-jpod Nanosa, v katerem pravi dopisnik: »Navdušenost za izselitev v tuje kraje se pri nas dan za dnevom bolj pomnožuje in širi. Po govorjenju soditi, šlo bode iz naših krajev jako dosta naroda, vsekako veliko preveč. Nekateri so uže začeli svoje imetje prodajati, in to, to se vč prav po nizkej ceni, skoraj za vsak denar, samo da toliko dobodo, da bodo imeli za potrebno zadatje, katero morajo izročiti, ko se vpišejo za preselitev in to na vsako osebo 12 goldinarjev.«
Svarili so jih pred vabili argentinske republike, ki so se v tisku širila po deželi, a kmetje so rekli: »Umreti imamo, naj pa že tukaj aH tam, obstati nam tukaj več nij. Kajti davki in druge naklade nas tako pritiskajo, da jih pri sedanjih slabih letinah nikakor ne moremo prenašati.«
Dne 3. maja 1878 je ja.vil »Narod«, da je bil na Brdu prodan mlin, ki je stal pred 14 leti 34.000 gld., na dražbi za 5400 gld. List je pripomnil: »Čudno ni, ako je prevoz žita iz Pešte v Trst cenejši, nego lz Pešte v Ljubljano«. — Vlada ni znala v izseljenskem vprašanju storiti nič drugega, kakor da je okrajnim glavarstvom naročila, na-j opozore duhovnike, župane in druge veljake, da ljudem po moči odsvetujejo izseljevanje. A že drugi dan je naznanil dopisnik istega lista iz Sežane, da so kmetje obupa 1} in da vse pregovarjanje nič ne pomaga In štiri dni pozneje je čisto pravilno pripomnil prejšnji dopisnik izpod Nanosa: »Ljudje pohajkujejo ter se v svoje j pravič-nej obupanosti v Ameriko odpravljajo. Ves trud odgovarjanja je zastonj. Krivo je slabo gospodarstvo od zgoraj.« Neki gorenjski dopisnik v »Slovencu« pa je menil: >Ni prav, da se ljudstvo straši pred izseljevanjem v Ameriko. Zakaj bi svojim rojakom branili tje, če si zamorejo s tem svoje stanje zboljšati«. Uredništvo je pristavilo, da se Čehi izseljujejo na Rusko, našim ljudem pa se skoro odpre dobra, rodovitna in sorodna Bosna.«
Nič boljše nI bilo v naših krajih v začetku osemdesetih let preteklega stoletja. O takratnih obupnih razmerah piše dr. Iv. Prijatelj v omenjeni svoji knjigi:
»To ekonomično bedo so občutili zlasti hudo Slovenci, ki so šele prehajali iz pa-triarhaličnih gospodarskih razmer v večji gospodarski obrat, pri tem pa niso imeli ne trgovine, ne zavodov mobilnega kapitala še -v svojih rokah Dobro je očrta] takratno gospodarsko stanje Slovencev dr. Slane: Prej se je pri nas živelo z malim
v preteklosti
in zadovoljno. Takrat se je nahajalo tudi po naših krajih ponosno tržanstvo in meščanstvo. -In ti ljudje so bili dobri čuvaji domačih tal. To enostavno življenje je raztrgala nova doba z železnicami, tovarnami, tiskom, brzojavom. Naenkrat so imeli sin, hči, soproga sto potreb. Dosti je krajev zlasti po slovenskem štajerju. kjer so v teku zadnjih 20 do 30 let stare rodbine prišle ob celo premoženje. Amerika dela z žitom silno konkurenco našemu kmetu. Kmet slabše prodaja in več rabi. Zato hodi v trg in mesto po posojila in tam pade ne samo v oderuške, ampak tudi tuje roke. Nova doba povzdiguje trgovino, ustvarja tisoče rokodelcev, žene obrtnije na visoko stopnjo razvoja — pri nas pa je vse mrtvo na tem polju Ali slišite boben dražbe po slovenskem štajerju, po slovenskem Koroškem in tudi po Kranjskem?! Nič boljše ni bilo tudi na Primorskem. V zimi 1879-80 je Notranjska in Istra trpela lakoto. Neki dopisnik iz Ilirske Bistrice je tožil: »če pogledamo v Laibacherico, najdemo vsak dan vse polno eksekutivnih dražb. Bati se je, da bi utegnilo vse naše narodno premoženje, naša zemlja v tuje roke preiti.« Bile so slabe letine. Ljudje so šli v Bosno za vojaške prevoznike. A podjetnik Abend-roth jih je za zaslužek ogoljufal. Poslanec Obreza se je moral veliko truditi, da jim je naposled izposloval vsaj 38 odst. njihovih terjatev. — Tudi »Slovenec« je kričeče opisoval splošno bedo: »žalostno v isti-nj iie življenje našega kmeta Odkar je odprt novi svet in rodi spočita zemlja amerika.nska toliko žita brez velikega truda, naša stara, azsrkana prst pa hira, od tega časa. ni mogoče, da bi cena naših poljskih pridelkov v isti meri rastla, kakor se dražijo obrtniški izdelki, .kakor rastejo državna bremena. Neznosni postajajo zlasti državni dolgovi, povzročeni po vojaščini, po židovski hegemoniji v trgovini, ki si je znala osvojiti ves kapital, s katerim sedaj krščeni narod pritiska, sama pa od obresti živi. Druga stvar, ki nas uničuje, je svobodna trgovina, svobodno razkosanje in prodajanje kmetskih posestev. Na Dolenjskem so se prodajale 1000 gld. v.redne kmetije za 5 gld! Silna konkurenca velikih in rodovitnih poljedelskih držav tako pritiska na našo deželo, da nam ni druge pomoči iiz revščine, kakor lepo razvita obrt.nija.
V štajerskem deželnem zboru je tožil po- { slanec Dominkuš, da pride od vsoh eKse- | kutivnih dražb na štajerskem 80 odst. na Slovence. P.r.i sklepanju o postavi zoper oderuhe dne 21. januarja 1881 je rekel v parlamentu poslanec Pfeifer: »Na Kranjskem se težko dobi denar, ker Kranjska posojilnica posoja samo na prvo mesto. Privatniki posojajo na leto povprek za 30 do -50 procentov. Zraven jim mora kmet plačevati še postranske obresti v vinu, sadju, žitu ln senu.« V »Slovenskem Narodu« so je oglasil tudi dr. Sernec in je smatral za največjo rano kmetov za-pravljivost. Z mogočnim glasom je klical: »Učimo ljudi štedljivosti!«
Take so bile gospodarske in socialne razmere Slovencev v drugi polovici sedemdesetih in v začetku osemdesetih let preteklega stoletja, torej nekako pred petdesetimi in šestdesetimi leti. Mar se ne ču-je vse to, kakor bi kdo točno opisoval današnje naše gospodarsko stanje? Pač zares, zgodovina se vedno ponavlja.
R. D.
Procesi in požari na Goriškem
Obsodba treh goriških Slovencev — Epilog dvojnega umora pred 11 leti — Požar v šoli — Fašistična vaba za slovensko deco
Dogodki v Beli Krajini
Črnomelj, 11. mairca.
Za 100-letnieo rojstva Miroslava Tyrša se je v soboto vršila v Sokolskem domu proslava. Po dobro zasnovanem govoru br. staroste, ki nam je očrta! Tyrša kot Sokola in predaval o ideologiji Sokolstva, se je vršila propagandna enodejanka, katero so igrali mlajši bratje in sestre. Njihov nastop je bil dober. Članice in naraščaj so nato proizvajala proste vaje za vsesokolski zlet v Pragi; opazili smo, da tekmujejo med seboj, kdo bo vaje bolje izvedel in občinstvo jih je pohvalilo z močnim aplavzom. Novo za Črnomelj je bil nastop sokolskega pevskega zbora pod vodstvom brata Martelan-ca. Zbor, ki se vadi komaj dober mesec, je zapel tri pesmi, jih dobro prednašal im ga želimo zopet kanalu poslušati. Slavnostno akademijo sta zaključila samospev mlade naraščajnice im koncertna točka violine s klavirjem. Obisk je bil dober, občinstvo zadovoljno.
Ustanovila se jte Vinarska in sadjarska zadruga, r. z. z o. z., s sedežem v Črnomlju. ki ima namen pospeševati gospodarsko in nravno povzdigo svojih članov. Načelnik je g. Kari Miiller. posestnik in trgovec v Črnomlju. Z novo zadrugo bo predvsem pomagano vinogradnikom in sadjerejcem. da bodo svoje proizvode lažje spravili v denar.
Občina Radatovič, ki je bila priključena novoustanovljenemu srezu Metliškemu spada sedaj v davčnih zadevah k davčni upravi Črnomelj. Prestavljen je iz Črnomlja v Konjice sreski načelnik g. dr Suihač Bil je pri ljudstvu priljubljen, ker se je v teh težavnih časih posebno pobrigal za prehrano bednih.
Gorica, 11. marca.
Pred tukajšnjim sodiščem so se te dni znova vršili trije procesi proti slovenskim mladeničem, ki so zbežali čez mejo. V kontumacu sta bila obsojena 21 letni Ciril Pri-žon in lSletni Bogumir Širok na kazen po 5 mesecev zapora in 240 lir globe. Anton Martinuzzd iz Renč je prav tako brez potnega lista zbežal čez mejo in se na ta način odtegnil vojaškim dolžnostim, ker bi mo ral k naboru. Goriški pretor ga je obsodil na mesec dni zapora in na globo 2000 lir. toda pogojno. Ivan Berlot iz Movskega pa je bi! lani v Jugoslaviji. Tudi on je potoval brez potnega lista Sodnik v Kanalu ga je zaradi tega v kontumacu obsodil na leto dni zapora. Pred kratkim pa so v Kanalu zvedeli, da je Berlot v Zadru. Obvestili so zadarsko policijo, ki ga je aretirala in je bil sedaj prignan v Kanal.
Pred 11 leti se je v Rihenbergu izvršil roparski napad v Miheljevi gostilni. Pred hišo je bil ustreljen kmet Martin Birsa, ko je bežal pred roparji Roparji so odnesli iz gostilne nekaj denarja in dragocenosti. Bili so to štirje mladi ljudje, ki so jih naslednjega dne opazili, ko so pili pri Živcu v Skopem. Tam jih je iztaknil brigadir Pic-chi. Še preden pa jih je nagovoril so tudi njega ustrelili. Ko je prihitel neki drugi orožnik brigadirju na pomoč, so oddali še nanj nekaj strelov, nato pa zbežali Nekaj mesecev pozneje so karabinijerji aretirali tri osumljence. Eden je umrl v zaporu, dva pa sta bila pred poroto oproščena, ker jiirn
niso mogli ničesaT dokazati. Sodišče je iskalo še četrtega osumljenca Lovrenca Vovka iz Ospa v Istri, kd je imel takrat 19 let. Vovk pa se je do 1. 1928. klatil po inozemstvu. Bil je na Češkoslovaškem, v Avstriji in drugod. Na Češkoslovaškem so ga leta 1928. aretirali Pred goriško poroto je bi! kmalu potem obsojen na 26 let ječe Na njegov priziv je sledila sedaj druga porot na razprava v Trstu. Vovka so obsodili -te dni na 12 let zapora.
Gaspare Tellan iz Pasiana je bil poštni upravitelj v Grahovem. Lani je poneveril 4700 lir in pobegnil. V Gorici so imeli te dni proces in so Tellana v kontumacu ob sodili na 14 mesecev zapora.
V	Gornjem Lokovcu je zgorelo poslopje, v katerem je bila nastanjena osnovna šola. Streha je bila slamnata, pod njo pa spravljeno seno. Požar je nastal bržkone po neprevidnosti udeležencev nekega večernega tečaja, ki se je vršil v šoli Poslopje je bilo last Antona Mraka. Preiskava še traja.
V	balilsko organizacijo vabijo slovenske otroke na vse načine. V zadnjem času jih celo zavarujejo za primer nezgode. Pred dnevi pa se je neki deček, ki je bil v goriški balilski organizaciji in tudi zavarovan, močno ponesrečil. Starši so pričakovali, da bodo dobili zavarovalnino in da bo tako njihov otrok do smrti preskrbljen. Stvar se je vlekla na dolgo, te dni pa je došel iz Rima staršem dekret, da je dovoljena njihovemu ponesrečenemu sinu enkratna izredna podpora v znesku 3600 lir.
Kmetijski vestnik
Plemenski merjasec
Kiji" pouku, zadevnim odredbam in deljenju podpor se pri nas v mnogih krajih pravilni negi plemenskih merjascev ne posveča ona pozornost, kakor bi bilo to potrebno. Zato hočemo na kratko navesti najvažnejše pogoje, da se obdrže te plemenske živali kolikor najdlje mogoče za pleme.
Na splošno se greši v tem pogledu, da se odprodajo merjasci v najboljši dobi, ker postanejo pretežki, ali pa, ker se jih je rejec iz tega ali onega vzroka naveličal. Včasih jih držijo v svinjakih, ki so bolj podobni brlogu kakor hlevu, in potem ni čudno, da živali ne žro. Da merjasci neradi žro, je kri -da mnogokrat tudi v tem, ker se nahajajo v bližini svinj, zaradi česar so vedno vznemirjeni. Najbolje je, da jih držimo bolj na samem, kjer jih tudi spuščamo. Mnogokrat je vzrok, da se merjasci slabo rede, ker jih na dan prevečkrat spuščamo. Tudi nepravilno krmljenje, kakor na primer s krompirjem, z repo, slabo vpliva na živali. Posneto mleko in ribja moka vplivata ugodno v tem pogledu.
Cestokrat se pri spuščanju opažajo veliki nedostatki, bodisi da so tla prepolska, bodisi da so svinje premajhne. V takih primerih merjasec izredno trpi in se prej ali slej pokvari. Dandanes imamo pripomočke, da moremo rediti tudi težje merjasce v plemenske svrhe, ker je dognano, da je zarod od starejših merjascev v vseh pogledih boljši. Pri nas so se nekateri posestnih.. in rejci merjascev omislili posebne spuščalmke za merjasce. Namen teh spuf ialnikov je omogočiti tudi težkim merjascem, da brez posebnega truda in nevarnosti uplemene tudi prav lahke svinje.
Ker je za povzuigo svinjereje dober merjasec neobhodno potreben, bi morali naši rejci posvečati reji merjascev prvo skrb. Dogaja se še v nekaterih krajih, da spuščajo merjasca dnevno po šestKrat in tudi-večk—it. Da iz take reje ne more biti uspehov, četudi uporabljajo še tako žlahtne živali, menda ni potrebno posebnega pojasnila. Krivda slabim uspehom pri svinjereji je tudi v tem, da pripuščajo premlade svinje. Saj se dogaja, da pripuščajo nekatere gospodinje komaj 5 do 6 mesecev stare svinje, ki nimajo n. 60 kg teže. Naši živinorejski odbori bi morr>'i tudi v tem pogledu storiti, kar je potrebno, in preprečiti tako zlorabo merjascev in kvarjenje mladih plemenskih svinj.
Dokler ne bomo tudi pri nas prišli do tega, da se bo v vseh okrajih gojila zares žlahtna pasma, kar se more doseči edinole z rejo križancev jorkšircev in nemške po-žlahtnjene svinje, toliko časa ni misliti, da bomo uspešno vzdrževali konkurenco na svetovnem trgu. Vsako prekomerno hvali-sanje domače reje raznih šekov, pasastih svinj, pikcev, je več ali manj odvišno, ker trg zahteva le bele, hitro rasle in lepo oblikovane živali, posebno kar se tiče pr2utni-kov, ki morajo imeti šir^k križ in hrbet, lepo mesnata stegna, sploh mnogo mesa, da tako ustrezajo vsem zahtevam. Z uporabo dobrih plemenjakov v zadostnem številu in s primerno rejo moremo tudi v tem pogledu priti k izboljšanju našega gospo-darstvr	Fr. K.
Brananje travnikov pomladi
Travnik je reditelj njive, je prislovica, ki se čestokrat sliši, a še vedno premalo upošteva. Zares, travniku se pri nas v našem kmetijstvu ne posveča ona pozornost, ki bi bila potrebna s posebnim ozirom na izboljšanje panoge: živinoreje. Brez dobre, fine in zadostne k - sploh ni misliti na uspešno in dobičkanosno živinorejo. S slamo ne bomo prišli daleč; o tem naj bo naš kmetovalec i repričan. Podvzeti moramo torej vse potrebne korake, ki so neobhodno potrebni 2'3. IZ " sJJL. jšanje krme.
Izredno preprosto in lahko izvedljivo sredstvo, da povišajo na travniKih pridle-ke, je pomladno brananje. Si' r se dobe Z2 mnogi kmetovalci, Ki nočejo o tem ničesar slišati in menijo, da ji tak elo r_'oh nepotrebno ali celo škoa^-vo. Izgovorov imajo vse polno, da se ognejo temu delu. Nobeden teh izgovorov pa ne drž., zato hočemo danes opisai to delo.
Z brananjem travnikov pričnemo zgodaj pomladi, ko se zemlja nekoliko osuši, da se potem brana bolje ime zemlje. Tudi to delo mora: - skrbno izvesti. Glavni pogoj je seveda dobra travniška brana. Najboljše brane so tiste, ki izruiejo mah, ne da bi poškodovale ostalo rušo. Dandanes imamo vse polno modelov bran. Prizna^" brana je danes vodelna njivska brana 4b, ki je široka 166 cm in je težka 6? kg. Nekateri uporabljajo tudi travniške brane z zvezdnimi M»r>ki, ki so 1.50 m široke in
44 kg težke. Za silo je Končno uporabna tudi navadna njivska brana.
Brananje travnikov je pol gnojenja. Za travnike z lahke zemljo zadostuje, da jih samo enkrat po dolgem prebranamo, dočim moramo močno z mahom ali s plevelom porasle travnike dvakrat branati, in sicer enkrat povprek, drugič po dolgem, da dosežemo povoljen uspeh. Glavna korist bra-nanja travnikov pa obstoji v tem, da rahljamo travniško rušo, izrujemo plevel in mah ter zravnamo krtine in mravljšiča. Z brananjem lahko tudi kompost ali umetno gnojilo in tre-miška semena, ki smo jih posejali, primerno spravimo pod zemljo, da se gnoj prej razkroji, odnosno seme prej vzkali. Na tako zrahljano zemljo ugodneje vplivajo zrak, toplota in zemska vlaga. Vse sestavine zemlje se n-mreč pozneje bolje razkrajajo v rastlinske redilne snovi. Bojazen nekaterih, če se pri br-1 nanju iz-ruje nekaj travniških rastlin, ni na mestu, saj se potem preostale lahko čvrsteje in bujneje razvijajo. Tudi deteliišča branamo pomladi in pri brananju ranjene detelje se še bolj čvrsto razrasejo. Mnogo poizkusov, ki so jih izvedli priznani strokovnjaki z brananjem, priča o veliki koristi brananja travnikov.
Kar je povedano za travnike in detelji-šča, velja tudi za pašnike. V današnjih razmerah, ko si mali posestnik ne more iz gmotnih ozirov dobaviti travniške brane, si morajo te pač omisliti razne korporaci-je, kakor kmetijske podružnice in zadruge. Sicer poseduje mnogo teh korporacij travniške brane, ki pa žal ležijo neuporabljive pri nekaterih posestnikih vse zarjavele, v kolikor jih ta ali oni brihtnejši član od časa do ne uporablja. Banska uprava kot največja pospeševateljica kmetijstva deli v te svrhe tudi primerne podpore, če ugodijo korporacije vsem predpisanim zahte-vam.	Fr_ K_
Mešanje in prekipetje ali prevretje vina
Razna vina lahko mešamo druga z drugimi. Pri tem se redno pojavljajo večje ali manjše izpremembe, osobito glede na čistost vinske mešanice. Le-ta se namreč navadno skali, čeprav so bila vina anorda celo istega letnika posamezno popolnoma čista. To je naraven pojav. Izčiščenje sledi čez nekoliko časa samo, ako ga umetno ne pospešimo.
Mešajmo samo zdravo vino z zdravimi vini! Poizkusimo najprej v malem, da do-ženemo najugodnejše razmerje za mešanje izbranih vin!
Mešanice raznih letnikov ne smemo označiti s tistim letnikom, ki morda bolj vleče, ker je bil boljši, marveč tako, kakor je v resnici, ali pa samo s splošnimi imeni: namizno vino, mešano vino, belo vina. črnina, starina (ako ni poslednji letnik) in slično. Ne glede na. zakonite določbe bi vendar bilo krivično, ako bi mešanico raznih letnikov, odnosno vin, na-sprotujoču si, svojsko prodajali pod zvenečo letnico najboljšega pridelka. To bi bila očita prevara, ki se lahko maščuje.
Istotako ščiti vinski zakon označbo sortnega vina (le prvovrstna vina imajo bodočnost), letnika in izvora.
Sicer pa ie mešanje vin zaradi gospodarskega uspeha zadeva računa. Mešanie vin raznih vrst, letnikov in izvora, tako imenovana kupaža (rezanje), tvori resnično eno izmed najvažnejših opravil v večjih, ziasti v zadružnih in trgovinskih kletarstvih. a zahteva, ako se nai posreči, dokaj strokovnega znanja in izvežbanosti
Popolnoma uspe mešanje, ako je mešanica boliša kakor vsako vino zase: preveč kislo vino s preplehkim vinom in tako naprej
Mošta ne prilivajmo starini! Mošt nai sam povre do kraja šele potem ga smemo mešati s starino _ zbog pretirano priljubljenega ogljikovega dvokisa brez znatnejšega zračenja i.n stresanja _ a v ugodnem razmerju, ki smo ga ugotovili s prejšnjimi prizkušnjami v malem.
Boljše pa je navadno, da pustimo vsak letnik lepo zase, ker je zaupanje v izvirnost vin pri pivcih že itak silno omajano in zavoljo tega vinski konzum vedno boli pada. Razna vina dado često neskaldne mešanice. Pri trgovcih je smotreno mešanje pravilo. Trgovinska vina so. kakor pravimo, skoroda brez izjeme tipizirana (poenačena. izenačena), zato jih često lahko spoznamo.
Starikava, pusta, topa starina se da osvežiti s prepajanjem z ogljikovim dvoki som no naravni poti; dovajamo ji ta plin na prlmei od kipečega zdravega mošta, po cevi, ki sega — ako je bila starina prej pretočena in torej ni na drožeh _ blizu do dan soda (po Glaserju) ali pa čisto
umetno s posebnimi kletarskimi prlpom-oč-ki
Drugi način osvežitve ali pomladitve bi bil še ta, da vlijemo starikavo vino za nekaj ur na samo enkrat in ne preveč izpreša-ne, torej na presne, zelene, ne morda že porjavele ali drugače pokvarjene tropine od zdravega, robkanega ali pecljanega grozdja, katero smo naglo obdelali in naglo izprešali. Tako namočene tropine potem istotako hitro izprešamo in skrbimo, da pomlajeno vino čim bolj povre. Dodatek zdravih, presnih droži lahko prav koristi. Kipenje pa je vseeno počasno, nekako leno, ker ga že alkohol starine ovira, in zahteva, kajpak, ustrezajočo temperaturo.
Kdor tega načina prevretja ne pozna dodobra, naj se ga rajši ne loti, da si vsega vina ne pokvari. Nevešče pomlajevanje starine s tropinami lahko povzroči, da vino oboli, zlasti za cikom, porjavenjem in dr. Drugi načini prevretja so pa še bolj zamotani in kočljivi, odnosno pri nas niso dovoljeni.	a. ž.
Kunci reksi
Zadnja leta se je razširila tudi pri nas nova vrsta kuncev, ki jih imenujemo z latinskim imenom reksi. to so kralji kuncev. Posebnost te vrste kuncev je zelo kratka in pokoncu stoječa dlaka. Živali se vidijo. kakor bi bile pristrižene.
Ta nova vrsta kuncev je nastala pred kakimi devetimi leti v Franciji slučajno pr! n^.cem kmečkem koncercjcu. V znanstvenem svetu se imenuje taka nenadna izpre-memba kakšne živalske lastnosti mutacija: cTolga kunčja dlaka se je izpremenila v kratko. Dotičn.i francoski kmet je pa smatral izpremembo dlake pri svojih kuncih za čarovnijo in delo hudiča, dal je poklicati duhovnika in živali blagosloviti, da bi se s tem rešil slabih posledic čarovnije. Poklicani duhovnik pa je takoj izpirevidel vrednost te izpremembe. odkupil kmetu nekaj kuncev in redil dalje te vrste živa K v veTko začudenje vseh drugih kuncerej-cev. Ker so ti kunci ljudem zelo ugajali, jih je prodajal z velakim dobičkom naprej in v 10 letih se je ta vrsta razširila že po vsej Evropi in Ameriki.
Da pa nam bo ta izprememba dlake jasna, poglejmo najprej, kako je ustvarjena normalna kunčja dlaka. Kunčji kožuh sestoji iz dveh plasti: iz spodnje goste, mehke aii volnene plasti in iz zgornje, pokrivajoče plasti, ki je resasta, debelejša in daljša ter krije spodnjo plast. Dol/ina dlake v spodnji plasti znaša 20 — 25 mm, dolžina v zgornji plasti pa 30 — 35 mm.
Pri kožuhu rek sov skoro ne moremo ločiti spodnje in zgornje plasti. Praktično pa razločujemo dve vrsti kožuhov, in sicer a) pokrivajoča zgornja plast je enako dolga ali celo krajša kakor spodnja plast; b") pokrivajoča plast je za malenkost daljša od spodnje, pri tem pa močnejša in resasta. Dlaka obeh vrst stoji lepo pokoncu. Pod drobnogledom se vidi reksova dlaka v zgornji plasti degenerirana, slabotno razvita, tanka, kaže nepravilnosti v ustroju in znake bolezni, z eno besedo, bolna. Na koncu so dlake razcepljene kakor listi palme, včasih svedrasto zavite, drugič odlom-Ijene, včasih se cepijo v sredini ali so pa v sredini preščipnjenc. sploh same nepravilnosti. Zato so nekaj časa tudi trdili, da so nastali reksi kot posledica kunčjih kožnih bolezni Spodnja volnena plast je v splošnem zelo gosta, fina, mehka, včasih tudi valovita ali .nakodrana, vendar zaradi finoče le malo odporna.
Začeli so odbirati živali in obdržali /a pleme le take s sorazmerno dolgo dlako, ki jc bila tudi resasta. Odbirali so torej živali z dlako, opisano gori pod b). V nekaj letih so odgojili rodove reksov z 16 do 25 mm dolgo dlako. Z dolžino dlake sc je zboljšala tudi kakovost, predvsem njenA debelina, dlaka je postala močnejša, gesta in resasta. In glej, ta kožuh je dal izvrstno krzno, ki so ga sprejeli krznarji z velikim zadovoljstvom. V Nemčiji obstoje obe smeri gojitve reksov, vendar v zadnjem času kaže vse, da bo zmagala zadnja smer z daljšo in boljšo dlako.
Dlaka nemške smeri reksov je torej pri-lično dolga (16 do 25 mm), pri tem pa močna, gosta in resasta: zgornja plast je enaka ali za malenkost daljša od spodnje, vendar pa se vidi žival Se vedno lepo pristrižena, ker stoji dfeka po koncu. Razlika med francosko in nemško rejo reksov nam je sedaj jasna.
V	domovini reksov, v Franciji, so gleda-rcjci predvsem na to, da je bila dlaka
kolikor mogoče kratka, pri tem pa fina, gosta in mehka "in da sta bili obe plasti enako dolgi. Resastih dlak kožuh ni smeT imeti. Dolžina je morala biti 10 do 15 mm. torej dlaka, kakor smo jo opisali zgora! pod a). Take živali so bile na pogled zelo lepe, vendar je bilo njih krzno slabo in neporabno. V Nemčiji se je reja reksov hitro razširila, prinesla prvim gojiteljem lepe dobičke in prerokovali so tej vrst' kuncev sijajno bodočnost. Vendar je tu sorazmerno kmalu nastala reakcija zaradi odpora krznarjev, ki so krzno kratkodlakih kuncev zavrgli kot slabo in pri nakupu kunčjih kožuhov izključili vse kratkodlake vrste.
Zavoljo tega neuspeha so ubrali nekateri nemški kuncerejci drugo pot, njim na čelu predvsem Artur Mette v Berlinu.
V	naše kraje so prišli reksi kasno. Prvi eksemplarji so bili namreč zelo dragi. Sedaj je že tudi pri nas ta reja zelo razširie-na. Zgodilo se je celo že tudi. da so jih prvi rejci začeli opuščati, to pa največ zaradi neporabnosti kožuha. Tudi naši rejci se bodo morali odločiti za eno ali drugo smer gojitve reksov. Odločitev pa menda ne bo huda, če nam je znan razvoj reje reksov v prej omenjenih državah. Francoska smer. ki bi jo lahko tudi imenovali športno smer gojitve reksov. ni take koristna in gospodarsko važna kakor nemška smer, pri kateri dobimo poleg lepe živali še izvrstno krzno. Posnemati bomo morali tudi mi nemške reice Odbirati bo treba prav skrbno živali in ploditi dalje le take, ki imajo sorazmerno dolgo (16 do 25 mm), gosto resasto dlako, ki stoji tudi. če jo gledamo iz nasprotne smeri, lepo nokon-cu. V sorazmerno kratkem času bomo tudi mi dobili krasne kunce kožuharie. to pa tem lažje, ker imajo že danes nekateri naši rejci živali, ki že skoro ustrezajo nemškim zahtevam gojitve reksov (nemškemu standardu).
Kar se pa barve reksov tiče, imajo največjo prihodnjost vrste s solidnimi barvama. to so črni, beli, plavi in havanski rek sii.
Kdor si želi nabaviti kako vrsto reksov naj se obrne na »živalco«, društvo rejcev malih živali, Ljubijana. Sv. Petra cesta 60.
A. J.
Zimski raj na Menlnl
Lepote In zanimivosti polpozabljene planine
Nagli razvoj smučarstva v Sloveniji odkriva leto za letom nove krasote naših planin. Kraji, ki so prej nepoznani samevali dolgo vrsto let, so postali uvaževana središča zimskega športa in ponosni planinski domovi privabljajo v naše planine nedeljo za nedeljo čete navdušenih prijateljev belega športa.
Smučarski šport je odkril tudi lepote Menine planine, ki je našim turistom izmed vseh vi.iov v območju Kamniških planin menda najmanj znana. Pozna jo le peščica smučarjev, ki so imeli lo zimo priliko, da so jo obiskali. Ne bi bilo prav. da bi Menina planina ostala še naprej skrita in neznana, saj ima vse pogoje, da stopi v uspešno tekmo s Krvavcem in Veliko planino. Pred vojno je bila Menina plani-
ce. Na obeh straneh kolovoza so naloženi veliki skiadi bukovih hlodov in drvarji se med svojim delom radovedno ozirajo za teboj. Takih prikazni do letos še niso videli. Prijazno te pozdravljajo in najbrž marsikoga mika, da bi tudi on poskusil, kako se vozi oo dilcah.
Nad češnjicami se začne pot med gozdovi in pašniki polagoma dvigati, vendar pa je veliko bolj položna kakor na Veliko planino. V višini 1000 metrov greš mimo razvalin nekdanjega lovskega gradiča Celjskih grofov. Podzemeljski rov, ki je vodil iz gradiča v dolžini 3 do 4 km v dolino, je sedaj razkrit in ga lahko zasleduješ v vsej dolžini. Globoko pod seboj zagledaš v dolini vas Okrog, ki leži v kotlini med hribi, takorekoč odrezana od vsega sveta.
Gornjegrajska kača. Ta je 1. 192'J. pogorela in od tedaj je malokdo zašel tja gori, ker ni imel nobenega zavetišča.
Menina plarina je kakor gorenjski Stor-ž;č ali štajerski Rogatec obkrajni izrastek c.-rednje mase Kamniških planin, ki se v obliki 15 km dolgega in 2. in o km širokega ploščatega hrbta vleče od vzhoda proti zahodu. Na severu pada strmo v dolino Drete, v kateri leži Gornji grad, sedež sreza, na jugu pa prav tako strmo v romantično Tuhinjsko dolino. Prelaz Črnilec <902 m), preko katerega pelje banovinska ces:a iz Stahovice v Gornji grad, veže Me-
na precej obiskana, ker je siaia na njej f Sezidali so jo v 16. stoletju bogati ljubljanski meščani, ki so se zatekli v zdravi planinski svet, da se obvarujejo pred kugo, ki je takrat razsajala po Ljubljani. Hiše so zidane v krogu (okrog?) in so ohranile večinoma še svoj starinski značaj, prebivalci pa stare rodbinske priimke nekdanjih ljubljanskih meščanov.
Od razvalin lovskega gradiča potrebuješ komaj po lure do oglarskega stana, kjer je izhodišče gozdne vzpenjače. Od tod zagledaš na strmem bregu nad seboj ponosno poslopje — cilj našega potovanja.
Poslopje, ki nudi smučarjem gostoljubno zavetje in bo postalo v kratkem prava turistovska postojanka, leži v višini 1300 metrov in je zgrajeno v nekakem gorenj-sko-švicarskem slogu. Obrnjena je proti jugovzhodu, s hrbtom pa je prislonjeno na nizek greben, da je tako dobro zavarovano proti severnim vetrovom. V pritličju zidane zgradbe je prostorna kuhinja in stanovanje oskrbnika. Poleg kuhinje je soba z dvema posteljama, v prvem nadstropju pa sta 2 «obi. V eni sta 2 postelji, v drusri ^a tri. Skupno je torej turistom in izletnikom na razpolago 7 postelj.
Izpred koče imaš krasen razgled. Vsa pokrajina tja do Kuma Gorjancev in Nanosa leži kakor na dlani pred teboj. Savo, ki se leskeče kot srebrn pas v soncu, zasleduješ lahko v vsej dolžini od Medvod do Litije. Ljubljana je zvečer v morju luči tako blizu, da se ti zdi, da gledaš nanjo la šmarne gore. Za hišo se dvigujeta dva deloma gola deloma z gozdovi porasla frriča. Na levi je Vivodnik, v katerem doseže Menina planina višino 1508 metrov, na desni ps Višavnice (14-26 m K Tor>; vrhovi s položnimi pobočji obetajo najidealnejšo smuko in te vabijo, da takoj po prvem počitku natakneš plohe na noge in jo mahneš na Višavnice.
Pot na Višavnice (v ljudski govorici na-zvane šavnice oz. ščavnicel je ena najlepših na rti i na Menini. V redkih smrekovih gozdovih leži nad 1 meter suhega pršiča. na prostorne gole poljane na ga je veter na-nesel še več. če se popneš na vrh griča, se ti nudi krasen p.ig-led na štajersko stran. Vidiš vso Savinjsko dolino s Celjem. preko zelenega Pohorja pa seže tvoj pogled do Gradca. Tako krasnesra razgleda ne nudi noben vrh v Kamniških planinah!
Toda veselje smučarja je pri tleh, na snegu, ki se leskeče v sončnem žaru in t>o-
Tiino s Podvolovljekom in dalje z Veliko
■	."•lino. Raztegnjene robate grebene s topimi vrhovi pokriva bujna planinska trata, ki daje najsočnejšo pašo. Posebno prikup-
;ivo lice pa dajejo planini temni smrekovi gozdovi, v katerih najde zavetišče divja koza, srnjak in divji zajec. V teh gozdovih se je skrival tudi medved, ki je pri ve-kr-m. jesenskem lovu imel smolo, da je pri.š: 1 pred puško enega najboljših lovcev *v kamniškem okraju.
Menina planina je posebno zanimiva v ge loškem pogledu. Na njej najdemo vrsto oddelkov trijadne dobe izraženo v najpo--oolnejši obliki. Na vseskozi apnenem kraškem svetu pa dobimo v zapadnem poboc-; nad zgornjim Tuhinjem tudi manjše nm-žine porfirja. Znamenita pa je Meni-
■	zlasti po svojih kraških pojavih. Na irokem prostornem hrbtu je 'Zglodala voda vse polno lijakastih globeli. Iz ene ta-
vrtače je najbrž nastala tudi znana jama Ispa, ki je pol ure oddaljena od razva-:in nekdanje Gornjegrajske koče.
Ispa ali Ledenica je 50 metrov globoka n nekako 30 metrov široka okrogla vdrti-n i 7. navpičnimi stenami, ki so pri dnu vz. iolb.-ne nazven, tako da tvorijo nekake galerije. Velika jama, ki je dostopna samo 7 ene strani, je v poletnem času polna ledu. ki se prične topiti šele v jesenskih mesecih. Sredi jame je nakopičen ogromen kup velikih skal. Naklonjeno južno steno podpira debel steber ledu. od katerega vodi proti jugu v ravni smeri dolg rov, na njegovi levi in desni strani pa zijata dve ozki globoki jami. Iz ene veje topel, iz druge pa mrzel zrak. Neki hrvatski profesor. ki je pred leti raziskoval Menino, je prodrl daleč v rov. Izmeril je tudi globi-
15 km dolgem hrbtu Menine, drviš z griča na grič, s poljane na poljano in vsaka se ti vidi lepša in privlačnejša, časih se ti zgodi, da drveč po strmini navzdol zavoziš na ozek pas poledenelega snega in obsediš v kapitalni piki. Toda korajžno se pobereš in voziš naprej, dokler te mrak in prazen želodec ne zapodi v kočo, kjer te oskrbnik g. France Jeglič že čaka z večerjo. Utrujen po dolgem vozarenju rad posediš v prijazni kuhinji, v kateri vlada prava gorenjska domačnost. Oskrbnik France Jeglič je izkušen možak, ki je obhodil že veliko sveta in zna tako prijetno pripovedovati, da se ti takoj priljubi. Vsa 4 leta svetovne vojne je bil kot »kaorol« v 17. pešpolku neprestano v ognju. Bil je tudi navzoč pri prizoru, ko so Avstrijci spustili v zrak Col di Lano v Tirolah. V vojni se je naučil tudi smučanja, kar mu sedaj prav dobro služi, kadar se pozimi vrača z Menine na svojo skromno domačijo v Tuhinju, kjer ga čaka skrbna žena in petero otrok.
Oskrbnik ti prijazno ponudi spominsko knjigo, da se tudi ti v njej ovekovečiš. Seveda jo radoveden prelistaš, da vidiš, kdo je že letos obiskal Menino. Poklonil jo je športni klub »Kamnik« z željo, naj bi vsak obiskovalec napisal vanjo par verzov o svojih vtisih na planini. K tej želji je dostavila ga Marta pripombo:
Težko zahtevati je od človeka, ki pravkar se je v hrib potil, da stresa rime iz peresa — še preden čaj je vroč popil.
Gospa lektorica Copelandova je napisala svoje priznanje Menini planini v 12 verzih v angleškem jeziku. Tudi ostali obiskovalci, izmed katerih so nekateri ostali na nianiTv' oo cel teden, pocls«aio v t*m. da je Menina planina smučarski raj. kakor je malo enkakih v naših kraiih.
Kamniški smučarji ^o se že dalj časa pripravljali, da napravijo smuško turo z Menine na Veliko planino. Prehitela pa jih je velika ljubiteljica naših planin ga Copelandova, ki je z go Debeljakovo 19. februarja kot prva prevozila omenjeno progo, na kateri bo SK Kamnik p^hodnje leto organiziral vztrajnostno gorsko tekmo.
Kakor smo se lahko prepričali, ima Menina planina veliko prednost pred ostalimi smuškimi središči v Kamniških planinah. Od avtobusne jx>staje pri »Pajkeljcu« imaš do vrha komaj dobri 2 uri zložne poti, v dolino pa se lahko prismučaš v pol ure. Oskrbnik Jeglič je zadnjič prevozil pot navzdol v 20 minutah.
Več premožneiših prijateljev belega športa se je že izrazilo, da. bodo zgradili na Menini lastne koče. To jim bo prav lahko izvesti, ker imajo za prevažanje gradbenega materijala na planino na razpolago vzpenjačo. Prevoz 10.000 kg bi jih stal samo 600 Din. Vendar se bodo morali za to odločiti v najkrajšem času, ker bo vzpenjača v prometu samo še to poletje, v jeseni pa jo bodo podrli.
Ako še omenimo, da je poleg hiše na Menini zgrajen vodnjak z rezervoarom. ki drži 33 000 litrov, da je iz hiše napeljan v dolino telefon in da bo prihodnje leto poleg postelj turistom na razpolagro še 20 skupnih ležišč, so prednosti Menine planine dovolj poudarjene. Kdor je enkrat v jasnem sončnem dnevu oral sneg po prostornih snežnih poljanah, bo izkoristil prvo priliko, da se zopet vrne. In hvaležen bo vsem ,ki so z zgradbo prijaznega planinskega stana omogočili, da se je turistom in
Schichtov
Veliko belejse ko
beli golobi, zato si po večkrat
pravilo ponovi:
A Raztopi Radion v mrzli vodi.
D Kuhaj v raztopini perilo 20-30 minut
C. izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzfi vodi.	________
3 R 6/32
rotcvil, da
ena gioooKa
je
podobna,
lir
vendar
no obeh jam in u 94 metrov.
Na velikem vrhu mnogo manjša jama, ki je polna Kapnikov. stene pa pokriva apnena siga. V tej jami je narava izoblikovala krasen kapnik. ki je oddaieč videti kakor vitka dama -z rokokoja. V nekaterih takih vrtačah se vse leto drži voda. Takih jezerc je vse polno, največje pa je Biba, ki je 80 metrov n,sr<i in polovico toliko široko. Kristalno
t.i voda je poleti tako topla, da je prav prijetna za Kopanje.
V letih 1927 in 192S je lesno podjetje <'ma k in Srebotnjak posekalo na vzhodni polovici Menine okrog 80 ha gozda. Za spravljanje lesa v dolino je zgradilo iz špi-taliča. ki leži ob banovinski cesti v Tuhinjski dolini, na višino 1300 metrov nad 3 km dolgo vzpenjačo. Po njej so izvozili v do-' no ves les in okrog 900 vagonov oglja. V letu 1928 je tu našlo zaslužek 200 delavcev. Posekani gozdni kompleksi so seda j last banske uprave. Ta jih bo v svojem '-L remi jen ju za izboljšanjem živinorejskih prilik v kamniškem srezu na posebno prizadevanje neveljskega župana g. Novaka v par letih preuredila v idealen planinski pašnik. V neposredni bližini vzpenjače je v preteklem poletju zgradila prostoren planinski stan z velikimi zidanimi hlevi, v katerih je prostora za 70 glav živine. Obširni pašnik;, na katerih poganja poleti najsrčnejša planinska paša, so dobili ime po merjenem jezercu Biba. Na Bibi bo sreski kmetijski odbor organiziral v letošnjem poletju planšarsko šolo.
če hočeš priti po najkrajši in najpri-kladnejši poti na to neznano postojanko belega športa, vstopi opoldne na kamniškem Glavnem trgu v enega izmed dveh avtobusov, ki odhajata proti Tuhinjski dolini; Mimo novega mestnega kopališča brzi avtobus v hitrem tempu čez vas Vrhpolje, pri Komatarju pa zavije v ozko sotesko. Tu se pričenja Tuhinjska dolina. Vozeč se po vzorno oskrbovani cesti čez vasi Podli ruška. Loke, Buč in Šmartno se lahko prepričaš, da ta naziv »romantična« ni prav nič pretiran ... Po tričetrturni vožnji se avtobus ustavi v Lazab. pred gostoljubno li.šo župana g. Burkeljce, kjer stoji kakih 15 minut. Tu imaš priliko, da v trgovini mladega Kamničana g. Kimes-vengerja kupiš še to ali ono stvar, ki si jo pozabil vzeti s seboj. Nato je še 4 km vožnje do sPajkeljca«, kjer izstopiš. Pred seboj zagledaš prijazno zasneženo dolino, ki jo strmi Kozjak loči od banovinske ceste. Takoj pozabiš na vse težave in modrovanja o krizi in slabem času, ki si jih poslušal vso pot v avtobusu; natakneš smučke na noge in se poženeš veselo najprej proti nepoznanemu belemu kraljestvu, proti Menini planini.
Po zasneženih poljih in travnikih te vodi pot v lahnem vzponu proti vasi češn.ji-
kriva široke poljane. Po krasnih smučar- j smučarjem odprfnov košček kraliestva be skih terenih, ki se odpirajo pred teboj po le opojnosti.	Ivo Zika.
Državo so oškodovali za milijonske vsote
Velika afera s ponarejenimi plombami
Beograd, 10. marca.
Pred štirimi, petimi dnevi so jim prišli na sled. Toda zadeva je ostala javnosti prikrita, dokler policija nn dovršila preiskave in izročila sodišču vseh udeležencev.
Z žitnim monopolom so se uvedle tudi posebne takse, ki so jih morali plačevati vsi mirni za vsako vrečo moke, ki so jo dali_y prodajo. Te takse so znašale po 60 do 75 Din z.a vrečo in so sc stekale v žitni fond. Nadzorstvo nad plačevanjem taks pa je imelo »Privatno društvo za izvoz poljedelskih proizvoda«, ki je vreče, za katere se je plačala taksa, plombiralo s posebnimi plombami. Za m,lin in trgovce z moko le bila ta taksa zelo nev?ečna. Ko so s<* našli ljudje, ki so jim začeli ponujati ponarejene plombe, katerih ni bilo nikakor mogoče razlikovati od pravih, so z veseljem začeli posegati po njih, saj so si ž njimi mogli prihraniti lepe tisočake. Trgovina s ponarejenimi plombami je vzcvetela kar čez noč in trgovalo se je /njimi že skoraj čisto javno. Država pa ie imela od dne do dne večjo škodo Plombe so sc prodajale po 5 Din komad in si je tisti, ki jih je uporabljal, pri vsaki vreči moke prihranil 55 do <0 Din. A država? Ta je seveda bila gladko osleparjena za ta denar. V društvu, ki je imelo nadzorstvo nad plačevanjem takse, se je pač hitro zapazilo, tla se dela s ponarejenimi plombami, toda ves trud, da bi se zalotili krivci, je bil zaman. Med pravimi in ponarejenimi j>!ombami ni bilo razlike; sokrivec, ki bi izdal sleparje, se pa tudi ni našel. Bilo je treba tujca, Ino-zemca, da je sleparje speljal na led in jih izročil roki pra\-ice.
Prišel je z Dunaja v Beograd trgovec, ki
je takoj izvedel, kako dobri pošto se delajo s ponarejenimi plombami, im se je naravnost čudil, kako da sc nc zaustavi ta sleparska kupčija. Izvedel je tudi za dobavitelja ponarejenih plomb in je nemudlo-ma stopil žnjim v dogovor. Telefonično sta se sporazumela, da sc sestaneta v hotelu »Excelsior«, kieir sta sc pogodila za 4000 plombo po 5 Din. Prodajalec, ki mu je zagotavljal, da je stvar tako lahka, da sc nd bati prav nikake nevšečnosti, ker so na me-rodajnih mestih ljudje, ki vse potlačijo, mu je obljubil, da mu bo dobavil 5C00 plomb, 4000 za gotovino, 1000 pa na uoanje in siv cer še istega večera v isti hotelski sobi. Tako sta zaključila posel.
Dnnajčan je nemudoma obvestili (policijo in ko je ob določeni uri Julij Kertes _ tako se imenuje prodajalec plomb — prinesel v kovčegu 500!) plomb in jih položil na mizo pred kupca, so se odprla vrata in jc polici ia zgrabila prodajalca. Kertes se je pri takojšnjem zaslišanju nekoliko obotavljal, nato pa je priznal vse in trdi navedel vse člane družbe, ki se je bavila z razpe-čavanjem plomb. Tako so še istega večera aretirali kri »Ameir kancu« Ha j ima Pinta, ki je dobavljal Kertesu plombe. Pinto je bil uradnik pri »Podonavski trgovsko-ko-manditni družbi« in jc dajal Kertesu plombe v razpečavanje proti določeni proviziji. On sani pa je dobival plombe od svojega gospodarja Vladimir ja Ivkoviča, ki je bil s svojim dragom Viktorjem Jamnikom lastnik omenjene družbe.
Policija je izvršila preiskavo predvsem pri nekem Kertesovem prijatelju, kjer je Kertes hranil plombe. Izkazalo pa se je, da Kertesov prijatelj sploh ni vedel, za kaj
gre, ker je Kertes samo shranil pri njem svoje kovčege, ^ ne da bi mu bil povedal, kaj jc v njih. Se isti večer je policija' prijela tudi Ivkoviča in sicer tudi pri »A.menV kancu«, ker je pač mislil, da ga ne bo iskala tam, kjer so aretirali že enega sokrivca. Are t ran je bil tudi Ivfcovsoev poslovni drug \ iktor Jamnik.
Ivkovič in Jamnik sta na (policiji priznala vse. Ker j.ima trgovski pasli niso več dajali dovolj zaslužka, sta si izmislila stvar s plombami. Ker jih ni bilo varno naroče-vati v domači državi, sta jab naročila v Budimpešti pri tvrdki Joszef Krn mer. k i jima jih je dobavljala za 35 I>in po tisoč kosov. Jamnik je trdil, da sc je preneslo v Jugoslavijo vsega /5.000 plomb in se jih je raz-pečalo 8000, kar pa očiviiidino n>i resnica -in je število goto\'o znatno večje. Oba sta najprej trdila, da ?rta uporabljala plombe samo v svojem skladišču, pozneje pa da
sta jih uporabljala tudi m lina rs k a posredovalca E gon Hubert in .Milan Stefanovič. Seveda je policija zaprla tudi ta dva. Velika težava pa jc z ugotovitvijo, kdo vse je še kupoval in uporabljal ponarejene plombe, in se preiskava v i cm pogledu še nadaljuje z x'so vnemo. Nekega lastnika mlina v'llopovu, za katerega se je ugotovilo, da )e kupoval p'\-iarejcne plombe in jih uporabljal v svojem mlinu, so že zaprli.
Odikritje te afere je seveda zbudilo velikansko pozornost pred vsem v onih krogih, ki se bavijo z žitnimi posli, prav tako°pa tudi v vsej ostali javnosti, tembolj, ko gre za velikanske zneske, za katere je bila oškodovana država. Saj bi tudi tedaj, če b> se bilo r resnici uporabilo samo SfJOft ponarejenih plomb, škod« znašala okoli 600.000 Din, gre pa v milijone, čc je bilo (kakor se trdi) število uporabljenih ponarejenih plomb — ogromno.
Oktet dijakov tehnične srednje šole
si je v treh letih svojega obstoja pridobil že velik sloves. Radio je 3. t m. prenašal koncert »Ljubljanskega Zvona« in tega okteta, ki sta izpolnila program naših narodnih in umetnih pesmi. Oktet vodi Emil Rasinger, dijak TSS. Uspeh okteta je tem večja, ker so pevci dijaki, ki jim je učenje
dovoljevalo le malo časa za pevske vaj-e. Najbrž je bvl to zadnji nastop simpatičnega okteta, kajti skoro vsi člani so maturantje in ker stoje tik pred diplomskimi izpiti, je moral oktet svoje delovanje usra-vitL Pevci zashpžijo vso pohvalo ki priznanje za dosedanje delovanje.
Velik uspeh domače živinoreje
Dva vola, enega 985 kg, drugega 1004 kg težkega, oba potomca domače dolenjske" sive goveje pasme, jc zredil g. Josip Goe derer, upravitelj veleposestva iz Zelimelj Vola sta bila stara po šest let, krmljenj
izključno s samo seneno rezanioo ter ves čas popolnoma zdrava. Prvi vol je bil prodan predlansko leto, drugega (na sliki) pa ie kupil nedavno mesarski mojster Franc Zajec iz Ljubljane.
Nove Benetke na kopnem
Marghera, novo italijansko pomorsko središče na Jadranu — Gospodarska propast Trsta in Julijske krajine po načrtu rimske vlade
Trst, U. marca.
Ob obali na kopnem tisk za Benetkami raste iz tal nova velika loka. Fašistični režim gradi »Benetke ni kopnem«. Načrti so že docela izdelani. V novem mestu Mar-gheri, ki je bilo nekoč beneška trdnjava, bo prostora za 50.0(X) ljudi. Na površin! 2000 ha se dviga trgovsko pristanišče s svojo _ industrijsko cono in trgovskimi podjetji Pristanišče samo obsega 600 ha in računajo, cia bo dosegel nekoč promet v njem 2 milijona ton blaga na leto. V industrijski coni že deluje cela vrsta podjetij. V projektu je še gradnja cele vrste novih tovarn. Celo istrski bauks.it bodo tu predelovali v aluminij. Za samo pristanišče bo fašistični režim izdal okrog 700 milijonov lir. Poglobili bodo močvirje pred pristaniščem vse do one strani Benetk. Zgrad li bodo več širokih in globokih kanalov, tako da bodo tudi največji prekooceanski pa miki brez ovire dosegli margher&ke pomole.
Benetke, ki se jim na ta način obljublja spet zlata bodočnost, so polne hvale za fašistično vlado. Žc sedaj se fašistični režim mnogo trudi, da bi znova poživil pomorske tradicije nekdanje »Serenissime«. Po-skrbel je. da jc beneško trgovinsko pristanišče utrpelo čim manjšo izgubo. Kljub izredni gospodarski krizi, ki se v drugih pristaniščih kaže z 20 do 30odstotnim padcem trgovinskega prometa v enem samem letu, se jc skrčil ta promet v Benetkah le za 10 odstotkov — od 237.179 ton v januarju 1931 na 212.431 ton v januarju tega leta Fašistični režim pa je šel še dalje Združil i e kakor znano šest srednjevel:.kih italijanskih jadranskih in Ievantskih pairoplovnih družb in jih koncentriral v Benetkah. Benetke so s tem asa enkrat vsaj, kolikor sc
tiče pomorskega prometa, spet povzele svo-jo staro vlogo na Jadranu in bližnjem azijskem Vzhodu.
Med tem Trst propada. V pristanišču se ustavi le tu in tam še kak tovorni prekooceanski pamik. večjih tujih ladij skoro n« več opaziti. Med tračnicami v obeh pristaniščih sc je razrastla trava, odpuščenih je več kot tisoč težakov in tržaški »Llovd« ter ostale manjše oaroplovne drižbe le še s težavo vzdržujejo zveze z Daljnim Vzhodom ter Julno in Severno Ameriko. Vlada sc vedno bolj upira, izdajati zanje na^alj-nc milijone, ker ji ni na tem, da bi obranila še dolgo časa pri življenju tržaško pomorsko trgovino. S tržaško pomorsko trgovino Da propada tudi industrija in finančno gospodarstvo. Več aii mani v zvezi s tem je propadla tekstilna industrija in za njo cela vrsta manjših podjetij. Prav tako je morala ustaviti svoje poslovanje več ko pol stoletja stara Tržaška trgovinska banka.
To premestitev jadranskega pomorskega trgovinskega središča iz Trsta v Benetke utemeljujejo z vsemi mogočimi razlogi, češ da niso le tradicije Benetk in tudi ne svetovna kriza, ki so uničile Trst. Polea glavnega vzroka, da je Trstu bilo odrezano" vse njegovo nokdanie naravno zaledje, ki Je segalo do Galicije, Češke iin Erdeija. je tudi bluz :na meje, ki vpliva na njegovo propadanje. Fašistični režim ima žc točno izdelan načrt, da zveze Benetke z direktno progo preko Alp z južno Nemčijo, da osredotoči v Margheri vso industrijo, ki se je pred vojno in delno tudi po vojni raze vela v Julijski Krajini in da prepusti vso Julijsko Krajino njeni usadi •* 1 - ' ■ .
♦	Promocija. Na univerzi v Monakovem je promovirala za doktorja vsega zdravilstva gdč. Bogica Pogačnikov a iz Ljubljane. Čestitamo!
♦	Vojaške vesti. Pehotni podpolkovnik za generalštabne posle Jurij Mušič doslej komandant 1. bataljona 41. pehotnega polka, je imenovan za pomočnika načelnika štaba osjeake dlvizijske oblasti, sanitetni polkovnik dr. Franc Skopal za upravnika stalne vojaške bolnice -IV. armijske oblasti, kapetan fregate »Ivan Ulmanski za komandanta I. torpedne divizije, kapetan korvete Ivan Kober pa za vršilca dolžnosti komandanta kr. broda »Neretva«. Na službovanje so prideljenl zrakoplovni poročnik Josip K rajne kot komandir 4. eska-drili; vojno-tehniški uradnik Mirko čudim kot manipulant tehničnemu skladišču 4. zrak op lovnega polka; vojno tehniški uradnik Vekoslav Pavlin materijalnemu odseku tehniškega oddelka komande zra-koplovne vojske, vojno-tehniški uradnik Janko Bla«nik pa pilotski šoli 7. zrakoplov-nega polka. Inže.njer Milan Gjud iz Ljubljane je imenovan za rezervnega i.nženjer-akega podporočnika, ženitev je odobrena: kapetanu korvete Borisu Pircu z gospodično Olgo Klaricevo, hčerko trgovca lz Ma-karske; pehotnemu poročniku Radoslavu Marušiču z gospodično Terezo Germainovo profesorico iz Švice, ter poročniku fregate Francu Otahalu z gospodično Srbislavo škaričevo iz Novega Sada.
*	Premeščenje v državni službi. Davčni kontrolor pri davčni upravi za m os to Beograd Janko Jerman je na lastno prošnjo premeščen k davčni upravi v Karloveu.
*	Razpis službe. Na banovlnski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru je razpisano mesto služitelja-labo-ra.nta. Upoštevali se bodo samo taki pro-sMci, ki dokažejo, da so že bili kot laboranti zaposleni v kaki kemijski tovarni ali lekarni. Med temi imajo prednost oni, ki
b vladajo strojepisje. Prošnje sprejema rio konca marca kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani.
*	Brezplačno mesto za strojarskega dijaka. Csl.-jugosl. liga Hraaec Kralove namerava vzdrževati na svoje stroške dijaka na dveletni državni strojarski šoli. Kandidat mora biti star 17 let. dovršiti 3 razrede meščanske ali srednje šole in se izkazati, da se je učil vsaj dve leti strojarske obrti. Prijave sprejema JČ liga v Ljubljani.
Velika noč na Ra&st
Hotel — penzlon Zagreb
Odlična preskrba z vsemi taksami Din 55 do 65 — Brzojavi: Zagrebhotel Rab.
+ »Službeni list dravske banovine« objavlja ? 20. letošnji številki: zakon, s kat.e-r m se odlagajo kazni ter odpuste denarne kazni in odškodnine zaradi gozdnih kaznivih dejanj, zakon o preskrbovaniu siromašnih kmetovalcev z lesom, odločbo o oprostitvi trošarinskin kazni, Izpremembe v uredbi o Lekarnarski zbornici, pravilnik za izvrševanje zakona o lekarnan in nadzorstvu nad prometom z zdravili, pravilnik o notranjem poslovanju v javnih lekarnah, predpise za ureditev javniia lekarn, banovo **lredbo o izvedbi novega obrtnega zakona in obj«Te o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
+ Slovensko planinsko društvo razpisuje tečaj v zimski turistikj in alpinskem smučanju za vodnike SPD in za one člane SPD, ki se nameravajo izvežbati za vodnike, pri StaniCevi koči pod Triglavom v času od 19. t m. do vštetega 25. t. m. Pogoj je, da vsak udeleženec obvlada osnovne pojme smučanja. Celodnevna prehrana s prenočiščem stane dnevno 60 Din. Za 10 potreb-n n udeležencev prispeva SPD polovico dogovorjenih stroškov za prehrano in pre-j noč išče na Staničevi koči. Kot nadaljevanje tega tečaja priredi SPD v času od 26 t. m. do 3. aprila turni tečaj, ki je pred-vsem namenjen udeležencem vadite.ljske-ga tečaja na Krvavcu, dalie udeležencem pravkar omenjenega vodniškega tečaja kakor tudi za druge dobro izvežbane smu-
fh f ^
kz «	a o'
a«'


i*e
carje, ki se hočejo izvežbati v alpskem smučanju in zimski turistiki. Oba tečaja bo vodil g. inž. Koudelka Rudolf. Oprema visokoalpinska (dereze, cepin, eventualno vrv). Prijave je poslati SPD v Ljubljani; za vodniški tečaj najkasneje do 16. t. m. za turni tečaj pa do 22. t. m. Skupni odhod 18. t. m. opoldne iz Mojstrane. Zbirališče pri Rabiču v Mojstrani. Podružnice se nanerošajo. da opozore na svojem področja vodnike kakor tudi druge, za vodnike soosobne smučarje na važnost zgoraj omenjenega vodniškega tečaja, ker se bodo edino absolventi tega tečaja uporabljali v zimskem času kot od SPD legitimirani
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne 12. marca 1932. Stenlke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 »tanje barometra. 3. temoeratura, 4. relativna vlaga T
6.	smer ln brzma vetra. 6 oblačnost l—10 1. vTa.La padavin, 8 padavine v mm — Temperatura: prve številke pomenijo na1 visio. dru-p nainižjo temperaturo. Ljubljana 7, 761.5, —1.8, 82, mimo, 10, sneg, 4.7. Ljubljana 14, 765.0, +0.8, 87, SW1, 10. sneg. Maribor 7, 764.7, —3.0, 85, mirno, 10, sneg. 0.1. Zagreb 7. 765.5, —2.4, 93, mirno., sneg, 9.0. Beograd 7, 764.5, —3.1, 94, NB1, 10, sneg, 8.1. Sarajevo 7, 763.5, —2.3, 97, mirno, 10, _, —. Skoplje
7,	763 0. +3.0, 90, mirno, 6, — —. Kumbor 7, 759.1, +11.0, 90, mirno, 10, _, — Split 7. 760.6, +9.1, 90, Si. 10, dež, 1.0. Rab 7, 761.0, +2.3. 91, NI, 10, dež. 8.0.
Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 0.0, najnižja —2.4. Maribor +0.4, 4.0. Zagreb +1.4,-2.3. Beograd +1.0, 4.1. Sarajevo 4-1.7. —2.4. Skoplje +11.0, +1.0. Solnce vzhaja ob 6.20, zahaja ob 18.1. Luna vzhaja ob 7.51, zahaja ob 23.52.
j vodniki in bo tem tako dana možnost primernega zaslužka v zimski sezoni, kar je posebno pomembno v času sedaj vladajoče brezposelnosti.
*	Prva zbirka »Jutrovim« naročnikom znanega pripovednika Janka Kača »Med padarji in zdravniki« bo izšla za velikonočno pisameo. Knjiga bo obsegala 120 strani ter bo stala naročena pri založbi »Zemlji« v Ljubljani, Večna pot 14, s poštnino vred: broširana 25, v celo platno vezana 35 Din. Vseh 700 predbeležni-kov kakor tudi novi naročniki, ki jo na-roče še ta teden, jo dobijo do velike noči.
*	Slovanski list v Buenos Airesu. Kakor poročajo iz Buenos Aire.sa, je ne-davno začel tamkaj izhajati časopis >E1 Eslavo en America«, katerega urednik je dr. Petar Tadič x-,ist je pisan v španskem jeziku. •Informira! bo argentinsko javnost o Slovan in sploh.
*	Drobne koroške novice. V sanatoriju »Marija pomagaj« v Celovcu je te dni umrl boroveljski mestni župnik g. dr. Janko Sa-dolšek star šele 41 let. Zgrabila ga je hripa, kateri se je pridružila pljučnica, ln umrl je. Ka.kor poroča »Koroški Slovenec«, je bil pokojnik vnet narodnjak. Kot nre-fekt celovškega Marijanišča si je takoj pridobil slovenske študente in jim postal pravi oče. Naj mu bo lahka domača zemlja! — Ljubljanski akademiki so nedavno s smučmi napravili izlet v koroški Rož. Preko Zelenice so prispeli v št. Jakob, kjer so v družbi domačih fantov pri ubranem petju preživeli večer. Naslednjega dne pa so se oddolžili spominu pokojnega dr. Zdravka Zwitterja z obiskom na njegovem grobu. Nato so nadaljevali svojo pot po dolini navzgor. — V Železni Kapli se bo 20. t. m. ustanovila kmetijska zadruga, ki bo za svoje člane kupovala in prodajala.
*	Alpinskj smučarski tečaj v Triglavskem pogorju (Koča pri Sedmerih jezerih) bo cd 15. do 25. t. m., ako bo dovolj prijav. Tečaj se bo vršil pod vodstvom inž. Janka Janše. Odhod 15. t. m. zjutraj od hotela Sv. Janez. Tečaj je primeren za vse smučarje, ki imajo» že nekaj osnovnega znanja v smučanju. Celotna oskrba 750 Din. 100 Din prijavnina. S prijavnino je poslati 350 Din na račun. Ako bi se tečaj zaradi premale udeležbe ne vršil, se denar vrne. Prijave in vse informacije daje od 13. t. m. Janez Bitenc, Smučarski dom SK Ilirije, Rateče—Planica.
*	50-letnica prekmurskega gasilnega društva, iz Murske Sobote nam pišejo: Skoro neopaženo je šla mimo nas 50-letnica tukajšnjega gasilnega društva. Brez velikih proslav in pompa je minil jubilej, ki vsekakor zasluži pozornost najširše javnosti. Dne 5. marca 1882. je društvo ustanovil sodnik Avguštin Pongrac, ki je bil tudi prvi načelnik. Za poveljnika je bil izvoljen odvetnik Geza Pinter. K društvu je pristopilo ob ustanovitvi nad 120 članov. Skoro vsi ustanovitelji so že pomrli. Sedanji načelnik g. dr. Ludvik Somen je bil izvoljen 1. 1907., a sedanji poveljnik gospod Cvetko Ludvik leta 1924. V spomin na dan ustanovitve so se vsi gasilci kor-porativno udeležili svečane službe božje, a nato so se podali na pokopališče. Turobno je odmeval gasilski rog preko grobov v počastitev vseh pokojnih ustanoviteljev in članov. Tisti večer se je vršil prijateljski sestanek v prostorih Meščanskega doma, ki je bil nad vse animiran. Ob jubileju vsa javnost pridružuje k čestitkam željo, da bi bilo nesebično delo gasilcev kronano vedno z uspehom in napredkom!
*	Enoletni tečaj za otroške negovalke v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani sprejme še 7 eksternih učenk. Prošnje je vložiti do 20. t. m.
*	JAD «Triglav» v Zagrebu sporoča, da bo imel redni občni zbor za letni semester 17. t m. ob 20. v društvenem lokalu z običajnim dnevnim redom. Udeležba za vse člane strogo obvezna. Dne 13. t. m. «r*b 20. bo predavanje tov. Milka Križma.na o ekonomiji naših intelektualnin sil — naši propasti.
*	Opozorilo gg. pravnikom. V založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani je pred kratkim izšla »Tarifa za odvetnike«, ki je na
razpolago v knjigarni Tiskovne zadruge, Ljubljana, šelenburgova ulica 3, oziroma Maribor. Aleksandrova 13, za minimalno ceno 6 Din.
*	Hišni posestniki in najemniki. V mestni posvetovalnici na Sušaku se je vršil sestanek hišnih posestnikov in najemnikov, na katerem se je pretresalo vprašanje znižanja najemnine. Vse kaže, da bo to vprašanje še v teku marca povoljno rešeno, tako da bo znižanje najemnin stopilo v veljavo že s 1. aprilom.
*	Olepšava splitskih vrtov in nasadov. Zveza za pospeševanje turizma na našem Primorju je na nizozemskem naročila večjo množino raznih okrasnih rastlin in cvetic, ki se bodo razdelile privatnikom v svrho, da se čim v?čje število vrtov in kopaliških nasadov okrasi z lepotičnimi rastlinami.
*	Grozna smrt. V okolici Križevcev v savski banovini so pasanti našli v cestnem jarku zmrzlega moškega. Prenesli so ga v dobro zakurjeno sobo, misleč da so bo na toplem zopet osvestil. Dogodilo pa se je ravno narobe. V gorki sobi se je truplo začelo kaditi, rreso pa odpadati od kosti. Identiteta ponesrečenca se ni mogla ugotoviti.
*	Sneg ubil otroka. V Koezdohi ima gostilno Zadobovšek Martin, po domače Stoje. To družino je zadela pretečeni četrtek huda nesreča. Dveletna hčerkica Ka-rolina je stala pred hišo, ko se je baš vsul snesr s strehe in zasul dete, ki je bilo takoj mrtvo.
*	žena in dom. Izšla je tretja številka razširjenega ženskega lista »žena in dom«. Zaradi pestre vsebine se je revija zelo priljubila pri slovenskih ženah, tako da se vsak mesec prijavljajo nove naročnice. V zadnji številki so lepe črtice: A. Romerja »Gos sreče«, L. Panya »Tašča na potovanju«. Anatola Francea »V jetnišnici« itd. V tej številki pa pričenja tudi nova povest »Hana«. ki jo je napisal Radivoj Re-har iz kmetiškega življenja. Krasno razvija svojo propagando za mir Milica Stu-panova v svojem »Boju za mir«. »In pravijo . ..« je članek, ki se bo vsake naročnice globoko dojmil. Modni »Pele-mele« prinaša, kakor vedno, praktične nasvete in pojasnila: za lepo pomlad, ki prihaja, in za dom, kjer je tako prijetno. Nato pa slede ostale rubrike: »Gospodinjstvo«, »Kuha«. »Vrt«, »Perutninarstvo«, »šivanje«, »Kotiček za zdravje«, »Vzgoja«, Gospodinja in pomočnica«, »Kako si poiSčem službo?«, »Tujke« in nazadnje Se »Lepotičje*.
Vsaka žena najde v svojem listu nekaj,
kar jo bo zanimalo. Zato naj ga pridno či ta. Jako lepa je tudi brezplačna priloga za ročno delo. Prinaša krasno storo v fi-letu. Prav taka je tudi modna priloga in krojna pola. Nekaj mesecev pa že roji tisočem naročnic po glavi vprašanje: »Kaj je meni »žena in dom»?« še enkrat so v vzpodbudo naštete vse bogate nagrade za najboljši odgovor. Katerakoli žena ali de kle še ni naročnica, naj povpraša pri svoji znanki o listu, če pa želi, ji uprava »Žene in doma«, Ljubljana. Dalmatinova ulica 10/1. radevolje pošlje na ogled nekaj zvezkov. Naročnina ie 68 Din na leto.
*	Velikonočne razglednice znanega fo toamaterja g. Kocjančiča se dobe v samozaložbi Foto Tourist, jujubljana, šelenburgova ulica 6yl. Trgovoi, naročite takoj, ker je zaloga že precej majhna.
♦	Preklic lovske dražbe. Za sredo 23. t. m. razpisana lovska dražba občinskega lova Stari trg je preklicana
Čokolada v svetovni
Svetovna vojna je v najvišji meri dokazala visoko redilno vrednost čokolade. Vojaki, ki so po več dnevih trudapolnega marša ostali brez hrane, so se okrepčali s par tablicami čokolade. Tako jim je bilo mogoče z lahkoto prenašati vse napore junaške borbe.
Opozarjamo na izborne čokoladne špeci-jalitete: Mlekita, Kavi ta, Grenkita in Ma-slita. Pazite pri nakupu na imena!
♦ Ameriška dalekoTidnost se najbolje izkaže ob priliki kake pojave, ki daleč nad-kriljuje vsakdanjost. Rogati čikaški meščan Van Sant, ki ie v Parizu slišal o aparatu »pelithe, ki je Pii nas že dalje časa poznan, ter se je tudi sam prepričal o njegovi čudoviti učinkovitosti, ;e nabavil tisoč takih aparatov ter jih izročil bolnišnicam, v katerih se brezplačno leeijo bolniki. Njega so posnemali nekateri bogati in dobrodelni meščani Ne\vyorka, ki ?o sklenili take aparate razdeliti vsem bolnišnicam Free Hospitals, ki jih je v državi okrog 10.000. Darovalci so osnovali svoje društvo, ki naglasa v svojem proglasu, da je mnogo boljše in koristnejše povrniti delovno sposobnost ostarelim ljudem in tako vrniti v življenje produktivne sile, kakor pa revežem pomagati z miloda-ri, a jih pri tem prepuščati v njihovi oslabelosti. Zanimivo pri vsej stvari je tudi io. da so aparati »Pelithe« v Ameriki skoraj dvakrat dražji kakor pa v Evropi.
DANES
fenomenalni velefilm, v katerem pojeta v glavnih vlogah najslavnejša pevca sveta, člana Metropolitan opere v Newyorku
Lawrence Tibbett
bariton
Graee Moor
sopran
Ljubezen
Mihajla
Petrova
Dodatek najnovejši Foxov zvočni tednik in prvi domači zvočni film produkcije »Svetloton« v Zagrebu!
Rezervirajte vstopnice v pred-prodaji jutri od 10. do % 13.! Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
*	»Bojevnik« prinaša članek o sodobnih problemih ter vojne doživljaje. Naroča se v Ljubljani, Dunajska cesta 14, Celoletna naročnina 10 Din.
♦	Bakrene, medene in aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana, Za Gradom 9.
+ Trgovci, trgovski sotrudniki in uradniki! Tretja številka »Detajlista« prinaša zopet obilo zanimivosti. Priporočamo list kar najtopleje vsem špeceristom, manu-fakturistom, trgovcem s čevlji, obleko, klobuki, sploh vsem, ki se bavijo z nadrobno trgovino, a tudi njihovim sotrud-nikom. Vsi ga bodo z zanimanjem brali, ker dandanes napreduje le oni, ki čita strokovne liste in knjige in ki zna nauke porabiti. Letna naročnina 30 Din. Naslov: Uprava »Detajlista«, Ljubljana.
*	Nov rekord brzine avtomobila. Kapetan Sir M. Campbell je dosegel v Davton Beschu v Floridi v Ameriki s svojim avtomobilom »Modra ptica« hitrost nad 408 km na uro ter s tem presegel svoj lanski rekord. Pri tej vratolomni dirki je ravno tako kakor lani uporabljal preizkušeno Dunlop pnevmatiko. V ilustracijo, kolike napore zdrži ta pnevmatika, služi najbolj dejstvo, da so gledalci videli vozača samo na startu in pa potem, ko se je ustavil. To je najboljša legitimacija za Dunlop pnevmatiko.
*	Veselje mora imeti človek po težkem delu v svoj odpočitek. Za ljubitelja narave in živalstva sedaj na spomlad ni boljšega razvedrila kakor ukvarjanje s pristnimi kanarčki. Za mal denar nudi to toliko razvedrila, da bo vsakemu dobro ustreženo. Nabava pristnih kanarčkov, ki se lahko dobro prodajo, pa tudi ne zahteva večjih izdatkov, če se poslužite ofertov tvrdke za odgajališče kanarčkov Heydenreich. Bad Suderode, Harz No. 150. Zahtevajte takoj brezplačni cenik, ki je zelo zanimiv.
♦	Darujte podpornemu društvu slepih. Ljubljana, Pod Trančo 2-111.
•	Obledele obleke barva v različnih bar-vah tn plisira tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
u— Pomožna akcija mestne občine je
izčrpala vsa razpoložljiva sredstva. Na razpolago so mestnemu socialno-političnemu uradu samo še sredstva iz proračuna za socialno politiko, ki pa so zaradi znižanja proračuua le pičlo odmerjena, tako da zadostujejo komaj za najnujnejše normalne potrebe. Letošnja zima pa nas je prevarala in namesto, da bi se že začelo delo na stavbah, pri reguliciji Ljubljanice, kanalih na vrtovih in poljih, pada sneg in onemogoča vsako delo. Odbor Pomožne akcije poziva someščane, da pomagajo po svojih močeh s prispevki v denarju in blagu. S tem bomo pomagali prebiti brezposelnim in revnim someščanom še te zadnje hude tedne letošnje zime. V zapiskin dosedanjih darovalcev pogrešamo še mnoge, ki bi lahko več ali manj darovali za Pomožno akcijo, pa se doslej pozivom še niso odzvali. Naj store vsaj sedaj v skrajni sili svojo socialno dolžnost in hitro priskočijo na pomoč svojemu bližnjemu, zakaj dvakrat da, kdor hitro da. Denar naj se pošilja naravnost mestni blagajni ali pa naj se odda pri mestnem socialno-politič-nem uradu, kjer se sprejemajo tudi darila r blagu in živilih.
u— Film o naši prestolnici. V kinu »Ljubljanskem dvoru« se bo, kakor smo že poročali, danes v nedeljo vršila zanimiva predstava. V filmu bomo videli Beograd, njegov razvoj v zadnjih letih, njegovo življenje in običaje. Film, ki ga je napravila zadruga jJugoslovenski prosvetni film«, se je predvajal skoro že v vseh večjih mestih naše države ter je povsod dosegel le-p uspeh. Razumljivo, da bo tudi pri nas privabil veliko število gledalcev, ki hočejo spoznati Beograd. V današnji krizi ni vsakemu mogoče esebno pesetiti precej oddaljenega glavnega mesta naše kraljevine. Nedeljska predstava jim bo ob zelo nizkin cenah (10, 5 in 3 Din) nudila priliko, da si vsaj deLno ustvarijo vtis o Beogradu. Priporočljivo je, da si vsakdo nabavi vstopnice že v predprodaji, ki se bo vršila v nedeljo v kinu »Ljubljanski dvor« od 10. do 12.30 ki od 18. dalje.
POZOR!
Novo došlo — specijalno damsko vino iz kleti kneza Windischgraetza se toči v
Automat buffetu „DAJ — DAM"
na Aleksandrovi cesti štev. 4 (palača »Vik-toria«). — TELEFON 2308.	3591
u_ Pregled motornih vozil. Upravia policije objavlja, da bo naknadni redni letni pregled motornih vozil za Ljubljano in okolico 5. aprila ob 9. Ln 14. v Ljubljani na Celovški cesti 38 (garaža Trimpli-Auto) po običajnem vrstnem redu. Uprava poziva lastnike motornih vozil, ki jih doslej še niso pripeljali h komisijskemu pregledu, naj jih pripravijo in pripeljejo sigurno o. aprila k pregledu, kjer se jim bodo obenem tudi -zamenjale ln plombirale evidenčne tablice. Uprava policije opozarja, da bo to poslednji letini redni pregled za letos. Po tem pregledu bo vsaka vožnja z evidenčno tablico iz leta 1S31. prepovedana. Proti prekršnikom se bo postopalo po ministrski naredbi za zaščito javnih cest in prometa na njih (>Uradni list št 273-64 lz l<eta 1923), obenem pa se jim bodo odvzele neveljavne evidenčne tablice za 1931. in se bo zabranila vsaka nadaljnja vožnja z nepregledanim voziiom. Oni lastniki vozil, ki bi eventualno prosili za naknadni pregled svojih motom in vozil, bodo morali plačati v smislu banovinskih predpisov dvojno takso za pjegled (2 krat 60 Din za vsak avtomobil, odnosno 2 kxat 30 za vsako motorno kolo) in kriti tudi druge eventualne stroške ko-misije, ki bi se na poziv stranke .motala sestati. Opozarjajo se istočasno lastnik: motornih vozil, da je v njih interesu, da oddajo stare evidenčne tablice na upravi policije, soba 16., II. nadstr. v kolikor tega še niso storili, ker je po obstoječih predpisih lastnik evidenčne tablice, dokler je ne odda oblastvu, odgovoren tudi za zlorabe, ki bi se z neoddanimi tablicami kadarkoli vršile.
n— Smrt uglednega Ljubljančani. V petek je umrl na poapnenju zil zlasti na dolenjski »trani našega mesta splošno znani ti Rudolf Luke t. sodni uradnik v pok. Ve=«! o smrti splošno priljubljenega moža je javnost še bolj pretresla, ker je pred 14 dnevi še zdrav in vesel obhajal 40-letnico svoje poroke, a drugi dan se je že pričela ogla;a-ti bolezen, ki ji je snoči podlegeL Pokojni je bil pred dobrimi 67 leti rojen v Puli v Istri, v Ljubljani je bil pa nad 30 let, kjer je služboval pri okrajnem sodišču. Vedno je bil zaveden naprednjak in je v tem duhu s svojo soprogo Marjeto vzgojil tudi svojo družino, saj so vsi najvnetejši delavci v sokol-kih vrstah. Najstarejši sin Rudolf je računski uradnik poštne direkcije. Jože je poročnik. Aleksander občinski tajoik v Brežicah, privatna uradnica Tilka pa splošno priznana najvzornejša načelnica Sokola IV. in duša tega mladega društva, a Ana je uradnica na magistratu. Za pokojnim pa žaluje tudi še njegova mati Jakobina, stara 86 let, bratje, svakinje in dolga vrsta vnukov in vnučic. Pogreb pokojnega bo danes ob 14. z Dolenjske "ceste 88 k Sv. Križu. Zavednemu naprednjaku in Sokolu časten spomin, njegovi ugledni rodbini pa naše iskreno soža-Ije!
u _Praški — Zikov kvartet si je izbral
za svoj letošnji ljubljanski koncert spored, ki je naravnost odličen. Prvi ima besedo najboljši klasik Mozart s svojim godalnim kvartetom v g-duru. V drugi točki se igra Martinov »Godalni kvartet«. Martinu spada med moderne, mlajše češke komponiste ter izhaja lz pariške šole in je njegov skla-dateljski sloves že popolnoma utrjen. V tretji točki pa ima besedo slavni Rus Bo-rodin s svojim godalnim kvartetom v d-duru. Izvrstna glasbena dela bo podal rav-notako izvrstni komorni kvartet s toplino in umetniškim čustvom. Zato najtopleje p-riporočamo obisk koncerta jutri ob 20. v Filhanmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami.
u— »Novi izsledkt iz Potočke zijalke na Olševi« je naslov predavanju, ki ga bo imel g. prof. Srečko Brodar pod okriljem prirodoznanstvene sekcije Muzejskega društva. Predavanje, ki ga bodo pojasnjevale številne skioptične slike, se bo vršilo v torek 15. t m. ob 18. v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi Ker bo v stilu ljudsko-univerzitetnih predavanj, so vabljeni ne samo člani in prijatelji društva, temveč sploh vsi, ki se za-



»ocila"««
pclttk« trs	X«""ev;a S »t. ««1C'533
nimajo za raziskovanje domačih krajev. Vstop prost.
u— I- delavski koncertni večer »Zarje«
bo v ponedeljek 21. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice pod vodstvom člana opernega orkestra Gregorca. Nastopijo orkester »Zarje«, komorni kvintet, koncertna pevka Štefanija Frankovska Vukova in član opere Gostič. Drago Žagar bo predaval o komorni glasbi. Vstopnina: sedeži S, 6 m 4 Din, stojišča 2 Din. Vstopnice se bodo dobivale od četrtka 17. t m naprej v Delavski zbornici. I. vhod. I. nadstropje (strokovna komisija).
u— Telefonska zveza med Benešovom
m Ljubljano je bila včeraj, v soboto otvor-jena. Prvi, ki je govoril iz Benešova (češkoslovaška republika) z Ljubljano, je bil g. Hoffeiner, podjetnik. Ki ie gradil progo cestne železnice Vič—št. Vid. Poklical je k telefonu naše uredništvo in izrazil svoje veselje, da more iz svoje daP-ne domovine telefonski govoriti z Ljubljano, ki mu je ostala v neizbrisnem spominu m ki jo upa zopet videti v aprilu. G. Hoffeiner, čigar oče je pred 30 leti gradil tudi staro cestno železnico, pozdravlja vse svoje ljubljanske znance, predvsem ss dr. Fetticha in dir. M. Prelovška.
u— Obrtniško društvo v Ljubljani — vajenski odsek naproša vse gg. mojstre, da opozore svoje vajence in vajenke na* zanimivo predavanje, ki se bo vršilo jutri zvečer ob pol 7. v veliki dvoran! Mestnega doma. Predava uradnik Hieijenskega zavod«, oficijal g. L. Puhar o temi »Mladina tn opojnost«.
u— Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola bo igra! danes 13. t. m. v Narodnem domu (vhod z Bieiweisove ceste) orientalsko veseloigro »Trojčki iz Damaska-Začetek ob 16. Pripravljata se za odrasle »Gašperčkov polet na Mars« in vesela igra »Gluhi Baron«.
u_ Pred poroko je naslov bunke, ki jo vprizori Sokol na Viču danes ob 20. v So-kolskem domu.
u_ Akademski pevski zbor bo imel svojo prvo redno vajo v tem semestru t .ponedeljek 14. t m. Udeležba obvezna za vse.
u— Bolniška blagajna ljubljanskih mestnih nameščencev sporoča, da bo redni občni zbor v četrtek 17. t. m. ob 18. T dvorani mestnega načelstva.
Zelo vabljivo in potrebno
Zavarovanje
pri svetovnoznani, stari in solidni zavarovalnici, s kapitalom nad 2 milijardi.
Inkaso pri stranki, poslovanje enostavno
Agilni in popolnoma zanesljivi zastopniki naj pošljejo oferte na poštni predal št. 220.
u— Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani sklicuje VHI. letni redni občni zbor na soboto dne 19. t. m., to je na praznik sv. Jožefa, v veliko dvorano Trgovskega doma ob pol 9. dopoldan in ne na nedeljo, kakor se je vrinila pomota v vabilu.
n— Sokolsko drnštro Ljnbljiua IV javlja vsemu članstvu, da je umrl brat Rudolf Lukež. Pogreb bo danes ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta št. 88. Na-čelništvo poziva vse telovadoče članstvo, uprava pa ostalo članstvo, da se pogreba zanesljivo udeleži. Obleka civilna z znakom.
u— Sokol I priredi danes ob 11. dopoldne v veliki dvorani Sofoolskega doma na Taboru proslavo 100 letnice Tyrševega rojstva. Udeležba je obvezna za vse društvene pripadnike. Vabi se pa tudi Sokolstva naklonjeno občinstvo.
u— Sokol Vič uprizori drevi točno ob 20. v režiji br. Pateruosta burko »Pred poroko«. Igra je polna komičnih momentov, tako da se bo lahko vsakdo pošteno nasmejal.
u— Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani bo imelo občni zbor na cvetno nedeljo 20. t. m. v beli dvorani »Uniona« ob 15. Vljudno vabljene vse članice!
u— šentjakobsko - trnovskim cirilmeto-darjem. Umrl je naš član g. Rudolf Lukež. Pogreba se udeležimo skupno danes v nedeljo ob 14.
u —Na cvetno sredo, petek, soboto in cvetno nedeljo bo Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani prodajalo oljčne vejice na raznih postojankah, na kar najvljudneje opozarja dobrotnike in prijatelje.
NEVERJETNO
a res je, da dobite najfinejšo ČOKOLADO ter vse ostale špeci-jalitete NAJCENEJE le v špeci-jalni trgovini JOŠKA OSETA
„B O N B O N NIE R E" ssss Dunajska cesta štev. 7.
u— Ustanovni občni zbor društva »Krke« se je vršil v petek zvečer pri Mikliču ob veliki udeležbi Dolenjcev. Namen društva je: gojiti vzajemno spoznavanje članov, njih zbližanje in medsebojno podpiranje, informirati svoje člane o vseh perečih dnevnih vprašanjih, podvzeti vse, kar utegne kakorkoli služiti kulturni in gospodarski povizdigi Dolenjske in celotne dravske banovine. V odboru so: predsednik ravnatelj Hranilnega in posojilnega konzrcija Franc Rostan, I. podpredsednik ravnatelj Obrtne banke Rajko Ogrjn,
II. podpredsednik kleparski mojster Gustav Puc, tajnik novinar Anton Podbevšek, blagajnik akademski slikar in kipar Franc Gorše. »Krka« bo imela pri Mikliču stalno vsak petek družabne večere, združene s predavanji. Prvi družabni večer bo ta toden izjemno v četrtek 17. t. m. Na sporedu je predvajanje Jakčevega filma ^Dolenjska v filmu«. Vstop je vsakomur prost.
u— Nova kavarna na Bleivveisovi cesti.
Jugozapadni del mesta je bil doslej brez kavarne. Temu pa bo zdaj odpomagano, kajti podjetna gospa Anita Podlogarjeva je z dnašnjlm dnem odprla poleg svoje specerijske in delikatesne trgovine v hiši št 15. nasproti banske palače še gostilno in kavarno.
Bajka o zlatem tednu
Ljubljana, 12. marca.
Vse že vznemirja trdovratna zima. Pravijo, da je bas tako. kakor leta 1S95.. ko je snež'lo in snežilo do hudega velikonočnega potresa. V tej enoličnosti preobilega snega, splošne krize, brezposelnosti in raznih drugih težav pa je naekrat nek.aj zatrobilo o »zlatem tednu«. Večina trgovcev in obrtnikov je takoj vedela, nri čem je. nekateri pa vendarle še vprašujejo, kaj je s tem. ker jim je pač še iz nekdanjih boljših časov
marsikaj to m.
spominu, kar je v zvezi z z'a-
1 ri snežnem metežu se tolažijo s prisJovico: Marcev sneg - beračev gnoj. češ, da bo no slabi pomladi sledilo tako dobro leto. da bodo eclo najrevnejši obilico pr delali brez gnojenja in pravega truda, so tudi ljudje, ki še vedno kolikor toliko verujejo v čudeže in jih v tej veri ne ustraši niti nedavni »jeruzalemski romar«, na kratko in splošno rečeno pa se vsi radi zatekamo k velikemu optimizmu in zato se ne smerno čud:ti vprašanjem: kako in kaj je z zlatim tednom.
Ker je stvar zelo zanimiva, naj bo na vprašanje odgovorjeno v splošnem in tudi v predmetnem pogledu. Ker je res nekaj vrednega, da si kdo v takem času izmisli kar »zlati teden«, je pač upravičeno govoriti o čudodelnem glasniku ali trobentači:. ki jc kar čez noč raztrobil. da imajo
oglasi od tega do tega dne čudovito moč. Nekateri so to seveda poizkusili, kajti bilo jem je obljubljeno, da bodo njihove objave v čudodelnem tednu izšle v nakladah do 30.<X)0. Drugi, ki so že po svoji naravi ko-likor-toliko skeptični in ki so že davno prišli do prepričanja, da spada zlato v romantično preteklost, pa so se ustavili že pri obljubljeni številki s skeptičnim premislekom, da je do 30.0uX) vse, kar lepo po vrsti od 1 do 29.999.
Ta pomislek in še marsikaj drugega je vsem fato morgano »zlatega tedna« prav hi'ro postavil na realna tla. Iz te realnosti izhaja v prvi vrsti pač to. kar so si solidni pridobitnimi in vsi inserenti že davno vzeli za svoje vodilno načelo: z dobrim blagom se na prvem mestu in ob pravem času predstavi svojim odjemalcem, pridobivaj si njihovo zaupanje in tako boš premagal vsako krizo. Za izvajanje tega načela niso potrebna nobena navodila, ki se za denar pišejo v raznih knjigah ravno tako, kakor se na primer pišejo tudi knjige pod lepimi naslovi: Kako postanem bogat, kako postanem poliglot, kako bom uspešen, itd Tudi za zlate tedne v poslovnem svetu so spisane p<xlobne knjige, katere pa lahko uspešno uporablja le tisti, ki jih zna nri pravem poglavju odpreti ob pravem času.
Bajka zlatega tedna dandanes ni smešni-ca, ni groteska, temveč pravi zasmeh prodajalcev in kupcev.
Teh ni malo v Mariboru, zato bi bilo nujno potrebno, da se kontrola izvrši zares temeljito in da se pri obnovitvi dovoljenj za bivanje in zaposlitev tujcev upošteva težak položaj naših brezposelnih.
Iz Celja
e— Zakaj mariborski pevski zbor FS ni gostoval v Celju. G. V. M. je v kulturnem pregledu četrtkovega >Jutra« omenil, da je mariborski dijaški pevski zbor FS, ko je nameraval v Celju gostovati, nalete! -na nepričakovane ovire s strani celjskega dijaštva«. Ta kratka ugotovitev meče ne-zaželjeno luč na celjsko dijaštvo, zato je potreb io, da se ugotovi resnica. Mariborski dijaški pevski zbor FS se je obrnil na celjsko organizacijo FS. da organizira koucert. Celjska organizacija je sporočila pogoje, pod katerimi more dobiti v Celju dvorano. Ti pogoji pa so bili preveliki, zato do gostovanja ni prišlo. Splošno je znano, da dijaki sami nimajo dvoran, torej ne morejo biti oni odgovorni, če lastniki zahtevajo za uporabo gotovo vsoto.
e— O Gandhiju in indijskem gibanju bo predaval jutri zvečer ob 20. na tukajšnjem
jjudskem vseučilišču
deški meščanski
u— Advokat dr. Mojzer Anton, Masarv-kova eesfa 14 (palača Grafika) ima novo tel. št. 22—14.
u— Bsnovinskj prispevki za napravo
gnojišč. Banska uprava je izdala določila, po katerih se priznavajo banovinski pri-»!><••. k: za napravo gnojišč in gnojnic ni h jam. Zanimanci, ki si žele urediti gnojnič-in jame. naj se zglase pri mestnem kmetijskem referentu (ekonomat mestnega načeistva v torkih ali v petkih od 10.—12. dopoldne), kjer dobe natačne podatke. Pro-š 11: e se vlagajo na mestno načelstvo. Vla-.- a nje nn.šenj m osebne prošnje na banskl upravi bodo brezuspešne.
u— Majhen požar. V kirurgičnem oddelku splošne bolnice je nastal včeraj ponoči iiMjhen požar. Od prevoče peči, iz katere je padel ogorek, se je vnel lesen pod, ki je pričel iit-ti. Ogenj so opazili okrog 3.30 zjutraj m so morali pozvati na pomoč ga-silce. Ti t«o osen j kmalu pogasili in odstrani!; vfaKj nadaljnjo nevarnost. Škoda, ki ;e nastala zaradi ognja, znaša okrog 1000 Din.
u- Dva mlada ubežnika. Pred dnevi je neznano kam pobegnil 9 letni Milan Jug, k: s je vzgajal v nekem zavodu na Glin-eah pri Ljubljani. Prav tako se je neznano kam poda! po svetu 15 letni krojaški vajenec Jožef Avbelj, ki je stanoval pri svojih roditeljih na Jožici. Prvi ubežnik je oble-c u v siv plašč in ima na glavi pleteno čepico, drugi pa je oblečen v sivo obleko in rjav kratek suknjič.
u— Jerebice pri hišah. Prejeli smo: Sneg p-ida pada, odneha samo za kratek čas. pa prične naletavati znova. Zaradi sil-ie-ra snega trpe najbolj naše ptice, a tudi -ta!a divjad. Kje naj si iščejo uboge živa-1:<•'• krme v ten hudin dneh? Zunaj na polju i a v gozdu do hrane sploh ne pridejo zato se vedno bolj približujejo človeškim se i i šiVai Včeraj dopoldne so pasanti na Tržaški cesti na Glineab opazovali celo jato jerebic, k: so se zatekle na vrt bivše milarno in si poizkušale tamkaj najti vsaj drobce hrane, ki je ne morejo najti zunaj v snegu.
u— Pazite se pred tatovi. Predvčerajšnjim popoldne je prišel v stanovanje Fr. Hitenca v Zg. šiški nepoznan okrog 35 let star neznanec. Imel je srečo, kajti mož. ki ii; ime! baš poštenih namenov, je našel sranovanjfc prazno. Ni se prav nič obotavljal, marveč je v največji naglici pogra-bi! par moških čevljev in dve uri nakar je nemil dno izginil. Ko so domači opazili tatvino, je bii možak že davno na varnem.
u_ Suknjo mu je odnesel. Delavec Edvard M., stanujoč v baraki stavbne zad-ru-sre Mali dom« v Srbski ulici, je imel neprijeten obisk. Ko se je nahajal nekje zunaj je prišel v barako nepoklican gost in mu odnesel suknjo, v kateri se je nahajala tudi r.sUrca z nekaj gotovine.
Iz Maribora
a— Osebna vest. Podnadzornik in namestnik vodje Kriminalne razvidaice g. Franc Bezjak je po službeni potrebi premeščen iz Maribora k policijski upravi v Ljubljani. Na njegove mesto pa pride policijski podnadzornik g. Kari Pišon iz Ljubljane.
a— Ljudska univerza. »Dvanajst let v francoski tujski legiji« je naslov predavanju, ki smo ga zaradi njegove izrednosti v naglici prevzeli. To predavanje bo jutri ob 20. Svoje doživljaje tekom dvanajstih let pripoveduje (v nemščini) podčastnik francoske tujske legije g. Raimund Kropf, rojen Jugosloven :z Koprivnice, ki se mudi pri nas za nekaj dni za časa svojega dopusta. Prehodil je vse francoske kolonije. V sredo pa bo spominska proslava stoletnice smrti velikega nemškega genija Goetheja. Njegov človeški in umetniški pomen bo očrtal g. prof. Fran Sušnik.
a— Ljudska knjižnica je v februarju izposodila. v 14 uradnih dneh 793 članom 1970 knjig. Značilno, da se je kriza, ki je pretekli mesec tako zelo pritisnila, poznala celo v Ljudski knjižnici. Zanimivo je. da zahtevajo zadnji čas v Ljudski knjižnici zelo pogosto prirodoslovne knjige. Lanski letnik Kosmosa je n. pr. neprestano najmanj za 10 izposojevalcev vedno rezerviran. Prav mnogo pa povprašujejo zadnje mesece tudi po življenjepisih Napoleona.
šoli predsednik mariborske LjudsKe univerze g. inž. Kukovec. Pridite
e— člani mariborskega gledališča 90 gostovali v petek zvečer v malone razprodanem celjskem gledališču s priljubljeno Lesarjevo opereto ^Zemlja smehljaja«. Predstava je v umetniškem pogledu uspela prav zadovoljivo, želeti bi bilo, da bi nas Mariborčani obiskali pogosteje.
e— Nušičevega »Navadnega človeka« priredi v petek 18. t. m. ob 20. v Narodnem domu v Celju S.1SU družina Napredek« iz Maribora pod okriljem celjske dijaške družine >Sloge'<. čisti dobiček je namenjen za podporo revnih dijakov.
e— Lastnikom motornih vozil iz območja predstojništva celjske mestne policije in celjskega okrajnega glavarstva se sporoča., da morajo predstaviti vsa vozila, ki letos še niso bila pregledana, uradni Komisiji na pregled glede zadostitve cestno-policijskim predpisom in dopustnosti za javni promet v ponedeljek 21. t. m. ob S. zjutraj pred garažo celjskega mestnega avtobusa na Spodnjem Lanovžu. Podrobnosti so razvidne iz zadevnega razglasa na uradni deski.
e— Času primerne cene. Naj govore, kar hočejo Celje je vedno prednjačilo v irz-kin cenah Danes dobimo že jako lepe črne in nave boks čevlje za 96 Din, kakor tudi močne delavske čevlje za 96 Din. V nizkih cenah je gotovo Trgovski dom Ster-mecki prvi.
e— Konj ga je poškodoval. V celjsko javno bolnico je bil pripeljan 27-let.ni h'a-pec Ignacij Lamut iz Zreč pri Konjican. ki ga je pri naprezanju udaril konj s kopitom v levo lice in ga hudo poškodoval, 'i^amutovo stanje je res.no.
e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17.. pol 19. in pol 21. poslednjič zvočno veseloigro >Vesela kavalerija«. Jutri ob
Dospela je pošiljka najnovejših aparatov
ta


s tem d« uporabljat«
GLEDALIŠČE
LJUBUANPK \ DRAMA
Začetek ob 20. Nedelja. 13. ob 15.: Revna ko cerkvena miš. Znižane cene. — Izven. — Ob '20.: Zdravnik na razpotju. Znižane cene. I/ven.
Ponedeljek, 14.: Arsene Lupin. B. Torek, 13.: Zaprto.
LJIBUAVSKA OPEKA Začetek ob 20. Nedelja. 13. ob 15.: Mascotta. Znižane cene.
Izven. _ Ob 20 : Carinen. Gostuje gosp.
Josip Rijavec fzvon.
Ponedeljek. 14.: Zaprlo.
★
Ljubljanska drama. Danes se uprizori ve-lezabavna komedija »Revna ko cerkvena i! i i s <?. ob 20. pa drama »Zdravnik na raz-]>oljiK. Obf deli sta izvrstno naštudirani in -zasedeni. Zasedba kakor pri premijeri. Za obe predstavi veljajo znižane dramske cene Jutri se uprizori velezanimiva detektivska komedija »Arsene Lupin«.
Ljubljanska opera. Ob 15. se poje v običajni zasedbi izredno zanimiva ter prav izvrstno uprizorjena opereta >Mascota«. Ob 2i>. esotuje zopet odlični tenor cosp. Josip Rijavec v ulogi Don Joseja v Bizetovi operi Carinen'.. Ostale zasedbe kakor običajno. Za »Mascoto« veljajo znižane operne, za »Carinen: pa običajne cene. — V ponedeljek bo opeia zaprla.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODEB
Nedelja. 13.: Sedem njegovih grehov. *
Šentjakobski gledališki oder bo ponovil danes izvrstno burko »Sedem njegovih greli o v '. Posetniki pozabijo vsai za dve uri težave današnjega življenja. Komične situacije. imenitna besedna komika ter izvrstne kreacije — t i r> i stare dobe —. dičijo to izredno burko. Vstopnice od pol 20. pri gledališki blagajni.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20 Nedelja. 13. ob 15.: Diiak - prosjak. — Ob
20.: Triie vaški svetniki Ponedeljek. 14.: Zaprlo. Torek. 15.: Radikalna kura. C. Zadnjič. Znižane cene. Gostovanje gosp. J. Da-neša
NIVEA-CREPfE
pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne postane Hrapava. Nadrgnite Vašo kožo velei vsak preden), greste na počitek temeljito z Nivea-Creme Tkanine postaneio s tem mladstno napete, koza pa močna m prožna Veta» m slabo vr»me ji ne moreio več škoditi Nadrgnite pa »udi podnevi, predeni odidete na prosto, lica in roke a Nivee-Creme. Ta krema namreč ne zapusti nikak sijaj, t«* Vam nudi oni tv<;£i in mladostni izgled, ki ga m* »si tako rad* imamo. Razlika nasproti luksuznim kremami
Najvišji učinek ali cenei*. Nivea-Creme- Oin 5.oo—22.oc Jugosi P Beiersaon & Co a. s o.|., Marmor
a— Koncert slovenske pesmi. Na splošno željo ponovi danes dopoldne pevski zbor Feriialnega Saveza ob 11. v veliki unionski dvorani svoj koncert ob znižanih cenah. Prijatelji naše mladine, pridite!
a— Iz Glasbene Matice. Pevski zbor Glasbene Matice priredi jutri zvečer pri »Orlu« družabni večer v proslavo 60'e-tnice predsednika Glasbene Matice in gimnazijskega ravnatelja dr. Tominška.
a— Lutkovno gledališče Sokola Maribo-ra-matiee v Narodnem domu ponovi danes ob 15. uspelo pravljično igro v štirih dejanjih »Dolgin, Debeluh in Bristrooki«.
a— Sokolsko društvo na Pobrežju uprizori drevi ob pol 19. v dvorani br. Renč-lja komedijo v treh dejanjih »Učiteljica«.
a— Žensko društvo v Mariboru priredi v dneh 19. in 20. t. m. razstavo ženskih ročnih del.
a— Občni zbor ISSK Maribora bo v četrtek 17. t. m. ob 20. v lovski sobi pri »Orlu«.
a—- Današnje nogometne tekme ISSK
Maribor : SK železničar ne bo zaradi zasneženega igrišča.
a— Dr. Valentin Vari, specialist za tuberkulozo, ne bo ordiniral jutri in v torek 15. t. m.
a— Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, tel. 23—58. lastnik in vodja kirurg dr. černič. Najmoderneje urejen za operacije. zdravilni aparati: višinsko sonce, diametrija tonizator. žarnica »Hala«, En-terocleaner, zdravljenje z radijem (pijača in kopeli). Cene zmerne!
a— Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Konigova lekarna pri »Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
a— Plesni in gimnastični večer Enie Kovačeve bo prihodnji petek IS. t. m. ob 20. v Narodnem gledališču. Na sporedu so razni plesi.
a— Pregled motornih koles. V garaži mestnega avtobusnega podjetja bo 23. t m. ob 14. pregled vseh motornih koles iz mesta Maribora. Lastniki motornih koles naj nrineso s seboj tudi potrdila o lanskem pregledu iji potrdila o plačani banovinski taksi za lani in letos.
a— Licitacija. Jutri ob 9. bodo v skladišču mariborske glavne carinarnice prodajali na licitaciji razno trgovsko blago.
a— Dajte kruha našim ljudem! Policijsko predstojništva vrši te dni tudi kontrolo nameščencev in dovoljenj tujcem za bivanje v naši državi v svrho obnovitve.
pol 21. pa bo premijera zvočnega filma iz afriškega življenja »Ingagi -. Pri obeh filmih se bo predvajala tudi predigra.
Iz škoSje Loke
šl— Orebna vest. Poštna uradnica gdč. Milica Kopr'nska je prestavljena v istem svojstvu v Kamnik.
šl— Drevi ob 20. bodo gosto\-ali v Domu Sokoli iz Selc z dramo »Tekma«. Sodeloval bo orkester.
šl— Pevskega praznika gorenjskega So-kolstva se udeleži Škofja Loka s pevskim zborom in orkestrom, skupno 34 bratov in sester. Pevci bodo izvajali samostojno Sončevo »Na srčku bolan« in Adamičevo »Vanč zelenka jaše«. V ostalem bosta izvajala orkester in zbor skupne točke z drugimi dništvi.
šl— Zaključek čevljarskega tečaja. Pred kratkim je bil zaključen v Ziherlovem salami šest tedenski čevljarski tečai. ki ga ic vodil s priznamo spretnostjo strokovni učitelj g. Josip Stein.man. finansirala pa ie tečai banska uprava. Tečajniki izrekaio banovini kakor tudi voditelju tečaja g. Stein-manu prisrčno zahvalo.
Iz Kranja
r— O praškem kvartetu »Zika« piše ber-linska »B o rs en ze i t ung«, da učinkuje njihova poglobitev na ooslu-šalca tako blesteče. kakor če stopiš iz teme nenidoma v žareči sončni svit. Pariški list »L' Oeure« pravi, da zapušča kvartet ob slovesu iz Pariza vtise, ki jih ni mogel pozabiti. »Neues :ener Tsgblatt« navaja, da sliči ta kvartet po temperamentu in koloristiki »Češkemu kvartetu«, da pa ie njegova romantika še romantičneiša. njegov ogenj še ognjevi-tejši. Vse kritike se gibljejo v upravičen'h surverlativih Na i prisrčne j ša je kritika »Gibraltar Chronicle«, ki označa prvi koncert Zikoveev kot pomemben mejnik v mu-zika'ini zgodovini Gibraltarja. Koncert, ki ga priredi to. od vsega sveta občudovano češko umetniško združenje 15. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma. nai bo tudi za ^anj, ki je zadnje čase skorr razvpit I svojem mi t e r; i a lis t i e nem načinu življenja. mejnik v kulturnem življenju, od katerega vodi not k globokem doživetju in razumevanju velikih umetniških dogodkov. Občinstvo se nanrošn. da preskrbi vstop-~ pravočasno v predprodaji v trgovini F. Illcbša.
Iz Trboveli
t— Kino Sokol bo predvajal danes ob 16. in 20. zvočni film »Seviljski pevec«. Roman Novarro v glavni vlor'
, ■'' \\.v.v■■■ \rTT/ihihiHi ■'■■''■ ■ _
Cena Din 536O.—
V tem najnovejšem delu slovite tovarne
ING. NIK. ELTZ, WIEN
so uporabljena najnovejša izkustva radijske tehnike. RADIONE MIDGET DINAMIC, ki je kvalitetni aparat za sprejem inozemstva (200 — 2000 m), v zvezi z DINAMIČNIM zvočnikom RADIONE.
„RADIO LJUBLJANA"
Miklošičeva cesta štev. 5.

Z Jesenic
s— V fond za brezposelne jeseniške občine so darovali namesto venca na krsto blagopokojnc ge. Ančke dr. Merčunovc dr Brolih. dr. (Juzelj, dr. Jakša, dr. Kamin, dr. Košir, dr. Kramarič, Rajko Pavlin, dr. Stacul, dr. Šavnik 111 dr. Švajger 1400 Din, Znesek naj se dvigne pri blagajni »Jutra«.
s— Občni zbor krajevnega Ildečega križa se je vršil v petek pod vodstvom predsednika dr. Kogoja. Iz poročd fukcijonar-jev je razvidno, da je imela podružnica 59 članov in da ima 523 Din preostanka. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Kogoj, za I. podpredsednika duhovni svetnik g. Anton Kastelic, za II. podpredsednika župan Jože žabkar, za tajnika Ivan Potokar, za blagajnika Leon Pibrovec, za odbornike Hlebanja Franc, Tancar Martin, Popovič Momir, Luckmann Karel, Čufer Andrej, šrot Marija, Dacar Frančiška :n Vidmar Metka.
Iz Litije
»— Opozarjamo na današnji pevski koncert. ki ga priredi pevsko društvo »L:pa« v Litiji ob 15. v Sokolskem domu. Program obsc-ga 18 umetnih in narodnih pesmi delno s spremljevanjem orkestra.
i— Smučarski večer v Litiji. Smučarski odsek litijskega Sokola je povabil vse člane na sestanek v Sokolski dom. Ob lepi udeležbi je ctvoril večer načelnik br. učitelj Taufer Veno, nakar je predaval o smučarstvu učitelj br. Župančič, ki je prisotne seznanil z zgodovino smučarskega pokreta. Predavatelj je posebno podrobno opisal Bloke z okolico, koder je pravi smučarski raj in koder je smučanje pravi ljudski šport. Omenjal je obilno in pristno bloško športno nazivoslovje. Priporočal je pravkar izišlo brošuro šmarskega rojaka Rudolfa Badiure. ki je izdal Smuško terminologijo':. Končal .je: vsak Sokol naj bo tudi smučar! Br. Taufer je nato razglasil oficijelne rezultate prve litijske smučarske tekme in je razdelil zmagovalcema: članu br. Anžlju in naraščajuiku Vebletu Dušanu lepi sokolski darili. Br. Župančič pa je kot predsednik litijskega Fotokluba poklonil našemu Sokolu krasno povečano sliko s smučarskih tekem. Darilo je razstavljeno v izložbenem oknu Končarjeve trgovin e.
Iz Hrastnika
h— Kino Narodni dom predvaja danes ob 14. in ob 3). f Im »Lov za milijoni«. Ob pol 17. prirede dols-ki gasilci igro »Brat Martin«.
h— Smučarski odsek Sc.kolskega društva priredi smučarski izlet iz Hrastnika čez Kal, Mrzlico. Kriško plan:no in Sv. Planino v- Zagorje. Zbirališče je ob pol 7. pred Narodnim domom.
h— Epidemija ošpic se še vedno širi pri najmanjših šolo-obvezin:h otrocih. Ko je bil prvi razred zaradi tega že zaprt, se je bolezen razširila tudi na drugi razred, kjer je število obolelih otrok narastlo že v petek na 39 odstotkov. S poukom v prvem razredu se bo lahko začelo že jutri.
h— Koruza za brezposelne. Od pomoči za siromašne kraje je odpadlo na občine Trbovlje, Dol in Sv. Krištof tri vagone koruze. Od tega dobita občini Dol in Sv Krištof 1.2. Trbovlje pa 1.8 vagona koruze, kar je le mala pomoč za toliko število brezposelnih v trboveljski občini. Županstvo trboveljske občine je poslalo koruzo v mlin v Zagorje, od koder bo dobilo te dni koruzno moko in zdrob. ki bo razdeljen vsem brezposelnim v občinski pisarni.
Iz Konjic
nj— Krajevna organizacija JRKD v Oplnt-nici je bila ustanovljena v nedeljo G. t. 111 Gosp. dr. Mejak iz Konjic '"e obrazložil program vsedržavne stranke, notar gosp. Jereb Rado pa je poročal o zasedanju banovinske-aa sveta. Organizacija obsera poleg občine Onlotnice tudi občmi Kot in Okoško. Odbor ie: predsednik PetelinŠek Frane, podpredsednik Pavlic Tvo tajnik Sekirnik Maks. bla gajtiik Berglez Franc: odborniki: Jerman Ivan. Stopar Jožef in Kruhar Jožef; nadzorni odbor: dr Lautner Gustav. Ilmeliak Julij in Lipuš Josip. Članarina se ie določila na 12 Din letno.
Iz Laškega
1— Sokolsko društvo je proslavilo 100 letnico Tyrševega rojstva 5. t. m. Podsta-rosta br. Potočnik je orisal Tvrševo delovanje Ostali spored so iznolnile koncertne točke sokolskega orkestra in deklama-eirje.
I? SlovefMPfadea
sg_ 6amostojen dramski odsek se je
ustanovil pri našem Sokolu Za predsednika je bil izvoljen br. Alfonz Debelak starejši.
sg_ Nove legitimacije SPD se dobe pri društvenem blagajniku nadnoštarin 2: Eiletzu Vsak član mora prinesti s seboj fotografijo.
Iz Slovenske Bistrice
sb— Licenciranje bikov bo za naš okraj 31. t. m. ob 9. na Spodnji Polskavi. ob 13. pa na sejmišču v Slovenski Bistrici. Dne 1. aprila bo ista komisija poslovala ob S. na Štetenbcrgu, ob 13. pa v Poljčanah.
Iz Ljutomera
lj— Kmetijska nadaljevalna šola bo
končala 2. letnik v soboto 19. t. m. s sklepno slovesnostjo, ki bo ob 9. v telovadnici meščanske šole. Vabljeni!
Iz Gornje Radgone
2r— K tukajšnji carinarnici je dodeljen
carinski pripravnik g. Dragiša Draško- ;č. L pokojen jc nadzornik finančne kontrole 111 vodja tukajšnjega glavnega oddelka a. labjan Anton.
Iz Šoštanja
š— Krajevna protituberkulozna liga v Šoštanju bo imela občni zber v torek 15. t. m. ob 20. v Zadružnem domu. Vabljeno jc članstvo in ligi naklonjeno občinstvo.
Iz Ptuja
j— Moška in ženska podružnica CMD bosta imeli redni občni zbor ]«». t. m. s pri-četkom ob 20. v Narodnem domu. Opozarjamo zlasti na zanimivo poročilo zastopnika glavnega odbora.
j— Praški kvariet (Zikovci) bo konccr-tiral pri nas v petek 18. t. m. ob 20. v dvorani Glasbene Matice. Na sporedu bodo Havdnov kvartet št. 8 v D-duru, Ravelov kvartet in Schubertov kvintet. V kvintetu bo sodeloval naš odlični čelist Čenek •Šedlbauer. V nedeljo 20. t. m. ob IS. bodo Zikovci igrali v minoritski cerkvi. Občestvo vabljeno!
j— Kino. V nedeljo ob pol 19. in pol 21. se bo predvajala veledrama »Žena m njena igračka«.
Iz Novega mesta
n— Francoski krožek ima svoj letošnji redili občni zbor jutri ob 17.30 v društvenem lokalu, gimnazija, I. nadstropje. Vabljeni vsi člani društva. *
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes v nedeljo ob 15.. 18. in 20.15 komedijo v zvočnem filmu »Vihar v čaši vode«. Film je poln komičnih in duhovitih zaplctljajcv. Predigra zvočna.
Iz Prekmurja
pm— Javno kopališče. Kakor čujemo, je javno kopališče v novem Zdravstvenem domu v Murski Soboti gotovo želja prebivalstva, da se čimprej odpre.
pm— Krajevna organizacija JRKD v Tešanovcih sc je ustanovila. Izvoljen ie bil odbor: predsednik Kuhar Štefan, podpredsednik Lipič Jožef, tajnik šolski upravitelj Hribar Ivan. blagajnik 1^'sar Štefan.
pm— Tiho in požrtvovalno je delo Kola jugos''ovenskih sester v Murski Soboti. Vse leto zbirajo članice darove, prirejajo igre in koncerte za pomoč siromašnim. Baš v teh hudih časih je tnko društvo nad vsa potrebno. Račun o njihovem delovanju naj ne bo nikomur tajnost. KJS v Murski St>-boti je lani priredilo velik dobrodelni kun-ccrt, Miklavžev večer, tri nabiralne akcije in še drug« prireditve, a članice same so pobirale prostovoljne prispevke za obdaritev siromašne dece o božiču Razumevanju občinstva in agiinosti odbora se je zahvaliti. da je Kol > lahko obdarilo o božiču 280 najsiromašnejših učencev 5n dijakov z obleko in obutvijo in 30 družin z živili. Zato je bilo potrebno 15.000 Din. K tej vsoti sta prispevali tudi banska uprava in domača občina. Poleti je poslalo društvo na svoje stroške dva siromašna bolehna otroka na morje, število članic znaša 151. V kratkem bo KJS otvorilo trimesečni gospodinjski tečaj. Iz podatkov =e razvidno, da je bilo delovanje društva r preteklem letu pod predsedstvom ge. Vran-čičeve prav intenzivno.
Novi grobovi
Včeraj je umrl v Hrastniku v starosti 72 let g. Ivan K i 1 e r, vpokojeni nadzornik kemične tovarne, ki je služboval dolgih 56 let od ustanovitve tovarne ter le užival svoj pokoj samo tri leta Blagi po-Kojnik je bil še v svoji visoki starosti vnet planin ar lovec in fotoamater. Vsi njegov-, sinovi so v uglednin pozicijah. Tako je eden ravnatelj strokovne šole za steklarstvo v Haidi CSR, Peter pa je major kraljevske garde in adjutant Nj. Vil. kraljice Marije. Pogreb zaslužnega pokojnika bo jutri ob pol 9. iz hiše žalosti na do 1 s ko pokopališče. — Smrtna kosa je ugrabila go. Marijo čremošnikovo, usledno posestnico v šent Janžu na Vinski gori ter mater zdravnika dr. Vinka čr^-tnošnika v Gornji Radgoni. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-lje!
Sokolstvo
Prva smučarska tekma sokolske župe v Celju
Tudi celjska župa je letos oživila smučanje, panogo, ki je bila v župi dosedaj premalo upoštevana. Župni smučarski referent ie organiziral tudi smučarsko tekmo, v naši župi "prvo te vrste. Dasi je v župnih dru-ciruštvih smučarstvo šele v povoju se je kljub temu odzvalo lepo število tekmovalcev in zunanjih društev, izmed katerih so dosegli nekateri celo odlične uspehe. Zupa je dobila s tem zagotovilo, da so se ediniee resno oprijele te panoge in obeta, da bo zavzela prihodnje leto veiik razmah. Pri tekmi je znašala proga na daljavo pn članih 8 km, za ostale oddelke 4 km. Proga je bila izpeljana pri Celjski koči, kjer je bil start in cilj se vila po mestnem losu. do visokega Tolsta nazaj do cilja ter nudila povsod krasen razgled i>o nižje ležečih krajih višinska razlika je znašala 200 metrov. Snežne prilike so bile zelo ugodne. Ob krasnem solnčnem jutru se je pričela viti dolga karavana do 200 smučarjev proti koci, kjer so bili pozdravljeni s pokanjem topičev. ločno ob napovedani 11. uri se je pričel start 4b članov, ki so odhajali s polmmutnim presledkom. Po napetem pričakovanju je prvi dospel na cilj brat Grželj Franc iz Skofjs Loke, ki je tekmoval izven konkurence. Prevozil je proso v času BO' 15". Župno prvenstvo si je priboril brat Kovač Cvetko v času 36' 48". drugo mesto Tkalčič Rudolf v času 88' 24", oba iz Celja in tretje mesto Kor.h Ciril iz Velenja v času 38' 27". Izmed čla me. ki jih je tekmovalo samo sedem, je bila prva Gradišarjeva Mira s časom 23| 10', druga Karbova Cirila v času 23' 38', tretja Stegu Lili v času 24' 35", vse iz Celja. Četrto mesto je zasedla s. Kukec Sonja iz Žalca v času 25' 42''. Pri narašcajnicah, ki jih je tekmovalo 6. ie zavzela prvo mesto Hilin«erjeva Nesti v času 22' 20". drugo Fle-rinova llerta 26' 55", tretje feubičeva Erna 31' 07". Številno je bil zastopan tudi naraščaj 33 fantov. Prvo mesto je zasedel Inkret Leopold 20' 29", drugo Mejavšek Mirko v času 21' 26'', tretjo Mikuietič Branko v času 22' 01", vsi iz Celja. Zanimanje za tekmo je bilo ' zelo veliko in so številni gledalci vztrajali pri cilju do konca tekme. Organizacija tekme je bila brezhibna, čemur so pri pomogli poleg domačih organizatorjev br. Grobelnika, Novaka iz Poljšaka, tudi br. Venuti iz Maribora in br. Česen Ivan iz Ljubljane, ki je obenem zastopal tudi ^a vez SKJ. Vsa prireditev je zapustila v javnosti mogočen vtis.
Savezna prednjaška šola v Mariboru
je v okviru svojega programa priredila v dneh 14. do 27. februarja smučarski tečaj na Peci. Tečaj je bil obvezen za vse tečajnike. Tečaja se je udeležilo 46 tečajnikov, eden se tečaja ni mogel udeležiti, ker je zbolel. Tečaj so vodili 4 učitelji. Kot rost se je tečaja udeleževal tudi en brat iz \a-raždina. Stanovanje in hrano je oskrbelo Slovensko planinsko društvo Mežica—Črna. Stanovanje je bilo v Uletovi koči. (1654 m). Ob tej priliki se vodstvo šole zahvaljuje SPD v Mežici na skrbi in naklonjenosti, ki jo je pokazalo o priliki tečaja. Enako smo dolžni hvalo upravi rudnika v Mežici za brezplačni prevoz po rudniški železnici. Tečajniki so bili po sposobnosti razdeljeni v vrste. Napredovanje tečajnikov je bilo odlično. Že v nekaj dneh smo videli razne figure. Drznejši so se lotevali že skokov. Po nekaj dneh vadbe so se vršili že krajši izleti. Pod vodstvom bratov učiteljev so se vršili iiieti na Malo Peco, Kor-deževo glavo (2114 m) itd. Celodnevni izlet se je vršil 23., in sicer preko Tople na Črno in nazaj na Peco. Zdravje tečajnikov je bilo ves čas povoljno. Razen malenkoot-nih poš'kodb katere mora prenesti vsak začetnik, ni bilo hujših nesreč. Disciplina je bila dobra. Pri odhodu iz Mežiške doline so si tečajniki ogledali topilnico in druge rudniške naprave v Žerjavu. Prisostvovali so tudi smučarski tekmi med sokolskim durštvom Žerjav in zimskosportnim odsekom SPD v Mežici. Ob tej priliki jih je bratsko sokolsko društvo Žerjav pogostilo. Za gostoljubje jim izrekamo sokolsko zahvalo. 28. februarja so se udeležili smučarske tekme sokolskega društva Maribor-rnatica in dosegli lepe uspehe.
Preddvorski sokolski smučarski odsek je priredil v nedeljo 28. februarja smučarsko tekmo, ,>rvo v našem kraju, pod vodstvom br. Majnika. Imenovani je trasi-ral S km dolgo progo delno po ravnem, po večini pa po gozdnem in hribovitem oko-bškem terenu, ki je zahtevala za tekmovalce kot začetnike precej preizkušnje. Tekmovalcev je bilo 10. Start in cilj ie bil pred šolo. Ugotovili so se prav lepi rezultati. Prvi je dosegel cilj učitelj br. Maj-nik (36 min 25 sek. — 90.75 točk) izven konkurence za nagrade. Prvenstvo je odnesel kot drugi na cilju br. Bukovnik Anton iz Tupaleč (40 min 48 6ek. — 77.6 točk), ki je dobil prvo darilo. Poleg tega se je razdelilo še 5 manjših daril med ostale tekmovalce, ki so zaporedoma dosegli cilj. Zanimanje za smučanje je pri okoličanih zelo veliko, staro in mlado se zanima a ta zdravi šport. Z nastopom druge zime se bo kader preddvorskin smučarjev zelo povečal. V nedeljo 6. t. m. je priredil sokolski gledališki odsek Cankarjevo dramo »Kralj na Betainovi« v režiji br. Majnika. Kljub težkim vlogam in kratKemu času je izpadla uprizoritev prav zadovoljivo, želeli bi, da pri posečanju iger ne izostajajo člani.
Sokolsko društvo Koprivnik je priredilo v nedeljo smučarsko tekmo. Oglasilo se Še veli ko število tekmovalcev kljub najslabšemu snegu. Proga je bila dolga 6 km in zelo strma. Doseženi so bili prav dobri rezultati, če upoštevamo mizerne snežne razmere in tekmovalce začetnike. Prvi je prispel Heberle Martin v času 37 min, za njim pa v kratki razdalji Stare Anton, Heberle Štefan, Jeklar Viktor in Stare Jakob. Društvo je razdelilo med prvih pet tekmovalcev primerna darila. Poleg tega društvo pripravlja novo veseloigro, prejšnjo pa bo v kratkem ponovilo. Vabimo prijatelje, da se udeleže predstave.	P.
Sokol v Rušah je imel občni zbor, ki ga je vodil starosta br. Bučar. Po tajniškem poročilu so sledila podrobna poročila o delu v preteklem letu, ki ie bilo izvršeno v 6 odsekih. Nanovo so bili ustanovljeni dramski odsek (br. Stani), glasbeni (br. Črnko), smučarski (br. inž Teržan) in lutkovni (br Sornik). Izredno marljivost je pokazal pred-njaški zbor pod vodstvom bratov Werka in Dogenika. Društvo je imelo javni nastop, društvene tekme, akademijo, štirikrat^ ie ^delovalo drugod, udeležilo se je okrožnega zleVa z 58 in župnega zleta z 48 telovade-čimi. Pri župnih tekmah smo dobili pri go jenkah župno prvakinjo in tudi druge vrst«
so se prav dobro plasirale. Iz poročila br. Teržana smo razvideli, da se smučarska pa noga goji z veliko vnemo in smo pri župnih tekmah tudi dobili v naraščaju župnega prvaka. Iz poročila prosvetarja br. Črnka je bilo razbrati, da je prosvetni odsek delo val v tesni zvezi s prednjaškim zborom. Velika pridobitev za vzgojo mladežj je lutkov-no gledališče, ki nam ga je omogočil Češki klub v Mariboru. Manj razveseljivo je bilo poročilo blagajnika br. Lamprehta, ki je pokazalo težaven gmotni položaj društva. Ta'-nik br. šeško je podal kritičen pregled celotnega društvenega dela, ki je pokazal pra-> lep napredek. Sedaj imamo lastni dom. brez katerega ne bi mogli kljub veliki jx>žrtvo valnosti sokolskih delavcev doseči tako pih uspehov. Prvenstveno moramo imeno vati br. Pogačnika, kateremu se imamo za hvaliti, da dom sploh imamo Tvornica za dušik in pa ruška občina sta notranje pro store in telovadnico vzorno uredila, gledali škemu odseku pa je dala mariborska Posojilnica v Narodnem domu svoj oder. Vsem naša zahvala. Župni delegat br. Tomažic je izrekel posebno pohvalo društvu. Nova uprava: starosta Bučar, tajnik šeško, blagajnik Lampreht. načelnik Dogenik, načelnica Pre serjeva, smučarski odsek inž. Teržan, prosvetni Črnko, oder Stani, glasbeni odsek dr. Zoreč - Črnko, lutkovni Sornik.
Tržiško sokolsko društvo si jc napravilo točen program prosvetnega dela, ki se v celoti izvaja. V pravkar minulem mesecu je bilo vsega skupaj 6 prireditev. Kino" predavanje je zavzel najlepši in edini slovenski planinski film »V kraljestvu Z'!a-toroga«, ki se je predvajal štirikrat ob razprodani dvorani. Kinopredstave v splošnem ne prinašajo sokolskemu društvu omembe vrednih dohodkov, kajti predstave se vrše v tuji dvorani in stroški so tako veliki, da je društvo prav zadovoljno, če k predstavi ne doplaičuje. Drugo predavanje je bilo »O naših carinah«. Predaval je br. Ivan Kališnik, 6itrokovnjak na tem polju. Predavanje ni bilo najbolje obiskano, največ je bilo mladine, ki je s pridom poslušala poučna izvajanja predavatelja. Sokolski diletantje so nam zaigrali za konec predpusta burko »Luimipaeij vaga-bund«, ki je zbudila salve smeha in veselja, dalje so nam predstavili dramatika dr. Alojzija Kraigherja, čigar »Školjka« je napravila na številne posetnike prav globok vtis. Igralci so se pa 6p;loh zelo potrudili, prav posebno pa je ugajala s. Papovova, ki je igrala težko vlogo Pepine pretresljivo resnično in lepo. Vsem igralcem izrekamo priznanje za njihov trud v letošnji sezoni. Prijatelji lepe glasbe so imeli ob tretjem koncertu sokolskega društva prav poseben užitek. Nastopila je zopet odlična koncertna pevka ga. Schieckova, dalje nadebudni tenorist g. Mladenovič iz Zagreba, koncertni duo na gosli br. Kernc in dijak Zazvonil, društveni orkester je ponovno pokazal svojo izvežbanost in moški zbor Bralnega društva je zopet utrdil svoj stari sloves. Nežna mladina je imela svoj popoldan pravljic, ki jih je tokrat pripovedovala s. Jelca Žagarjeva tako ginljivo, da mladina kar ni hotela iz sobe, dokler ji ni obljubila, da bo zopet pričarala kra!učne in kraljiče pred mlade duše še drugič. Praznik za vse članstvo pa je bila Tyrševa akademija, na kateri so nastopili vsi oddelki društva razen moške dece, ki zaradi smuške sezone ni prišla do redne telovadbe v telovadnici. Na tej akademiji je prav posebno ugajala ženska deca s svojimi izredno posrečenimi vajami raznih gibov in iger. Člani so nastopili 6 praškimi vajami, članice prav tako in še posebej 6 plesi valčka in mazurke, moški naraščaj z vajami devetoric, ženski pa z zletnimi vajami. Člani so dalje nastopili tudi z višinskimi vajami na krogih in želi viharno odobravanje. Društveni orkester je poživil akademijo, dijaki II. razreda meščanske šole pa so podali melodeklamacijo od A. Arinske-ga na Turgenjeve besede z globokim razumevanjem. Prav posebno je ugajala s. Milica Pretnarjeva, ki je zaigrala Griegovo »Prebujenje« z veliko dovršenostjo. Slavnostni govornik je podal kratek življenjepis dr. M i ros lava Tvrša, orisal njegov pomen za Sokolstvo in s tem za Slovane sploh in pozval nad 300 navzočih obiskovalcev, da se poklonijo manom velikega sokolskega ustanovitelja. V svojem govoru 6e je spomnil tudi rojstnega dne preziden-ta ČSR T. G. Masaryka, kateremu je zbor zaldieal trikratni Zdravo! Vse sokolske prireditve pa zmerom bolj in bolj dokazujejo, da je tržiški Sokolski dom svojo nalogo dovršil, da je za sedanji društveni razmah na vseh koncih premajhen in pretesen. Društvena uprava se resno peča z vprašanjem novega Sokolskega doma. Izvolila je že poseben gradbeni odsek, ki je storil že prve korake in odredi! nabiranj-stavbnega fonda, ki znaša trenutno že skoro 10.000 Din. Na vsak način spada Sokolski dom nekam v sredino našega mesta, kjer bi bili dani vsi pogoji za še intenzivnejše delo. kakor ga je letos naše društvo razvilo. Prepričani smo, da bo društvena uprava, odnosno gradbeni odsek našel iz te zagate posrečen izhod in da bomo imeli v najkrajšem času priliko otvoriti nov in svojemu namenu primeren dom v Tržiču samem.	A. L.
Smučarski odsek sokolskega društva Mojstrana je priredil v nedeljo 6. t m. tekmo v smučarskih likih, katere se je udeležilo 11 članov. 3 članice in 8 naraščajn'-kov. Ker so bila južna pobočja domala kopna, zato se je trasiralo progo nad Mojstrano, kjer so položnejša pobočja in zakadi tega niso za to panogo smučanja posebno prikladna. Tudi snežne razmere niso bile najidealnejše, ker je ta dan padlo precej južnega snega. Proga je bila dolga približ-mo 1 km. Prvi je dospel od članov Klanč-nik Alojzij v 1.12, od članic Rabič Minca v 2.2, od naraščaja Rabič Alojzij v 1.25 Pred slalom tekmo so tekmovale članice-smučarke začetnice na progi 2 km in je dospela prva F.ržen Malči v 22.40. Vodstvo obeh tekem je bilo v rokah br. Rabiča Maksa, ki je obe tekmi dobro organiziral, domače prebivalstvo je pa z zanimanjem sledilo poteku tekmovanj. — Dramatični odsek Sokola je ponavljal 6. t. m. dramo »V stolpu« z znižano vstopnino. Čisti dobiček je namenjen v prid brezposelnim občanom. Pričakujemo, da bodo tudi druga društva podprla pomožno akcijo in sledila sokolskim vzgledom
Novo sokolsko feto smo dobili v dravinjskem sokolskem okrožju, ki šteje sedaj že 10 edinic. Sokol iz Konjic je namreč v nedeljo 6. t. m. ustanovil četo v Konjiški vasi, h kateri je pristopilo takoj ob ustanovitvi 46 četnikov. Ustanovna skupščina se je vršila v Kolaričevi gostilni. Udeležila se zbora
organizacijo, nakar je bila z navdušenjem predlagana župni upravi v odobritev naslednja uprava: starešina Ajdnik Franc, podsta-rešina Leskovar Janko, tajnik Kline Franc, načelnik Pavlic Anton, podnačelnik Javor-nik Anton, blagajnik Kolarič Ivan, odbornik Kronekar Ignac, revizorja Berglez Franc in Levart Franc, vsi posestniki, odnosno posestniški sinovi iz Koniiške vasi. Brega in Blata. za katere tri vasj je četa ustanovljena. Četniki bodo do nadaljnjega telovadili v telovadnici konjiškega Sokola.
§port
Slalom tekme za prehodni srednješolski pokal
razpisuje SK Ilirija. Tekme se lahko udeležijo le dijaki srednjih šol v skupinah iz zavodov. Najmanj 5 dijakov tvori skupino enega zavoda Oceni se vsak tekmovalec, vendar pride za placement skupin v poštev le skupna ocena prvih štirih tekmovalcev vsake skupine. Pokal si pribori moštvo zavoda, ki doseže dve sezoni zaporedoma ali trikrat v presledkih največje število točk. Za izvršitev tekmovanja je potrebna prijava najmanj štirih zavodov. Skupina, v kateri nastopi tekmovalec, ki ne bi bil srednješolec, se diskvalificira. Tekmuje se po pravilniku JZSS za slalom. Tekma se bo vršila 20. t. m. pod Zelenico na gornjem plazu. Samo pismene prijave je vložiti najkasneje do 15. t. m. do 12. na Smučarsko sekcijo SK Ilirije, Ljubljana, kavarna Evropa. Prireditelj si pridržuje pravico spremembe programa in eventualnih propozicij. — Slalom za ostale posameznike bo priredila Ilirija istotam in istočasno. Ocenjujejo se posamezniki in ne moštva. Prijave s prijavnino 10 Din se sprejemajo kot zgoraj.
Službeno iz LNP. V smislu sporočila Mo LNP v Mariboru se za danes odrejene prvenstvene tekme zaradi zasneženih igrišč odlagajo, in sicer na 19. marca (Svoboda : ASK Piri morje, Ljubl jana v Ljubi jami in Železničar : I. SSK Maribor v Mariboru.) - Predsedstvo.
Tekmo v smuku bo priredila Ilirija za prehodno ljubeljsko darilo barona Borna, »kozorogov rog« v soboto 19. t. m. Start na vrhu ljubeljske ceste ob 11. dopoldne, cilj pri cerkvi sv. Ane. Dolžina proge znaša 2.4 km, višinska razlika 540 m. Srebrni kozorogov rog postane last zmagovalca dveh zmagah zaporedoma ali po treh v presledkih. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Pravico starta imajo vsi, tudi neorganizirani smučarji. Prijavnano 10 Din je plačati obenem s prijavo, žrebanje startnih številk ob 8. zjutraj pri »Cestarju«, nakar je ob 9. skupen odhod na start Samo pismene prijave sprejema do 17. t. m. do 18. Smučarska sekcija SK Ilirije, Ljubljana, kavarna Evropa. Naknadne prijave pa pri »Cestarju« pri sv. Ani do žrebanja Vse kapetane srednješolskih slalom moštev, ki se udeležijo slaloma v Tržiču 20. t. m., poziva SK Ilirija na sestanek v torek ob 19. v klubski sobi kavarne Evrope SK Bratstvo (Jesenice) obvešča članstvo, da se bo vršil redni letni občni zbor kluba 17. t. m. ob pol 20. v restavraciji g. Legata na Jesenicah z naslednjim dnevnim redom: čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročila predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja, pregledoval-cev računov, načelnikov posameznih odsekov (in to nogometnega, zimskosportnega, kolesarskega in ženskega), volitev nove uprave, samostojni predlogi (razgovor o proračunu za tekoče leto, predlogi posameznih odsekov itd.) in slučajnosti. Pozivamo članstvo, da se- občnega zbora udeleži. člani, ki še niso poravnali članarine, naj isto nemudoma poravnajo, oziroma se v to svrho zglasijo 16. t. m. in eno uro pred pričetkom občnega zbora pri blagajniku, sicer dotični v smislu pravil nima glasovalne pravice na občnem zboru. Ako glavna skupščina ob napovedani uri ne bi bila sklepčna, se bo vršila pol ure pozneje, ki bo po § 11. klubovih pravil sklepčna ob vsakem številu navzočih. Pričakujemo z ozirom na važnost iD obsežnost zborovanja mnogobrojno udeležbo članstva vseh odsekov kakor tudi podpornega in ustanovnega članstva vabijo se pa k udeležbi tudi vsi ožji prijatelji in pristaši kluba. Pri tej priliki se bodo porazdelile vsem zmagovalcem diplome.
Sodniški izpiti za smučarske skoke. Mariborski zimskosportni podsavez sporoča, da se bodo 17. t. m. opravljali sodniški izpiti sodnikov za smučarske skoke v Mariboru. Izpiti bodo teoretični in praktični ob 16. na novo zgrajeni skakalnici v Bet-navi pri Mariboru. Prijave naslovite na Mariborski zimskosportni podsavez. Izpite smejo opravljati le izprašani sodniki za smučarski tek.
Prijateljska tekma Ilirija : Slovan, najavljena za danes ob 10. dopoldne, odpade zaradi zasneženega -"grišča.
TSK Slovan. Redni treningi vsako sredo in petek v telovadnici na Ledini. Vsi člani naj jih redno posečajo.
Motokolesarski klub Hirija vabi vse dirkače letošnjega motoskijoringa na Bledu in člane na razdelitev nagrad in kolajn danes ob 15. v restavraciji »Kušar« na Viču pri Dolgem mostu. — Vse članstvo in ostali športniki naj se sigurno udeležijo sestanka 14 t, m. ob 20. v klubskih prostorih Motokluba Ljubljane, hotel Miklič. Razpravljalo se bo o novi taksni tarifi na motorna vozila. Zadeva je za motocikli-ste zelo važna in nujna, zato prosimo članstvo in športnike, da se sestanka v čim večjem številu udeleže!
Politična organizacija Belokrajine
Ustanovitev sresklh organizacij JRKD za črnomeljski in metliški srez — Lepa udeležba iz vseh belokrajinskih
občin
(Čurilel, Ivam Guštin fDrašiči), Prane Košir (Suhor), Janko Reba (Dragoševci), Ivan Konda (Praproče), Andrej Pance (Gradac) in Anton Kramarič (Radovica), V nadzorni odbor so bili izvoljeni Jožef Kambie, Anton Rajmor in Leopold Knapfl vsi iz Metlike.
G. Martin Bajuk je poročal nato o ba^ novinskem proračunu in o poteku proračunskega zasedanja banovinskega sveta. Razpravljal je o najvažnejših aktualnih gospodarskih potrebah metliškega sreza. Razvnela se je živahna debata, nakar je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor.
Pregnan nočni vlomilec
Škofja Loka, 12. marca. Vdovo po finančnem pregledniku Marijo Gončarjevo. stanujočo na Poljanski cesti, je včeraj okrog pol dveh zjutraj zbudil iz spanja nenaden ropot, ki je prihajal iz sosednje sobe. Gospe je brž šinilo na um. da utegne biti v hiši kak nepridiprav in hoče vdreti v sobo. v kateri nihče ne biva. Z udarci ob zid je zbudila gospa hišnika Foi-karja. Ta je brž nohite! v ;zbo. iz katere je prihajal ropot. Fojkairju se je nudil čuden pogled. Na oknu je slonel človek, ki se je pripravljal, da vdre v sobo. Zunanje okno je zlikovec že odstranil, pri notran jem oknu pa je razbil šipo in si tako pripravil pot Čim je vlomilec zagledal Fojkaria je planil v noč in izginil v hrastniško grapo
O nredTznem svedrovcu so bili obveščeni takoj orožniki, ki so zasledovali begunca
Črnomelj, 10. marca. V nedeljo popoldne se je vršil v hotelu Lackner občni zbor sreske organizacije nove vsedržavne stranke za črnomeljski srez. Zborovanje je otvoril in vodil g. župan Karel Miiller, ki je pozdravil vse navzoče in posebno še člana banovinskega sveta g. Evgena Lovšina in odposlanca pripravljalnega banovinskega odbora g. ravnatelja Juga. Zanvalil se je delegatom, ki so prispeli v tako velikem številu (nad 150) iz vseh občin sreza, čeprav je bilo vreme skrajno neugodno.
Prisrčno pozdravljen je spregovoril g. ravnatelj Anton Jug, ki je najprej opravičil narodnega poslanca g. Makarja, da se zaradi proračunske razprave v Narodni skupščini ni mogel udeležiti zborovanja. Očrtal je nato razvoj našega političnega življenja od osvobojenja naprej, naglasil pomen volitev dne 8. novembra, orisal delo Narodne skupščine in prešel na ustanovitev nove vsedržavne in vsenarodne stranke, ki naj združi državljane dobre volje brez ozira na prejšnjo strankarsko pripadnost . Razložil je ustroj in program nove stranke pri čemer je zlasti podčrtal važnost krajevnih odborov.
Razvila se je živahna debata, nakar je bil pri volitvah izvoljen sreski odbor, predlagan od volilnega odseka, ki so ga tvorili župani vseh občin črnomeljskega sreza. Izvoljeni so bili: za predsednika g. Karel MiiUer, za podpredsednika g. Josip Fab-jan, za tajnika g. Josip Vardijan, za bla gajnika g. Josip Peršak, za odbornike gg.: Špiro Vrankovič, Janko Strugar (vsi dosedaj imenovani iz Črnomlja), Jakob Springer iz Petrove vasi, Janez Butala iz Butoraja, Peter Matkovič iz Golka, Jože štrucelj iz Gribelj, Janko Miiller iz Loke, Alojzij Stonič iz Doblič, Anton Sever iz Semiča, Stanko Novak iz Preloke, Jurij šute iz Brezovice, Jože šmalc iz Laz. Mate Petek iz Velikih sel, Stevo Vrlinič z Bojan-cev in Maks Lateiner iz Kota.
član banovinskega sveta g. Evgen Lovšin je poročal o raznih aktualnih vprašanjih črnomeljskega sreza, zlasti o elektrifikaciji, o kmetijski šoli v Črnomlju, o ku-luku, o vinogradništvu, posebno obširno pa o pomožni akciji za pasivni črnomeljski srez. Razvila se je živahna debata, ki jo je zaključil g. šolski upravitelj Saša Dominko z zahvalo poročevalcem in s pozivom na složno delo za blagor vsega naroda in vse države.
Predsednik g. Miiller je zaključil skoro tri ure trajajoče lepo uspelo zborovanje.
Metlika, 11. marca. Preteklo nedeljo si je tudi metliški srez ustanovil svojo organizacijo JRKD. Zborovanje se je vršilo ob 10. dopoldne v občinski pisarni v Metliki ob obilni udeležbi zastopnikov vseh občin. Otvoril ga je g. Iv. Malešič, ki je v imenu pripravljalnega odbora pozdravil vse zborovalce in predlagal za predsednika zborovanja g. banovinskega svetovalca Martina Bajuka iz Božako-va.
živahno aklamiran je g. Bajuk spTejel predsedstvo in pozdravil zborovalce tudi v imenu nar. poslanca g. Daka Makarja, ki je bil zaradi računske razprave v Narodni skupščini zadržan v Beogradu. Pozdravil je tudi delegata banovinskega priprav, odbora g direkt. Juga iz Ljubljane, ki je nato v svojem govoru očrtal politični položaj, zlasti pomen 6. januarja 1929 za našo državo. Dotaknil se je hude gospodarske krize, ki je zavladala po vsem svetu in pograbila tudi našo državo. Bog ve ali bi se ji mogli upirati vsaj tako, kakor se ji, ako ne bi bil naš vladar s svojim energičnim korakom naredil konec vse razdi-jočim strankarskim prepirom. Volitve 8. novembra so pokaza'e. da se vse prebivalstvo tega zaveda. Zato je bila tudi udeležba tako ogromna.
V nadaljnjih izvajanjih je govoril g. Jug o pomenu, o nalogah, o programu in orga-rfizaciji nove stranke. Zaključil je s pozdravom vsem zborovalcem, borpem za novo delo in novo živlienie.
Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor sreske organizacije JRKD za predsedn^a: Julii Konin*Č iz Metlike, za podpredsednika Martin Plut iz Gornje Lokvice ln Dfn-ro Dučič iz Radatovičev. za tatnika Lojze Franz iz Metlike, za blagajnika Leopold Gabriian iz Metlike, za odbornike pa: Ivan
Pomeri
(Iz
večja delegacija Sokola iz Konjic. Starešina I skoro dve uri daleč v grapo. Izslediti pa I Malešič in Slavko Pretnar iz Metlike ter ku dr. Mejak je obrazložil sokolsko idejo in pofaajača niso mogli	1 Peter Pezdirc (Krasine), Janez PeCarifc
nase vojne mornarice
govora poslanca K. Pustoslemška v Narodni skupščini.)
V proračunski razpravi v Narodni skupščini je v ponedeljek govoril tudi narodni poslanec gornjegrajskega sreza g. Rasto Pustoslemšek. Svoja izvajanja je posvetil naši vojni mornarici, ki je življenjske važnosti za zavarovanje najlepšega dela naše države. Kred.ti, določeni za njo v novem proračunu, so premajhni, saj obsegajo komaj desetino skupnega proračuna naše narodne obrambe.
Po uedinjenju — je nadaljeval posl. Pu-stoslemšek — je postala naša kraljevina pomorska država z dolgo obalo. Ta ne privablja le tisočev turistov in ne polni samo svetovnega časopisja s članki in ilustracijami o svojih lepotah, marveč nam pre<i-vsem daje možnost, da vodimo pomorsko politiko, da svoje surovine po najcenev-šem potu prevažamo na svetovna tržišča in da se razvijamo v pomorsko državo, ki so ji odprta vrata v široki svet. Toda ta, naša obala še danes, po skoro 14 letih svobodnega življenja, nima prave obrambe. Dočim druge pomorske države na raznih konferencah razpravljajo o znižanju pretiranih izdatkov za ofenzivno oboroževanje na morju, mi nimamo niti mornarice za najnujnejšo obrambo.
V	svojem obmorskem prebivalstvu imamo odlične pomorce, ki so bili od nekdaj jedro in ponos vojnih in trgovskih mornaric vseh držav ki so gospodarile nad našo obalo. Danes, ko imamo svobodno jugo-slovensko morje, na katerem brodari naš pomorec pod svojo zastavo, naš pomorec nima svoje vojne mornarice, s katero bi mogel v primeru vojne braniti vsakomur dostop na naše otoke in našo obalo. Med 24 državami, ki se v svetu smatrajo za pomorske države, smo mi na zadnjem mestu. Na osnovi ženevskih podatkov znaša tona-ža naših vojnih ladij komaj 4.700 ton, dočim izkazujejo isti podatki za Italijo nad 400.000 ton, torej stokrat več, za sosedno Grčijo pa 53.000 ton. torej desetkrat več.
V	ženevi resno razpravljajo o možnosti ukinjenia podmornic. Ne vem, ali bo do tega prišlo, ako pa pride, bomo izgubili prav vsako obrambo svoje obale in ostal nam bo en edini brod s 1.800 tonami. Niti sam veliki Nelson s tem brodom ne bi mogel pregnati sovražnika, ki bi hotel napasti našo obalo. Zato moramo čimprej stvoriti močno obrambno brodovje. Potrebno nam je ravno tako in še mnogo bolj kakor drugim državam, da ž njim oču-vamo varnost naše obale, zaščitimo naše interese na morju, olajšamo delo naši trgovski mornarici, a posebno sedaj, da damo zaposlitve naši industriji in pomagamo tisočem brezposelnih. Mi smo miroljubna država .mornarice ne rabimo za napad, rabimo jo pa za uspešno obrambo tega, kar imamo. Tudi mi moramo priti do stanja, ko ne bo smel nihče nekaznovan in brez velike opasnosti za sebe navaliti na naš teritorij. Nihče nam zarr. ne more zameriti, ako izgradimo svoje defenzivno brodovje, ki nam je nujno potrebno, saj tudi pri največji razorožitvi ne moremo ostati brez obrambe na morju.
Poslanec je zaključil svoja izvajanja: »Izjavljam, da imam polno zaupanje v našo narodno vojsko in mornarico in v njeno vodstvo, ker vem. da se moštvo zares vzgaja v narodnem jugoslovenskem duhu in da bom glasoval za proračun ministrstva vojske in mornarice.«
Govor je bil sprejet v zbornici z velikim odobravanjem. Stenografski zapisnik pripominja koncem govora: »Buren aplavz, ploska tudi minister vojske in mornarice general Stojanovič.«
Kraljestvo mode
Modna slika iz Monte Carla
Dasi so časopisi prerokovali, da v teh dneh gospodarske krize ne bo nihče imel smisla in niti denarja za razkošje predpo-mladnih počitnic na Rivijeri, vendar so šetališča na Cote d' Azur tudi letos prav gc>sto obljudena. Seveda je letos nekoliko manj tujcev kakor običajno, toda slika, ki se nam nudi na tem shajališču mednarodne elegance, ni prav nič utrpela na svoji zanimivi pestrosti.
Nova moda, ki so jo pokrenili najznamenitejši modni saloni Evrope in Amerike, mora na Rivijeri prestati odločilno preizkušnjo. Šele tu se praktično izkaže, katere izmed številnih novih idej in pobud občinstvo sprejme ali zavrže. Ravno na Rivijeri imamo priliko opazovati, kako odločilno posezajo elegantne žene same v nadaljnji razvoj mode.
Kolikor moremo že sedaj presoditi, je novi modni slog enostaven in vendar originalen ter se nam priljubi že na prvi po-gl<sd po izberi barv in mirni sigurnosti kroja. Posebnega uspeha so deležni razni kontrastni učinki, kakor apartne sestave čmo-belega, modro-belega, beige-zelenega, rja-vo-svetlo modrega tvoriva.
Kakor vcJno ob pričetku sezone, vzbujajo tudi topot največjo pozornost plašči. Kroj m izdelava plašča za visita letos popolnoma od okusa rositeljice in imamo zato v tem pogledu toliko raznih variant, da niti ne moremo govoriti o določeni modni smeri.
Mladostno graci^ -nim postavam pristoja najbolje plašč, ki sliči obleki in je letos jako moderen. Naša srednja slika kaže
takšen model, ki zasluži največjo pozornost zaradi svojih zanimivih podrobnosti. Zadaj zavezani ovratnik je v skladu z ljubkimi krilci na ramenih in z ozkim pasom iz istega blaga. Spodaj širijo plašč vdelani zvončasti trikotniki, ki mu dajejo posebno mladosten poudarek.
Celo plašči za trotteurske namene prinašajo originalne ideje. Tako n. pr. so najnovejši modeli te vrste ukrojeni v »vojaškem« slogu, ki se bo brez "dvoma silno uveljavil Naša predzadnja skica prinaša takšen plašč iz dvostranskega blaga, ki se tesno oprijema života, široki »vojaški« re-
verji kažejo enobarvno stran tega materiala.
Dame obilnejše postave se morajo izogibati kompliciranih oblik in izberejo ravno ukrojen plašč, ki izbriše vse nedostatke postave. Takšen plašč učinkuje le po svojih apartnih rokavih in zanimivem, dvobarvnem šalu. Opisani model vidimo na naši zadnji skici.
Posebno ljubki so plašči, ki imajo značaj promenadne obleke. Tukaj se često poslužujemo kontrastnega barvnega učinka, kako n. pr. pri plašču na naši prvi skici, ki ima mehko nagubam ovratnik v obliki šala iz svetlega modnega blaga.
KLOBUKE
raznih kakovosti, v najnovejših barvah in oblikah, zadnje modne novosti, ter razne športne klobuke in čepice dobite v lepi izbiri po nizkih cenah pri
MIRKO BOGATAJ
specijalna trgovina klobukov, LJUBLJANA Stari trg št. 14.	2589
Sprejemajo se popravila. Solidna postrežba
Progasta tvoriva
često uporabljamo za garniranje pomladnih trotteurskih oprem ter izdelujemo iz njih športne bluze, kakor tudi zanimive,
Je večinoma nervozna bolezen, če hočemo, da se ne ponovi, moramo predvsem ojačati in pomiriti živce. V to s -ho hvalijo čez 35 let staro domače sredstvo — Fellerjev Elsafluid. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike spec alne steklenice 62 Din franko pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Eisatrg 245, Savska Banovina.
spredaj zavozljane šale. Silno moderni so tudi mali lastnoročno prevezani klobučki, ki jih izgotovimo iz trikotnega, s svetlo svilo podloženega komada progastega blaga (skica).
Poslikane blazine
so v modernem stanovanju jako priljubljene in učinkujejo najlepše v svetlih, stvarnih sobah. Barvna sestava se lahKo omeji na dva *ona in v tem primeru veči-
noma uporabimo isto barvo v svetlem in temnem odtenku (n. pr. svetlo modra in temno modra, medk zelena in kričeče zelena itd.) Nasprotno pa so pri večbarvnih blazinah običajne kričeče in različne barve. Take blazine so najbolj moderne iz grobo tkanega platna in jih najumestnejše uporabimo v predsobah, na verandi ali na vrtnih stolih.
ALI NIČ NE RAZMIŠLJATE,
da iščete zastonj odpomoči proti starostnim pojavom (moška slabost, nervozi-teta, stanje oslabelosti, nespečnost)?
NE IZGUBLJAJTE ČASA,
temveč zahtevajte takoj naš prospekt! Višek so dosegla moderna raziskavanja z ugotovitvijo, da so ti bolezenski pojavi posledica nezadostnega delovanja žlez. S poživljenjem delovanja žlez učini
PELITHE
obnovo vsega organizma, daje možu v zrelejši dobi zopet mladostno moč in omogoči visoko starost brez nadlog.
Zastopstvo PELITHE družbe, Beograd, Cika Ljubina nI. 7. Poštanski pretinac br. 94. — Proti vposlatvi 5 Din v znamkah dobite našo v razumljivem slogu spisano obširno znanstveno brošuro.	104a
starši zdravi; če je pa od teh eden obremenjen, se poveča ta obremenjenost še po drugem zakonskem delu, če je v sorodu. Ravno tako je napačno mnenje, da se gotove, duševnim boleznim sorodne bolezni, kot nervoznost, histerija itd. v zakonu ozdravijo. Lahko se reče, da ee prav nobena bolezen v zakonu ne ozdravi, pač pa da lahko nastopi.
B. M. K. Ker se gotovi slučaji tuberkuloze tudi lahko zdravijo s cepljenjem, je Vaš sum opravičen, in je s tem podana nevarnost okužitve posebno pri otrocih. Kako pa preprečiti nadaljne obiske, moramo prepustiti Vaši obzirnosti, ker so tuberkulozni silno lahko užaljeni. — E. S.. R. M. Brez zdravniške preiskave se na Vaša vprašanja
&€onfeQei$sica
odprodaja /
Konfekcijska obleka (la. blago iz ovčje volne) od šil. 85.— dalje
Obleka po meri............od šil. 150.— dalje
Športne obleke in kombinacije......od šil. 59.— dalje
Plašči, loden šil. 35.—, angl. covercoats šil. 78.— in trenchcoats od
šil. 65.— dalje.
Največja zaloga oblačil za gospode in dečke kakor blaga za obleke. Lastno brezhibno delo po meri po najnižjih cenah. — Vsi modni
predmeti za gospode.
Bele srajce, la. kakovost.........od šil. 8.60 dalje
Frenches srajce, la. kakovost ... ... od šil. 11.— dalje
Svileni popelin, la. kakovost.......od šil. 15.50 dalje
V čevljih prinašamo: damam apartne, najnovejše dunajske modele, gospodom eleganten kakovostni čevelj. Poset pri nas vas bo prepričal o vseh teh prednostih.
Opremita tvrdka Emil KraSt & Cie
m ti®
I
lili
Mi"
II lllll
■M
II pil!1
i lil
SI
Ipd1
JAKOMINIPLATZ 7, GRAZ. Tel. 10—21. Hiša dobrih kvalitet.
2313
1,

Zdravniška posvetovalnica
Kolcanje. Neprijeten pojav — če ni bolezen — preslane, v kratkem času na sledeči način: Zadrži sapo in nato z zaprtimi ust-mi trikrat zaporedoma pogoltni. Ponavadi prestane kolcanje že po prvem poskusu, če ne, 6e še 2—3krat ponovi, nakar skoro brez izjeme prestane. — Krvni pritisk. Permanentno povečani krvni pritisk pri zdravih ledvicah je po navadi furikcionelnega vzroka, tako da so najmanjše žilice zožene. Včasih leži vzrok tudi v možganih. Zdravljenje je komplicirano. Glavno je higiensko življenje: Malo mesa, vegetarična hrana. Ogibati se je treba alkohola in nikotina, skrbeti za redno prebavo in duševni mir. — Srfua ncuroza. Pri srčni neurozi delujejo živci srca drugače kol pri zdravem. Src? bije včasih hitreje, včasih zopel bitje izostane. Bistveno pa je, da ni srce bolno, ne mišičevje, ne zaklopnice, da ni srčne napake ali pa srčne slabosti. Samo živci drugače reagirajo kot normalno. Torej zdravo srce pri živčno bolnem človeku. Zato je tudi zdravljenje predvsem psihično celega organizma in ne samo srca. — Milo. V splošnem lahko z navadnim mi'om, s katerim pe-remo perilo, umivamo tudi roke. če pa hočete biti na vsak način sigurni, da ne dobite kakega vnetja, je bolje uporabljati nevtralna toaletna mila. — Zakonska sreea. Uvoz in prodaja sredstev, ki naj zabranijo oplojenje, je pri nas prepovedano. Dr. Ur-banlschitsch priporoča v svoji knjigi: »Die praktische Lebensfiihrun<i«, katero Vam tudi sicer nasvetujemo, preparat Patente\, ki zmanjša nevarnost infekcije, služi pa tu di omenjeni svrhi. Splošno mnenje, da zakon med sorodniki slabo vpliva na potomstvo, ni pravilno. Ponavadi so otroci iz takih zakonov duševno zdravi, seveda, če so
ne more točno odgovoriti, z ozirom na starost, je bolezen vsekakor resna, ozdravljenje je v glavnem odvisno od tega, kakršno je srce. Nalezljiva pa bolezen ni. — Aspirin. Cena tega vseobče priznanega in dobrega sredstva ni poskočila. Lekarnar je imel vsa prejšnja leta in ima tudi sedaj po državni taksi pravico, prodajati Aspirin (20 komadov) po 20 dinarjev. Če je preje ma-nje zahteval, je bila to njegova dobra v»-lja in ga tudi še sedaj skoraj vsi apotekarji prodajajo pod ceno glede na to, da je Aspirin popolnoma upravičeno že postal ljudsko siedstvo. — Rak. Vaša žena mora brezpogojno ubogati zdravnika in se, če on to odloči. takoj podvreči operaciji, da se prepreči najhujše zlo. Na Dunaju bi se s Poljšako-vim mazilom izgubil samo dragoceni čas. — Potne noge. Ne preostaja drugega, kot vsakodnevno kopanje in menjava nogavic. V poštev bi prišlo še obsevanje. Obiščite o priliki ambulatorij za kožr.e bolezni splošne bolnice v Ljubljani _ Z. G. Vzemite
resorcinovo mazilo.. Masaža je dobra, samo ne sme dražiti kože. — M. K. Petrovaradin. Izpuščaji niso v nobeni zvezi z boleznijo, ki ste jo imela v mladosti. Verjetno je pa, >ia so posledica motenja prebave. Skrbite za redno stolico. — St. St. Kruševae. Krasle se dajo omehčati z borovim vaselinom. Bolezen se mora zdraviti. — I. D. Valjevn. Izgleda, da predvsem Vaši živci niso v redu. Svetujemo Vam, da Vas enkrat temeljito pregledajo v kaki bolnici. — A. M. Maribor. Vaši starši naj se obrnejo na Dom narodnega zdravja v Rog. Slatini. Tudi naj peljejo Vašega brata tja. Vi se pa obrnite na antituberkulozni dispanzer v Mariboru, kjer
Vam bodo dali nadaljne nasvete. _ Len.
Najboljše zdravilo za nezvr-slobo je ljubezen. obratno pa tudi, za kar pa v Vašem slučaju ni povoda.
Domača lekarna
Namen domače lekarne ni. bolnika ali ponesrečenca trajno in brez zdravnika zdraviti. Sredstva domače lekarne so samo za prvo pomoč.
V lekarno spadajo predvsem sredstva za notranjo uporabo: soda bica.rbona se uporablja pri pokvarjenem želodcu, če vsebuje preveč kisline ali pa pri zgagi. Pri glavobolu piramidon. Lahko odvajalno sredstvo je čaj St. Germain. Sredstva, ki zapirajo niso potrebna, tu zadostuje ruski čaj. sicer pa post. Pri omedlevici zadošča malo konjaka ali pa Hoffmanove kapljice. Pri prehladu aspirin.
Za prvo kirurško pomoč potrebujemo 1 — 2 zavoja (po 25 g) sterilizirane vate, dva ovoja Calico 5 m dolga in 4 — 5 cm široka, dalje košček Dermatolove gaze. Vse obveze morajo biti skrbno spravljene. Iz omota jih vzamemo šele tik pred uporabo s čistimi rokami. Kot antiseptično sredstvo zadostuje hipermangan. Par kristalov se vrže v čisto vodo. Tako dobimo potrebno raztopino. Svetlordečkasta raztopina služi za grgranje. Prikladnejše so pa Ortizono-ve kroglice.
Male rane se pomažejo z jodovo tinkturo in nato obvežejo. Za obkladke pri vnetjih služi svinčena voda, pripravljena iz tablet. Nadalje naj bo v lekarni: puder, va-zelin, obliž, čiste škarje, zaponke, toplomer za telesno toploto, irigator in mala žlička.
Kjer so otroci, še razen tega kamilčni čaj in kopalni toplomer. Ce kdo v rodbini boluje na kakšni posebni bolezni, ki se ponavlja, morajo biti pri hiši še posebna sredstva; kapljice za uho, mazilo za oko, različni čaji, termofor.
Vse to naj bo dobro shranjeno, vendar tako, da v slučaju potrebe hitro najdemo in dosežemo.
črfanka
Slak, perot, naprava, mrak, pevka, pristan, godba, gram.
V vsaki od gornjih besed je črtati po eno črko, da dajo preostale črke vsake besede novo besedo. Črtane črke tvorijo ime lika iz slovenske književnosti.
Skrivalnica
Poišči v besedah:
Obronek, kapetan. prepir, pramesn, ra-zovka _ besede, katerih začetne črke dajo ime glasbenega dela., končne pa ime dela tega dela.
Rešitev križaljke „?ank"
Navpično: 1. Po. 2. dar, 3. ara. 4. naj, 5. eja. 6. sel, 7. kosa, 8. lira, 9. čaj. 12. d-e-k>. 13. oven. 16. ar, J 7. aj. 18. opij. 21. oče, 22. tam, 23. cena, 24. ar.
Vodoravno: 2. Danes. 7. kolač, 10. Sarajevo, 11. Ado, 12. rajal, 15. Sarajevo, J9. Saraj. 20. lepotica. 25. konica, 20. e>r. 27. jem, 28. da.
ZA BOLEZHI SRCA:
20-dnevno zdravljenje v spomladanski seziji Din 1.200.— (hrana, soba, kopeli, zdravnik in prevoz z avtom). Prospekti zastonj.	3467
VSAK NAROČNIK »J U T R A« je zavarovan za 10.000 dinarjev!
L- Mrzel-Frigid:
Lokal malega človeka
Ali jo poznate, krčmo pri Solncu na Malem obrežju? — Skorajda ie ne morete poznati. Hiše na obrežju so si kakor k rajcar krajcarju podobne med se" boj. Vse so stare, sive in nizke in skoraj v slednji drugi je krčma, kakor se to pač spodobi za slovenski kraj. Vsake vrste ljudje hodijo po bregu čez dan; .služkinje in gospe: študentje, ki s svo-iimi težkimi torbam! ne morejo iz šole naravnost domov; kmečki očanci. ki s trga grede zaropočejo v vežo. da v hitrici kar stoje zvrnejo kozarček bri-njevca ali pa dva; ženice v rutah in s pisanimi cekarji, ki prihajajo semkaj obedovat svoj krožnik čiste juhe in krhko zapečeno žemljico — o. mnogo življenja in prometa je po Malem obrežju čez dan, drobni, smešni zvončki na vratih, ki so iz starih časov še do da" nes ostali mar.sikod. se kar eno za drugim oglašajo in stare krčmarice čemerni domači sinovi, ki niso mogli napraviti gimnazije in se niso mogli izučiti v trgovini in ki ^dai samo še čakajo. Kdaj bodo že vendar lahko prevzeli, begajo sem in tja in strežejo in stresajo v svoje žepe kovinski drobiž Majhni so do navadi računi po krčmah na Malem obrežju — pa kaj se hoče. na svetu ie že tako: nekaj majhnih računov ie še zmirom precej bolje kakor pa noben velik račun.
Toda pravo življenje se na Malem obrežju razmaje šele zvečer. Kadar se morajo luči prižgati po mestu, takrat šele ljudje prilezejo na dan. Neznatni uradnički, ki so ves do-poidan in ves
popoldan preždeli nad orumenelimi akti in debelimi registri v pisarni, delav" ci, delavke in na eno oko slepi vratar iz tovarne testenin; mali agent je. po-streščki s Frančiškanskega trga, policisti. ki so nocoj prosti in se lahko vendar za nekaj ur preoblečejo v civrl: študentje, vagabundi brez posla in raznih sumljivih poklicev, kondukterji in zavirači z železnice, ki so s počasnim, razmišljenim korakom in z nerodnimi usnjenimi torbami v rokah namenjeni v službo; komjji iz velikih trgovin, pen-zijonisti iz Zvezde in iz predmestja, mali pevci in muzikantie iz opere — vsega tega se natare zvečer na Malo obrežje- Toda nikjer nikoli ni toliko pro" meta kakor pri Solncu. Pred vrati stoji neprestano kakšen avtomobil, v veži so ves čas prislonjena kolesa, ventilator pod stropom ves večer brni. Skozi vrata neprestano prihajajo na breg mladi fantje s capinskimi čepicami in v suknjah iz kopriv, ž njimi so dekleta, ki si na ulici mimogrede prižigajo cigarete in z odurno hreščečrmi glasovi kričijo za svojimi kavalirji. naj malo počakajo. Med mizami znotraj se brez konca in kraja peha ostarela natakarica Ančka in sitnim gostom prinaša po Če" trt, po liter, po porcijo rib. Vsak večer .ie toliko življenja pri Solncu, da bi se človek ob njem lahko navdušil za bodočnost tega naroda.
Gospod krčmar. star. penzijoniran finančni uradnik, se s svojim polnim trebuhom od časa do časa prepelje med mizami in od daleč pregleda, ali je vse v redu iin prav. Od vseh koncev in krajev mu kričijo ljudje, da nečesa želijo, vina, kruha, mesa, m gospod krčmar 1
odhaja s temi sitnimi naročili in poganja natakarico in hodi v kuhinjo naro' čat sam. Ob mizah se tare ljudi, na ~te-ni visi kraljeva podoba, od prtov, ki so bili nekoč zdavnaj beli, žehti razMto vino, pod stropom se krotovičijo cunje dima iz sto slabih cigaret in cigar- Nekje daleč vrši življenje, skozi prostor nekje daleč teče čas. nekje daleč se godijo reči. Človeku pri Solncu je malo mar vsega tega, človek pri Solncu je našel svojo uteho in svoj kot: njemu ie čisto lahko, da pričaka svoje policijske ure in svojega dne. To je res od "m-diča. kar je zdaj, si misli in pije, toda jutri, pojutrišnjem bo gotovo vse čisto drugače.
Ob točilnici se naslanja mladi. lepi. rdeče lični mesarski pomočnik s Šent-petrske ceste, ta večni, nenasitni, don" kišotski trubadur, ki hodi po krčmah bolj zavoljo žensk kakor pa pit; potem napol slepi Gajšek iz stare kasarne, ki se po ves dan s povzdignjenimi rokami prestopa po vogalih in prosi milih darov, zvečer pa se kar ne more odtrgati iz krčme in se brez konca in kraja vrti sam okrog sebe ob točilnici ter s svojimi drobnimi, napol od slepote, napol od vina zameglenimi očmi brezupno prebada težko, gosto vzdušje, dokler ga vsak večer opolnoči menda sam ljubi Bog pijanega in izgubljenega ne pripelje domov; potem stari, plešasti, go" sposko uniformirani sluga iz papirnice na Glavnem trgu. ki se vsak večer venomer maje po lokalu ter svojo imenitno. kapitansko čepico z zlatim napisom »Folio DD« vsako toliko snema z gole lobanje, da si s svojim velikim, rdečim robcem otare plešo in notranji
rob pokrivala, zraven pa tišči v vsakega najbližjega soseda s svojim večnim: »Gestatten Sie, dass ich mich vorstel-le«. Pod kraljevo podobo sedijo stari penzijonisti in kvartajo, stari penzijoni-sti, od finance, od železnice in od ina* gistrata, in s svojimi aduti hrupno tolčejo ob mizo — ah. da, tele karte so v resnici ves njihov poslednji adut, tele karte so edina, poslednja njihova priložnost, da lahko še malo udarijo po mizi in da s svojim življenjem še lahko vzdignejo malo prahu. In potem se vrstijo po mizah, kar so že: široke, košate, vreščeče ženske rdečih, zariplih lic, ki se spoznajo na vina in s krepko besedo naročajo in ob katerih ždijo njihovi drobni, pohojem. bledi možje kakor mrtve lutke brez vsake človeške velia" ve in lahko na koncu samo plačajo račun; mladi, hudo mladi fantje s črno obrobljenimi očmi. ki so šele ta mesec začeli zahajati v krčmo in sedijo pri kozarcih še vsi nebogljeni, z rokami, prekrižanimi v naročju, in jih je venomer sram in strah, da ne bo kdo zapazil njihovih umazanih čevljev in d? ne bo kdo spregledal njihove dušeče, napol otroške, napol moške tesnobe; majhni trgovci vsega mogočega blaga, ki s^ takšnim viikom in krikom in s tako prešernimi gestami pretresajo krizo, kakor da bi bile njihove bedne štacuni-ce v resnici prvi in poslednja smisel vseh borb današnjega sveta; majhne operne pevke neznanih imen s svojimi kavalirji. plesalka iz bara s človekom v usnjenem suknjiču, ljudie. ljudje od vsepovsod. Pod stropom se vali težki vzduh. nad okni ropoče ventilator, v dimu na steni visi kraljeva slika, med
mizami se počasi prepeliuie debeli krč" mar-
Ah, da. tako se pač živi na tem svetu: malo lahko človek dela. malo lahko pije, malo spj, malo pa lahko jezik drži za zobmi. Česa vam še manjka? Dobro je živeti, kakorkoli že človek živi. V krčmi pri Solncu je zrak gost | in dušeč, prostor je cd vrha do tal natrpan s težkimi mislimi, razlitim vinom in razlitim obupom, toda na starih, razmajanih stolih se vendarle precej udobno sedi in vrata onkraj dolgega, zakajenega lokala se odpirajo vsak hip in vsak hip pride v hišo kaj novega. Ne da se reči, da bi prišlo kdaj kaj no" sebnega — moj Bog, kdo neki pa bo še dandanes kaj posebnega pričakoval — toda kakšen dalmatinski krošniar pa vendarle pride tupatam in gre od Človeka do človeka ponujat svoj smešni, nikomur potrebni drobiž, kakšen podie-ten branjevec ali kakšna nerodna, r.iz-trgana stara ženica prinese svoje pomaranče in z njimi hodi okrog. Vsak hip pride kakšna stvar skozi vrata in nazadnje. Ko je polnoči že proč. pride vsak večer policaj in ljudje, kar jih je se ostalo, vstanejo in gredo domov
In ko se po velikem, zakajenem prostoru sredi noči razleže poslednja tiši" ma, prileze od nekod pritlikavi Zon s cebrico vode in s cunjami in prične čistita umazane stvari. Nikogar ni pri njem. ko dela sredi tihe noči. nihče r.e vezanj. Sam. majhen in bedeti drsme ro. čisti, dokler skozi okna ne zasinejo vijoličaste barve prvega dne- Beden, sem delal? Zakaj bi bil beden? — Saj ne more biti beden, kdor pripravlja prostor za jutrišnji dan.
morje
Maiinska

jrspjtM*-Z
mu**
k i ur si zeli mirnih m okrepčilnih počitnic ob morju, pride v polni meri na svoj račun v Malinski na zapadnem delu otoka Krk. kjer mu je nudeno vse, kar se zamo-re nuditi v pogledu zdravega morskega kopališča, lepe prirode in udobnosti, ki je vsekakor važen del dobrih počitnic. Kdor 1-jiibi družbo, jo najde v samem kraju in v bliži.ii. ker so na vse strani najugodnejše zveze, če pa si zaželiš samote v idilični pokrajin:, pa se je tudi lahko navžije v pestri izbiri. Velika prednost kraja je blaga stalna temperatura, tako da laliko re-
čemo, da so združene tu vse vrline severnega in južnega podnebja. Morje nudi idealne priložnosti, kajti voda je mirna, morsko dno pa peščeno. Kakor že rečeno, so na vse strani najugodnejše zveze in sicer z motornimi čolni in avtomobili, poles: tega pa še idilične poti za sprehode. Kraj sam je slikovit ter si je Maiinska pridobila že velik sloves med domačimi in tujimi le-toviščarji. Hotela .Triglav- in - Draga r nudita obiskovalcem vse, kar jim je potrebno v pogledu udobnosti, dobre prehrane 1n tudi razvedril.
Park-hotel „PEČINE" d. d. Sušafc
Ob lepi cesti, ki se ob morski obali vije proti Sušaku, so 10 minut od Sušaka Pečine. nailepši in najbujnejši del predmestja Tega živahnega pristaniškega mesta, s ka-ter:m so Pečine zvezane vsake pol ure z avtobusi. Na sami morski obali, varno pred vsem vrvenjem pristaniškega mesta je zgrajen Park-hotel : Pečine, na tako pripravnem mestu, da ima razgled na ves Kvarner. otoka Krk in Cres ter ponosni Velebit. Hotel obdaja od vseh strani prekrasen park eksotičnega drevja, ki pa je odprt proti soncu in morju, kjer ima liotel svoje moderno kopališče. Zaradi 'bližine Su.šaka. živa.me in važne točKe našega go-morskega in trgovinskega življenja, je go-
Hotel KOVAčič
Klimatsko zimsko zdravilišče in morsko kopališče. Moderno urejen hotel na krasnem prostoru tik morja v bližini kopališča. Sončne in lepe sobe. Prvorazredna kuhinja, ter dobra domača vina. Lastne ladje za izlete. Koncert. Tople in hladne morske kopeli. Penzion od 55 do 80 Din. Odprt vse leto. Prospekte v slovenskem jeziku dobite Pri Putniku« na zahtevo Vam pošlje hotelir Peter Novak.
stom vedno nudena najboljša prilika za izlete z malimi udobnimi obalskimi paro-brodi, da se tako lahko že v enem samem dnevu na. rži je jo pri rodnih krasot gornjega Jadrana. Okolica Pečin sama nudi lepe sprehode, ki ostanejo vsem gostom v najboljših spominih. Hotel ima 30 elezantno opremljenih sob. ki ob znatno znižanih cenah stoje na razpolago gostom, rta lan ko poceni in zelo udobno prežive svoje dopuste na idilični morski obali na svežem zraku in daleč od prahu in mestnega vrvenja. Zakupnica hotela je slovenska rojakinja, ki si je pridobila velik ugled med številnimi gosti ter v hotelski in restavracijski stroki.
V sredi mesta in obenem najbližji kopališču. Krasna terasa za soinče-nje. Lepo urejene sobe ter najboljša domača in dunajska kuhinja. Cene pensionu najnižje. Pojasnila in prospekte pošilja brezplačno lastnik B. Kovačevič, Hvar.	80
Hotel Falace-etablisement
40 sob, urejene za zimsko solnčenje. Posebni balkoni in terase za solnčenje ter vrt poln eksotičnih rastlin. Zdraviliški salon in drugi društveni prostori. Pension od 70—90 Din	83 Zahtevajte prospekte!
Direktor: Med. dr. J. Avelini.
(Otok Krk) vsaki dan parobrodna zveza s Su-šaknm (3 ure vožnje)
Krasno peščeno kopališče, za otroke ločeni prostor. Kur-taksa Din 2, kopanje Din 2. Cela oskrba s sobo od 40 do 6o Din. Izven sezije eventuelni popust. Natančne informacije dajejo hoteli: »Jugoslavija« in »Krk« ter Kopa-lisčno poverenstvo. — Avtobusna zveza. Železniška postaja Crikvenica-Šilo-Krk.	101
Potujte na naše morje S
Maiinska (Otok Krk)
divno morsko kopališče z več finopeščenimi plažami. Razkošno kopališče in sončenje. Bujna vegetacija. Dnevna zveza s Sušakom. Pošta, brzojav in telefon. Več hotelov in privatnih sob. Električna razsvetljava. Popolna oskrba dnevno Din 60.—. Prospekte iii pojasnila daje brezplačno Kupaiimo po-'vjerenstvo.	>-)9
parMeteC
cpečine, Su&ad
Najsijajnejši komfortno urejeni hotel našega Jadrana. Diven razgled na morje. Našemu na Jadran potujočemu občinstvu ga najboljše priporočamo.	l-2
4
M
Maiinska
Na krasnem prostoru tik ob morju. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo in lepo teraso. Vsa izvrstna oskrba in z vsemi taksami in kopanjem v lepem kopališču Din i0.— dnevno. Prospekte in pojasnila na zahtevo brezplačno.	79
RESTAVRACIJA IX KAVARNA
^Riviera" na Rabu,
slovi kot najizvrstnejša kuhinja ob najnižjih cenah. Domača in dunajska kuhinja. Prvorazredna vina. Priljubljeno shajališče vseh znancev, ki prebivajo na Rabu.	96
f*
CRIKVENICA
SV. JELENA
Ugoden položaj, po prirodi tik morja oddaljen 15 minut od Crikvenice. Leži v bližini borovega gozda. Kopališče zraven poslopja. Cena penziona z oskrbo in taksami Din 55. Na razpolago so čolni in mogočnost izleta z jadrnico ter ribarenje.
93	Lastnik: Juro Manestar.
~ Hotel „ADRIA"
Dubrovnik — Lapa d.
Novozgrajeni hotel s 30 prvorazredno urejenimi sobami. Tekoča voda. Hotel v bližini kopališča. Velika lepa terasa za solnčenje. Prvorazredna kuhinja in tudi dunajska kuhinja. Od Slovencev prednostno posečani hotel. Penzion s sobo in vso oskrbo 70 Din. Prospekti na zahtevo brezplačno.	118
Najprljefnejše bivanje v Crikvenirf
nudi komfortni penzion-restaurant VILA RU2ICA ter dependanca VILA ANETA
Najfinejša oskrba ob najnižjih cenah. Krasna lega in razgled. Zahtevajte brezplačne prospekte.	95
IIOTEL BELLEVUE CRIKVENICA
more s svojim konfortom, izvrstno oskrbo in nizkimi cenami zadovoljiti vsakogar. Divni razgled. Kopališče v neposredni bližini. Hotel, ki zapusti v gostu najboljši vtis in se gosti vedno zopet z veseljem zatekajo v to najsolidnejšo hišo.	91
Hotel »Astoria« na Rabu
15 ser J.idrana. s k rajnim kopališčem. n»u>) ]<-.m|w>*aiilen. ni-[>row pristanišča Modeme. t vsem k >n,r<>rt.mn in ta vsako potrebo oii; « pečm >|A---mljene »obe. Kopališča t hiši. Sohe 1 balkon; iii verando, t razgledom na niorjt n na Ve,;t bit (Je.ie izredno nizke. Kdor ?i želi trt r a rja Uijru la izvrstne oskHe. naj se zareče v h-otel »Astoria« Zahtevajte brezplačne informacije	gč
MOTEL BELLEVUE
Omiš pri Splitu
Sredi razkošne romantike in naravne krasote. Preživite nekaj dni v hotelu Bellevue. Morje, pesek, sonce, zrak, zdrava pitna voda Vas bodo okrepili. V sobah hladna in topla voda. Električna razsvetljava in kurjava. Balkoni, verande za odpočitek. Pred hotelom idealno peščeno kopališče. Takse so ukinjene. Uradnikom popust. Prospekti na zahtevo zastonj. Penzion dnevno od 55 do 75 Din.
Hotel KOVAČEV!«?
SPLIT
Hotel Kovačevič t Splitu je dol*« nre'en In so !i i'*p b.>tel z 2(1 sobami, v "enrru mesta Izvrstna kuhinja, nizke penzijske cene Din 55—HO dnevno Sedež društva C- 11. Družahr. loka.. » Splitu •"snujoči!) Slovencev. Zahtevajte nadaljna poja< oda. F. Ljrenčak. lasmik.	80
O T O K
VELIKA NOČ NA MORJU
Cena celotnega penzijona inel. postrežbo in zdraviliščno takso
Hotel Praha in Bristol Grand Hotel Imperial Hotel Adriia Hotel Miramar Hotel Slavija Vila Sofija
železniški privilegij pri povratku po 10. dneh bivanja 75 % popusta. Parobrod odhaja v7ak dan iz Sušaka ('razen
ST^haS JU	S* PO"g tega °dhaJS * »** ' — <nd,"oto Uoia7aS?a°
________140
na
1
dan
Din 85.— Din 85,— Din 75.— Din 75.— Din 75.— Din 70,-
na
dni
Din 400,— Din 400.—
Din	350,—
Din	350.—
Din	350.—
Din	300.-
na
10
dni
Din 800. Din 800. Din 700. Din 700. Din 700. Din 600.
Črnec ustrahuje sto policajev
V Ne v Orleansu je policija prišla na sled nekemu črncu, ki je zagrešil večjo tatvino. Zalezovanec je pokazal nenavaden "d-por. Stražniku, ki ga je hotel aretirati, je iztrgal službeni revolver in je začH z njim streljati na zasledovalce. Dobro uro f«sa je držal v šahu sto policajev in detektivov, ki so ga skušali ukrotiti. Dva policijska stražnika je ustrelil, enega pa hudo ranil. Šele po tej krvavi bitki so ga stražn;ki uklenili, odpeljati pa so ga morali v bolnišnico. k>-r je bi1! v srditem spopadu tudi sam ranjen.
Carjev nečak — angleški dvorni slikar
Ruski velik' knez Andrej, nečak zadnjega ruskega carja, živi stalno v Londonu, kjer je na glasu priljubljenega slikarja. Zato ga je nastavil angleški dvor za svojega slikarja. Mnogo njegovih slik visi v sobanah kralja Jurija V., ki je imenoval kneza Andreja tudi za svojega osebnega portretista. Knez Andrej pripravlja ' zdaj razstavo svojih de! v Parizu, kamor bo poslal več svojih morskih pokrajin, katere smatra za najdovršeneiše v svoji stroki.
Prezgodaj so se vrnile
Te dni so opazili ljubitelji živalic v M odi ing u pri Dunaju trop lastovk, ki je sedel na streho nekega tvorniškega poslopja. Ptice, ki jih ie bilo okolu sto. so nekaj časa počivale, potem pa so odletele naprej. Društvo za zaščito živali, ki je Silo o tem obveščeno, je takoj podalo za lastovkami izvidnike z avtomobili, vendar jih niso mogli izslediti. Upajo, da so se lastovke nastanile v svojih starih gnezdih in da jim kljub podaljšani zimi ne bo treba trpeti mraza in lakote.
Klimakterium varile
Ginljiva zgodba nesrečnega petdesetletnlka
Kakšna bolezen pa je snet to, se bo zavzel marsikateri čitatelj. Tisti, ki pa vedo nekaj več o tem in sličnem, se bodo pa moi da celo namuzali, češ, kaj ne pade negoduiku pod pero! Čim bo zgodbe konec, sem prepričan, da bodo vsi sočuvstvovali z nesrečno žrtvijo neusmiljenega človeškega ustroja.
Fortunat Presečnik je bil vodja zemljiške knjige. Trideset let je preživel med težkimi ssladovnicami zanih urbarjev in med
v svinjsko usnje ve-rumenimi akti zem-
Vestno je čuval in-ženitne pogodbe in bili vpisani na grun-
v srečnem zakonu s
ljeknjižnih predlogov, tabulirane prevžitke, milijone dolgov, ki so te in hiše.
Dvajset let je živel svojo pet let starejšo ženo Evlalijo, ki mu je rodila edinko Nado. Hčerka je izpolnila lani v adventu 16 leto. Vestno je opravljal gospod Fortunat svojo vsakdanjo službo in s tekom vžival namizne dobrote, za katere je skrbela z vsem razumevanjem njegova pridna ženica. Zvečer se je pa s hčerko učil in vneto ponavljal zapletene enačbe z dvema neznankama, da je bila njegova Nada ponos šestega razreda na li-eeju.
Fortunat Presečnik pa ni bil le vesten uradniK, temveč je tudi obogatil v svojih mladih letih našo, takrat še prav uborno knji ževnost z dobrim in lepo dišečim šoo-kom pesmi: ; Lilije duhte«. Pozneje je vestno zbral po aihivih in med starimi očanc-i podrobne podatke o rokovnjaču Velikem Grogi in njegovih ljubicah pod naslovom ■ 70 ljubic narodnega junaka . da otme pozabi to narodovo svetinjo. Njegov ponos je bila pa edinstvena zbirka vžiga-ličnih škatlic, vse od papirnatega ovoja prvih žveplenk. pa do elegantnih zavitkov za dame, kakor so jih vpeljali šele pred kratkim v Italiji.
Vse to in še nebroj drugih zaslug, čednosti in odliK je našel njegov življenjepi-sec, ko je objavil v časniku strmečemu narodu .Fortunat Presečnik — pe-tdeset-letnik. Kar nekam nerodno je bilo slav-Ijenčevi sliki med kopico superlativov, s katerimi se je oddolžil dober prijatelj svojemu bivšemu sošolcu. Prav sitno je bilo Fortunatu, ko je šel tistega dne po ulici in so stikali ljudje za njim glave skupaj in si važno šepetali: >To je Fortunat Presečnik. s;
Nikoli se ni menil gospod Fortunat, ko se je polegla v gorečem srcu prva ljubezenska burja, za ženske. Ko je pa prišel na svoj slavnostni petdeseti rojstni dan domov je pa naenkrat opazil, da se je njegova žena že hudo postarala. Pri Nadi je bila prav takrat njena sošolka Marjetica, prelestno dekle zlatih kodrov kakor p!a-vice sinjih oči; usta pa so ji bila nabrana kakor napol razcvel nageljnov poriek. že vse leto je hodila Marjetica v hišo, vendar je Fortunat šele ta dan spoznal, da je deklica lena. Odslej je pritegnil k vsaKo-dnevnemu pouku še lepo sošolko in mu je bilo tako toplo pri srcu, ko je govoril z deklico.
Ženi se je kar čudno zdelo, ko se je mož pričel vsako jutro briti in mu ni bila nikoli nobena kravata dovolj lepa, obleka nikoli dovolj vestno zlikana. Poprej je šel včasin po uradnih urah v gostilno na <pri-jateljsKi pomenek, sedaj pa je bil vedno že sredi popoldne\a doma.
Nekega jutra je srebal Fortunat kavo in je gledal ozlovoljeno na zakonski postelji, ki sta stali sredi spalnice, kakor dvoje voličev v hlevu.
>'^ali, kaj ne uvidlš, da se ne spodobi, da stoji tu ob moji postelji tvoja postelja.« je začel nervozno mož.
Kaj ti pride v glavo? Dvajset let se nisi vznemirjal na tem. Splon si zidnje čase nekam čuden. Kar spremenil si se, ', se je zavzela žena.
.Spremenil, seveda snremenil! Dobro bi bilo. da bi se še ti. Kar čudim se. da smo mogli živeti v taki otopelosti. Kaj ne čutiš, da vendar tvoja postelja po'eg moje žali naravna čuvstva naše Marjetico?, je razdraženo zamahnil z roko gospod Fortunat. -želim, da se prespiš s tvojo posteljo v Nadino sobo. Spotoma naročim Iršnilju, la ti pride pomagat, preden postelješ«, je s poudarkom odločil mož in odšel brez običajnega pozdrava iz sobe.
Kakor da jo je udarila kap, je obsedela žena za mizo in Kar ni vedela, ali je bilo vse to resnica a!-i le nerodna sanjska do-godba. Da ni sanjala, jo je uveril prihod hišnika.
r Sem si premislila. Danes se ne bomo selili. Kadar vas bom potrebovala, vas že poiščem , je odpravila Evlalija začudenega hišnika, sama pa je udarila v jok.
Ko se je izjokala in pričela s pospravljanjem je zletel z moževe omarice na tla bel listič. Nehote se je ozrla nanj. ko sa je pobrala, široko so se ji pa razaprle oči, ko je čitala:
Ko plavic sinjina v sred zorečih žit Tvojih učk milina gre, Marjetka, svit. Sredi aktov sivih mislim nate jaz. Sredi sanj lažnjivih bdi k; Tvoj obraz... Bridko se je nasmehnila žena pri spominu, da ji je mož pred četrt stoletjem pisal prav ta.ke pesmice. S pesmico v rokah je sedla na sto! in se zatopila v misli.
jK našemu prijatelju dr. Otorepcu stopim in 11111 potožim - je sklenila svoje premišljevanje in se naglo obleKla.
I)r. Otorepec je bil znan strokovnjak za živčne in duševne bolezni. Ko mu je Evlalija potožila svojo ho!, je še! zdravnik v zadregi po svoji gosti rjavi bradi:
:Da, da, petdeset let. Tudi moške rado napade. Tu s« ne da ničesar ukreniti, kakor pri v s en burkastih zadevah ljubezni. Ko mine. mine. Mogoče bo dobro, da ne bi hodila več k vaši hčerki njegova mlada izvoljenka. Poizkusite!«
Zahvalila se je gospa Evlalija za dober svet. Kakor so ženske v takih zadevah navadno zelo temeljite, je šla Evlalija še tisto opoldne pred !icej, da tanoj ustavi Marjetične posete.
■sKaj me vara oko?< je podvomila Evlalija. ko je videla nekega moškega spreha-jajočesa se pred šolo.
Ko je prišla blizu jo je zazrl tudi mož Fortunat. Ves razdražen je siknil med zobmi:
sKaj vohuniš za menoj! Sram te bodi!« 'n jo odhite! v stransko ulico, še preden mu .ie žena moirla kaj odgovoriti. Vsa obupana je počakala gospa Evlalija Marjetico '
in ji rekla, da je gospod Fortunat nevarno obolel iu bo odslej hodila Nada na njen dom.
Ura je š!a že na dve, ko sta s hčerko še čakali s kosilom očeta. Zaman sta ga čakali, saj se je vrnil šele pozno v. noči domov _ pijan.
Dru^o jutro se je gospod Fortunat spet gladko obril in odšel v urad brez besede. Opoldre je prišel brez zamude h Kosilu in tudi popoldne je šla njegova pot naravnost domov.
Marjetice ni bilo. čakal je pol ure in lista! nervozno po časniku Pogledoval >e vsak hip na uro. Nič več ga ni vzdržalo v sobi, pograbil je klobuk iu odhitel ven.
Vso noč je prečula gospa Eviaiija in zaman čakala kdaj se vrne mož. Očitala si je, da ni prav ravnala z nesrečnim zaljubljencem. Ko ga tudi ves naslednji dan ni bilo od nikoder je naznanila zadevo polic iji. Tam so ji pokazali suknjo in klobuk, ki so ju našli ob reki.
,Moj nesrečni Fortunat! z je kriknila žena in se onesvestila.
čez tri dni so potegnili iz vode nap:h-nieno truplo bivšega gospoda Fortunata Presečnika. Iz trdno stisnjene pesti je gledal kos papirja. Ko so mu pest razklenili so ugotovili, da je bila na papirju slika vseii gojenk šestega iieeja. Okrog Ma-tildine glave pa je bil narisan z rdečilom srček.
Časniki so pisali, .da se je gospod Fortunat Presečnik ponesreči! na sprehodu, tudi Matilda ni izvedela resnice. Zaradi literarne zgodovine pa sodim, da je bila moja dolžnost zapisati vso bridko resnico.
Janko Kač.
Izvleček iz programov
Nedelja, 13. marca
LJUBLJANA 8: Vrtnarstvo. — 8.30: Nasveti za vrtnarje. — 9: Esperantsko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Trgovska reklama. — 11: Salonski kvintet. — 12: Opereta na ploščah. — 15: K>-košjereja. — 15.15: Dekliška ura. — 15.45: Koncert dveh violin s spremljevanjem kitare. — 16.30: Zabavni kotiček. — 17: Igra »Grožnja«. — 20: Hugolin Sattner : Golgo-ta«, osem postnih pesmi za mešan zbor.
—	20.45: Komorna glasba Brandlovesa tria. — 21.45: Salonski kvintet. — 22: Napoved časa in poročila.
Ponedeljek, 14. marca
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Prehrana. — 19: češčina. — 19.30: Zdravstvena ura .— 20: Koncert pevskega zbora Lju'»-ljane«. — 20.35: Salonski kvintet. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 12.0.3: Radio-orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Plošče. — 21.20: Schubert-Brahms. — 22.30: Poročila. — 22.40: Orkester. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.02: Jazz. — 20.30: Godba na pihala. — 22.40: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 16.10: Koncert iz Bratislave. — 18.25: Koncert solistov. — 19.20: Program iz Brna. — 21: Orkestralen koncert. — 22.25: Plošče. — BRNO 16.10: Koncert iz Bratislave. — 19.20: Kabaretn' program. — 23: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Lahka glasba. — 20.lo: Kalmanova opereta »Cirkuška princesa s. — 22.40: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 17: Orkestralen koncert. —■ 19.45: Ariie. — 20.10: Koncert godbe na pihala. — 21: Goethejeva ura. — 22.30: Godba za ples. — BERLIN 19.20: Lahka godba. — 20: Dramski večer. — 21.30: Komorna glasba. — 22.30: Godba za p!es. — KONIGSBERG 16.15: Popoldanski koncert.
—	19.45: Vojaška godba. — 21.15: Spevoigra »Napoleon«. — MtrHLACKER 17: Koncert orkestra. — 20: Irske narodne pesmi. — 21.15: Komorna glasba. — 22.50: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.30: Orkestralen koncert. — 19: Lahka godba.
—	19.40. Prenos koncerta z glasbene akademije. — Lahka glasba. — RIM 17.30: Klavirski koncert. — 20.10: Plošče. —
Torek, 15. marca
LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: Potovanje po Bretonski. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Salonski kvintet. — 19: Nemščina. — 19.30: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini. — 20: Predavanje dr. Vebra. — 20.30: Prenos iz Zagreba.
BEOGRAD 11.05: Radio-orkester. — 16.30: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka godba. — ZAGREB 12.30: P^šče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Goethe v pesmih. — 21.30: Pevski koncert. — 22.40. Lahka glasba. — PRAGA 16.10: Vojaška godba. — 19.20: Zborovsko petje. — 19.40: Koncert iz Brna. — 20.45: Operni večer. — 22.20: Plošče. — BRNO 17.45: Mladinski koncert. — 19.40: Orkestralen koncert. — 20.45: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Simfoničen koncert. — 20.15: Madžarska glasba. — 22.50: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 12.40: Plošče. — 15.50: Klavirski koncert. — 17: Orkester. — 19.45: »šlagerji«. — 21.10: Gledališki večer. — 22.25: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20.30: Prenos koncerta iz Filharmonije. — KONIGSBERG 16.15: Koncert orkestra. — 19.15: Pevski večer. — 19.45: Orkestralen koncert. — 21.15: Slu-MUHLACKER 17: Koncert ope-19.35: Jazz na dveh klavirjih. — 20.30: Prenos koncerta iz Berlina. — 21: Sluhoigra. — 21.45: Violinski konce-t. — 22.40: Godba za eles. — BUDIMPEŠTA 16: Koncert vojaške godbe. — 19.30: Spevoigra — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30- Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.05: Plošče. —
hoigra. retne glasbe.
Kakor v Ameriki
Iz Halleja poročajo, da so v Dederstedtu štirje sorodniki odvedli neko 83-letno starko. očividno zaradi tega. ker so doznali za njih nepovoljno vsebino njene oporoke. Ponoči sta vdria v stanovanje stare žene dva moška in dve ženski in jo odvedli. Starka je morala vstati iz postelje in sesti v avtomobil, ki je oddrdral z izsiljevalci neznano kam.
Docent dr, Ivan Matko:
Pota
Jugoslavije pri zatiranju
jetike
n. Nadaljevanje Francoski (dispenzarski) način
Pri pobijanju jetike kot ljudske m kužne bolezni je šel francoski narod po popolnoma drugih potih kot ostali narodi. Deloma izvira to iz skrbi za bodočnost naroda zbog padanja števila rojstev in absolutnega števila prebivalstva deloma iz ugodnih klimatskih in geografskih razmer države z razsežnim morskim obrežjem, ki je prav zgodaj spoznala zdravilni vpliv morskega zraka na bledodčno. limfatično in škrofulozno deco na deco s šibko kon-stitucijo. s podedovanim nagnjenjem, kratkomalo na tuberkulozne kandidate m na deco s krajevnim tuberkuloznim obolenjem sklepov kosti kože in mezgovnih žlez Slednjič pa Francija slično kakor tudi druge države ni imela državnega invalidnega zavarovanja ki je tvorilo v Nemčiji osnovni steber za obrambo m pobijanje ljudskih bolezni. Radi tega sloni v Franciji, akoravno štc;"e približno 1 milijon jetičnikov na leto vsa organizacija te borbe večinoma na javni in zasebni človekoljubnosti in čutu za splošno blaginjo, ki pa vseh izdatkov za borbo proti jetiki vendarle ne more zmagovati, šele v zadnji dobi zavzema znatnejši obseg podpora po državi. samoupravnih oblastvih in Societč de Secours Mutuels.
Te težke razmere v Franciji niso slabile energije najboljših mož marveč jih celo vzpodbujale h lastnemu iskanju primernega izhoda iz te zagate Radi tega je preobvladovalo splošno mnenje, da je treba preoblikovati način borbe proti jetiki, ako že m mogoče odstraniti ekonomskih ovir s poti. Mesto, da bi posvečal pažnjo zgradnji zdravilišč in čakal na primerne bolnike zanje, je bil Francoz prisiljen, da se na drug način postavi v bran škodi, povzročeni med delavstvom po jetiki. Moral je najti posebne pomožne vire z glavno nalogo, da vpliva zaščitno proti jetiki. moral je nuditi bolnikom domačo pomoč, zboljšati po možnosti njihove življenjske pogoje in ponesti v zakužene rodbine pro-sveto o osnovnih načelih zasedbe in javne zdravstvene nege in higiene.
Prvi oznanjevalec teh velikih idej je bil prof. C a 1 m e t t e. ki je menil, da morajo ciispenzarji vsaj delno izpolniti občuteno nedostajanje zdravilišč Bil je mnenja, da morajo dispenzarji prednjačiti zdraviliščem in jih dopolnjevati. Novo ustanovo je Calmette nazva' »d i s p e n z a r«, ki naj M bil središče profilakse in naj bi izboljševal življenjski način, zlasti pa nego bol. ni ko v v zakuženih rodbinah. Nova sredi-^-a naj bi nudila bolnikom in tudi ogrože-"im zdravnišKo in gmotno podporo, naj bi m odvzemala najbolj občutne skrbi in naj ■i vplivala nanje s poučevanjem o nevarnosti grozeče jim jetike.
Ta naprava se je v Franciji prav kmalu lo udomačila in je njeno števiio rastlo od ne do dne. Danes ima Francija s 40 mi-joni prebivalcev in z absolutno smrtno-jo za jetiko s 66843 jetičnimi mrliči na leto in t. relativno smrtnostjo zanjo od 1.64" no 603 izvrstno delujoče dispenzarje. 82 zdravilišč za pljučno bolne, 63 zdravilišč za druge jetike, 5 mešanih zavodov, 15 oddelkov za jetičnike, 145 prostozrač-r.ih šol. 145 preventorijev in 4 poklicne šole. Vsega skupai torej 21.290 postelj. Leta 1916. je francoski parlament celo sprejel poseben dispenzarski zakon, ki ureja vsa vprašanja .tičoča se oživotvarjanja, vzdrževanja in delovanja teh ustanov.
Praktično izkustvo pa je prav kmalu poučilo francoski narod, da uspehi z di-spenzarjem samim niso povsem zadovoljivi in to kljub razsežni organizaciji in kljub precejšnjim izdatkom za to napravo. Nas pa uči, da sta v borbi proti jetiki, tej za-vratni bolezni, tako izolačni kakor tudi zdraviliški Ln dispenzarski postopek nezadostna,. ako se ločeno uveljavljata. Na-
sprotno pa je njihov učinek tem večji, čim bolj se združita, prepletata in med seboj izpopolnjujeta.
Francoski narod je nadalje posvetil mnogo pažnje izolaciji terciarnih bolnikov in zdravljenju početnih primerov v zdraviliščih Največ pozornosti pa je od-menil oskrbi m skrbstvu ogrožene in okužene dece in iz zgoraj navedenega vzroka izgradil v tem pravcu občudovanja vreden sistem, kakor ga ni najti skoraj pri nobenem drugem narodu Predvsem moram navesti organizacijo »Oeuvre Gran-cher«, katere naloga je. najti in zajeti otroke jetičnih rodbin. Otroci se nasele na deželi pri zdravih rodbinah, kjer žive pod strogim zdravniškim nadzorstvom. Pretežna večina teh otrok postanejo kmečki delavci, kar je za Francijo z nizkim številom rojstev in z redkim podeželskim prebivalstvom velike važnosti. Na deželo k zdravim rodbinam (placement familial) se oddajo ne le otroci od 3. pa do 12. leta (placement de ia seconde enfance Gran-cher), marveč tudi dojenčki in majhni otroci do 3. leta (placement de tous pe-tits). Izdatki za organizacijo Grancher so prav neznatni, ker gre predvsem le za skrbstveno sestro, ki prepeljava otroke na deželo in za generalnega tajnika, ki je duša podjetja in od časa do časa nadzira otroke na mestu samem Celotni izdatki so malenkostni in niso v nobenem razmerju z dobljenimi uspehi. Pred sprejemom otroka morajo starši z izpričevalom dokazati. da boleha eden Izmed njiju — oče ali mati — za jetiko in da je otrok jetičnih znakov prost Nad?'je obstoje v Franciji tako zvana zavetišča za malo deco. kjer se oskrbuieio v spodnjih prostorih dojenčki. v zgornjih pa jetične matere. Otroci prihajajo v stik z materjo le ob dojenju. med katerim nosi mati radi zaščite dojenčka naobrazno krinko in preko dnevne obleke poseben plašč.
Čimprej se ti dojenčki ločijo od bolne matere in oddajo k zdravim rodbinam na deželo ,tem boljši so uspehi zanje. Vsak otrok dobi s seboj popolno opremo, vsako jutro pa od posebne centrale pasteurizira-no mleko. Vsak popoldan obišče posebna skrbstvena sestra rodbino in otroka radi pregleda. Otroci ostanejo 4 leta pod na-značenim nadzorstvom; nato pa se vrnejo ali v rodbino, ki pa mora biti brez vsake okužbene nevarnosti, aii pa se oddajo v druge zaščitne naprave, odnosno ostanejo še nadalje pri krušnih roditeljih na deželi.
Za odgojo in za protituberkulozno zaščito otrok do 3. leta obstoje v Franciji še tako zvana »Centra«. V tem središču, ki sestoji iz stanovanja za voditeljico, iz preiskovalnice, bolniškega oddelka in doma za dojenčke, se sprejemajo dojenčki v starosti 1 do 6 mesecev, kjer ostanejo do 4. leta starosti. Da se zaščitijo pred okužbo, jih smejo obiskovati jetični starši le vsako prvo nedeljo v mesecu. V bližini centra so stanovanja za prostovoljne matere-dojilje, in sicer v razdalji največ 2 km, ki se v nobenem primeru ne sme prekoračiti.
Razen teh ustanov imamo v Franciji še preventorije, katerih število je leta 1930. znašalo 154 s skoraj 12.881 posteljami. Ti so določeni za oskrbo slabe, mršave, blede dece, z majhnimi neaktivnimi otoki žlez, z nekoliko zvišano nestalno temperaturo in z nestalno kolebajočo telesno težino. V preventorijih živi deca pod zdravstvenim nadzorstvom. Uspehi preventorijev za za-kuženo deco so izredno povoljni in se radi tega te ustanove v vseh državah mno-že. Iz preventorija se vrne deca ali v jetike prosto rodbino aii na deželo h kmečkim rodbinam ali pa. kadar bi se jetično stanje poslabšalo, v zdravilišče.
V borbi proti jetiki se daje velika prednost tudi take zvanim prostozračnim šo-
lam. Vanje se sprejema slabo razvita deca, z znatno padlim prehranjevalnim stanjem. Otroci so od 9.30 do 17. ure v šoli, imajo pa le ure pouka. Ostali čas se bavijo z igranjem, z dihalnimi vajami s telovadbo na prostem itd. Takšen način odgoje slabotne in šibke dece nudi v zdravstvenem oziru odlične rezultate. Vsak izpre-hod v prirodo, ven v gozd, deluje prav izvrstno na deco in na njeno zdravje. V to skupino spadajo tudi razne ferijalne kolonije ob morju, v gorah itd., katerih naloga je utrjevati deci slabotno zdravje.
Velika vloga je odmerjena tudi šolskim poliklinikam, ki morejo prav zgodaj najti in zajeti tuberkulozno in po jetiki ogroženo deco in jo očuvat: pred zdravstvenim propadom.
Slednjič moram podčrtati dejstvo, da je bila Francija prva. ki je ob morski obali pričela graditi za slabotno, tuberkulozno deco obrežna zdravilišča, morske Uospice m asile. Ten ustanov je imela že leta 1902. nič manj ko 26. v katerih se je zdravilo v razdobju od leta 1892. do 1902 18.300 otrok!	(Se bo nadaljevalo).
Lord Robert Cecil:
šanghaj in ženeva
Ne samo razvoj dogodkov, temveč nidi i popolnoma ne ugodi Sest dni kasneje je ;<a-neizpodbitna logika je zantevala začasno ponski konzul obvestil pristojno kitajsko
prekinjenje svetovne razorožitvene Konte" renče, tega posebnega zbora narodov, ki naj bi sodil o pravici in krivici nekega b-oroženega spora m o načinu, ki bi omogočil njegov konec Boj med Kitajci in Japonci je že od vsega začetka ležal z vso težino nad razorožitveno konferenco Pojav raz-mahujočega se militarutna gotovo povečuje potrebo po znižanju oboroževanja. Obenem je pa tudi res, da je te^ko določiti, kako in do kake meje naj se izvrš razorožitev. dokler ne vemo ali je sploh mogoče vzpostaviti uig'led Društva narodov na Daljnem vzhodu. V naglici in za silo skr-pano premirje nikakor nc zadostuje. Tudi ni dovolj, če oba izčrpana nasprotnika s>k.e" neta prisiljen mir, ki sc ne bi mogel cIol^o držati. Poravnava, pri kateri bi ostal neupravičen napad nekaznovan in bi militari-stične politike ne zadela nobena graja, lojalni člen Društva narodov pa ostal Vez pomoči in brez vsake odškodnine za pre-trp.jeno škodo. bi bila nedvomno hud Marec za vso mednarodno moralo Svet ne zahteva samo preprečenja vojne, temveč tudi velike moralne zmage miru.
Važno je, da imamo stalno pred očmi glavne dogodke v sporu, ki je izzval sovražnosti in dejansko vojno, kateri manjka samo ime. Najprej si moramo biti na jasnem, da gre pri stvari za dvoje različnih problemov. V prvo skupino spadajo vse gospodarske in druge pritožbe, ki tvorijo osnovo japonsko-ki tajskega spora. Sem lahko štejemo vsa železniška in teritorialna nasprotja v Mandžuriji, kitajski bojfkot japonskega blaga, očitke o zlih namerah eni in ošabnosti na drugi strani o japonskem militarizmu in kitajski nesposobnosti za samovladanje. Vse te stvari spadajo v delokrog preiskova'ne konrrsije Društva narodov, v katero eta obe državi privolili in je pod vodstvom lorda Lyttona že prispela v Šanghaj.
Drugo in popolnoma drugačno vprašanje je odgovornost za hudt borbe pred Šagha-jem. Tudi če bi Japonska imela — kar je prav lahko mogoče — opravičljive vzroke za svoj nastop, bodisi zaradi kitajskega gospodarstva ali dogodkov ob južno - mm-džureki železnici, pa vendar ne bi mogla navesti nikakega opravičila za obstreljevanje in zasedbo kitajskega ozemlja, dokler ni prej izčrpala vseh sredstev za ureditev spora potom posredovanja in razsodišča. Obe stranki bi morali uporabiti za ureditev svojih medsebojnih nasprotij vsa ona miroljubna sredstva, ki jih določata pakt Društva narodov in Kelloggova pogodba. Kitajska je od časa do časa svojo 6tvar izročila Društvu narodov in sprejela tudi predlog o razsodišču, nikdar pa niso hoteli privoliti v to Japonci.
Kljub izTednemu Tazlburjenjoi, ki je zavladalo po vsej Kitajski zaradi japonske okupacije Mandžurije, se zatrjuje, da do 19. januarja, ko je v nekem pouličnem spopadu poginil neki budistični menih, ni bil na vsem Kitajskem uibit noben japonski državljan. Dva dni kasneje pa je poveljnik japonskega vojnega brodovja v kitajskih vodah admiral Šiosava že zahteval od kitajskih oblasti odškodnino in uvedbo varnostnih ukrepov, ki bi 6lične nemire v bodoče preprečili. Grozil je, da bo začel obstreljevati mesto, če se njegovim zahtevam
oblast, da izteče naslednjega dne ob o. zjutraj rok, do katerega morajo ugodit' ju-nonsktn zahtevam. Kriza je prispela na vrhunec 25 januarja. Admiral Siosava je ta dan zgodaj zjutraj obvestil mednarodne oblasti ki branijo mednarodno naselbino, ds namerava čez 24 ur naskočiti kita.,ske postoianke Že ob 1 popoldne je nato župan mesta Šanghaja sprejel brez izjeme vse *aponske zahteve in ob 9 zvečer je japonski konzul priznal, da kitajska izjavj v vseh točkah odgovarja zahtevam japonskega ultimata. Obvestil je o tem kozu-Urni zbor. 2e čoz uro na to pa .je japon-tk: a.dcniral nepričakovano sporočil, da namerava za zaščito japonskega prebivalstva izkrcati mornariške čete, kar se je o polnoči tudi zgodilo. Uporabil je mednarodno nase'b;no za operacijsko bazo in skušal preko nje zasesti kitajski del mesta Čapej. Kitajci so se seveda odločno postavili v bran. nakar go japonske bojne ladje zabele obstreljevati utrdbe ob izlivu reke Wang-do in Jangce. ki leži v precejšnji razdalji od ^n.ghaia Od tega dne se je pričeia tam prava vojna, samo da se zaenkrat službeno še ne uporablja ta izraz.
Kljub kratkim premirjem je boj postal vedno hujši in izgube vsak dan večje. Tisoči civilnega prebivalstva so poginili od letalskih bomb ter topovskih in puškinih izstrelkov, ki so jih Japonci vsipali na ne-sto. Kitajska se je tedaj v smislu čl. 16 obrnila na Društvo narodov in gen. tajnik je pozval vse konzule v Šanghaju zastopanih velesil, naj mu sporoČe pTavo dejansko stanje. Mednarodni konzularni zbor je imel več sestankov in spisal je dve poročili. V drugem se nahaja značilna izjava: Od 3. februarja naprej obstoja pravo vojno stanje. Dalje pravi poročilo, da so napad ves čas vodili Japonci.
Take so ugotovitve mednarodne preiskovalne komisije. Najsi bo torej v pravni osnovi kitajsko - japonskega spora pravica na katerikoli 6trani, vendar ni nobenega dvoma več, da se Japonci od 3. februarja dalje niso več branili, temveč neprestano napadali in da so s tem v pravem in nedvoumnem pomenu besede postali napadalcu
Če sem že imel kak predsodek ob začetku spora, mislim, da sem bil tedaj bolj na strani Japoncev kakor Kitajcev. Znane so mi bile vse težave s kitajsko vlado, o katerih se je govorilo zadnja leta. Vem tudi, kako je ta vlada nepremišljeno postopala ob raznih prilikah. Bil 6em tudi pripravljen verjeti, da so imeli Japonci v splošnem mnogo razlogov za svoje pritožbe. Morali pa bi vsekakor reševati spor v duhu. ki jim ga nalaga dolžnost kot članu Društva narodov. Priznati pa moram tudi, da sem prišel že prav kmalu do prepričanja, da japonske politike ne vodijo oni elementi, ki jih tako dovršeno zastopa grof Iši, temveč neka bojevita vojaška skupina. Videl sem, kako je šla Japonska preko obvez Društva narodov, kako je najprej zavrnila predlog o preiskovalni komisiji in kako so se vedno pogosteje ponavljaje odkrite grožnje, da bo Japonska izstopila iz Društva narodov, če bi se velesile vmešavale v njen spor s Kitajsko. Ti že sami po sebi žalostni dogodki so dosegli višek v nasilju pred Šanghajem.
Prepričan sem zato, da Društvo narodov
in Amerika ne smeta oprostiti, temveč odkrito m odločno zavrniti nepremišljene korake japonske vojaške oblasti Iskreno upam da bomo kmalu naši osnovo za sporazum, k: bo spre emljiv za obe stranki. Mišim tudi da b> bilo zeo važno če bi se ustanovila nevtralna cona pod pokroviteljstvom Društva narodov ter mednarodna policijska uprava Če bi po država ki se je dosedaj izkazala kot napadalka ne hotela sprejet- take rešitve tedai bi pač moral Svet Društva narod .iv pozvati vse svoje člane, da izvrše svoj gospodarsk- n politični pritisk na kršilca obvez Društva narodov in povabiti tudi Ameriko, da se pridruži tem korakom
Glavna naša naloga pa mora vsekakor biti, da ustavmo klanie in dvignemo Dru štvo narodov zopet do one veVave. ki ie potrebna za mirno presojo vprašanj, o kadrih bo poročala preiskovalna komisija lorda Lvttona. in bi obenem omogočila da se na Kitajskem odnravi nered in iz nje ustvari urejena država Ne samo za Kitajsko. temveč tud- za vse države ki ;maio trgovske in denarne interese na DaMnem vzhodu je to bistvena notreba Pro^i-m brezposelnosti bi b'l v Evrop' in Amerik' mogoče mnogo lažje rešliiv. če bi se Kitajska zedinila 'r. gospodarsko dvignila te- s tom postala neizmeren trg za vso apadr-o proizvodnjo V tem leže tudi pravi nte-resi Janonske Iziklpičeno na ie seveda, da bi trgoval z nami človek, ki ga bijemo po glavi.
Poduk v obrambi proti strupenim plinom
Pariška Sorbonne ie otvorila tečaj za poučevanje prebivalstva o ravnanju in vedenju pri napadih s strupenimi plim. Pokrovitelj tečajev je bivši minister Ferry. Slušateljem razlagajo najučinkovitejša obrambna sredstva, ki se morajo nuditi velemestnemu prebivalstvu ob priliki plinskih napadov. Začetna predavanja so bila na Sorbonni, ampak naval slušateljev je bil tolikšen, da so morali otvoriti podobne tečaje tudi na drugin šoiah, tako da se zdaj v Parizu predava na treh mestih o obrambi proti plinom. Zaradi ogromnega zanimanja za predmet so odločujoči čini-telji sklenili, da se bodo k tečajem pripuščali v prvi vrsti rezervni častniki in moški civilisti Tudi ti se bodo razdelili v dva odseka: v ljudi, ki aktivno sodelujejo v vojni, in v taksne, ki hočejo pomagati prebivalstvu. Ta pouk se bo avtomatično povečal in do oktobra upajo, da bo vse pariško okrožje poučeno o prvi nujni pomoč: v kemični vojni.
Letala s padali
V	Parizu se v največji tajnosti preizku-šuje nova metoda, ki naj popolnoma zasi-gura življenje potnikov v zraku. Gre za aeroplan, ki je tako zgrajen, da se v primeru kakršnekoli nesreče njegova kabina avtomatično loči od ostalih delov ter se s pomočjo padala gladko spusti na zemljo. Izumitelj je sprožil svojo zadevno misel že na mednarodnem kongresu za letalstvo 1930 v Parizu in je pozneje predložil francoski vladi model svojega izuma. Vlada je nato naročila velik poskusni modeL ki tehta dve toni in pol. V bližnjih tednih bo poskusni aeroplan startal prvič, da se vidi, če je na iznajdbi kaj realnega ali ne.
Borbe črncev z levi
V	pariškem »Palais des Sports« pripravljajo za tujce, ki jim bo dolgčas, novo atrakcijo — boje z levi. Proti levom se bodo borili črnci s sulicami. Nastopali bodo v borbah kakor nekdanji nubijski bori-lci v Rimu. Podjetje, ki uvaja borbe z levi v pariško življenje, je v ta namen že nabavilo 200 zveri, deloma krotkih, deloma divjih levov. Obstoji načrt za anga-žman 100 "rn-cev, ki naj bi se dali levom raztrgati. Arena, v kateri se bodo vršile borbe z levi, bo dekorirana kakor stari rimski cirkus. Atrakcije bodo začele poslovati takoj, čim izda pariški prefekt dovoljenje za prireditve.
Janko Kač:
UMT
Čast in ponos mlatičev je bil ta šopek in so kljub napornemu delu mlatiči vestno pazili, da jim ga drugi mlatiči ne izmaknejo. Če so pa vendar prišli obenj, so gledali, da ga sami izmaknejo drugje in ga nasadijo pred svoj pod. Dolgčas enakomernega dela so si preganjali še na druge načine. Sredi zaverovanega sukanja cepcev je planila z viška na nasad brezova metla: »Dobro je sklepljite!« je kriknil sosedov mlatič in že odbrzel. Če ni bil dosti urn, so ga mlatiči prijeli in je moral med zasmehom nesti nesklepano metlo nazaj domov. Nedolžne šale so se vrstile dan za dnem med obilnimi malicami in so se kadile opoldne po vseh mizah ogromne glinaste sklede, polne pehtranovih štrukljev, čez in čez posutih s sočnimi rumenimi ocvirki. Vrč ljutomerčana je krožil iz rok v roke cele tedne, da je bila omlačena še rž in pšenica in so stale pred podom dolge vrste tesno zvezanih šlcopov. Presna slama je dišala po vsej dolini kakor božje kadilo k mlačvi, prazniku rodovitnosti.
Tona je bil pa računar in se mu je videla mlačev na cepe nepotrebna potrata. »Dobre tri tedne se vleče mlačev«, je tuhtal že več let. »Po dva goldinarja dnevno vzamejo mlatiči: dobrih 40 goldinarjev. Posebne hrane jim je treba in vedro vina: da tudi svojih 40 goldinarjev. Mlatilnica in vitelj se dobita za 400 goldinarjev. Vitel bo gonil tudi rezilnico vse zime in še dobršen del leta. V petih letih se izplača stroj že za domačo porabo. Toda Tona je računal še dalje! Vaščani hitro uvidijo, da gre mlačev s strojem hitreje in ceneje izpod rok, pa gotovo pridejo, da še njim omlati. Trda je sicer za denar, bodo na žito dali, ki se lažje pogreši, ko je ravno novina.
Ni se uštel Tona. Tri tedne je brnela od svita do mraka pri Ko-lencu mlatilnica že prvo leto in je prislužila toliko žita, da ga je Tona komaj s parom konj peljal Bahaču v Nazarje, ki je z njim zalagal gorogranske splavarje. Vesel je spravil Tona štiri zelene stotake. Ko ga je pa vprašala debela Ferdinatelka, kjer je napajal konje in si ga privoščil merico, kako je tabernal, je vzel Tona ogorek viržinke iz ust in je zamahnil malomarno z roko: »Se že sili.« Na tihem si je pa mislil: polovica strojev je že plačana. In je še naročil polič starine, ki je ni bilo kmalu take vse do Zadnikove gostilne na Groblji. kjer je bila zadnja postaja flosarjev.
Vse to je šlo Tonu po spominu, ko je mazal in čistil vitelj za skednjem. Ves je bil zaverovan v svoje misli in delo in ni kar nič videl, da je zavil po zavrteh orjaški možak šestdesetih let. Še slovitega Martina Krpana, ki je norca bril iz samega ajda Brdavsa, bi oblila kurja polt, če bi padel kovaču Anzu v roke. Ogromna senca je padla če^ vitelj. ko se je kovač bližal. Tona je mislil, da se je oblak pritegnil čez sonce. V skrbi, da se ne bi napravilo za dež, je dvignil Tona glavo in zagledal pred seboj kovače.
»Ga že?« je ogovoril Tona kovač.
»Bo treba, da se delo spravi dalje.«
»Tudi jaz sem mislil, da bi mi spustil ječmen skozi. Kočarske kure so drevi in davi v njem, kakor najeti mlatiči.«
»Pojutrišnjem bi ga kar lahko vi. Kar k oču stopite«, se je Tona pripognil in polnil oljnike z gostim bučnim oljem.
»Sem namenjen. Petroleja primešaj, da ne bo preveč troskve.«
»Sem ga že, pa se ne jemljeta dobro. Bom moral kupiti olja nalašč za mašine. Davi se nisem spomnil.«
»Sem cul, da si bil v mestu...«
»Bil!« je Tona odrezal s takim naglasom pogovor kakor, da je rekel kovaču: Idi!
Kovač je brž uvidel, da je nekam nevede dregnil pa si je šel v zadregi preko ščetinastega obraza. Drobne rjave oči so mu sočutno zamežikale. Dobrega in mehkega srca je bil, kakor so pač dobričine večina takih orjakov.
»Je v hiši?« je vprašal po očetu, samo da je nekaj rekel in mogel naprej.
jt
»Be že, menda«, je zagodel Tona in zavrtel vprežno drevo vitlja, da je zaklepetal jekleni jeziček: rt— rt— rt— rt—...
Ko se je ozrl proti hiši, je stopil kovač baš na prag in zaklical v vežo:
»Kje pa ste kaj?« in izginil v veži.
»Kar noter stopi. Anza. kar noter« je zaklical Matija iz sobe ter se naglo dvignil z zelene odeje, kakršne še danes nosijo splavarji na svojih plovbah seboj. Ponudil je kovaču stol pri mizi.
»Zavoljo mlačve si prišel, jeli? Jutri bomo mi, pojutrišnjem si pa lahko ti na vrsti.«
»Sem te res mislil prositi, če bi mi ustregel. Midva z Nejcem nabijava, hvala Bogu, od zore do mraka v kovačnici, pa kar ne utegneva na pod. Ženske imajo pa tudi dela več ko dovolj.«
»Za pridnega bi bilo komaj, da bi mu zrasel še po en par rok in nog. Posebno Micika je urna kakor želo. Davi sem jo gledal. Zadnja je prišla na perišče in je bila gotova hkrati z drugimi, ki so prale že cele ure«, je pripravljal Matija pot svojemu sinu, kakor Janez Krstnik božjemu.
»Bolj jim gredo jeziki kakor roke. Saj so morale tudi Miciki kaj natvezitL Vsa je preč, odkar je prišla s perišča. še priteknila se ni kosila. Meni seveda ne pove nihče ničesar. Mimogrede sem le ujel, da gre nekaj zaradi tvojega Tone. Tudi Tona je bil videti revkast, ko sem zdajle govoril ž njim. Ali ga ženiš, ka-li?« je kar oblo vprašal kovač.
»Res, pogodil si!« je pokazal prazne dlesni Matija, ki je brzo uvidel, da mora dobro pripraviti pot, še preden izve Anza za neza-željenega Tončka, in je zaklical v kuhinjo:
»Polona, Polona! Prinesi majoliko najinega iz kota!«
»Saj ni sveti dan, da bi kar nosila«, je zagodla žena v kuhinji.
»Tak ne bodi taka, Polona! Poglej vendar, gosta imamo...« je pogladil Matija naglo ženino besedo.
»A, ti-i si Anza? Lej, lej! Po redko se oglasiš«, si je v zadregi brisala Polona roke in lica s predpasnikom in oddrsala po pijačo.
»Stara sva že postala s Polono«, je pletel Matija naprej svojo mrežo. »Tona je pa tudi sprevidel, da se bo treba vpreči v jarem, če hoče prevzeti grunt.«
»Pa ima že kaj zoranega?« je tipal Anza « svoje plati.
»Z vašo Miciko jih nekaj ženijo, kakor čujem«, je ponudil besedo Matija, ki je prav dobro vedel, da ima Anza precej pod palcem in da zaradi dote ne bo umazan, Micika je pa zdrava ženska in bo razumna in delavna gospodinja.
»Babje marnje. Kdo bi vola z žabo ženil. S Kolenčevino se pač ne more meriti moja kočarija*, je poniževal Anza sebe, da bi ga Matija pohvalil.
»Kočarija pa kočarija! Da bi šlo le nam tako vkup; kaj ti ne poje vse dni naklo: cvancgarca, cvancgarca... čemu bi se v nič deval?« ga je zagovorila Polona in postavila majoliko na mizo, vzela ročno iz omance prt, kozarce in zadnje kose požinjevke na lesenem pladnju.
»Če se ti ne zdi za malo, Anza, deni v usta. Od žetve je«, je ponudila kovaču gospodinja in prisedla.
»No, ne rečeni, da bi bili brez božjega«, je povzel besedo Anza in založil grižljaj potice.
»Kakih dvoje bo pa imela...?« je koval Matija mehkega kovača, ki je bil naravnost počaščen s tako snubitvijo.
Iz živil
Kateri izmed obeh bo zmagal ?
Hitler
Hindeiiburg
St H pri današnjih volitvah v Nemčiji najrevnejša kandidata za čast državnega predsednika Volilnih upravičencev je 44 milijonov, glasove bo predvidoma oddalo 3G milijonov ljudi. Izvoljen bo kandidat, ki dobi nad polovico oddanih glasov.
Vremenske napovedi, kakršne je položilo kmečko ljudstvo v svoja stoletna pra-;.-t smatrajo dandanes večinoma za praznoverja. Med temi pravili pa jih je mno-k: jim mora celo resna znanost priznati neko veljavnost.
.^em spada n. pr. strah pred slavno znanim: -.triacijk, Pankracijem, Servaci.jem, Bonifacijem, 12., 13. in 14. maja. o katerih ljudstvo meni, da prinašajo temeljito •Temensko spremembo. V zvezi s tem je znanost res ugotovila, da se število hladnih noči, ko zapade slana, proti sredini maja zelo poveča, potem pa naglo pade. Teoretično se zdi ta resnica nezmiselna, kaji. sonce je do tega časa že davno po-•egniio iz zemlje ves ostanek mrazu, ki se je p zimi nabral v zemlji, in njegova moč narašča .stalno — a po drugi strani so vre-menoslove! ugotovil;, da se ob tem času s' , t nad Srednj; Evropo dosledno čudna
j razdelitev zračnega tlaka, ki ima za po-| sledico mrzle zračne toke. Kako pa nasta-i ne ta razdelitev, je za sedaj še velika uganka. Kmetu bi vsekakor pozeblo mnogo mlade setve, če bi čakal, da mu meteorologi postrežejo z nasveti.
Kmečko ljudstvo je v zvezi s porastjo mrzlih noč; v prvi polovici maja prepričano, da v tem času zlasti mesečine škoduje kaleči setvi. Po njegovem mnenju izžareva tedaj mesec naravnost mraz. Francozi imenujejo to majevo luno celo la lune rousse, rdeča luna. ker pobarva rastline umazano-rdeče — barva, ki označuje smrt mladih kali zaradi pozebe. Luna nima s tem seveda nič opraviti, gre le za vedro nebo, zaradi katerega ima toplota priliko, da se izgubi v svetovno prostornino, dočim zadržuje oblačno nebo toploto na zemlji.
Angleži našli posebno metodo za pridobivanje zlnta iz lave. že prej so sicer vedeli. da vsebuje ognjeniška lava nekaj dragocene kovine, a niso verjeli, da bi je bilo dovolj za izdatno pridobivanje.
Nova angleška metoda obstoji iz natančne. metode za določitev količine zlata v kameninah, drugič pa iz novega kovinskega t-ostopka z a cenejše pridobivanje. Brit-■ ka zakladnica, ki upravlja to pridobivanje iz lavnih mas na Velikonočnem otoku, pa seveda noče objaviti nobenih podrobnosti.
Vulkanske rudnine, ki vsebujejo zlato, n s. samo na Velikonočnem otoku, temveč so raztresene po vsem svetu. Vulkanskega izvora sta n. pr. granit, bazalt in druge kamenine. S preperevanjem se zlata primes odplavi z vodo in zato ni čudno, da vsebujejo morska vodovia, ki sprejemajo koncem koncev vse reke in potoke sveta, mnogo zlata. Eden prvih strokovnjakov v
tem področju, Američan Clark, trdi celo, da je večina vsega zlatega, zaklada zemeljske površine v oceanih, ki vsebujejo neprimerno več te kovine nego vsi znani zlati rudniki sveta skupaj.
Ta ugotovitev je za sedaj seveda bolj teoretičnega pomena, ker je to zlato razdeljeno v tako neznanski množini vode, da bi bilo pridobivanje z dobičkom vsaj danes še izključeno. Sherry Hunt je pred več desetletji z meritvami določil približno množino morskega zlata in je ugotovil, da znaša njegova vrednost kakšnih 1200 bilijonov dolarjev! Ni čuda, da so se že mnogi izumitelji trudili, da bi našli ekonomično metodo za dvig tega zaklada. Angleški kemik Duke je že pred 33 leti prijavil zanimiv patent, pozneje sta njegovo metodo izboljšala Belgijca Jiantar in V/ilde. Pred vojno se ie ustanovila v Londonu celo velika akcijska družba, ki je hotela vzeti stvar praktično v roke, toda ni uspela.
®
»ar
nuamu
< 'cz nekaj tednov se bo dvajsetič ponovila nesrečna obletnica potopa »Titanica«.
1912. v noči od 14. na 13. april j trčil •iitanic« v bližini Nove I undi indije ob ednik. Nastala je strašna katastrofa, pri kateri je izgubilo življenje 1312 ljudi.
Nesreča, največja svoje vrste v zgodovini naroplovbc. je povzročila, da so dežeie, na-v /.me na promet z ladjami, izdale stroge u.cepe i'Lcle morsskih voženj v prehodni ioh i/ /me v pomlad. Strogost, s katero s ■ ti ukrepi izvajajo, je napravila, da po-• ej ni bilo nobene tako velike nesreče. Tehnična sigurnost na morju se je v zadnjih dveh desetletjih povečala in vožnja •" e/ (>eean ni danes prav nič več riskant-•'•>. K temu pa ni pripomogla samo Izpopolnjena gradnja ladij, ampak tudi izboljšanje strojev, še bolj pa natančno opazovanje vseh pojavov, ki lahko odvrnejo ne--reče. Meteorologija igra v tem pogledu najvažnejšo \iogo.
Za rentabilnost morske plovbe je najvažnejša hitrost, s katero brze ladje po oceanih. Ladje se torej drže najkrajše poti. 1 ri.-i, ki se je drže, pa gre cesto skozi opas-iie ledne in meglene pasove. Že 1. 1875 je /u t-" ga del j predpisa'« paroplovna družba ' unard-Line svojim ladjam gotova pota. ..kakšen »dvojni tir« na vodi, da se ladje ahko kontrolirajo in prihite v slučaju ne-fc c.ruga drugi na pomoč, obenem pa di - .• lid.ko izogibajo pretečim nevarnostim. \ desetletju ISMI—1S<>0 se je namreč piv iiibilo nad 40 ladij, prav toliko pa se j h ?e več ab ma >» poškodovalo. Zato je sk"'al ni.irografsk u r<i d Zedinjenih držav posebno konferenco, kjer so se prizadeta dežele zed:ni!e na splošna načela obrambe proti megli in lednikom.
Nevarnost lednikov v lako zvanem no-vofundlandskem p.»su je največja od srede januarja do avgusta. Zato vozijo !adje
ob tem času v nekoliko južnejši smeri. Navzlic temu pa morajo biti kapitani na moč oprezni, da se izognejo nevarnostim. Izkušnja namreč uči, da ledniki v novofund-landskem pasu ne ostanejo nikoli v določenih menih. Tudi ledne razmere se vsako leto spremene. To resnico je v največji meri potrdila katastrofa »Titanica« ki je dala pobudo za novo konferenco 1. 1913 v Londonu, kjer je bila redigirana prva mednarodna pogodba za zaščito človeškega življenja na morju. L. 1929 se je sklenila dopolnilna konvencija glede opazovanja lednikov in odtlej ne beleži pomorski promet nobene večje katastrofe.
sveta
Volitev ciganskega kralja
Iz Brna poročajo, da *o orožniki v zad" njem času opazili nenavadno živahno lcre-tanje ciganov na Moravsketn. Smer gibanja je kazala v karpatsko Rusijo. Ob istem času je prišla vest tudi iz poljskega obmejnega ozemlja, da se ondotni cigani takisto kretajo v smeri proti karpatskemu ozemlju. Orožniki so začeli poizvedovati po globljih vzrokih tega gibanja in so do-znali, da je kretanje ciganov v zvezi z vo-litvijo novega ciganskega kralja. Zadnji poglavar ciganskega plemena s to častjo, ju nedavno umrl na Poljskem. Cigani se drže tradicije in volijo za kral ja enega najstarejših čianov svojega rodu. ki ga diičjo posebne zasiuge. Novi ciganski kralj bo baje iz brnt.ke okolice, njegovo ime pa je še tajno in bo razglašeno šele, ko bo volitev končana.
Pomlad
ne odlaša,
Ne odlašajte tudi Vi. — Cas je za nabavo pomladanske obleke, površnika ali treneh-coata. — Naš atelje Vas obleče elegantno in najceneje.
Drago Schwab, Ljubljana Kraj zadnjega počitka



Briandovo posestvece Oocherelu, kjer bodo velikega pokojnika položili k večnemu počitku po provizoričnem pogrebu v Parizu. Na balkonu hišice stoji na levi pokojni državnik.
trn voda
proti osivelosti las.
Osiveli lasje dobijo prejšnjo naravno barvo. Uporablja se let in je tedaj preizkušena.
že mnogo
Za k. zaščitena
Navodila na steklenici. — Steklenica 35 Din. Poštnina posebej. Pošilja po povzetju
ZORA VODA ~ L OREL
Zagreb, Pavla Radiča ul. 32. 19
Radio laže
(.'eški goslač Kubelik je nedavno izjavil nekomu novinarju, da sicer občuduje radio kot tehnično čudo. vendar pa ga z umetnostnega vidika popolnoma odklanja. Nedavno si je nabavil dragocen r-adio aparat, katerega pa je trpel v svojem stanovanju samo 48 ur. Dclj ga ni mogel podučiti. To, kur je pri instrumentalistu najvažnejše, jc dejal Kubelik, je radiu popolnoma tu je: osebnost, ton, kar š \e napravi pri izvajalcu umetnino, se potom radia nikakor ne more dojeti. Tega ne more podati niti tehnično najpopolnejši aparat. Značilno je, da se je v podobnem smislu izjavil o radiu tudi največji sodobni gcelac Kreisler.
čim skopi sneg
AfGriznii
Dejstva so božji zakoni, ker razveljavljajo človešk°.
Rešitev svetovne krize? Vsa.k človek bi moral svojemu sočloveku gledati s čisto vestjo v obraz, človek z bolno vestjo je v zdravem svetu, in ostane, abnormalnost.
Tudi če zlato giblje svet. življenje mu daje pa le duh!
se bo,do začela na. polju dela za novo setev in žetev
Junkersovo veleletalo D 2000
V Junkersovih tvornicah predelujejo zdaj ogromno letalo za tovore D 20*30. ki ga nameravajo posihmal uporabiti za zračno občilo na progi Berlin — London, in sicer za
prevažanje potnikov
Nestanovitnost na zemlji
Geološki razvoj našega planeta še davno ni zaključen. Neprestano so na delu sile, ki spreminjajo obraz zemeljske površine. Sonce sije po dnevi na skale, nekoliko ur pozneje se hladijo v nočnem mrazu — to trajno spreminjanje temperature jih pretresa v najgloblji strukturi. Nekoliko gramov dinamita bi opravilo to hitreje — a narava uničuje svoje tvore istotako gotovo.
Rastlinske korenine grebejo po skalah, dežnica jih izpira in izjeda, peščena zrna jih v vetru brusijo, led jim veča razpoke — sto zaveznikov deluje uničevalno na »večni« kamen. Prepereli in uničeni material pa neprestano odnašajo. Rekam pripada tu glavna vloga. Izračunali so, da odnaša vodovje Mississippija vsak dan ogromno maso zemeljskega materijala, da bi bilo za isto delo potrebnih okrog 300 vlakov po 50 vagonov in vsak vagon bi naj bil natovorjen z 20 tonami! In tako delujejo vsa tekoča vodovja tega sveta.
Človek bi mislil, da se mora podoba zemlje že radi tega v najbližjem času vidno spremeniti. A ni tako. Izračunali so tudi, da bo Rodan s svojimi naplavinami napolnil ženevsko jezero v 48.000 letih, kitajske reke pa bodo zasule vse Rumeno morje v
100.000 letih. Vendar se da t.a proces opazovati zelo dobro ob ustjih rek že v kratki dobi človeškega življenja. Ustje Pada se pomika vsako leto za 70 m proti morju, Adria, mesto, ki je dalo Jadranskemu morju ime in ki je bilo v Kristusovem času njegovo pristanišče, leži danes 35 km daleč od brega.
Tako se širi po eni strani površina kopne zemlje. Na drugih mestih pa se manjša. V zapadni Angliji odnaša bibavica do 100 ton težke granitne klade. Na sevem francoski obali izgine vsako leto v more-10 m visok in poldrug meter širok >n -kopne zemlje.
Tudi v zemeljski notranjost delujejo sile, ki spreminjajo obličje zemlje. Vsako uro razsaja nekje na zemlji potres, približno trideset na leto jih je med njimi katastrofalnih. Delujočih ognjenikov poznamo na zemlji še 400 do 500.
Marsikatero spremembo zemeljske površine povzroči tudi človek- Opozoriti je tu zlasti na spremembe, ki izvirajo od dela v njegovih rudnikih, dalje na dolinske pregrade .ki spreminjajo prijazne rečne doline v jezera, in na nasipe, s katerimi dviga cele nove pokrajine iz morja.
Vročina in vitamini
Količina vitaminov v naši hrani je siino spremenljiva, spreminja se znatno že v pridelkih raznih let in celo v pridelkih različnega izvora. Vrhu tega v raznih živilih ni tega ali on, ja vitamina.
Ker so vitamini za človeško zdravje neobhodno potreben sestavni del hrane, so se mnogi raziskovalci že bavili z vprašanjem, da-li s pripravljanjem hrane ta sestavni del kaj trpi. često beremo trditev, da vsako segrevanje oz. kuhanje uničuje vitamine. Toda ta trditev je zelo pretirana. Raziskovanja so pokazala, da se trojica najvažnejših vitaminov, A, B in D, pri običajni pripravi živila (kuhanju, pečenju, sterilizaciji — n. pr. vkuhavanju) nič ne spremeni. Tako je za znatno oškodovanje vitamina A v maslu potrebno najmanj oolurno segrevanje pri 160 do 200 stop. —• takšnih temperatur pa v gospodinjstvu v splošnem nikoli ne dosežemo.
Večjo občutljivost kaže antiskorbutni vitamin C, ki mu pa tudi škoduje bolj zrak nego temperatura. Razno sadje ia zelenjava. ki vsebuje ta vitamin, reagira ras-lično na vročino. Praktično so dognali, da se zmanjša količina vitamina C pri kompo-tih in v kuhanemu sadju, ki vsebuje dr.iga-
če veliko vitamina, za */to do % ra le v redkih primerih za kvečjemu 50 odstotkov. Sadje, ki vsebuje v surovem stanju, naalo vitamina, pa je imelo po sterilizaciji oz. v obliki kompota komaj sledove ali ni«': vitamina. Zelenjava je še bolj občutljiva nego sadje, s kuhanjem je izgubila 90 do 95'". vitamina C. z dušenjem pa dosti manj. Važno je dejstvo, da krompir ne izgubi pri kuhi in dušenju mnogo vitamina in v najslabših primerih samo do 50%.
Količine vitamina C ostanejo tudi po kuhanju, sterilizaciji itd. znatne, če se pri tem izključi zračni kisik. Na ta način se izdelujejo n. pr. sadne in druge konserve v moderni fabrikaciji.
Najnovejša raziskovanja so ugotovila, da ni kuhanje jedil niti v drugih pogledih škodljivo hranilni vrednosti živila ali človeškemu zdravju. Z obsežnimi poskusi s"» celo dognali, da kuhana hrana surovo prekaša. Edina neugodna posledica kuhanja je ta, da se zmanjša količina vitamina C. a nikakor ne v takšni meri, kakor običajno slišimo. Vrhu tega se da ta nedosta-tek takoj izenačiti z zauživanjem sveže solate, svežega sadja itd.
700 ribičev na ledni drugi
V Finskem zalivu se je t.c dni v vi.iar-nein vremenu odtrgala lodna cm d a s 700 ribiči in 30 konji. Veter jo je zanesel na odprto morje, kjer je še niso našli. Ponesrečencem so poslali na pomoč le d o lomilce z živili in senom za živali.
Morilec Leitgdb
Avstrijski Krten Leiitgdb iz Linca ima na vesti naslednje zločine: umor Marije Lederer v Riedlu 1. 1912., umor Roze Dan-ne.r v Lincu 1916, umor Marije Schmied-humnier v Ansfeldii 1020, um.ir Marije Re-nozeder v Lincu 1920, umor Marije Kap-pelmacher pri sv. Magdaleni 1921, umor Ane Oberleithner v Edramdbergu-Wi!he-ringu 1931 in umor Luize Jank v Lincu 1932. i^eitgob je bil oženjen. žena mu je rodila dva sina in eno hčer, potem se je ločila od njega. Zdaj je vložila prošnjo, da se ji dovoli spremeniti priimek. Kriminalna policija v Lincu ima vtis, da je moril Le.it.gob v afektu in z namenom, da bi svoje žrtve oropal.
Pariški ropar prijet v Avstriji
_ V Puehbergu so tc dni prijeli Draga Kneževiča, ki je obenem z že aretiranim Kostajnškom napadel banko bratov Ea-rucfi v Parizu in odnesel iz blagajne 130.000 frankov. Pri roparju so našli 53.000 Din in 500 atvsr. šilingov gotovine. Aretirali so ga v trenutku, ko se jc bil pripeljal z avtomobilom in ni slutil, da čakajo nanj detektivi. Kncževič priznava svoje dejanje.
Turistovski promet v italijanskem obmejnem ozemlju
Iz Boleana poročajo, da je italijanska vlada dovolila v Italiji živečim inozemcem svobodno kretanje tudi onstran policijsko zastraženega obmejnega ozemlja pod pogojem, da Imajo v potnem listu poseben vizum, ki jim to dovoljuje. Enake ugodnosti bo dovolila talija tudi drugim turistom, da s tem poživi svoj tujski promet v alpin-5kem svetu.
Po! za šalo, pol zares
Najboljši škornji
Čevljar: iGo.spod profesor, prinesel sem vam škornje, ki jih boste nosili na svoji novi polarni ekspediciji. Kako ste bili zadovoljni s škornji. ki sem vam jih bil napravil za prejšnje potovanje? i
Profesor: »Zelo! Bili sc najboljši škornji, ki sem jih kdaj na kakšni polarni odpravi pojedel.«
Upnik in dolžnik
Upnik: »Ali vam še ni prišlo na misel, da vas obiskujem že leto dni vsak dan7« Dolžnik: »Vidite, na to nisem pomislil. Torej, zdaj se lahko Likava.«
Štedljivost.
Mož: : Ka.i, spot si kupila novo obleko? Ali ti nisem včeraj povedal, da so mi znižali plačo za 10 odstotkov?^
Žena: :Dragi možiček. s tem sem ii bo. tela samo poinaaati. Kupila sem obleko v trgovini, ki je znižala cene za 20 odstotkov ..
Vsak dan sna
sTeta, zdaj moram pa domev!«
j Zaka j pa tako hitro?«
sKer ne morem bif? ve" nriden *
#
Gospodarstvo
1929.	1930.	1931.
575.8	120.2	55.4
2486.0	2841.8	2948.0
166.5	231.3	373.8
23.6	86.1	95.S
1532.4	1699.5	15:30.7
455.5	528.9	615.S
932.9	967.2	1010.0
_	—	156.0
226.1	289.9	3:34.6
Povečanje deviznih rezerv Narodne banke
Narodna banka je pravkar objavila svo je stanje na dan 7. t. m., i z katerega jt razvidno, da so se devizne rezerve v prvi četrtini marca občutno povečale. Kovinska in devizna podlaga Se je namreč dvignila za 72 milijonov na 1.054 milijona Din, in sicer predvsem zaradi povečanje deviznih rezerv. Tudi devize, ki 6e ne štejejo v podlago, so se povečale za 4.1 na 86.9 milijona Din. Posojila, ki so ee od konca decembra do konca februarja zmanjšala za preko 60 milijonov Din, so 6e v prvi četrtini marca nekoliko dvignila, in sicer za nekaj več kakor 10 milijonov dinarjev. Začasni avan. glavne državne blagajne pa se je povečal ie za 6 na 437 milijonov Din. Na pasivni strani opazimo povečanje obtoka bankovcev za 65.7 na 4.861.6 milijona Din. Pa tudi žirovne obveznosti (obveznosti na pokaz) so se dvignile za 36.5 na 487.2 milijona Din. Navzlic povečanju obtoka in žirovnih obveznosti pa se je razmerje kritja zaradi povečane podlage izboljšalo. Kritje v zlatu in devizah se je dvignilo od 36.0 na 36.5 odst. Ker se je v podlagi povečal le devizni stok, ne pa tudi zlati zaklad, je seveda kritje v samem zlatu nekoliko nazadovalo, in sicer od 33.7 na 32.9 odst.
Stanje na dan 7. t. m. je bilo naslednje (■v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 29. februarja): aktiva: podlaga 1954.4 (+ 72.0), od tega v zlatu 3.759.5 (-f 0.1). v valutah 0.6 (— 4.0). v devizah 194.3 (-f- 75.9); ;osojila na menice 1.936.0 (-f- 13.8); lombard 264.5 {— 2.9); etari državni dolg 1.802.1 (-f 0.2); začasni evans gl. drž. blagajne 437.0 (+ 6.0): pasiva: obtok bankovcev 4.861.7 (-f 85.7); obveznosti na pokaz 487.2 (+ 36.6), od tega nasproti državi 20.9 (+ 2.1). po žirovnih računih 433.3 (+ 23.8), po raznih računih 33.0 (— 10.7); obveznosti z rokom 1.176 4 (— 5.4).
I>ržavna hipotekama banka v preteklem letu
Državna hipotekama banka je pravkar ob-Javila v Službenih Novinah« svojo bilanco na dan 31. decembra 1931 z. računom izgube in dobička. Bilanca nam kaže, da je ta največji denarni zavod v naši državi tudi v neugodnem preteklem letu nadalje razširi] svoje poslovanje. Bilančna vsota je do-pe ia že 4530 milijonov Din nasproti 4i)06, 3621, 3132 milijonov Din v zadnjih štirih le-tili. Glavne postavke v bilanci kažejo v zadnjih letih naslednji razvoj (v milijonih Din):
aktiva: blagajna, žiro posojila
menice, lombard privatni tek. računi
pasiva: fondi, kapitala
"iv. hran. vloge i osojila v inozemstvu ku.ib. pos. p. Nar. banki pri v. teiv. računi
Blagajniška sredstva so se v preteklem letu zmanjšala od 120 na 55 milijonov Din. Pri tem moramo na eni strani upoštevati, da so la blagajniška sredstva ob koncu septembra, ko je denarna kriza dosegla svoj vrhunec, znašala le 3S.4 milijona Din in so se torej do konca leta zopet povečala za 17 milijonov; na drugi strani pa je treba pripomniti, da so izredna visoka blagajniška sredstva ob koncu leta 1929. v zvezi z izredno likvidnostjo, ki je vladala takrat na na
n denarnem trgu. Dolgoročna posoiila so sc ponovno povečala za preko 1(10 milijonov Dm in se približujejo že tretji milijardi. Povečala pa so so tudi menična in lombardna po-ojila za j>reko 40 milijonov Din.
Na pasivni strani bilance vidimo, da so ee tondi in kapitali zmanjšali za okrog 1"0 milijonov Din. To zmanjšanje je nastopilo piedvsem zaradi tega, ker so občutneje parili fondi raznih ustanov, tiočim so se samostojni fondi povečali za preko 40 milijonov Din. Hranilne vloge kažejo naproti koncu leta 1930. povečanje za skoro 90 milijonov Din. Dviganje hranilnih vlog. ki smo ga opažali lani jeseni, se nri Državni hipotekami banki ni mnogo poznalo. Do konca avgusta so hranilne vloge narasle na 019 milijonov, potem pa so do konca septembra padle na 615 milijonov in so so na tej višini obdržale tudi ob koncu leta. Posojila v inozemstvu so nekolik« nar:i>la. tako opažamo v bilanci novo postavko »avans pri >viear-kcm Bankverei-nn v Baslu v višini ->7.G milijona Din in >po-soiilo pri Mednarodni hipotekami banki v B.irlu v višini 27.5 milijona Din. Novo je tudi lombardno posojilo pri Narodni banki v znesku 156 milijonov Din. Vloge po privatnih tekočih računih so narasle v teku lela za okrog 35 milijonov Din.
Račun izgube in dobička kaže ponovno znatno povečanje kosmatega kakor tudi čistega dobička, kakor je razvidno iz naslednjih primerjevalnih podatkov (v milijonih Din):
kosmati
dobiček cisti dobiček odpisi
Čisti dobičf čal na 68.4 milijona Din, navzlic okolnosti, da so zadnja leta znatno narasli odpisi. Od ugotovljenega čistega dobička pripada letos državi 51.5 milijona Din, nasproti 45.9, 40 ir 3-1.7 milijona Din v zadnjih treh letiii
Pravica izvrševanja obrtnih poslov v industrijskih podjetjih
Na vprašanje ali so industrijska podjetju tudi po novem obrtnem zakonu upravičena izvrševati brez posebnega obrtnega dovoljenja postranske obrtne posle, ki s»> potrebni za popolno dovrši t ev in odpremo proizvodov teir za vzdrževanje in popravilo strojev in tvorniških naprav, pravi okrožnica Zveze industrijeev v Ljubljani med drugim naslednje:
Doslej je v tem pogledu veljal paragraf 37 obrtnega reda, v novem obrtnem zakonu pa je to vprašanje urejeno v paragrafih 136 in 137, ki se glasita tako-le:
§ 1>6. Imetnik obrti ima pravico, opravljati one posle, za katere je dobil po pristojnem obče-upravnem oblastvu pooblastitev ali dovolitev. Če glede obsega pravice ni zakonskih odredb, je upoštevati obstoječi običaj. V sporih o obsegu pravice izvrševati obrt, določa ban po zaslišanju zbornice.
§ 137. Imetnik produktivnih obrti nima pravice opravljati posle drugih obrti, razen
1928. 1929.	1930.	1931.
230.0 234.7	271.0	307.0
47.7 55.0	63.0	68.4
9.7 10.5	21.0	26.8
se je v pretekle	111 letu	pove-
če so ti posli postranski in če so neobhodna dopolnitev njegovega obratovanja in potrebni za popolno izdelavo njegovih izdelkov. Imetniki produktivnih obrti smejo prodajati blago, ki so ga izdelali. Rokodelci smejo prodajati v manjšem obsegu blago, ki ga sami ne izdelujejo, če spada to blago v njih stroko in je postranskega pomena. Imetnik obrti ima pravico izdelovati omote in zaboje za vkladanje izdelkov (blaga), katero delo je potrebno po trgovskem obča ju za opravljanje in prodajanje teh proizvodov. Naprave, stroje in druga pomožna sredstva, ki so nevarna življenju in zdravju ali tuji imovini, sme imetnik obrti vzdrževati samo s pomočjo oseb, ki imajo za taka dela strokovno izobrazbo. Trgovec sme proizvajati omote in zaboje za vkladanje samo za potrebe svoje obrti.
V bistvu odgovarjajo torej nove določbe tako zva-nim določbam dosedanjega obrtnega reda; za vršitev takih postranskih poslov ni potrebna posebna obrtna pooblastitev odnosno dovolitev. Kar se tiče nove določbe, da se morajo namestiti za vzdrževanje strojev in naprav, ki so opasne za življenje in zdravje ali za tujo imovino, osebe s strokovno izobrazbo, je pripomniti, da se že sedaj v praksi v tem smislu postopa.
= Gostilničarska pivovarna d. d. Laško.
V inseratnem delu prinašamo danes razpis gradbenih del Goslilničarske pivovarne d. d. v Laškem. Dolgoletna želja naših gostilničarjev. imeti lastno pivovarno, točiti in nuditi gostom po primernih, tudi današnji krizi odgovarjajočih cenah res dobro pivo, se bliža uresničenju. Koliko je bilo nevernih Tomažev, ki so skeptično gledali na neumorno delo upravnega sveta, koliko je bilo čr-nogledov. ki so zatrjevali, da so neugodne gospodarske T>rilike vzele zadnjo možnost gradbe pivovarne in vendar je zmagala vztrajnost, solidarnost in discipliniranost gostilničarjev in danes ni več dvoma, da se bo v jeseni pričel dvigati dim iz dimnikov gostilničarske pivovarne v Laškem. Je to velik uspeh domačega obrtništva in njemu naklonjenih slojev, h kateremu se jim mora čestitati. Zdaj bodo gotovo tudi oni zamudniki in cagovci, ki so z nezaupanjem gledali v Laško, prišli ven z denarjem.
z= Povišanje uvozne carine /a maslo v Italiji. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine objavlja, da ie italijanska vlada s svojo naredbo od 4. t. m. povišala uvozno carino na maslo, in sicer na 250 zlatih lir za sveže maslo, za kuhano in solieno maslo pa na 279 zlatih lir za 100 kg.
= Davčne oprostitve. Po sklepu splošne seje državnega sveta veljajo glede oprostitve daivka na poslovni promet le predpisi zakona o davku na poslovni promet in kasnejših zakonov o tej oprostitvi. Oprostitve neposrednih davkov po prejšnjih posebnih zakonih za določena podjetja ni moči razširiti brez posebne zaitonske določbe na oprostitev kasneje uvedenega davka na poslovni promet.
= Elektra d. d. v Ljubljani sklicuje za 31. t. m. redni občni zbor ob 16. v družbenih prostorih. Na dnevnem redu je med drugim predlog o likvidaciji družbe.
= InSolvence v februarju. Nedavno smo na podlagi statistike Društva indu6trijcev in veletrgovcev v Ljubljani poročali o znatnem naraščanju insolvenc v preteklem mesecu. Sedaj objavlja tudi splošna državna statistika pri notranjem ministrstvu svoje uradne podatke, ki jih je zbrala v teku februarja. V tem mesecu ie državni statistični urad ugotovil v vsej državi 82 konkur-zov (lani v februarju 33) in 127 poravnalnih postopanj (50); vsega je bilo v januarju zabeleženih 209 insolvenc nasproti 90 v lanskem februarju. Če prištejemo še podatke za januar, tedaj vidimo, da srno imeli v naši državi v prvih dveh mesecih t. 1. 156 konkurzov in 238 poravnalnih postopanj, torej 3*54 insolvenc nasproti 156 insoI-vencam v prvih dveh mesecih preteklega leta, tako da se je število insolvenc povečalo za 238 ali za 153 odst. V dravski banovini je bilo v februarju zabeleženih 5 konkurzov (lani v februarju 9) in 18 poravnalnih postopanj (8), skupaj torej 23 insolvenc (17). V prvih dveh mesecih L 1. smo imeli v dravski banovini že 50 primerov insolvenc, in sicer 15 konkurzov in 35 poravnalnih postopanj; lani je bilo v tem času zabeleženih le 29 inSoivenc, in sicer 14 konkurzov in 15 poravnalnih po&topanj.
Borze
12. marca.
Na ljubljanski borzi je bil devizni promet pretekli leden izredno slab; znašal je komaj 2.05 milijona Din nasproti 7.3, 10.6, 10.2 in 11 milijonov Din v zadnjih štirih tednih. Na deviznem trgu je prišlo do znatnih sprememb deviz. Deviza Curih je stalno popuščala. Močno se je okrepila deviza London in z njo tudi druge devize, zlasti New-vork. V petek pa je prišlo do naglega pre-okreta.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi ves teden mirna. Proti koncu tedna pa so se okrepili dolarski papirji, tako n. pr. 7°/o Blairovo posojilo od 47.25 na 50.50.
Devize.
Curih. Beograd 9.02, Pariz 20.31, London 18.775. Nevvvork 516. Bruselj 72, Milan 26.75, Madrid 39.60, Amsterdam 207.85, Berlin 122.75, Stockholm 103.50, Oslo 102.50. Kobenhavn 103.50. Sofija 3.73. Praga 15.275. Varšava 57.80. Bukarešta 3.08.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago. 12. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 60.375, za julij 62.25, za september 64.25: koruza: za maj 39.75, za julij 42.25. za september 43.50; rž: za maj 50, za julij 51.
+ Winnipeg. 12. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 67, za julij 68.75, za oktober 70.125.
-f Novosadska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca za koruzo čvrsta, sicer nespremenjena. — Prometa je bilo 38 vagonov. Rž: baška 165 — 170. — Oves: baški sremski. banaški 125 — 130. Jermen: bašk' in sremski 63/84 kg 125 - 130: baški in sremski. pomladni 67/68 kg 150 — 160
Koruza: baška. sremska. banatska 85 _ 86;
baška, okolia Som bor 87—88; baška, sremska za april-maj 90 — 92.50 sremska pariteta šid 87 — 88. Moka: baška in banatska *0gg<. baška in banat >0g« 360 do 380- št »2 340 - 360: »5« 305 -- 315: »6« 255 do 265: >7< 190 _ 200- >8< 122 50 _ 127.50 -Otrobi: baški in sremski 90—92.50, banatski 80 — 85 Fižol: baški. sremski. beli. brea vreCe 180 - 185
+ Budimpeštanska terminska borza (12. t. m.) Tendenca za pšenico in koruzo mir-
Za velike dobitke
za zgradbo katedrale
Dobrodelnega društva SV. VINKA V BEOGRADU
je treba le najmanjših vlog
V današnjem težkem gospodarskem položaju more srečen slučaj rešiti situacijo. Zaradi tega kupite
SREČKO ZA ZGRADBO KATEDRALI
Ta mali riziko Vam more prinesti
na dan žrebanja celo premoženje
GLAVNI DOBITEK
Din 5,000
NAJMANJŠI DOBITEK
Din 10,000
Cene srečk: Dvojna srečka 11
Din 200.— 100.— 50.— 25.—
SREČKE PRODAJAJO: vsi župni uradi, kolekture, denarni zavodi, cerkvene in dobrodelne ustanove itd.
12 14
CENTRALA.
Beograd, Ulica Jovana Rističa 20.
PRODAJNA PODRUŽNICA:
Zagreb, Tvrtkova ulica 5.
na, za rž prijazna. Promet omejen, pšenica: za marc 12.95 — 12.96, za maj 13.74—13.75; marc 16.15, za maj 16.68 — 16.70; : za maj 14.71 — 14.75, za julij 15.20.
rz: za koruza
Iz življenja na dežel?
DEVICA MARIJA V POLJU. Prijateljem in čitateljem »Jutra«, »Slovenskega Naroda--:, »Domovine« in >2ivljenja in svetac javljamo, da dobe te liste vsak dan v restavraciji pri kolodvoru. Z >Jutronu bodo lahko postrežem tudi tisti, ki potujejo z jutranjim vb'kom ob 5.30.
BLED. Prešmantana zima, kako trdovratna je letos! Na dan 40 mučenikov nas je zopet presenetila in nas obdarila s pošteno mero snega. Kmetje že tarnajo, kaj bo, ako se zime kmalu ne iznebimo, kajti njive bi morale biti že izorane in marsikateri posevki že v zemlji. Novi sneg je polomil v sadovnjakih mnogo drevja. Ako bo začel jug močno pritiskati, se bo začela silna množina snega v gorah tajati in boclo zopet povodnji. Nekatere žage v blejski okolici, ki so vsled krize v lesni industriji počivale že več mesecev, so začele po malem zopet obratovati. — Danes ob 16. bo v poslopju osnovne šole na Bledu ustanovni občni zbor športnega kluba »Triglav«. — Prejšnje društvo SK Bled se je razšlo.
VIŠNJA GORA. Zima je iznova zadiv-jala, to pot z vso silo. Namesto, da bi kmetje že začeli s svojim prvim delom na polju, imamo po nekaterih mestih že nad en meter snega. Kakor vse kaže, imajo smučarji in ljubitelji zimskega športa sploh svojega posebnega in prav agilncga zaupnika nad nami. — Ustanovnega občnega zbora JRKD za litijski srez, ki se bo vršil danes v Litiji, se udeleži po možnosti tudi več somišljenikov naše doline. Naše sokolsko društvo vprizori danes ob 15. znano Bevkovo igro »Kajn«. Kljub slabim finančnim razmeram naš Sokol zelo živahno deluje. 14. p. m. je priredil igro »Raztrgana Višnja gora. zakrpani Žužemberk«, bi jo je sipretno režimi br. prosvetar Fabjan; 6. t m. pa je bila svečana akademija v proslavo stoletnice Tvrševega rojstva. Br. načelnik Iv. Zavodnik in s. načelnica Zofija Bregar sta pokazala, kaj zmore vztrajno delo, nad vse pričakovanje pa nam je pokazala s. prosvetarica Zofija H omgsma.no va. kako ljubke so otroške igre. saj so malčki nastopili tako, da bi se lahko kosali s starejšimi igralci. Občinstvo nikakor ne more pozabiti te prireditve.
ŠMARTNO PRI LITIJI. Danes ob 15. bo v gostilniških prostorih g. Ivana Robav-sa v Šmartnem ustanovna skupščina krajevne organizacije JRKD. Prisostvovali bodo tudi: narodna poslanec g. Milan Mravlje, banski svetnik g. Birolla in delegat oblastne organizacije JRKD. Poslanec Mravlie bo med 14. in 15. uro sprejemal v občinski pisarni stranke in morebitne prošnje ter dajal razna pojasnila.
GORNJA RADGONA. Leno vinogradno posestvo na Ptujski cesti pri Gornji Radgoni je prodal dosedanji lastnik Mlinarič Ludvik Rudolfu Maitzu, trgovcu in hišnemu posestniku v Radgoni. S tem je prešlo zopet lepo vinogradno posestvo v našem okolišu v last avstrijskega državljana. Avstrijci si z nakupovanjem posestev na našem ozemlju hočejo zagotoviti dobro na- ' ložbo šilinga. — Danes ob 15. uri bo v 1 gasilskem domu popis opreme, nato pa v 5 razredu tukajšnje osnovne šole zaobljuba i gasilcev ter prvo strokovno predavanje. Udeležba je obvezna. — Vodja glavnega oddelka finančne kontrole v Gornji Radgoni g. Anton Fabjan je upokojen. K glavni carinarnici v Gornji Radgoni je dodeljen na službovanje carinski pripravnik g. Dra-giša Dragič. — Sokolsko društvo poziva i članstvo, da se udeleži v čim večjem Številu Tyrševe prosilave, katero priredi sokol-ska četa v Radencih danes ob 15. v Zdraviliški restavraciji g. Josipa Maršika. Zveza I z vlakom je ugodna, odhod ob 13.
Zbor viških gasilcev
Vič 12. marca.
Občina Vič je v preteklem letu obogatela za okusno stavbo. Na prostoru, kjer je prvotno stala shramba gasilnega orodja viških gasilcev, so si marljivi gasilci postavili ličen dom, katerega slovesna otvoritev in blagoslovitev se bo vršila letošnje ■poletje. V prostorni dvorani so se v nedeljo zbrali polnoštevilno viški gasilci k zborovanju, katerega je otvoril načelnik tovariš Janez Gašperin. Po odobrenju zapisnika lanskega občnega zbora so .podali posamezni društveni funkcijonarji poročila. Iz poročila blagajnika je razviden pregled finančnega stanja društva, ki ima že lep inventar, svoj dom in nekaj gotovine, •obremenjeno je pa s posojilom -v znesku 70.000 Din.
Pri volitvain sta bila ponovno soglasno izvoljena tov. Janez Gašperin za načelnika in tov. Jernej Keber za njegovega namestnika. Tov. Gašperin zavzema to častno mesto že preko 30 let ter so njegove zasluge za povzdigo gasilnega društva na Viču neprecenljive. Tov. Gašperin pa ni zaslužen samo za gasilce, marveč je tudi že 16 let delaven starosta viškega Sokola. Kakršen je vodja, tako je tudi ostalo članstvo viških gasilcev. Ko je bilo treba prijeti kramp in lopato, ni nihče okleval in danes so Tsi ponosni na lep dom, ki so si ga postavili. ■Nadalje so bili izvoljeni v odbor še tovariši Petere-a Andrej, .Svetlič Jožef, Korošec Maks, škerlj Vinko, Jevc Iv., namestnika Omahen Ignac in Pogačar Alojz in za preglednike računov Klemenčič Franc, Sen-ge.r Ivan in Kelc Vid.
Na predlog -tov. načelnika sta bila soglasno izvoljena župan viške občine g. Pe-trovčič Ln občinski svetovalec g. Andrej Knez za častna člana Zborovalce je pozdravil zastopnik g. župana in občinskega odbora, ki je želel društv-u najlepši procvit. Zastopnik župe je vzpodbujal zborovalce k vztrajnemu delu ter omenil, da ob priliki letošnje proslave 60 letnice obstoja viškega gasilskega društva in blagoslovitve novega doma župa ne more prirediti skupnega obveznega zleta na Viču, ker je bil zlet že prej določen za Kamnik. Istega dne pa bo zborovala v Ljubljani Zveza gasilskih društev za Slovenijo ter bo tako omogočeno udeležiti se tega slavja delegatom
vseh društev dravske banovine. Med slučajnostmi se je sklenilo, zavarovati vse članstvo proti nezgodam, nakar je tov. načelnik zaključil lepo uspelo zborovanje.
^•^menski pregled
m je nastopila po meteoro-jmlad. Po starem kinetskem koleduiju jc sv. Gregorja dan, 12. marca, prvi pomladanski dan. Ali vse to nič ne pomaga, ker sneži kar naprej, kakor da smo sredi zime, sneži ves teden, le z manjšimi presledki.
Snežni metež imajo v Evropi silno na široko, do daljne severne in vzhodne Rusiie pa do Norveške in Anglije in do Sredozemskega morja. Povsod seveda ne sneži tako trdovratno in tudi ne tako izdatno, ali vreme je domala po vsej Evropi pravo zimsko, približno tako kakor pri nas.
Vzrok takemu vremenu je v veliki atlantski depresiji, ki s? je pred enim tednom zapeljala na našo celino in potem prav počasi potovala čez nemško - poljsko nižavj« proti vzhodu tja v srednjo Rusijo. Njen vetrovni vrtinec je dovaja! v višini toplejšo južno zračno strujo proti severu, toda na severni strani depresijskega središča je silil proti zapadu mrzli rusko - sibirski zrak, do čim je bolj južno stremel topli sredozemski zrak proti severovzhodu. Tako sta se ves teden stikali nad Evropo dve zelo različno lopi i in različno premikanj zračni stru-ji, ena od severovzhoda na zapad in jiugo-zapad, druga od jugozapada na severovzhod. Mešanje in stikanje različno toplega t»r različno vlažnega zraka pa proži vedno obilne padavine. Meja med tema dvema zračnima tokoma poteka v naši bližini in od nas cez Rumunijo tja v osrednjo Rusijo. Na Ruskem vlada n. pr. na severu mraz 20 do 30°, pa celo 40° C pod ničlo, dočim je južno Rusijo preplavil zrak od juga in so nenadoma dobili toplino nad ničlo, prav tako kot v Rumuniji, kjer so spričo tega nastopile povodnji; povsod v srednji Evropi pa vlada zima z nekaj stopinjami pod ničlo in se mraz še stopnjuje, ker ga dovaja še naprej severnovzhodni veter. Da pa traja pri nas snežni metež tako dolgo, za to se moramo zahvaliti še posebej posebnemu vetrovnemu vrtincu, manjši depresiji, ki se je razvila, kakor običajno, nad zgornjo Italijo in Jadranom. a se drži prav trdovratno.
Velika zaloga damskih
KLOBUKOV in SLAMNIKOV
od Din 60.— naprej. Preoblikovanje 28 Din
Salon »La femme Chic«. Anica Puhek, šelenburgova ul. 6/1. 116
Pozor, ženini in neveste!
ŽMesec nizkih cen
ZKje?
P r d? (Preserttcot m/. S4t
(poleg tovorne Slon)
se prodaja za velikonočno sezono raznovrstno pomladanska manufakturno blago po neverjetno znižanih cenah, in sicer: Blago za moške obleke in površnike, češko in angleško
posteljne mreže, železne zložljive postelje. otomane, spalne divane in fotelje nudi najceneje RUDOLF BADOVAN tapetnik Mestni trg At. IS.
Žima, morska trava, olago za modroce tn prevleko pohištva v velik) izbiri po naj-nižji ceni. 328
30% do 40%
ceneje
Blago za damske plašče, obleke, svile za obleke, pralne svile, šifoni, cefirji, svile za perilo, platno za rjuhe, gradi za žimnice, odeje, moške srajce, moške in damske nogavice, žepni rjbci itd.
20% do 30% ceneje
Vse blago je sveže, direktno iz najboljših tovarn. Izkoristite ugodno priliko, gotovo se Vam izplača! Ogled neobvezen! — Prepričajte se!
Prešernova ulica 54
Josip Ivancič
sJUTRO* št. G2
ts
Nedelja, 13. m. 1932
Cene malim oglasom
Zenitve in dopisovania. vsaka beseda Um 2.— ter enkratna pristojbina za šifro aii ta dajanje naslova L)in 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja, vsaka beseda Ihn l.—. Po Dm I.— za besedo te zaračunalo nadalje vsi oglasi ki spada /o pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto»Kupita!*. »V najem«. »Posest«, »lutkah«. »Stanovanja odda« »Strnil*. »V rednote«. »I n formacije« »Živali« »Obrt« in »1 azs* ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din /.— za besedo, se zaračuna enkratna Dristoihina Dm 5.— za šitro ali za dajanje naslovu IA*; ostali uglasi socialnega značtja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Ihn }.— Najmanjši znesek pri oglasih po 50 o m za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po I Din za besedo Da Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pn predaji naročila, oziroma jih je vpostaH v pismu obenem z naročilom.
Službo dobi
VaaJvft besn-tla 50 . t* «la'*n:(» n.H.f.i a!i >s Sifrn (« 8 [>iu. fl)
Otroško negovalko ali vrtnarico
M-cjn k Joj
oglasnem
Olj 'j t
Xi-'nv
J u'ra
Ključavničarski
pomočnik
s S»fiT*fcim
trezen in po zmožen t n -i I
midbe na o »J utra« p ■ čir«.
- Po
oddelel
;uravni
.Natakarica
idna. poštena in d<
VI'.' etllO p rak*
h". P 1
(Ida. 1 1': -ni.;:'
-užnlco ru pod
elovnn. ki zna gostilničar -Ta!'io si u/.
na
ponudbe
»- J ur:
šifr
v J! a
»Srečo; 7S57
Starejšo dekle
vajeno kmerk:li del (lil trpljenja . sp'ejniem $ 1. apn »m Ponudbe na oglasil' oddelek »Jurra« pod šifro .!' ■- : . .i i št. :i::.,«. 7S<-1
Mesarski pomočnik
vajen vseh rn.-ar-k.h .iel. toi»i takoj službo. Pr»"l pogoJ je poštenost. Naslov
v oglasnem oddelki J.n*n 7770. j
Služkinjo
; ..pitliio knli.irii* • sprejmem k d venci ^»ebama v centru m<»=T.i. N':i-'oy pove oglas, oddelek »Ju-tra«. 7920-1
Blagainičarko
sna-/no
>sp0
Služkinjo
pridno. p.sšteno »11 dekle. vajeno vseh dluj-skih del in ki ima ljub- zrn 'I', otrok. sprej-m. Naslov p>ve O-lasni •Jutra«. 7 »0-1
■ i.l J r le
Mizar, vajenca
s hrano in stanovanjem v li:ši. s j. r 1* j m e Ostrrinan Frane, mizar v Bruslovčah
*rir»'mciii ThJiI 1 i k u
Prodajalko
N* i st o v v Jutra«.
'687-1
"»'••'II!	Kad: poi-	"•a nja
obrt.a	nn 111 je po	robna
blaga	nič-trka. S:mo	resne
	naj »e zgiasijr	. Po-
trebna	kai-eiia 3fMHI	Din.
N.astr.	n tako i. —	Ia kol,
r.-- li-	Tez 110 37 pr	M a-
ri boru		7906-1
h. .
rftk
hr-v o Mi »Me
Vzgojiteljico
kaina (4 in 9 let) n:m znanjem nem ne 111 trancoščine, p.>-n..ma zdravo sprejmem, liti.ii»e z natančno naved .|..-e.|an ;:h služb, za - ko n;i oglu?ni »Jutra«
v
' rov. nr:
-:iro 7840-1
Natakarico
'. "•>•.i;, o in 1
N
ko
P.vi
pt-,.r
Jutra
za htm
■L' I - 't;
-Ni
Trgov.
."•nega. z.l
1"
iii >'sr i
V-stop Zgla -i 'r.^ovi Slov."
■k: h gor it
vajenca
avrga ter remi razred: .' ■■ spre "meni. ria ' !!:!■>. — ■i Len Rataj. Lenart, v
7905-
Pekov.
sprejmem. Kri K:liv. sler. Ti bo vi
pomočnika
Nastop ta k oj.
pekovski moj-
'l'.:n. "d.|.'l
Šiviljo
ino perilo.
Naslov pove ek »Jutra«.
Bogati postanete
če imate veliko znancev!
Ltubljniia. pošt-307. Znamk: za 0460-1
>rer-on<-ni preda o dir o v url
Trg. pomočnika
vojaščine prostega, zmož noga slovenščine in nem »rine, sprejme galanterijska trgovina. Pi»mene ponudbe 4 sliko, referencam: :n zahtevami na oglasni oddelek »Jutra« pod š:fro »Prvovrsten«.	7201-1
Inkasanta
m takojšen nastop išče tovarna v Ljubljani. Le oseba z najboljšimi referencami pride v po-štev. Natančne ponudbe na ogl. >ddelek »jutra« po-d ?:fro »Inkasant«.	7082-1
Učenko
sorejme modni atol le M. šare. vila »Trnovska«. Rutarieva ulica št. 4a. I. (Pri Visaži preko železnice).
8172-1
Brivskega
dobrega Ia vea
Kial j
s p D11
pomočnika
n sprei.nega de-r e j m e S-jopa n lajska cesta ."8.
81.>3-1
Prodajalka
mlajša meč. izučena v trgovini mešanega blaga, z znanjem slov. . in nemške, ga jezika, želi premeniti nntsto takoj ali pozneje. 1 .-njene dopise na podružnico »Juti a« v Celju pod značko »Sigurno mesto«.
7
Starejšo natakarico
pridno in m. 111 t:iko:. oddelku »Jutra--.
pest »m: o Na », i .v
.-prej-ogl.
81 15-1
Dekle
zdravo in pridno, ki zna kuhat: in pospravljati boljše sobe, sprejme družina = 4 otroci. Zgla siti se je med 9. in 15. uro na naslov. ki ga pove ogla»:ii oddelek »Jutra«. 8100-1
Kroj.
vajenega sprejme gelna 3.
pomočnika
damski za d'-la, takoj Kems. V o.
8131-1
cm na ogla sni s'078-1
Kroi. pomočnika
za velike ke.se in b>-ljš. knufekcjjo sprejme tako J"-:p T"-n-ir _ Notranji •z : r'-e. lir. /evira.
s-agar R.ce Surrough3:
Tarzan, kralf diumb
157.
:s.Kdo je Tarzan?« Ta misel je bila vsem na umu. Mornar, v čigar obrazu je bilo nekaj podganjega, je zarenčal ostudno vico. Obraz mladega moža je cd jeze bledel. Naše častnike ste pomorili, pa oropal i.«. je rekel. Držite jezik za mi. če ne, vas s praznimi rokamj davim.«
kiet-pre-naj zob-za-
Mesar pomočnika
treznega in zaupni ga. iščem. Hrana in stanovanje v Iviši. Isrotam spr^jnn.ni tudi učenca. Ivan Prah: u. Savski marof, kolod-ver.
7!><C>.!
Dekle
za vsa hišna dela in kuho takoj spre jim eni k osebama. Naslov v ogl oddeiku »Jutra«. &01 --
Otroško negovalko ali vrtnarico
dojenčku. Zah ca in spričevalo
Služkinjo
sprejme takoj Kcms, Vogelna ulica o.	S18<i-1
Službe išče
far:
Vsaka lw*e<ta 30 ta daienje nabora at: za Sifr« p« 8 Din. (Z)
isrem va se N a s i' n ku »Jutra«.
o^ia^nciii
odde 7ioj
Trgov, pomočnik
bi rad spremenil službo mestu ali večjem fgu de 13. aprila. Ponudbe po »Pomočnik 20« ua uglasili oddelek »Jutra«. 8002-2
Frizer
oba vešča in železni 111 a nikuri.
frizerka
•ajni, v od d
in
V ti
ondulaci.ii ev. se sprejmeta
stalno službo takoj ali po praznikih. Oferte na na slov Nikolaj Ogrič, frizer za "oispode. dame in gledališča. Lj-ublja.na. M-»»t Zaloška cesta 8. 79!»9
Mesto
dobi
poduradnika
močan, zelo energi čen, pošten mož, nad let st.tr. Dopise z vsem podatki p"d »Takoj na
(lirenjiskeni'' na ogla oddelek »Jutra«. kli'J-1
Prodajalce
prodajalke, zmožne samostojni! voliti podružnic sprejmem takoj v stalno »lu/.bo proti mesečni plači Kavcija v g.i'tovi:ii 20.000 Din. Ponudbe na ogla oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšen nastop«.
8023-1
Mlada dama
inteligentna, d..-kaj ener-gična. reprezentativna, na' srednje velika, prijetne zu nanj-,,-ti. ki ima veselje do g'.s; odinjstva. d'0-bi odgovarjajoče nameščen je. Do pis peti »Lahko takoj« uf oglasili oddelek »Jutra«.
80. /.I-,
Mlinarja
za vse vrste mlenja s-prej-nieni za turbinski mlin. Naslov v oglasnem oddelku >Ju'tra«.	801il-3
15S.
Zaničljivo je obrnil mornarju hrbet in odšel. Mornarjeva roka je kradoma segla po samokres. Njegove oči so maščevalno zažare'e A z bližnjega drevesa je dvojica še dosti bolj bistrih oči opazovala vse. kar se je godilo. Tarzan je videl, kako so vsi strmeli nad njegovim pismom in kako se je razvijal prepir.
r-opr^jfct. 1*». b, Up,, |W	Ue. A« nek,,
159.
Ostuden! mornar je bil prav tisti, ki je prejšnji dan umoril svojega tovariša in se Tarzanu s tem hudo zameril. Pogumni mladi mož mu je ugajal. A zdaj je v=e kazalo, da čaka tudi tega krvava smrt. Tarzanova močna s kopjem oborožena desnica se je »ripravila za lučaj.
nudim vanje, v o in nildbe »Jutrn« zuiii i-111
Hišniku
na Rožniku stano-kurjavo, ra/.svetlja-preeej vrta. — Po-n:i, oglasni oddelek po-d značko »Ra-vrtuarstvo«. 8035-1
Sobarico
vesco slov. m nemškega jezika, s primerno kavcijo n hotelsko prakso, staro nad 40 lt»t. sprejmem po dogovoru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 7&)2 1
Vajenca
sprejmem za krojaško obrt Naslov v oglasnem ud-delku »Jutra«.	8102-1
Žensko moč
7sl samostojno vodstvo delikatese in zajtrko-valnice sprejmem z nekaj kavcije. Ponudbe pod »V Ljubljani« na ogl. odd. »Jutra«.
3099-1
Blagajničarko
za lokal, kjer se prodaja meso in mesni izT delki sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	8104-1
Kroiača-družabnika
ki ima dosti poznanstva. iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra-? pod šifro »Kro1a<;ka obrt«.	8097-1
Pletilni mojster
ki je vešč popravil strojev. krojenja, kombiniranja barv. ki sam plete in je strog nadzira-telj osobja. dobi takoj službo. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Marljiv in v°šr«.
8113-1
Šivilje in učenko
za d a m s k o kroiaštv-o sprejmem takoj. Nas^.v v Oglasnem oddelku »Jutra« SI29-1
Pietilni mojster
za nogavice, prvovrstna int>č. z tu oz eu tudi montaže, išče službo. Cenj ponudbe pod šifro -Samostojen« ua oglasni oddelek »Jutra«.
7719-2
Kuharica
pridna in poštena, b: me-njala službo s 1. majem v gostilno — najraje v Ljubljani. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Poštena in snažna«.
Absolventinja
razr. drž. trgovske šole,
pisarniško in blaga jni-
carsko prakso, v trgovsikem ;t skem podjetju, notarju aii "dv nuilbe na ogla-
o/.
•e mesto industi ij-rr-ma [tri ■tiiiiku. Po-I.dek
»Juuia« pod »Vestna«.
7012-2
Kot sluga,
skladiščnik
ali kaj »ličnega želi službo mladenič z rudarsko šolo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 7871j2
Plačilni natakar
starejši, reprezentativen, k: govori več jezikov in ki položi 10.000 Din kavcije, išče nameščenje. Cenj. ponudbe na jiedru.7.. »Jutra« v Mariboru jv/d »Zmož-.n«.
78-12-2
.Mlada gospodična
s trinaj-sletno trg. prakso in ie.po pisavo, delavna, išče nam ščenje k-t prodajalka. Gre pa tudi kot natakarica, k otie-koin :ili v 1 oni o č g 'Sfiotllnj-i: ponudbe na ugasni oddelek -Jutra« pod šili o »Poltena mladenka«.	S070-2
Trgovski pomočnik
mr.»a:ie stioke. k: je pii-»el od vojakov, p r o za nameščenje. 'ire tudi na d«:že!o — event. samo za hrano in stanovanje. Cenj. .|.»i.ise na og'.-isn: oddelek »Jutra« poti šifro »8'u-bu 8'tO-2
takoj
k uhe
Postrežnica
»retlnvh le:, vajena in hišnih del, išče »l:t>-e. Naslov pove oglas. odde-U-k »Jutra«. 8"->.!-2
Kot postrežnica
iščem zaposlen ie — za pospravljanj" pisarn ali kar koli. Naslov pove oglasni otldelek »Jutra«. ij00-2
Pošteno dekle
sposobno za vsa h:šna de. Ia. z znanjem nemšč:nc išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
7904-2
Starejše dekle
vajeno samostojnega gospodinjstva. išče službe najraje kot gospodinja ali karkoli. IN asliov v ogl; oddelku »Jutra«. 7!WjtJ-2
Kot sluga
išče kakršno koli zaposle-nje gospod od '/.'7. zvečer naprej. Ponudbe na oglasni oddelek jJutra« pod »St. 1932«. 7958-2
Uradnik
marljiv, vešč slovenskega in tu luškega jezika, strojepisja ki vseh pisarniških de! z m letno praks-u iš«" primernega zaposle-ttja. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »995«. 7995-2
Gospodinja
zmožna vsega h gospodinjstvu spadajočega dela, gie za malo plačo ali tud-i brez Ponudb« na oglasni odde-k »Jtrtra« po«l »Samo-
l
stojna
Pošten
išče službe na ' stvo. Naslov v oddelkii »Jutra«
ospodinja«. 7994-2
mladenič
■cje
0='
pose-asiiem 7993-2
Avto-mehanik
mlad, z 2 letno ključavničarsko f»rak»o. zmožen italijanskega in nemšktga jezika, želi menjati mesto, l-.re k avtomobilu, strojem ali v delavnico. Cmjeue ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pud »Vesten lu marljiv«.	7979-2
Kot sobarica
čem službo v	boljšo hi-> v Ljubljani. Znam ne-ko!-:'k'0 šivali.	Nastopim takoj. Ponudbe	na oglasni oddelek »Jutra«	pod značko »Marljivost	in poštenost«.	7990-2
Žagar
arejši samce, samosto-11 v rezanju in popravilu na vence ijanki. išče stal-službo. N a -l-o v foi-\ e lasni oddelek »Jutra«.
7!K)l-2
Šiviljska pomočnica
začetnica išče službe za takoj ali (»ozneje. Naslov oglasnem oddelku »Ju a«.	79^9-2
Dober vrtnar
zna posebno dobro go-i c'klam-. krizatiUme. hi-rte-nzije in druge kul-
turne rastline, letnimi spričeval: ško vrtnarsko 1 službo. Ponudbe oddelek »Jutra« »Vrtnar 37s«.
z dolgo-:n tifiii-
0:0. išče na oglas, pod šifto 7892-2
Prodajalka
prvovrstna nn>č. s kavcijo zmožna tudi samostojno voditi aelikat(Wto ali š;*e eerijsko trgovino išče sluz bo — najraje v mestu ali 'rgu. P*tmudhe na oglasni xl lelek »Jutra« p.ut šifro »Dela zmožna«. t>187-2
Čevljar, pomočnik
za zbita dela. ž'.ti premeniti mesto. Naslov j>ove oglasni od de!..-k »Jutra«.
t'. 1.30-2
Nemščine popolnoma zmožna
stenotipistinja in samostojna slovensico-lir-vatska korespondentka. izurjena v knjigovodstvu, išče mesto! Ponudbe pod »Večletna praksa« na ogl. oddelek »Jutra«.	8164-2
Mesto hišnice
iščem. Stara 37 let, samska, lahko sem postrežnica strankam v hiši. Na-stopim takoj. Ponudbe r.a oel. oddelek »Jutra« pod šifro »Hišnica«.	8151-2
/elite napredovati?
Zmožen in agilen organizator, sposoben vodstva vi*:jih podjetiij, v<-šč kn'-i-g o v od j a -1> i! -i n c. i s f, išče primerno mesto. C-.fijene ponudbe na ■ gla»ti oddelek »Jutra« pod --Naprcd-n in agilein«.	yi>S()-2
Zaposlenje v pisarni
išče g°"»po>!ična s perfikt-nhu znanjem vseh trgovskih in pisarniških "tlel. sl<hvens.'-ino in srbohrva-št-ine. Cre tutii na periferijo. Cenjene ponudbe na oglas, od d ei .»k »Jutra« pod šifro »Točna in zan(^d.iiiva« si/Jj-2
Mlad kroj. pomočnik
išče shtižbo. Cunj. ponudbe nr-vj na nasf »v: Mer^Iavič Mihn. -krojaški ]Hnnočinik. Mo^toc-Krežiice.	8.07-2
Kot knjigovodja
blagajnik. korespondenc, verziran. išče službo. Na-stopim lahko takoj. Položim tudi nekaj kavcije. Ponudba na ogl. odd. »Jutra« pod »Verz.ran«. 8107-2
2000 Din nagrade
takoj dotKnemu, ki ml preskrbi slu-šbo pisarniškega uradnika. Iz-vežban sem vseh pisarniških posl-jv. Po-nudbe na o?I. oddelek »Jutra« pod »Spretnost«.	8103-2
Solventnim
trgovcem
galanterijo go-prtdmetov v Ag"Ute proti
dam svojo spodinjskih k.misijo. — fiksumu spre lii.lje. zailt-v: katalog moji dinjskih pred no ugodni p!
nu m. Oospo-jte i!u.»tro\ an 1 60 gospo-oetov! Skraj-irilni obroki.
ira. Dn.najska
Cesta 7;>_
Zastopnikom
k: so uvedeni pri i«rivnt-nih strankah, oddamo kot jiodza st opstvo ra zproda jo
Trenchcoats p | drugih konfekci čiinih predmeti nudbe na ogla-
e v
»k:
Pod »Obla
1 or.,,1 — Po oddelel lla«. 7«78-:
Entlanie 1 m 1 Din
vse vrste vezenja in monogrami od 1.50 Din dalje. — Palača Kreditne banke št. Ia IV.
8114-3
Pletilna naprava
kompletna.	Dubied.
entlstroj. žakardaparat. poceni naprodaj. Si-gu-na eksistenca. Terezija Liber, Ljubljana VII.. Pod. Verovškova št. 12.	2110-S
Zastopnike
za prašek za pokuučavnnje mrčesa, -preinie Zalega Rekord, Ljubljana. Koio-
Voz s streho
M razvažan e. prtt»rav«n z» peka. ni. -ar a. trg.nca itd. počili: prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7740-C
Razmeram primerno vse ceneje!
Pralno m:lo Din 10 kg.
i iatueni namizni prti 3" Dih, gramofonske plošče 15 Din. dan:« ki robci 25 Din tuc.it. rob.*i za gosi^t.lc •'15 Dtn, puloverji, jedilni
prioor. kavni i
obroke. Sajtira,
na K, Du
si. likenii ugodne p talogi gr; lajska ces
lture. servi-
792<i-0
it? »jirotr
Jle id I a i,.Ca i
g.e iat..-ča). lli(
Salonsko ogledalo j Čevlji na obroke
reprezentančno. 3m vi -i-..-----
»-^k-o in 1 '-j m široko, lita hagoni les. okrašen in vlo žen i medeii:i,.>. naprodaj. Ogledalo je kr.-.-no in p:; pravno za salon, dvorano ah slično. N a» o v v og'as. oddelku »Jutra«. 7700-0
Železen štedilnik
skoraj nov. 73 cm visok. 70 širok, 1 m dolg. prodam po nizki ce:ii. Ht-rainiška ul. 22. poles Kemične tovarne.
3173-e
Otroški voziček
prodam. — Ljub! ana VII. Zt leznikarjeva ulica št. i!
8105-0
Sedemsedežni
» Ste\ er«
tn zaprla K: i
Dob: »t i 7
Poltovorni avto
znamke '-Itenaui-t«. dobro oliraiij"!) m malo rabi;* n •I :it -fl t. - p. nudbe : a 't g't s. "Id-, k .1-i f"' ~ i tri« »Avto-.	71137-1«

pu da
Oglasi trg. znanja 1 IHn bnseda: 'ani« naslovi a i i fif'o 5 I lin. - Oglasi socialnega 'rwiča:a i» v«aka be«e.|a 50 ;wr: ai da \aij* na.«N»ra t"
i''-.
■n r« S 0:n
'S-
de/.]
L mu." ! no
no,.j Chevi oii ■ '3.000 km.
vredno prodam • .:ra ■;tni za »i:: '»ede-ž*«
t:i"
• :.a. N t -
oddelek
7175-10
Največja evropska tov. avtomobilov
Prodam:
l!'ig.-iz'r Leutspind' 1 ležje (Ve-rgejrge). dva jon;.via kamin-na-t-av-■Pchaldainpfer« pro-Cvek, Kamtrk.
7971-0
prp-i
' ,-t o.--o.
F.
dvorska ulica
dvor":
2 lep zi, 1 1 Ste
Prodam:
nlH-nt Ini »t-
| Din; ta dajanj* aa»l«j»ir» ati m iifro S Ditb. Dijaki ki BA«J« teistrukeii«, p«. Aaj« vsaka	50
pUj t* itfre aR t, Janj« uut>'t 3 Dia. U,
Dm nagrade
Kakršnokoli delo
ali stalno službo v Ljub Ijani prosi dobra šare. tr govsko izobražen. ime ■jenten, 39 let star mošk: i doorim priporočilom — lobro verziran v pakovx nju in sam.ostojnem sk:a rščnem poslovit nju. Dop->p na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Vsestranski«.
74.53-2
In*;, kemik
večletno prakso, i 5 J službo za takoj. Even pristopi kot tih: družabnik 15.000 Din kapitala. Po mulo« na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Kemik« 70/19 2
Absolviran trgovski akademik
vešč slovenščine, srbohrv. n n"mšcine v govoru ii »tsavi. slovenske in nem ške stenografije, vojaščine prost, išče primerno ua meščenje v trgovskem ali industrijskem podjetju. Ima tudi vozno dopustilo z3 šofiranje. Cenjene po dl>e na oglasili oddelek »Jutra« pod šifro »E. W 7054-2
lju-
Dekle
see službo k boljšim le.m kot postrežinje-a ali v cikamo ali kaj slionega, :a rel dan. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 8017-2
Plačilni natakar
zmožen kavcije, išče službo. IHinud.be na oglasni ►ddelek »Jutra« [hkI šifro Natakar«.	7667-2
Dekle
šče službo v večji kuhinji l.i gt-siilni. Gre tudi iz-cn Ljubljane. Nastopi ta-oj. Naslov pove oglasni ddelek »Jutra«. 8044-2
Sezijska sobarica
poštena in z dobrimi spri-evali. ki govori tudi ii-m-ko. želi službo v hotelu. Na.-lov v oglasnem oddelku Jutra«.	7908-2
2000 Din nagrade
:ibi tisti, ki mi preskrbi talno službo gozdnega ali lovskega čuvaja. Naslov pri podružuici »Jutra« v Celju.	77»!-2
Krojaški pomočnik
tudi domskega dela. v Ljubljani, za fino delo. Na
v esc
mesto veliko in s!o-v pove Jutra«.
oddelek 8179-2
Za gospodinjo
grpm h kakemu gosp.-vdti ali gospe. — I um m dobra spričevala. Ponudbe pod »;fro »Skrbna in zanesljiva« na oglasni oddelek »Jutra«.	7080-2
Uradnica
z večletno prakso. želi začasno ali vsaj nekaj ur dnevno izvrševat« v to stroko spada jot-a dela. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« p«<l »Uradnica«.
8000-2
Šivilja
z večletno prakso, vešča v ženskim in moškem d"!u išče mesto v ka.kt m boljšem pivljet :ll. Naslov pove oglasni oddelok »Jutra«.
8H03-2
Manufakturist
kateri je služlvual 10 let v Ljubljani. verziran v prodaji na drnbno in de. belo. i-šče za !>i>sl»nje. Na-
slov pove »Jutra«.
odd.lek 8073-2
Mesto blagajničarke ali prodajalke
Sčern za takoj ali po-zne-je — najraje v Ljubljani. Imam večletno prakso. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vestna in poštena«.	8">74-2
300 Din nagrade
dam tistemu, ki mi preskrbi kjerkoli službo v trgovski pisariri. Dcpise n.i oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nagrada«. Sk:,l-i
5000
dam or.emu. ki mi preskrbi službo uradn:k3 ali skladiščnika^ Zmožen sem vseh pisarniških poslov. — Impm prakso in dobre reference.. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vesten in marljiv organizator«.	8109-2
Akademik
bi rad bil zaposlen 3 do 4 ure dnevno v pisarni. Ponudbe pod šifro »Akademik« na oglasni odd. »Jutra«. 8128-2
Mesarski pomočnik
mlad. vajen vseh del. pošten, zanesljiv. išče mesta r mestu ali :•». deželi. Naslov pjve ogl. odd. »Jutra«.
8118-2
Inštruktorja
7.n	po-učeva-nj«* predmetov
8.	i n 4. razreda ntt>ščan?-ke šole. išče eosindič-na. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« jiod šifto »Privatni izpit«.	7948 4
Akademik
germanist. poučuje nem-šeiovo, g.n»li in klavir. —• Sooaiisova 61. 81>!5-4
Nemško govoriti
se -vsakdo hitro nauči p" moji najboljši meto-di. Informacij« mod 12. in 4. i*it> pepoldn? daje Ljoto-va. R-eslj^-a cesta št. !;', f 8067-4
tekb",,. g asuem
stotin.
odde!
tra*
a ni mt-> r .
N i si ov tu »Ji 79»^-0
h br
1«
Ilustrovana revija »Svijet«
kn':ge [H. ,!„ X. !et'ik: 1927- 19.>t. ne'.-eza;i. .J. i,.,, ohranjen. ogxiuo naprodaj ("god-a prt:M;a za knjižnice in čital t:ce. Naslov v ogia.snem o<ldelku > "
i gai D 1' • li.-n.niit«. za-o so naj.-e-nej»i hi ptn-ovrs*ni. Zab'«-vajto ponudbe 'ti oglejte si zalogo pn Renault zastopstvu v Ljubi i:u Ces a na R.-.žnik š;.. 19. Velika taloga rezervoiia delov.
88-10
Tovorni avto

IVrj
Biljard
dobro ohranjen, naprodaj po zmtvni ee-ii. Po.'iu-1'.e na ogia-iti tvideiek -.Jutra*- t m -1 šifro j I "ge d - a
prilika f.	7092-6
Premos, drva. koks
pro«ia-a Vtiko Podobufk. Tr" ška oe*:* 1C. tel. 33.13
2 peči in več vrat
poceni takoj i.r< dam. Naslov v o-gli-vn-m o«ide'.kii »J uitra«.	SOI33-
Več gramofon, plošč
že ra'i'jer,:!i kup:m. m nudi te j:h pismeno r.o. Ip<to* :•!! je naprodaj
vijolina
N-,i*V.r: Jant7. \*ogriinčič, lioNt-^ 3,-j Ljubljani. S!e.m-Sk'"»» (ii« -17. 8042-6
Solopet.ie
(Altniei«<erschule) in klavir s te*irijo poučujem od 1. aprila dalje. Informacije v«itk d:un f»d i.—4. pop. v Cra«iLšč« št. ii 1. desno 8049-4
Nemško konver-zacijo in pouk
rudi izobražena go«»pa [w> Din 1-2.— za aro. Dva ».viti1« skupaj sam»> Din 15.— za uro. Poljanska eesta !3!l levo. '7335-4
Trgovski pomočnik
voja-ščine po-St. vvniiaa v modni in luaiiufaktu.ni t.r-govini ter trg.»vini s čevlji. zmožen tudi ii.-ntT-č/re. želi mesta. Lvent. pre-sa-ine tu.i.i j-edru/.uico. C.«.j.
na o g' a». oddtltk pod Ai>itl|..
ponuillH'
> Jutra»
Mizarski pomočnik
z večletno prak«o in z dobrimi izpričevali išče službo. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
8123-2
Pletilja
vešča fazone in nogavic želi mesta. Pomagala bi tudi pri drugem delu v kuhinji ali kjerkoli. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 3154-21
tssssss
Klavir poučuje
kom«ervaTor.ist. od.Iičnjak. .jvo zmerni c.m.i. Cunjene ponudb; nn ogla«. «4ue!e4c Ji,-:..« pod iU^th zajamčen«.	K.0C--4
Inštruktorja
strogega, za H. r-al. g:iii.:i:i/.ije Naslrv p*:- -o li, •»Jutra« v siški.
azr. žen. nprejm.-m.
. s; -'V. : ora
S1, .77-4
K'lsw iti, cAslužia, plača u vnako b»se-(o 50 oar; ta naslov ali Iifro S Di-n — Kdor nudi tasiužek. (>a t« T*ak« besetlo 1 Oi„. aa -lajanje na<Iovta ali ia ii.fr* pa 5 [>,«. fg)
Mesto inštruktorja
■išee akademik. Penu.Hie ra glas. oddelek »Jutra« ift^oi
šifio »Zim reu
honorar« 81
5-4
nika, plača ta »Mic« b*»-'vio 'M par; u i*. Janj« n»« »lovm vi: u
»ifro 3 D.11. - K.h.r (KHnrika. f»l» ^a	.t«. p« J I>n:
aa dajanja nadura ali ta šifro m S D;d. (51
Zastopstvo koles
prevzamem. Posedujem re-flektante za takojšnje nabave. Želja — možnost obrokov. Čimprejšnje ponudbe s pogoji ua naslov: Ivan
Selšek m!., posrednik »S:n ?er«, Ribnica, Dolenjski).
7st>5-;
Potnik
v vseh strokah najbolje tz-vežban in |»o vsej držav: vpeljan, išče službo za i.a koj. Dopise na oglas, »i ■ielek »Jut.ra« pod šfro »Prvovrstna moč«. 7704 5
Podzastopstvo
domače tovarne večbarvnih pavojjnih tkanin odda mo za Jravsko banovino prnti proviziji. Ponudbe pod »K 1917« na Inter reklam. Zagreb. Ma»arv-kova	77:«-3
Študent arhitekt
ki bi hotel pomagati pn edbi učinkovitih ogla-sov in pripadajočih skic.
; poizve za naslqv v oglasnem oddelku »Ju^ra«.
7974-3
Vpokojenci!
Veliko poz.nanst-vo je d .1 -ta vredno! Izkoristite "o! Dime in gos|>edje s širokim krogom znancev ter dobrim nastopom naj se radi pojasnila oglasijo v-i-Kn o. N.aslc.v v oglas.
oddelku »Jutra«. 8005-3
Pletenine
vsakovrstne, obleke. s;>od nje maVe, izde-lujeni po ^liža-nih cenah. S^irejetnnm t-ndi pojnavila. — Prek. strojno p!et.il i«tvo. Ljnb-jana. Kolezija, K.-ir.-idži če\ a 16.	8036-3
Potnika
ki bi bil obeaicm iukasant i:i ki lahko 1111.ii kavcijo, išče domača ti rdka za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Juti a« ikm! »:fro »Domača tvrdka«. 7^9ti-5
Prodam
Galerija
r trgorsk mi lokalu, rsdi selitve ugodno n.a;vroilaj. Naslov v oglasnem oddelku » Jutra	7>419-6
Za trajno kodranje
2 aparata zelo poceo" proda č<*a!ni salon Malv v JLaril>oru, Altk.-andr..-va" 22 7S61-6
Volneno blago
od 24 Din naprej, primerne za dam -k e Ju otroške pomladne obleke ter kostume. v vseh modnih l.ar-v.ali in d--si-:i ib prporoča tvr.ika F. I. Gorioar v Ljub\\ani, Sv. Pitra ce='a št. 29.	7N)!)-ij
Roadster
prv«vrstw> amerik. znamke prodam -z garancijo 73 Din :V5.0(K». Motor otc. je ed-frro iki vpogled. Auprirh. Kranj SS.	7Sif2-6
»Zabavni Ust«
'tednik) StražfšAe pri Kranju- Vsaka št -vi ka »urno 1 Din. 7ihteia;> brej hlačne ogietiiif številke!
It!-6
'Jgla.sj trg ttiačaja 1 Dia U—i-da; tn da-J-aaj« oaaJu-v« aii u šifro 5 Um. — Oglasi socialnega zna-čaja ru ka beseda "1! ictr; tx ua«;i*va aii za »vfr« j« a Dia. (7>
.-. n It r, 41. '.-!<»
Tovorni avto
.d 2 do 3 '-. tonski.
Parni kotel
ali lokomobilo
od 10 ii m- kuril skve, v brezliib .* nju kup7 tekstiiha Ptuh v Klanju.
p! tista ■
Dober daljnogled
kupim. Ponudbe z opise ped s:f.-.i »Prizma,!.- ■-oglasili 1 Idi! k »J u -: a
M.;«
.Motor S—15 H P
rabljen. dvocilindrski motocikl kupim. Naslova poslati na o;. 1. odd. »Jutra« ped < Rabljen motocikl a!i avto-motor«.	3161-10
Parni kotel
ali lokomobilo
od 10—Jo
- k ve
nju. Prah
brezllilun-i ti k>,ilna Krat; ju.
C p: 0-s :.-t-.-v 1 rna 7954-7
Malo stružnico
sa precizno mehaniko, dobro ohranjeno kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	7883-7
NVerthelm blagajno
srednjeveHko. malo rabljeno kup: Občinski Brezni-ca. pošta Ž.irov Gorenjsko.	7
ta Pese 4 o. Oglasi ao-ci talnega značaja po 50	bes^tia. Za d»-
jaDje nasli.va ali « šif-o 3 Din, 0tZLr0»ra » Da.	fll)
3 moderna kolesa
dobro ohranjena predani, al: zamenjam za motorno kolo. Naslov f.ove ugasni -ddelek »Jutra«. 7'".«» i-11
Kolo
skoraj novo. prodam. Naslov odd. »Jutra«.
Na obroke
tahko Kupite tar oorrpbo jete ik >ra j v vseb večj-ob ljubljanskih ».rg->v»n-ah s pn tred>vanjtui Kred t ne za Iruge leUi.ln.li »,-g .vcev » Ljubljani. Irg >»«kt dom Cregorčiče^a liica 27 ;pr banski ač: j.	5139 7
Srnovo dlako
kupi J. Uražeau, Ribnica. Dolenjsko.	0824-7
Irg. oglasS po 1 beseda: za dajfl.tije na-eiova aii za šifro 5 Din Oglasi •orialnega ztia-fjija vnaka besetla 50 p*r; dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (IS''
Dve moški obleki
in črn damski plašč po
dam. Be-ethoviio va
Vi
želite pristnega Ljutomerčana?
Morda za praznike? Za gcd? za veselico tli gostijo? Dobro! Naročite si ga pri našem znanem vinogradniku Rob. Košar, Sv. Bolfenk pri Središč«. Najfinejše sorte. kakor tramiuec. mu--katni silvanec. rizlinat. Vas ne bedo stale n.-d 10 Din za liter kljub prevoznim stroškom in trošprini. Naročile takoj cenik! Vino s? razpošilja v !ep:h sodčkih od 10 1 naprej. Poskusite enkrat. Dobite že fina namizna vina od 3.50 Din npnrej, dokler zaloga a j a.	143-6
Kupujem
Miro železo, medenino, baker, bron, alnmiirj, gume ln razno. Anton P.re-ruec, Celje. Telefon ?ti-j.
»■»: 1 -1
Stnižr.ico
za les ali železo kupim.
Pismene jionudbe z cpls.nn -■ti mm r.a oglasni .dd"-1«k »Jutra« j« d 7.: i a »Stružtij.-a «.	»
Ktlor 9 u d 1 prefiratnj p.ač-a ta vsako besedo 1 Dia: kdor išč-e prehrano pa m besedo 50 par: <iajan,e naslova ali šifro 3 Din. »ziroots« 5 D a. ^14)
Otroški voziček
ia ležati, d.tbio ohranjen kupim. Po-nuiibe n;, og as. oddelek »Jutra« p.d siio »\"uzl.-ek 777«.	8112-7
Volno za modrace
00 zelo n'zki ct-n; šega, Cankarjevo
it.
./1.
prodaja nali-ežie
7213-6
Vmske sode
od 70 do 100 1 in od 300 do 350 1 kupim, morajo pa biti v dobrem stanju in sposobni za transporte. Ponudbe nasloviti na vinotok »Viadukt«, šmar-tinska c. 24. Ljubljana.
8135-7
Brezskrbno življenje
V ve."- s-ob sprejmem do-
smrtne hrano
na (leze
nova. c e b' ez. od dele
pre-:t d i*e
k-a u :i9-'.4
Majhnega
sprejmem v o-s'ov pove oglas »J utra«.
otroka
Pošteno deklico
Zadrugo
ki bi sicer likvidirala
prevzameuno 7 aktivo pasivo. ponudbe na t oddelek »,J »ira« pod š! »Zadruga«.	y.7
Offta« trg. značaja p« 1 1>id beseda, u da tiasinva ali ca iifr« 3 Dit — Oglasu »ocialiiega tn-ai^aja vjva ka b.««eda 5-1 f«.r, ta dajanja a^olova aii za *ifw pa S Din. (61
Volno za modroce
zelo poceni i>ro.la'a 9,-ga Cankarjevo nabrežje št. 5/1 7n7 6
Stelaže
5 l-U kartouastiuii predali poceni prodam. Na«!ov v oglasnem oddelku »Jutra« 7c95-0
Hladilna naprava
nerabljena, za izdelovanje ledu in hlajenje prostora naprodaj. Ugodna prilika mesarje. slaščičarje, mlekarne in go»t:lničarje Pojasnila laje Fran Medica. Ljubljana, Mestni trg št. 6.	7829-6
Otroški voziček
modem, in koiara. poceni naprodaj v Dvorakovi 11!. 3 pritličje levo. S024-G
Odpadke od žage
lobro osušene, kratko žagane. v vsaki množini pm daja Parna žaga v Ljubljani, glavni £o!odvor" _
".i pro»'orti tovarne Ivan S:ska, Metelkova ulica 4.
__72S8-0
Hospodinjo jezijo
slasti omare, ki tlačijo obleke Naše omare so 50 cm široke in ohranile obleke brez rub — Posamezno poništvo mize. sUole. daljs kompletne spalnice od 2000 dlrmrjev naprej r najboljši izvršbi naročiitr pri Albert Cerne mizarstvo. Zg. Šiški. pn Remizl.	385 6-1
Premog in drva
prodaja Jezerš«k. Vodmnt.
2<K>
Puhasto perje
čisto, ftahano k» po Din. 1ruga vrsta kg 38 Dm čisto belo gosje po 130 Di-n id čisti pub y< 1 Pip ;wtši!ja piirnem [»ovzptjn 8 r07.1v i 6. Zagreti. II iea
4? (►(• kg t?
[Ki
L
82 22-6
Hrastovo spalnico
ia črno jedilno kredenco
prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 80S2-G
Vsaka b-iniJ-a 1 t>Ui; z« daj»auj» naV-ova ali 4» tifr« [u 5 (ha. (10)
Avto
znamke »Pontiac«. tietse-dežna limuzina v zelo do-rem stanju p.ceni uapro daj. — Pojasnila daje L. Ilanuš, Jarše, pošta Dom Žale.	78S4-10
Avtobus
znamke »Delaliave«. popol noma nov, 45 H P. s 17 sedeži, je] o ugodno na-tirndai. Ponudbe na og'aa. oddelek »Jutra« pori šifra »Avtobits«.	7730-10
Motorno kolo
350 cem. tipe 29—31. di-bro ohranjeno, kupim. Ponudbe na D. Gregi. Ha krk.	79S1-1"
Štirinaistsedežen »Opel«
odprt, r prav dobrem sta nju proda zdravilišče
Vsaka beseoa 1 Dm; ta lajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (16)
Jamski les
smrekov in jedo v. v debelinah od 12 cm na drobnem koncu do 25 cm srednje debeline, dolžine 3 7 metrov, raven, popolnoma zdrav, obeljen in suh kupimo. — istotako kupimo smrekove in jelevo okraj-ke, dolž:na 4 ni. širino od 10 cm naprej, po možnosti ei:akomorne debeline 20—:;■» uvn. Ponudbe frank o vagon nakladalne postaje na naslov; š.-iit ja nški premogovnik And. Jakil d. d.. Krme.j. D" "tijsko. 7-'-!-i5
Pohištvo
brila ori Celju.
Do 80cV>-' 0
Avto
tl.iVti ohranjen kupim. Ponudbe 7 navedbo cene na og'asni oddelek Jutra pod šifro »Z opis'm«.
8057-10
Vsaka bese,la 1 ()u; « -lajanje oaslo-ra a'i v* «fr0 pa 5 Din. (121
Lepa jedilnica
r-onemškem »kogu.
;akoj poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	79s7-"2
2
trdega
ska
spalnici
le-a. boljše de-prodam. Domžale, šolal. 3. mizar. 799i-!2
Pohištvo
Lepe spalnice	2400
Vse drugo pohištvo se rtobi najceneje in tudi ni obroke. Mizarstvo -Sava«, Kolodvorska 13 812-12
Kompletno spalnico
in kuhinjsko opremo prodani. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8148- i J
Kompletno jedilnico
prodam ta ;JDih.i Diri. Na fr'.ov j K) ve oglasni oddelek »Jutra«.	bJ>-W-l-
Spalnico
dobro ohranjeno po nizki črni proda Goijar, Poljan c.v: nasip it. 41». 8043-12
Krasne spalnice
iz trdega ie>a, aiasivni-jk> 400y D;:!, kompletne kuhinje po 80® Ko. hr»-»;«vc jedilnice po 5000 3»tn n idi tvrdka Golmajer. f r" ki mizarstvo. Ljubno 1'odnart. Za solidno in tr pežno delo so jamči.
6908-12
Spalnico
poCen;
S Vsaka Owswl» 1 Umi. | r> lajanj« naslova ali I i» 5-frn t» S Din. flfil
Specerij. trgovino t
dobro vpeljano, zaloga, inventar, na prometnem kraju, oddani v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod -Bodočnost«. 8115-17
Brivnico
na Štajerskem, dobro vpeljano, poceni prodam takoj. Po želji oddam na poskušnjo tudi za par mesecev v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod iBrivnica*
8168-17
Manjši ioi:al
v prometni uilci v Ljubljani vzamem takoj v najem. I'o :; ud: k' z navedbo eene na o-g"l:> i oddelek .[ u t r:t * v Ljuibljaiii pod
šifro »Prometna točka«.
3169-17
Vnakb beseda 1 Dlu: ia lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din ("ISj
Posestvo
na katerem je lahKo red: 4 glave goveje živine, i vinogradom zelo ugodne prodam. — Pojasnila daje Povše Alojzij, posestnik. Planina 14. pošta iižišče pri Mokronogu. 7870-3U
Majhno hišo
j sa fin: m iD zelenjadnim vrtorp kupim blizu Za greba (med Sutlo in Brežicam;). Ponudbe na na ilov- Veden, Zagreb. Sav •<ka cesta št. 6. dvorišče.
7821-20
Več modernih hiš
kakor tudi raznih drugih tliš in \d je v Ljubljani ugodno naprodaj. Pojasni-a d-j«' Društvo pogostni kov, SuleaUrova u I i :i u.
^'Jio-M
Kišo	1 Stanovanje
iavka pro-sto. s precej- I sobe in kuhinje oddam » šujim mesečnim dohodkom j 1. aprilom na Glincab, ce-20 minut oddaljeno od me- | sta xM št. 7. 8075-33 sta ;n kolodvora, pript-av no za trgovca ali obrtni ka, z električno razsvet ijavo. radi preselitve zelo ugodno prodam. — Naslov pri podružnici >Jmra Celju.	7836-20
Parcelo
na Vodovodni cest.i poceni prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jatra«. 0512-20
Parcelo
za Bežigradom prodam. Naslov pove ogl. oddelek
> J u M i
IIGI 2(1
Varna naložba!
JI ,' - •• v iite obrestuj' najugo lneje in točno iz ■> iii Splošno kreditno društvo, Alelcsandrova
71)24-16
125.000 Din posojila
i.-čcm prof, sigurnosti iu d brim obresti m. Posoje •v licu ]>a tudi nudim lahke e ;žbo i mesečno plačo 2 *lo Din. Ponudbe na ogl. o -lelek »Jutra« pod šifro >.. ihka služba«. 7841-16
6000 Din posojila
i.--" gospa proti visokim estim. Ponudbe na ogl. <i Metek »Jutra« pod »Dobro poroštvo«.	7960-16
20.000 Din posojila
p.-oti dobremu obrestova n i i;' -m za dobo 1 1' * t a . ponudb- na oglas, oddelek ; (iitra« pod šifro »Hitra pomoč«.	7817-16
S 50.000 Din
ip.T.al.i p I m mu po mudi*- na utra« pc
f;r 'u. Detajlne oddelek »Kapital«.
7860-16
Posojila
j-'-"!: zalogu al: poroštvu ii ..ie Splošno kreditno dru t o. Aleksandrova št. 5.
7923-16
Brezobrestno
posojilo
z zl.livo nabave par-?. sprovedbo že obsto-c vknjižbe v vitnjiž-r.a cenejše obresti -Lite pri Zagrebški ""■beno-kreditni za-■a, zastopstvo >.Teh-Ljubljana. Mestn: 25-1.	131
V nedeljo 13. t. m.
vsi v restavracijo Oar-man Zg. Šiška. Igra koncert. Se priporoča Čarman.	8124-iS
Prvovrstna vina
dobite v v-inotoču na '''nn karjevem nabrežju, polej frančiškanskega mostu. — Dalmatinsko belo po 10. črno po 10, Ružico fo 1" Visko črno po 12. V.oslei po 1-2 in Burgundec po :o Din liter. Cez ulico 1 Din ceneje.	SI 50-18
Lokali
V*yik.i Oe-nrit* 1 Din; 23 daja-nj« naslov« «li xa šifro p« 6 Din. (18)
Gostilno
z velikim prometom in do bro vpeljano, v Ljubljani prodam vsled bolezni. — Potrebno 120.000 Din. ReS :ii reflektanti se naj javijo n.i oglasni oddelek »jutra« pod »Center«.	7823-19
Veliko delavnico
primerno za vsako obrt ali podjetje, o d d a m n;(. Gibi.-:: h. Tržaška cesta It' — Pojasnila daje g. T-rsi* istotam.	" 7897--19
V Novem mestu
oddam trgovski lokal takoj z inventarjem na na.i-projnptnejši točki. Ponudbe na podnižr:'0 »Jutra «• v Novem mestu pod šifro »Svetel«.	7967-19
u
60.000 Din
zus^igura eksistenco ■ :ol:ljeni in rentabil „ ;> iie.iji. Osebno so-vi-.ov., :ije ,::./.cijena. a ni : gOj. Ponudbe na oglas, o id<'ek ».l itra« ;»xJ šifro »Stoodstotno«.	16
Lokal
za mlekarsko obrt iščem :ia prometnem kraju Ljub-jjne za i. april. Ponudbe na ogia-iii oddelek »Jutra« pod »št. 1000«. 7959-19
Koiarsko delavnico
knpnn ali vzamem v na jem v mestu aii v bližini mesta. Va!en*!n Bohinc, kolar. Srednja vas 3. Golnik, Slovenija. 7982-19
Lokal tik sodišča
primeren za notarja tli advokata, od-dam s 1. rr.a-iio N.isov v oei«Ritem u Jatra.. "8054-19
i,i,
Lepa prilika!
Pividain hišo z v»em gostilniškim inventarjem. — .Vasi' v v oglasnem o otoku »Jutra«.	79152-50
Hišo
v centru Ljubljane v -rrr-d nosti okrog milijona ku p:m. Ponudbe pod »Stilna oglasni odde-lJi •» Jutra«.	7975-20
Hiša
i eleiktrič-no razsvetljavo, »rtom in liluvo-ai, 10 minut od k^odvora. ugodna naprodaj. Mnks češek, Sevnica ob .Savi 38.
7978-20
Podjetje
žrviiake stroke, rudi v sedanjem času dobro idoče in dobičkano«no, v vefijem mestu Slovenije, z dvema poslopjema in v«emi stroji ugodno na pro-daj. Na tančni prelat-k: pismeno. Dopisi pea »Ugodni pogoju na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 7319 20
Hiša
v Dolenji vasi štev. 25,
2n minut od Cerknice ze .9	.naprodaj.
Trisob. stanovanje
kopalnico odd a m. Ponudbe iki ogla ».ii vJdel k • J^tr.ic pod š fro »Sredina ni(fta«.	8095-31
Dve stanovanii
dvosobno in trisobno, v »olnčni legi v vili oddani s 1. avgustom. Naslov v oglasnem Oddelku »Jutra« 8136-21
D>osob. stanovanje
ftrogeni o-ntru mesta takoj oddam. Na^Jov po . e oglasni oddelek »Jutra .
Dve prazni sobi
v prvem nadstropju, ua prometni cesti oddam ta •■rdi napi jo al: pisarno. — Na-la» v oglasne m oddelku »Jutra«.	7S94-23
3 lepe sobe
v II. livis-iopju oddam zdravm.vu. edvotnikj ali podouno. Nas ov v oglas, "dri^lku »Jutra«. 7f>: 1 2°
1 aH 2 sobi
? posebnim c h i»i u m. cen trajno kurjavo i n uporabo kopalnice oi<iSui z a|tri!o-x Na- ov v oglasnejn .«lile'k'i "Jt.cra«.	©i>92-iH
V»k» heseda (>a.r: b	uuivv« uii
ta Kfr« S Dia. (21-*)
Trisob. stanovanje
| s kopalnico in ostalimi pri t:klinon.i išče zakonci par brez otrok. Ponudbe na oglasni o-ddelek »Jutra« 76S5-20 I Pad šifro »Plin«. 7763-21/a
Opremljeno sobo
s separiranim vhodom ta koj cd da Miheiič. C o sto v.i 7911-23
Sostanovalko
sprejmem t.-, dobro di/.načo hrano in sj^ i oh v»o oskrbo Na »lov v oglasne:., odaeiku »Jutra«.	7922-33
Prijazno sobo
opremljeno oddam takoj mirni go«T»odi6ni. Nudim ji doibro dom^fn ^no teir
vso tikrbo. Nas«'v pove oglasni	»Jutra«.
792:3-23
Stanovanjska hiša I Stanovanje
z gosipod-.rskiin ooslopjem 2 soliK-nih sob. kuhinje ln in vrtoin. v centru Ježice j pri t: k! in, išče s 1. aprilom
upokojeni šol. upravitelj brez otrok, blizu Celja ali
ob D ma. si;i cesti, pripravna za obrtnika ,-li skladišča, se nudi v :iaki:,p. Informacije daje žunaiLstvo občine Ježica.
7378-20
Lnodružinsko hišo
v ljublj. okolici kupim. — Ponu tbe z opisom in ceno na oglasni oddelek »Jufa« pod »70.000«.	8i>10-20
Realitetna pisarna
Jože Grašek
Ljubljana, Kolodvorska 24
posreduje nakup in proda-	narje. Poizve se v pisarni
jo posestev, hiš in n-	Pirc-a. odvetnika,
' • •	Cigaletova ulica štev. 1.
n?odc.n|T I-ašJcem. — Ponudbe na - - 1 oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober ln toče« plačnik«.
7726-31/a
Njivo in travnik
v .Mustntm lo"u oddam v najem po primerni Coni. Ce se uporabita za vrtnarsko obrt, za;a»nv tudi brezplačno. Ugo-dna prilika IKiiSebno za bolgarske vrt-
Stanovanje
tnto!>no ali večje dv-osob-i»o s kopalnico :.n vsemi pri ti ki i na mi išče mirna stranka s 1. aprilom. Poti odbe na oglasmi oddelek Jutra« [x>d *19^i2«.
8000-21a
Ijišč pod ugodnimi poaroii.
152-20
Redka prilika
V centru Ljubljane prodam radi smrti lastnice star-oznan-o hišo z gostilno, kakor tudi hišo In vilo zelo ugodno. Ponudbe ca ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča«.	8038-20
Pozor!
Prodajalcu hiše, vile ali p sestva takoj preskrbi m k: i}>ca. Pismene ponudbe nt: ogla.-, oddelek »Jutra« p< d šifro »Diskretno«.
8039-20
Hišo
v centru mesta, v ceni do 1.200.000 Din kupim proti goitov.ini. Ponudbe na ogl-oddelek ».Jutra« pod šifro »Resen«.	8048-20
V Kranjski gori
želim kupiti zemljišče — stavbno parcelo v vredno--t; do 20.000 Din. — Ponudbe na 0-gla.sni oddelek »jutra« pod »Stev. 26«.
7917-20
Kupim hišo
j'i vilo, blizu centra v Ljubljani, ali tudi pol hiše. Lvent. kupim tudi 3—4sob-iio stanovanje. Ponudbe na glas. oddelek »Jutra« pod -.,r-o »Blizu centra«.
7903-20
Najboljša naložitev	.. , ,
kapitala ! Opremljeno pletarno
Sredi Savmjske doline. 200 m od glavne ceste i prav toliko cd Sanje. je naprodaj do-
bro ohranjena enonail-t= ropna hiša z 11 suhi-r.i i sobami. Brez veli-
■' i stroškov bi se dalo poslopje preurediti v pc-nzljonat za letovišč-■ ke. ki kažejo od leta > let-a večje zanima-'• « za dir ne kopeli v • -.vinjl. Hiša stoji po-g postajaiišiča avto-usne zveze Celje— Vransko in je le deset minut oddaljena od že-ezn;ške postaje. Na "'t-jo se proda k hiši a velik vrt in nekaj Ji v za ekonomijo. — -Naslov pove ogl. odd.
Jutra« pod »Varna na-ložilevi,	3098-16
Resnega družabnika
- 150.000 Din sprejmem. .'.-"-t'-rii'.-i za s gurana. Po
I r.ra« pod »I"0.000«.
8152 Ul
j	i Din:
za dajanj« oa*l«>v» »li j to š,ifro 5 Din. (17)
Gostilno
ti.-oinein«. oddam s 1. ■ "-i- ni v najem na peri-,i Maribora podjetne mi zak. pani, zmožnemu k*vc:je. Kventuelno tudi prodani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 7964-17
Lokale
ii ' T.ibne za adišče ali iv„,oo )b glavni cc-'l n-i-s ta ja I i.-č u ct-»*iie Z4. .'.nii-e oddamo v najem. '• ■i.-i" v tovarn,i kisa iS. Vo-dnlka dediči. Ljub-..ana »"11. Celovška 42.
Kov ačnico
- rHinpii'.no z orodi- m nd-
dam v ra. jem proti pred -'lli /a 3 leta. Naslov v oginsncin oddelku Jutra 7791-17
Vlesnico
samo n,, prometnem kraju z".... m v najem ali kupim lulb-i na podruž. Jutra v Mariboru pod »Mesnica« 7822-17
' rgovino in gostilno
* : skitni sobami, na pro-to-tni f.->č.<i v trgu. poleti ■ T>ra-. no za letoviščarje, "d'lim takoj v najem. Na-ov prt podružnici Jutra " Ceijn.	79 45-17
z lokalmn. na prometni k i oddam. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« p. d -II: i »Proni t«. 79ro-29
Gostilno
v Ljubljani (Hldam tistemu. 1:1 mi posodi nekaj denarja proti vknjižbi. — Ponudbe na og : s. oddelek »Jutra« pod značko »Go-siilna«.	11)36 19
Trgovina s steklom in porcelanom
Jobro vpeljana, na najboljšem prostoru Maribora, s popolnoma urejeno delavnico na proda j. — Ponudb-? i>od -Steklarna« na anuii-č'ii zavod H i n k o S a .t. Maribor.	7880-1!)
Gostiir.o v Zagrebu
■ii najirorietnpjš; točki, z vsem inventarjem, kak tir stoji prodam za 2t).0<>0 Dir /.uradi star«.ti. Gostilna ji v centru na krii>ču ulic. Pojasnila Jaje A. Palč.ii4. Nova Ves 3.), Zagreb. ___" 7873-19
Maihen lokal
iščem v mestu. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek 'J-.itra» pod »Kroja?*.
b' 190-19
Manjši lokal
z inventarjem, za špeeerijo In galanterijo, iščem kjerkoli na prometnem kraju. Ponudbe na oirlas. oddelek •Jutra« pod šifro »Dnevno
600—SOOc.	8101-19
Trgovino
v lastni hiši v Gorici z mesečnim prometom 140.000 lir. bi zamenjal s trgovino v Jugoslaviji s tolikim ali večjim prometom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« port Prisiljen«.	8120-19
Lepo po«estvo
četrt ure od trga Vo.inik "ri Celju ugodno prodani. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 7784-20
Kupim hišo
v ceni do 200.000 Din. — Ponudbe če mogoče s sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod šifno »Hiša«. 7812-20
Posestvo
7 oralov veliko, na pro-m,.-tnem kraju, 10 minut od kolodvora št. Jurij ob juž. žel. prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Lepo >>sestvo«.	7789-20
6739-20
Stanovanje
1 sobno, parketiraoo, iščem 1. maj. Kletna stano-anja izključena. Ponudbe SI ceno na oglasni oddelek
Hišo z vrtom
eno- ali dvostanovanj ,
sko. najraje Bežigrad j »Jntra« pod »lld-obno«. ali Šiška kupim. Po-1	WKi7,31a
nudbe r.a ogl. oddelei »Jutra« pod »Dom.<.
8127-20
Stanovanje
V*k» besed« t Dto; trn dajanj« oafiova aH ss šifro pa 6 Dto. (31)
Stanovanje
enosobiio, sončno, s k«ibi-■njo, v mestu ali v b':2ini sv. Jožefa iščeta 2 odrasli osebi za maj. IVinudbr pwl »Zmerna cena« na oglasni oddelek »Jutra«.
Stanovanje
eno- »'i dvosobno t priti-k M nami, v centru ali kje
v bližiini iščeta mirna za-koim-a s 1. aprilom. — Ponudbe na ogla»Tri oddelek •».Ju '■Hi < pod 4if.ro no«.	8C»)-21/a
Dvosob. stanovanje I Dvosob. stanovanje
z vsemi pntildanam takoj	* ,	'7
oddam. Naslov pove ogl 'J1,?, :n- I?rost«j;n'>' » P^'
oddelek »Jutra«. 7931-31 !'V""ami ..Trt0«.T T v!"
1 soiiem pritličju ali I. nad-
r,	-'tropjii iščem po zmerni
Krasno stanovanje Mni za tiri 0€ebe. Plačam
petsobno, oddam z majem I za mesecev 'naprej. —
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo oddam s 1. aprilom v Mostah, Kn-
roščeva 13.	7909-21
Lepo sobo
oovoopremljeno. z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam na Prulab. Sredina 5.	7S19-23
Sobo
z dv-na posteljama in so-up.rabo Lcjpalnice s b.a-no ali brez oddam. Z:ir-nikova 9 pritličje levo.
7973-23
Sostanovalca
spre.jmem na stanovanje s perilom za 150 Din. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«.	7956-33
Sobo
z vhodom iz stopnic in 2 posteljama oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	79S0-23
1 ali 2 lepi sobi
v bližiim glavne pošte, strogo separiran vbod, od dam 1 ali 2 boljšima osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 79S>23
Prazno sobo
parket, z /hodom ir. stojnic oddam takoj. Naido,-v oglasoem <v]-delku »Ju tra«.	8f)Oe-2;
Sostano\ alca
sprejmem s 16. ali ]. Po-rijanaka ulica 10.7T.
8020-£lJ
Sobo z 2 posteljama
či-%0 i zračno, s poset nlm vhodom ter elektrike oddam 2 go«]>ndon a ai: gi -;«>dičnama na Krakovskem nasipu št. 4. 8"06-2:i
Opremljeno sobo
z električno	razsvetljavo
oddam takoj	2 jospod'č
nama. Poi-zve	se v Kolo
dvorski uHici	3d, pritličje 0 osno. 8103-2
v št. vidu
ali drugja v ljubljansk. >ko| ici. ob tramvajski al. avtobusni prosri iščem -1. aprilom sobo. Ponudbe o* oglasni oddelek Jutra pod zna č-t o -Prof L.«
77^2-32'«
Sobo z oskrbo
'ase d za šririietno punč ko Lče uradnica. Ponudb« na oglasni oddelek Jutri, j !»od »Stiiiio 67- OU67-23 a 1
V uka bese-la i Din.
dajanje naslova *!i i* iiiro im 5 D;n. (29)
Majhno sobico
s posebnim vbodom, v s-re dimi mesta oddam solidne mu g,v-,|«,H1 n. Miklošičeva cesta 7 IV desno. 8103-2
Veliko, zračno sobo
s hrano ali brez oddam 2 osebama v Kolodvor-ulici št. 23/1. SI26-
Lepo sobo
z 1-piin razgledom iji r>o sebnini v hodom. v G dišču oddam tudi za kra tek čas. Na«lov v oglas oddelku »Jutra«. 81ii9-23
Opremljeno sobo
centru mesta takoj od dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. S". 44-2:
V centru
mirni gospodični čisto, visokoprltlično sobo s posebnim vbn dom takoj. Naslov pove ocl. odd. »Jutra«.
8174-23
V bližini Zvezde
sprejmem 1 do 2 gospoda z ali brez oskrbe kateri se želi priključiti družini. Naslov ogl. odd. »Jutra«.
8146-23
Sobo
t, dve™« posteljama ! n*
■sproti učiteljišča takoj r-1-dam tudi ZiikoifAimu |w-ru. Naslov v o^a^nem oddelku »Jutra«. 8023-33
na Miklošičevi cesti 14'IIt.
7955-31
l-sobno stanovanje
viso-kopritli&no. 'ddain 1. aprilom. Zadružna ul. 3 (Kodeljevo).	8009-21
Stanovanje
enosobno s pritikLinami, 7
minut od postaje Št. Vid-Vi-žmarje, oddam. Xa„Ij.v v oglasnem oddelku »Jutra« 8016-31
Stanovanje
sobe i,n kuhinje s pritikli-nami oddam. Zg. Šiška. Kosovo polje 193. 8021-31
Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Ljubljana«.
7749-31/a
Učiteljica
išče primerno stanovanje.
Ponudbe na oglas, oddelek ►Jutra« pod šifro »Sama«.
7420-31/a
Stanovanje
dvo- ali trisobno, v sredimi mesta išče za ta<koj aii s 1. aprilom zakons»ki nar brez o*rok. Ponudbe p,vi šifro »Suho« na o-gles. oddelek »Jutra«. 7931-3;/a
Posestvo
i-bstoječe iz hi«e. z obsežnimi gostilniškimi lokali mesarijo in gospodarskimi poslopji, vse v dobrem stanju, pripravno tudi r.a trgovine. 9 johov zemljišča, popolnoma v ravnini, zelo sadonosno. v bližini rudtrka TPD, kjer je za [o-slenih cca 700 dekivcev. [.rodam za 240.000 Din. Plnn-dbe na oglas, oddelek = .futra« f.od »Zlatu jama«.
7755 20
Trgovino
z mešanim blagom v leto-v - iim kraju na Gorenj--<em oddam s 1. majem rad bolezni v najem. Po tj' ••-n kapital 20.fKM» Din. i-i-iov ty>ve ou'as. oddelek »litra«.	7601-17
Vinotoč ali gostilno
j- Ljubljani vzamem z ma-Jem v ni em. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod t fro »Doi!enj»ko«. 8070-:7
7 centru Nuvcsa rci-sta
oddam lokal
rir*w.--ren zrk trgovino ali boljšo obrt. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
8125-1!>
Loka!
oddam rea Mlkl-ošičevi ce»ti »t- 14.	8171-19
Vsa-ka Oesefla i ()HI; 1 ta daj*nj« turovi »Jj
i» iifr« p» 5 Din. J20) j
Hišo
(esetstanovanjsko. ki se dobro obrestuje. prodam pod ceno. Ponudbe na po družnico »Jutra« v llari boru pod šifro »360.000«.
7787 2«'
Gozd — travnik
kupim brtrz »tavb v bii.ži ni Visol. Tinja ali Zg. Bistrice pr: Slov. Bistrici. Iravn k s sladkim sen^m. Ponudbe z navedbo velikosti in najnižje cene pošljite na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gozd, plačam takoj«.	8013-20
Hišo ali vilo
v e č s t a n o va n j s k ,> k u [ n m L ubljani. Ponudbe na Oj. Oildelek »Jutra« pod šifro M. V. 100«.	7953-20
Ne zamudite prilike
Veliko dvonadstropno hišo
pripravno za vsa!.o obrt, donaša mesečno 3000 Din, v srv.Jiiii mesta v Sloveniji prodam pod zelo ugiidnimi plačilnimi poboji n 300.000 Din. Potreono -amo 1Š54I.OOO Din. — Po-nudbe ni podružnic« Jutra v Mirili, mu r,od značko »Zelo d'inosno^. 7946-20
Kmetsko posestvo
srednje lei»o. z zidano hišo
n 4 gospodarskimi posloju i, b.izu banovinske ceste prodani po zim-rni ceni. Poji so i i a v trgovjiii Narat, 5t. Vid-Giobel ro. 7944-2(1
Krasno posestvo
7. njivami, travniki in gozdi vni »nadstropno hišo. hlevom in dru-gimi poslopji, vse v dobrem stanju, tik državne ce«'te in cerkve na Gorenjskem prodam radi družinskih razmer. ZlIo pripravno za gostilno in trgovino, ker poseča ta kraj veliko tujcev. Naslov :K>vt« oglas, oddelek Jutra.
7928-20
Hiša z vrtom
naprodaj Pobrežje (cesta na Brezje) Vrtna 13. Maribor.	7858-20
Stavbno parcelo
večjo in lepo, kjer je ob e«»ti vodovod in elektrika, sik Kranja proda I. Lok ar Primskovo.	8134-20
Posestvo
z vpeljano trgovino, event. tudi z gostilno, v prometnem kraju kupim. — Ponudbe na ojlasnl oddelek »Jutra« pod' značko »Ta koj denar«.	'216-30
Stanovanje
suho in čisto. sobe. kuhinje in pritikli-n, iač«ta s 1. aprilom nov.mporooenc« , . ...	. — najraje za Bežigradom.
Ljubljana, Kolodvorska 24 Kletno jo izključeno. Po-posreduje najem in oddajo nudbe na oglasni oddelek stanovanj. mesečnih sob. j »Jutra« pod šifro »Državni
Realitetna pisarna
Jože Grašek
trg. i,n obrtnih lokalov pod ugodnimi pogoji. 1>?-21
uradnik«.
7880-31/a
Stanovanje
sobe i-n kuhinje iščem v mestu a li bližini. — Po-
Stanovanje
obstoječe iz velike, zračne in solnčno sobe, kuhinje I ninlbe z navedbo cene p~ro-
tor shi.imbo. oddam takoj '	......
ali s 1. aprilom na Kode-l.ievem, Ulica ob Mladinskem domu št. 1. 8047-21
Šfirisob, stanovanje
za maj odda T. buč. Glin-ce. Tržašl.a cesta št. 6 — telefo-n 26i)o.	8U"d-21
Stanovanje
2 sob in kuhinje, v visokem pritličju, eveid. z vrtom oddam s 1. aprilom na Kodeljevem za 600 Din mesečno. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 7912-31
Trisob. stanovanje
s pr-itiklinami odiia«n Zeleni jami. I're»oxa«v« 2-i 7934-2
siin na oglasni o-ddelek »Jutra« pod »Tričlanska«.
8089-31 /a
Enosob. stanovanje
solnčno in lepo, išče mirna stranka 2 oseb z majem — ne predaleč iz nif^ta. IVnud.be na ogla*, oddelek »Jutra« pod »Solidna«.
8077-31/a
Zakonca brez otrok
iščeta dvosobno stanovanje s pritiklinami, po možnosti s kopalnico, v «"-<"dini mesta. Ponudbe na 1 glas. oddelek »Jutra< pod šifro »F- 57«.	»a:i-3l/a
Lepo sobo
z vbodom ii stopnic cd dam 1 ali 2 osebama. Ple tcr.šniikoiva ul. 4 pri Du iiajaki cesti.	7997-20
Vdiko sobo
cpremlje.no z dvema po steljama oddam. Naslov i oglasnem od-lelkn »Jirtra« 8001-2
Lepo opremljeno
sobo s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu mirnem stanovanju bli-zu elavnega kolodvora. Na^lfrv pove Zvezna knjo-g ar na, &e.k-niburg'>va nI. 7.
8159
Sostanovalca
sp'cijme li.:^ma.n Matija, Cankarjevo nabrežje 7 11. di:*i»>.	814.1-136
Podstrešno sobo
a hmn a-i'! brco: oddam
preprostima gospodoma : a Sv. Petra cesti št.
S136-23
Sobo
oddam soiidai oeobi. Na #k>v v o<rta«mrm oddelku »Jutra*.	7834-38
Opremljeno sobo
veliko, r. vbodom s itop nic, oddam s 1. aprilom 2 gospodoma ali za.ko,nce ma v centru. — Istotam sprajmem boljšega dijaka takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 80<lB-iJ
Sobo
lepo opremljeno, s po*;eb ni:n vbodom cddam eni ali divema boljšima osr4»a ma na Alek«.Tndrov,i Cf»:i Naslov v oglasnem o<ldeJ ku »JuDra«.
Opremljeno sobico
oddam poleg sodišča urad-n-i-ci. Naslov v ogls«in-in oddelku »Ju,tia«. 8032-28
Sostanovalca
go^jioda a lii dijaka »prej-meim zraven tobačne tovarne — Lej)i pot št. 3.
8IMO-2
Večsob. stanovanje
1:1; magistrata, prikladno za zdravnika, modri atelje ali sličn-o, takoj oddam. Na-
|-id ',e>
7683-2'.
slov pove oglasn »Jutra«.
Stanovanje
2 sob in pritiklin oddamo na Sinarlinskt cesti št. 31. ta 350 Din ifesečro. Več so poizve v Dvora,kovi ul. št. 3. v pisarni na dvorišču.	7456-21
Stanovanje
2 sob. kuhinje, kopalnice, poselslce sobe. predsobe in jstalih prit/klin. oddamo ! 1. aprilom v s r»e d i n i mesta. Več se poizve v Dvorakovi ulici štev. 3 — pisarni na dvorišču.
7-157-21
V vili V Tivoliju
oddam z majem stranki brez otrok solnčno. man sardno stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, s so uporabo kopalnice in nral-lice. Naslov pove oriasn; 'ddelek »Jutra«. 7215-31
Stanovanje
sobe in ktihin;e oddam s 1. aprilom v Zg. Šiški — Vodnikova cesta št. 163.
8058-31
Dvo«ob. stanovanje
oddam s 1. majem za Bežigradom. Naslov v osla«, oddelku »Jutra«. 8064-2!
Trisob. stanovanje
parketira.no. s ["ritiklinami v blii-žfni Ljulblja.nskega dvora oddam z majem. Ponudbe ua oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna »tra tika«,	<»087-31
Encsob. stanovanje
za Bežigradom i-četa dve osebi. Naslov [>ove oglas, oddelek »Jutra«. 8156-21/a
Trisob. stanovanje
iSče dru-ilrna treh i>dra.«li'n oseb, z iw,vim pohištvom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Soli-dmost«.
8176-31'a
Dvosob. stanovanje
parketirano. z vsemt pritikllnai.il. v visokem pritličju, ob Dunatskl cesti, ISčem za tako i. najkasneje pa za 1. april. Ponudbe na ogl. oda. »Jutra« p^d »Stavbenik«.	8162-2%
Veliko sobo
ulično, v pritličju, z vbodom iz vete, oddam za pisarno, trafiko ali miroo obrt s !. majem. Naslov I>ove ogila«, oddelek Jutra.
7655-23
Lepo sobo
novoo[wemJjeno, z elektrii no raizsvetiljavo i,n poseb nlm vbodom oddam na Pruiah, Sredina 5. 7840-i
Starejšega vpoko-jenega gospoda
»prejme na hrano ln stanovanje mala ciruži na na deželi. Plača po dogovoru. Naslov se izve v ogl. odd. »Jutra« v LJubljani«. 7496-23
	g	Q
Vsaka be»e(l» SO par: *e dajanj« naslov« ali •n iifn« 3 Din. (23)		
Starejšo žensko
prejinem na brezplačno stanovanje in hrano, za kar bi bila kot postrežnica nri starejši dami. Sna ž n ost je predpogoj. Naskvv pove oglasni oddelek »Jutra«.
7838-23
Sobo
le[>o opremljeno, v bližin; cerkve sv. Jožefa oddam takoj solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7893-23
Veliko prazno sobo
posebnim vhodom, v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	7699-23
Prazno sobico
s štedilnikom takoj oddam eni osebi. Flcrjansk* 24.
»14-23
Sobo
lepo opremljeno takoj oddam gospodu. Naslov v ■o-glasne-m oddelku »Jutra«
8059-23
Sobe
s P>sebn.im vhodom, za 150 in 200 Din, tudi s hrano #rii brez od dr. m v ?I>. šiški. Cernetova 31. ____8072-26
Prijazno sobo
opremljeno, oddam v ,-en-tru mesta soliitlnemu S0-s.po.ln s 1. aprilom. Na-s.ov po-e oglasni odd.iek *J'htrj<-_8CG5-33
Prazno sobo
s posebnim rhoiliom, v centru mesta oddam za pisarno ali stanovanje solidnemu gospe*«. Nasl rpv v oglasnem •xl'i flkii Jutra 8066-23
Majhno sobico
z.-H« čisto in solnč-no u^-ed i»o (vidam boljši, solidni go.-podičmi. Naslov v osi. oddeCiu »Jutra«. 8162-d3
Solnčno sobo
».'parirano, pros^ornio in Jp-jw opremljeno, s parketom, t4ektriko in vbtolcum s etoipnjišča oddatn ta,koj stabilni cs~b: na R.imski cewti 2/H, levo. 8142-33
Separirano sobo
v centru mesta oddam boljšemu gospodu za 3. april. Naslov v oglas-iieni odd. »Jutra«.
3147-23
Lepo, prazno sobo
s parketom, elektriko, j>osebn!m vhodom, souporabo kopalnice, oddam. Rožna ulica 27 I.
8139-23
Več gospodov
ali gospodičen
sprejmem na okusno domačo hrano po zmerni ceni. Rožna ul. 27,1.
8140-23
Popiti
Vs-ilia besed* i Din; u dajanj« naslova att MfT* pa 5 Din. (24)
Na Vaši psihi
pogrešate:
»Mi i it is Oreine«, ki takoj odstrani liša,je, škatlja 10 Din;
»Gold Creme«, ki napravi kožo mehko, lonček Mane 10 Din;
»ZoraiOa Greme«, ki jo uporabljajo dame rwed pudranjem, lonček stane Din 12.50;
»Opera Cremec je edino sredstvo za masa&o. katero Vam očuva več.rio mladost ter pomladi starim lice tako, da jim je vsaka mlada zavidna, lonček 40 Din;
-Opera« puder napravi tanko prevleko na licu. Dobi se v vseli barvah. Skatlja stane 30 Din;
Mlečna krema in Liljanov boraks odstranjujeta z uspehom pege in maroge Mlečna krema, lonček 13 Din; Liljanov boraks škatlja 10 Din.
Prodaja in razpošilja par-
fumerija Uran v Ljubljani. Mestni trg 11. 7854-24
Sobico
prem'jen o ali pr.znn. siedii,uikom, išče gospod:č na. ki gre event. tudi ko:
sostanovalka
Ponudbe ped šifro »S ce no« na oglašuj oddelei, »Jutra«. "" 807l-23/a
Majhno sobico
išče trg. sluga, ki bi še]
tudi kot sostanovalec
Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra; pod šifro »Cisto«.
81!6-23/a
Sobo
.-če boljši go«i'od sredi;' starosti z dežele, ki prihaja večkr-t v Ljubljano, pri boljši dami. Ponudbe na ojrlasni oddciek Jutra pod šifro »Boljši«.
7233-23'a
Lepo sobo
strogo separirano, , z vhodom s stopnjišča, ne vezano. išče starejši gospod, ponudbe na oglas, oddelek »Jatra« pod ?lfro »Mir«.
S!.43-23/a
Sobo za pisamo
z dostopnim vhodom, v centru Ljubljane išče za-nasijiva tvr-dka. Ponudbe na »Dentala«, Sv. Petra cesta 2.	8CflS-23/a
Vsak* beaeda 3 Din: » janje naslov« aH šifre pa 5 Din (-25)
Resna
ženitna ponudba
Vdovec v lepem ia prometnem kraju Gorenjske želi znanja v svrho ženi-tve z vd ivo aii gospodično v s-arosti 30—45 let, ki ima veselje do trstovine i-n tudi prem -ženja od Iini.imiO ")i:i naprej, ki pa si ga lahko zasigura na premoženju. ki znaša preko Din 1,200.000. resne ponudbe je poslati na oglasni odd.dek »Jutra« uod »Srečna bodočnost št.* 22-?«.
" 7976-25
Mlad obrtnik
že<H poročiti gospodično ali "k'vo, v svrho upePave do-bre obrt.i. Ponudbe "pod šifro »Din 50.000« na ogl. cd d de k »Jutra«. 7033-123
Katera
gospodična, ločenka, vdova
i*tara 34-^3.5 let. s premoženjem od 350.000 Din naprej, bi poročila dobro si-tHranega t.rsrovca, starega 37 let, v lepem mestiu Slo-venčje. Le resne ponudbe s sliko in točnim naslovom 11,1 Oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vitka«. 7913-2G
Samostojen čevljar
star 23 let, želi -poroč 'ti •IS—(22 let staro gospodično (čevljarsko šttpariv.o) z nekaj [iremioženja. — po-nnd-be s sliko na oglato' oddelek »Jutra« pod^šif ■■ Dob ra šteparioa «'. 79 ti
mmmm
Šivalni stroj
Adler cil;,iu«r. dobro ohra n en proflam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
7865-29
Šivalni stroj
popolnoma uov uapro<Iai za 1300 Din na Miklošičevi cesti 7/111, vliod poleg <la ščičarne.	7915-29
Kleparski stroj
lobro ohranjen, za v-po gibanje pločevine (Um «ch!ag-Ai:lbiegmi schine) :i. VVulstmaschiiie kupim. — Ponudbe na Ivan ' Kavčič. Skofja Loka.	7970-29
Motor
na ogeijni plin .0-1-? HP ali samo peč na plin kupim. Ponudb ■ na podružnico »Jutra« v Novem
mestu J>0,j š;fr0 »piinova
peč«.	7269-29
Krompir
vsako vagonsko aniičino kupiL:. ponudbe na p>-lružmco »Jutra« v M:i-i-boru pod značko »Split«.
7"9Ci-33
Sladkega sena
prvovrstnega več vagonov proda Franc Žmitek. B"h. Bistrica.	7705-33
Elektr. ventilator
za 65 voltov kupim. Ivan Prjliin. Savski marof.
7984-29
2 šivalna stroja
dobro ohranjena, moški in ženski Singer pečeni predam (12<X> Din). — Moste. Pod ježami ,1,1. 7678-29
Sladkega sena
2—5 vagonov ah otave kupim po ugodni ceni. — Ivan Prablu. Savski marof.	7983-33
Vino
•asten dolenjski pr:deli-k, najboljše, za Veliko n '.-č, postavljeno v Ljubljano obdavčeno) od 10 I na; • j po 8 Din. interesenti naj pošljejo svoje na-love na oglas, oddelek »Jutra« p..i šifro »Vino«. — V svrlio brezplačne poskušnje določim čas in kraj pozneje.
7cm 4-33
Semena
vsakovrstnega gozdnega. sadnega in lspctič-nega drevja dobite pri tvrdki »Suma Ljubljana. Dvoržakova ulica 3 I. Skladišče Kolodvorska ul. 6.	8122-33
Opekarniške stroje
ter različne epekarniške predmete poceni [.roda Opekama Lajteršberg. Ko taki pri Mariboru.
6974-29
^saka bese>i» l Din: ia dajanje naslova ali za Šifro oa 5 Din. (301
Trajno kodranje
I »o 5"l JXn izvršuje Dlntcr Drage, frizer, pri cerkvi Sv. Petra, Ljubi :ana.
8012-30
Oglejte si
izložbe damskih klobukov
v modnem salonu Stuch!y-Maške, Ljubljana. Židovska št. 3. Cene ncprekosljive. Popravila točna in poceni.
7777-30
Vsakovrstne DAMSKE OBLEKE
izdeluje h:t,ro. solidno i-n jioceni »Elysee« Novi trg (preje Turjaški) št "v. 5.
7938-30
Slike za legitimacije
dobiš v 10 minutah pri foto J oš k o Šmuc, Marijin trg 8 vogal VVolfcvs ulice št. 1.
Vsaka besmla 1 Din: za dajanje naslov« aH »a Šifro p« R Din. (28)
Harmonij
rabljen,	kupim.	Opis in
ponudbe	s ceno	na A.trt.
Radinja,	učitelj,	(rraben.
Kamnik. "	7993-36
Klavirji
Velika i-zbiira klavirjev. —
Slrokovuijaško [»opravilo in čisto uglaševanje. Nizke cene, tudi na obroke. — \\'a:-t»inek, Ljubljana. Gregorčičeva 3.	8K34-26
Vsaka beseda 1 Din: i* dajanje oaslova ali «a Šifro pa 5 Din. (31)
Izjava
Podpisani preklieujem žaljivke, ki sem jiih prili-kom pužara iziakla o Jožefu Kerču, poseetn-iku iz Vira 19. ter se mm zahvaljujem, da je odstopil od tožbo. Hoibfl.r Marija, pos. žena. Vir 17.	8052-11
.ta	1 Dm,
u dajanj« naslov« «1: M %'frn re* 5 Din. fSfi''
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuj« Rafinerija	dra;rb
kovin. Ljubljana.	Ilirska
uh-ca 36. vhod iz	Vidov-
danske ceste, pri	gostil-il
M oži na.	70
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišjih c«ii J
CERNE - juveiir
Ljubljana. V. oHova ulica i T7
Vsaka b»»eaa 1 Din za dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (37)
Ščitnike za vrata
iiz celuloida, po mer:, v raznih barvah in oblikah ter celuloidu« plošče dobite pri tvrdki Ivan Bahovec. Stari trg štev. 20. — Zahtevajte prospekt.
142-37
Telefon 2059
PREMOG suha drva
Pogačnik, Bohoričeva štev. 5.
Izjava
! r s b Maievž, krojač LMcah, obžalujem kar sem govoril o Rudolfu 1'otrata in preitvicujem kot neresnično.	8081-31
Klavir
kratek, črn, dobro ohranjen. ugodno napsvdaj. _
NaaJov v oglasnem oddelku »Jutra«. "
8IC1.V26
Fin gramofon
kupim. Ponudbe z uaved •>•>. znamke na oglasni
».»v »Jutra« [fo-i . značk i »Gramofon«. 79(16-26 ! Plačal vse stroške nje-—-----i govega zastopnika ln za
Kratek, črn klavir dober namen znesek
Častna izjava
Podpisani Ferenčak Karol, trg. pomočnik pri C-erecu v Pišecah obžalujem in preklieujem s tem. da sem žalil in kleveta! v svoji anonimni vlogi, ki sem jo poslal dne 14. janu aria 1932 na kr. bansko upravo v Ljubljano g. Alojziji štrbuncelja, posestnika v Brežicah št. 36 in tajnika Kmečke hranilnice in ix>-sojlinice v Pišecah ln predvsem obžalujem, da sem mu očital podkupljivost v njegovem poslovanju kot posojilnič-ni tajnik. Izjavljam, da nimaJii za te klevete prav nikakega in niti najmanjšega dokaza, vsled česar se zahvaljujem g. štrbuncelju, da ie odstopil od nadaljnjega kazenskega pregona zoper mene. V znak zadoščenja sem
Gosp. Tomo!
Dovolj januar februar. Želim svidenje? — Spominjajte se. — Vekoslava.
7972-24
Trgovec
lastnik prvovrstnega podjetja želi poznanstva dame primernim premoženjem. Po temeljitem poznanstvu — zakon. Dopise pod »Sigurno podjotj) 37« na ogl. oddelek »Jutra«. 8019-34
Sobo
s [»osebnim vhodom iščem Ponudbe na os-las, o«ldelek »Jutra« p-,d šifro >444«.
8084-23
Sobo s kopalnico
z ali broz hrane,	v centrn
mesta oddam	hujšemu
gospod«. Naslov	v oglas,
oddihu »Jutra«.	SP/l-Sil
Opremljeno sobo
Z 2 [»osteljama. elektriko in parketom, n« željo » hrano oddam ▼ flcrijonski ulici 7/1.	81C3-23
Mlada dama
inteligentna. dokaj energična. reprezentativna, nad srednvje velika, prijet-ue zunanjosti, ki ima veselje do gospodinjstva, dobi odgovarjajoče namešče-nje. Dopis pod »Lahko takoj« na oglasni oddelek »Jutra«.	8031-24'
nri
V«*i* oeaed« SO s dajanj« naalova aii M f.rno 8 Din.
Prazno sobico
(majhno) blizu Kolodvor ske ulice a,li v sredini mesta iščm za takoj ali s
1. aprilom. Ponudbe na _____ ______ ____
mlekarno v Kolodvorski 1 Vlntgar, Gorenjsko.
ulic,! £t ti	80 1j 3Gf'a	sii
event. p i a n j n o z lepim glasom, kuijj-im. Ponudbe z r.avedbo znamke in rpjK-ni oslasni o-idelek Jutra poa značko »Uotovina«. __7949-26
Klavirji
pianini
Kupujte na obroke od Din 400.—
prve svetovne fabrikrute B6-sendorfer. Stein»vay, Forster Petrof, Hblzl. Stingl orig.. ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika) Prodaja jih izključno le sodni izvedene« in bivši učitelj »Glasbene Matice«
ALFONZ BREZNIK
Aleksandrova c. 7
(vogal Beethovnove ulice).
Najcenejša izposojevalnica!
DO 200 Din. Brežice. 10. marca 1932 Ferenčak Karol 1. r.
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« na-Jova ali za iifro pa 5 Din. (32)
Pozor menze, gostilničarja restavraterji in trgovci!!
Po izredno nizki ceni prodajamo na drobno in debelo, dokler traja zaloga ribane kumarce za saUto in omake, ribane jed. buče
za omake
kisle kumarce, kisle zelene paradižnike, zelen fižol v strokih, slan ali v kisu, papriko za polnjenje (f i tanje), rdeč paradižnik, cel v slani vodi.
Blago razpoiiija v todib aii kozarcih vsako množino
M. Egger
izdeiovaimca konzerviranega sočivja Ljubljana, Vodmatski trg 3 .. * >
tir
Vsaka beseda I Din; M dajanje oaaluv« aH U Iifro pa 6 Din. (27)
Mlad volčjak
pristen, izboren varuh ugodno naprodaj. Kopališka 2, Ljubljana. 802.-2-2:
Harške kanarčke
•uahtne vrvlvce (Hir-z-r - Edelroller) fine pevce, samci od 90 dinarjev naprej, samlct po 20 Din razpel'ljar.i po povzetju in jamčin?. da pride ptica živa. — Franc Smid, Dobrava-
8131-27
Prostovoljna
javna dražba
Dne 31. marca 1932 ob lil. uri dopoldne se bode pro-
dila v Javnih skladiščih d. r. o. z. Ljubljana. Dunajska cesta št. 33. partija usnja, obstoječa iz 72 polovic kru ponov jn nekaj koncev in podplatov v skupni teži približno 360 kg, najboljšemu ponudniku. Vsak ponudnik ima položiti pred dražbo 10% vadij od izklicne cene. Iz-dražitelj mora najvišji po_ nudek takoj položiti v gotovini. ali v hranilni knjižici, ali v vrednostnih papirjih ter plačati zakonite takse. Blago se lahko ogleda ob določenem času dražbe. Morebrna pojasni la daje g. dr. D. Treo odvetnik, Ljubljana. Du najska cesta l/a. 7968-3r'
Vsaki boseila ] L>in.
»a dajanje naslova ali «a Jifro iva 5 Din (SS)
Prvovrstne orehe
• anske letine, v vrečah od 3" kg naprej po Din 3.60 kg franko postaja Križev c. (pri večjem odjemu po dogovoru) razpošilja Berkeš i Hm, Križovri, Sav ska banovina. 7o*i-
Hipinac
ureja sitolico. ker čisti, toda r.iilo, brez trganja in bolečin. Pomaga želodcu, da dobro prebavijo, in prepreči s te-m mnogo obolenj. Ne vznemirja srca in živcev. Zauč-iva sc po jedi ali na večer predno ležemo spat, mesto običajnega čaja ali kave. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Originalna škatlica 10 Din, a specijalna velika škatlica 20 Din. — Depo: TR1FOLIUM drogerija, Beograd.	33.10
j Violine od Din 65. | Mandoline • 129 j Git&re • «169 | Bočne harmonike 69.
f KRCiMATIČNE HARMONIKE, 1 HAVAJSKE GITARE ITD j Zaiilevajte brezplačni fvomišk
CENEK: I
mimuumui
WARIBCRžt. um
Dr. Drag. Liebermann, odvetnik v Zagrebu kot upravitelj stečajne mase tt. »Zlatko Ubi, jugoslavensko Hudson-Essex autorao-bilno k d.« v Zagrebu.
rabljenih, povečini za vožnjo sposobnih avtomobilov Hudson, Essex, Fiat, Peugeot, riatthis, Daimler, Perl itd., in to: limuzin, odprtih, tovornih itd. Nadalje sestavnih in rezervnih delov za avtomobile.
Draž!>a hc zneme €lne MS. marca f.l.
ob treh popoldne v Zvonimirovi ulici 23 (garaža »SplendidO v Zagrebu, kjer so dražiteljem na ogled in se nadaljuje istega dne in po potrebi 17. in sledeče dni v marcu 1932, vsak dan ob 3. popoldne v Saj-inišni ulici br. 36 (garaža >;IIudson-Essex) v Zagrebu, kjer se bodo prodajali sestavni in rezervni deli.
Ogled: v zgoraj navedenih garažah vsak delavnik od 12. ure dalje.	3572
Zaradi preselitve
v svojo hišo Pred škofijo 21
poleg magistrata	3594
dobite
10%
0 popusta
„FRI ZVONU"
danuSakturssa trgovina IVAN STROJANŠEK
LJUBLJANA, sedaj Pogačarjev trg 3.
OPOZORILO 2
■MMMMnggBanMBBgMBMMMSBEBia
Vrag proti kurjim očesom,
nrno delujoče M-» te potvarja, zato f>'-j t^ailo	da je
t-> tubi ime tovarne.
da si za VELIKO NOČ napravite obleko, ki Vam jo izgotovi od Din 250 — 300 po najmodernejših fazonah samo MODNO KROJAŠTVO
LUDVIK LOGAR, LJUBLJANA
WOLFOVA 101.	3584
Sanatorij ltekawinkel
moderno zdravilišče
V DUNAJSKEM LESU za živčno ln duševno bolne zdravi s krepčanjem, odtegovanjem in z vročico. Psihoanaliza. Skrbna individualna postrežba. % ure od Dunaja, najlepša gozdna lega, odprto vse leto. Pavšalna cena z 5 obedi zdravniško postrežbo in vsakdanjo kopeljo od avstr. šil. 18 naprej. 3390 Denarna nakazila iz inozemstva urejuje zavod.
Krojaštvo za dame
in gospode
Vljudno naznanjam, da zopet sam izvršujem krojaški obrt. V zalogi vedno angleško in češko blago. Priporoča se cenjenim damam in gospodom za pomladno in letno sezijo
Josip in M. Pogačnik
RADOVLJICA 41	2363
Potujte na naše morje!
r. \v. \Virtz & Co.
Elberfeld,
t' jamža r.a njegov«) «'.':.'.-.*t-o. Dobiva se v iy+ lekarnah in d'o-pei.jah. Velsskladišče:
JSiS d. d., .luecfarma-vija d. d., Rave d. d. in M. Neumano. —
"lavni zastopnik M. Teichner, Zagreli, \ ia>ka bi.	2278
PrtVOVRSTNI
prtliiva*
V vsej Jugoslaviji starovpeljana tvrdka TEH. INDUSTRIJSKIH POTREBŠČIN je zaradi starosti zelo ugodno NAPRODAJ. — Ponudbe pod »Auch Patent-reehte« na oglasni odd. »Jutra«. 3586
Modni salon V. Gotzl
LJUBLJANA, Gledališka 8
(palača Pokojninskega zavoda)
opozarja cenjene dame v mestu in na deželi na veliko izbiro elegantnih ter šik SLAMNIKOV po najnižjih
cenah
3587
NAZNANILO.
Naznanjam, da sem OTVORDLA
zadnje žetve, v vrečah od 50 kg naprej, po ceni Din 3.60 za kg, franko kolodvor Križevei, pri večjem odjemu po dogovoru, se dobijo pri tvrdki Berkeš i Pollak, Križevei, savska banovina.	3534
(ca varno in gostilno
■Sv
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, da je snoči preminul naš dobri sin, soprog, oče, stari oče. brat. stric in svak, gospod
na Bleiiveisovi cesti št. 1S
(nasproti banski upravi), kjer se bodo točila:
dalmatinska vina že . od Din 8.— dalje cviček iz Gadove peci . . po Din 12.— fina štajerska vina . . od Din 12.— dalje
Za obilen obisk se priporoča
3393	ANITA PODLOGAH
sodni uradnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 13. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta štev. b, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 12. marca 1932.
Marjeta, soproga; Jakobina, mati; Kudolf, Jože, Aleksander, sinovi; Tilka in Ana, hčeri: Aleksander, Viljem, brata: Ema, Elza, sestri VlasSa, Boža, Valerija, Božo, Branko, liudi in Franci, vnuki
358S
Važno prednaznanilo za gospode
trgovce z obutvijo!
Prinašamo za sezono 1932
PLATNENE ČEVLJE
„VIKTORIA"
s prešitimi gumastimi podplati v sivi, beli in črni barvi.
Zahtevajte vzorce in specijalne ponudbe tudi naših čevljev za šport, tenis, obalo, sokolske in kopalne čevlje znamke »Wimpassing«.
Trgovina na veliko: SEMPERIT,
Nizke cene. Domač izdelek!
ZAGREB, Nikoličeva 6—8.
3516
Izšla je interesantna in poučna razprava
„Spoko življenje mladine in z njim spolne bolezni"
Pošilja se po pošti, če pošljete v pismu 10 Din in 5 Din v znamkah, se Vam pošlje franko Vaš naslov. Po povzetju 5 Din več.	3599
»AMBRO«, Ljubljana, poštni predal štev 74.
Kmetijska eksporfna zadruga v Mariboru, podporna sekcija
Zaradi skupnega nastopa prizadetih, obrnite se s podaji na
ZADRUŽNO 0BLAČILN1CO
r. z. z o. z. v Maribora.	Meljska cesta 12.
3590
		
, ' tir . - K sjJj:^	Zahuala	* \
		
V/ <Mj]: i , ' -jL	Vsem, ki ste se me kakorkoli spomnili ob	
•Vftv:? » -j."-.. . t .' 'i:,:, t v-	težki izgubi moje nepozabne	•
. V s-*' '. '''' -. j.	Rnčke in mi stali ob strani, moja iskrena zahvala.	
	V Ljubljani, dne 12. marca 1932.	
	3598 Dr. Ljudevit Merčun	m
h . -*■•»	• -M't5--. ' J ' -" * * ., ^ » v	
Elektrotehnično polletje
v« v
CELJE
IMA na zalogi vsakovrstne radioaparate proizvodov: Eu-mig, Kapsch( Radione itd.
IZVRŠUJE električne inštalacije za luč in pogon in popravila likalnikov ter drugih električnih aparatov.
ZALOGA električnih motorjev, števcev, žarnic, svetilnih teles in drugega materijala za električne napeljave, telefonov in zvoncev.
PRORAČUN na željo brezplačno.
Dobro blago!
3524	Solidne cene!
ZAHVALA
Za dokaz iskrenega sočutja ob smrti našega dragega
Viktorja Kvedra
se vsem prisrčno zahvaljujemo.
Posebno nas veže dolžnost zahvaliti se gospodoma dr. Rusu in dr. Misu za zdravniško skrb ob času bolezni, stolnemu župniku gosp. dr. Klinarju za tolažilne besede in čč. duhovščini za spremstvo, Skalašem za udeležbo in tovariško slovo kakor tudi udeležencem iz Tržiča, nadalje vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem onim, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Hvaležni smo vsem, ki so nam stali ob strani v težkih urah.
Sv. maša zadušnlca se bo brala v stolni cerkvi v sredo, dne 16. marca 1932 ob 7. uri zjutraj.
3587
V Ljubljani, dne 12. marca 1932.
Žalujoča rodbina KVEDROVA
VALLET EXPRES
naznanja cenjenim damam in gospodom, da je PRESELIL svoj obrat na
šmartinsko cesto št. 21
(kavarna »Viadukt«)
Likanje obleke Din 16, kemično čiščenja Din 55.—, obračanje Din 280. — Na željo obleke renovira in modernizira. Pišite dopisnico. pošljemo iskat.	3595
Modistinje, pozor!
Specialna trgovina za vse vrste modernih modistovskih potrebščin je
David Wiesel, Zagreb
•Jelačičev trg 28.	2174
Realitetna pisarna — družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 4
proda:
VILO, enonadstropno. novozidano, dve trisobni stanovanji, kopalnica, parket, elektrika, vodovod, dve enoeobni stanovanji, lep vrt, na Kodelje-vem, Slomškova ulica 4, najboljšemu ponudniku. — Ogled v našem spremstvu!
HIŠO, dvonadstropno, dobro ohranjeno, i osmimi štiri-, tri- in dvosobnimi stanovanji, dvoriščem in vrtom, donos 1OG.OO0 Din, blizu centra, 750.000 Din;
HIŠO, enonadstropno, 6 d v o- in trisobnih stanova-nj. »' najboljšem stanju, 300u m2 vrta, center, cena 800.000 Din;
VILO, e-riona-distropno, 7 sob, pritiikline, lep vrt, pri sv. Jožefu, Din 650.000:
HIŠO, vi60kopnitlie.no, 1 trisobno, 2 nnosobni stanovanji, fi<»0 in2 vrta, pri novi šišenski šoli, Din 173.000;
HIŠO, novozidano. enonadstr., fcristanovanjsko, doio-a»a parkcti.Tane sobe, kopalnice, vse pri ti kline, blizu šišensike mitnice, Din 200.000;
HISO, 6 enosobnih stanovanj, novozidano, drvarnica, m» vrla, Glmee, Din 135.000. Done* M50 Din, hipoteka «>.000 Din;
HISO, vili slično, novozidano, 5 eDoso^riii stanovanj, fiOO m2 vrta. lopa zgradba ob Dunajski cesti (Stožice), 175.000 Din;
HISO, n-ovozidano, 2 stanovanji, dele trik a, vodovod, 40(1 m3 vrta, Trnovo, H10.000 Din;
HISO, e.nonaiistTopno, 7 enoeobnih, 1 dvosobno ftaao-vsnje. 400 m2 vrta, Moste, Din 230.000 — 8%no obrestovanje;
HISO, novozidano, enodružinsko, 400 m5 vrta, št. Vid, 80.000 Din.	£583
$Cavtte$a
$astopnika
za Maribor in Ptuj, kakor tudi potnike za vso dravsko banovino IŠČE domača konkurenčna tvrdka s perilom na obroke.
Ponudbe pod »PERILO« na oglasni oddelek jJutra«.	3589
T"	i	i -	3561
To se dogodi
samo enkrat,
da vam iz svojega tičjega doma kot najlepši piruh pošljem gratis
tička-snubača
Dajte, da vam z obratno pošto pošljem posebno ponudbo.
Kanariengrosszucht Heydenreich
Bad Suderode Nr. 150, Harr.
Največja specijalna tvrdka Nemčije.
Ali ste že naročnik • slovenske ilustrovane te* denske revije »življenje in svet" t
Fotoamaterska dela
kakor tadi vsa strokovna de!a naredi do sedaj najbolj« in najceneje fotograi Joško SMUC, VVolfova 12 in specijakia foto-trgonna A. Smue, Marijin trg št. S vosaJ Wolfcve	t. 3t
Nov poklic 1
ca lame 10 cosp&ct H i '
ta lame gospode i vpeljavo pletilj-stv3 v biM. Zajam-6en mesečni iasii> tek 1500 Din, ker
odkupimo ii trotov ijeno pleteno blago olaiamo m frt-i o za pletenje tn dobav Ijamo prejo i-a po-lelavo. Pišite še 1 s. a e s po gratia prospekte ca: Do-tnaSo pleta-rske in iustrijo štev. 8 — Josip Kališ, Mart bor. Trubarjeva 2.
219?
d zohraz
pot še uspm
o I v •
t
Le v vseh področjih življenja temeljito poučen človek si more v današnjih časih eksistenčne konkurence priboriti solidno pozicijo v življenju.
To velja zlasti za našo mladino, ki nima na razpolago pestre literature, katera bi jo na lahek način seznanila z vsem, kar je in se godi po svetu.
Kje naj se naš inteligenčni narašča], zlasti naši srednješolci pouče o napredku znanosti in tehnike, o tujih deželah, o bitju in žit ju eksotičnih ljudstev, skratka, o vsem, kar zanima človeškega duha ?
Edina slovenska literatura, hi obravnava ves ta pestri svet, je zbirka prvih osem knjig „ŽIVLJENJA IN SVETA", ki jih nudimo našim čitateljem in njih odrasti decu
Izjemoma do 5. aprila po Din 20.— za nevezano knjigo. Pošt« nina do štiri knjig za vsako knjigo Din 4.—, za vseh 8 knji^ pa Din 20.—.
Vsaka knjiga obsega 730 strani velikega formata s številnimi slikami in prilogami. V knjigah 3 do 6 je 182 krasnih slik na bakrotisku iz vseh delov naše ožje domovine. Kdor bi si dal knjige vezati, kar stane prav malo, v originalno platnice pa jih veže Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani, bo imel knjižnico, ki bo v kras in ponos vsakemu domu in pa v največjo korist članom družine. Nje vrednost bo rastla od leta do leta.
Izpolnite čim prej spodnjo naročilnico, prečrtajte, česar ne želite, in jo pošljite v kuverti na naslov:
Uprava »življenja in sveta",
Ljubljana, Knafljeva ulica
NAROČILNICA.
Upravi »ŽIVLJENJA IN SVETA«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
Pošljite mi po izjemni ceni Din 20 za knjigo ter poštnino sledeče knjige »Življenja in sveta«. Denar Din______ sem Vam nakazal. Pošljite mi položnico, da Vam iznos nakažem.
Točen naslov: ____________________________________________________________
Naročam vseh osem knjig.
Naročam knjige štev. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.
Nezaželjeno črtajte.
J. O. Carwood
61
Ma meji sveda
Rahel dež je začel škropiti, ko je Alan prešel močvirje. Zdaj je bilo nekoliko svetleje. Stekel je po griču navzgor. Ko sta bila na vrhu, mu je Mary zdrknila iz rok. Alan je !e sunkoma dihal in je samo z roko pokazal predse. V temi sta nejasno razločila očrte poslopij; a nikjer ni bilo videti luči. Grobna tihota je bila na ranču.
In zda.ici je stal nekdo pred njima, kakor da bi bil zrasel iz tal. Votel, pošasten klic jima je tiho udaril na uho in v nasledjem trenutku se je pokazal ob niuni strani Sokwenna. Govoril je naglo. Samo Alan ga je razumel- Starec je bil čuden, kar strahoten na pogled; lase in brado je imel mokre od dežja, in oči so mu tlele v temi kakor mačku. Podoben ie bil nadzemeliskemu bitju, razjarjenemu gorskemu duhu. Ko je klateč z rokami dokončal svoj nagovor, ni počakal, kaj poreče Alan, ampak se je obrnil iu hitro kreni] pred njima proti ranču.
»Kaj pravi?« je vprašala Mary.
»Da se veseli najine vrnitve. Slišal je strele in nama prišel naproti.«
»In kaj še?« je silila vanj-
»Stari Sok\venna je praznoveren — in nervozen. Povedal ie nekaj reči, ki jih ti ne bi razumela. Najbrže bi ga imela za zmešanega. če bi ti rekel, da so se mu nocoj prikazali duhovi tovarišev, ki so jih pred mnogimi leti sovražniki pobili v soteski, n ga posvarili pred rečmi, ki se bližajo. Vsekako se je pokazal zelo opreznega. Komaj sva midva odšla iz ranča, je zbobnal ženske in otroke iz vse vasi in jih posla! v gorovje. Keok in Nawadlook nista hoteli iti, kar mu je deloma po godu Zakaj če bi ju taki ljudje, kakor sta Graham m Ross'and. dohiteli in ujeli — «
»Bolje je umreti,« ga je prekinila Mary in se še tesneie privila
k njemu.
»Da, tudi jaz mislim tako- A to se zdaj ne more več zgoditi. T?m zunaj pod milim nebom bi nama bila slaba predla. A v Sok\venovi hiši se branimo, dokler ne pridejo divji Smith in pastirji. V hiši ima-mo dve dobri puški, in z golimi rokami se nas ne bodo upah napasti. Zdaj smo na konju. Mi lahko streljamo, oni se pa ne bodo upali.«
»Kako da ne?«
»Ker boš ti v hiši. Graham te hoče dobiti živo — ne mrtve. In svinčenke —«
Prišla sta do Sokwerrnove hiše. Med vrati sta se obotavljale vzrla nazaj v temo. Pri stajah je bilo slišati glasove. Zasledovalci so bili zagledali poslopja; glasno so klicali in kakih pet ali šest glasov jim je odgovarjalo s tundre. Slišala sta rezke, zapovedujoče krike in tekanje sem ter tja. Nekaj jih je preklinjalo — preveč so se bili približali bičnatemu močvirju. Koraki so se oglašali že čisto blizu. Alanovo srce je zastalo. Sovražniki so postopali hitro m stvarno- Slišal jih je pri svoji hiši. Odpirali so vrata, nekje se je ubilo okno, šipe so zažvenketale. V megli so se pobi i sk a vale luči.
In zdajci sta začula Sokwennovo puško, kako je iz zadelane line s poudarkom izpregovorila preganjalcem. Strel — vzkrik — in niti svoje orožje, je planil Alan v hišo in z Maryjino pomočjo žabami! svoje orožje, je planil Alan v hišo in v Marvjino pomočjo zaoa-rikadiral vrata. Na tleh sta za senčniki goreli dve sveči in zraven njih sta čepeli Keok in Nawadlook. Že prvi pogled je povedal AUnu, kaj je bil Sok\venna napravil. Soba je bila izpremenjena v orožarno Pušk; sta ležali pri rokah zraven velikega kupa nabojev. Keok in Na\vadlook sta držali svetle naboje v rokah, pripravljeni, da začneta prav tako hitro nabijati puške, kakor jih bo on praznil.
Mary je stala sredi sobe. Sveči sta medlo razsvetljevali prostor. Njuna senčnika sta branila svetlobi, da ni .nogla prodreti aavz en in izdati sovražniku oken. Mary je prestrašena zastrmela v Al? na.
Pravkar je hotel spregovoriti in ji zatrditi, da ni nevarnosti, de da bi Grahamovi ljudje streljali na hišo — ko je zunaj v temi izbruhnil pekel. Z divjim pokanjem so samokresi in puške odgovarjale Sok\vennovemu streljanju; toča svinčenk je udarjala v debeie lesene stene. Svinčenke so kakor kače sikale skozi okna- Alan je sko-
koma planil k Mary in »o prisilil, da je zraven Keoke in Nawadloo-ke pocenila na tla. Njegov obraz je bil mriiško bled.
»Nisem mislil, da bodo streljali na ženske,« je rekel z glasom dušečim se od besnosti. »Zmotil sem se. In zdaj slutim, kaj namera" va ta tolpa.«
Previdno se je s puško približal oknu. Da. prav gotovo — vedel je, kaj je Graham misli1! m kanil in kaj je nameraval storiti- Grah?m in Rossland sta vedela, da mora biti na kak način mogoče obvarovati Mary v Sokwennovi hiši svinčenk Igrala sta ostudno igri. in prepuščala Alanu Holtu. da najde z.a dekle zavarovan kraj — češ, on naj se pa bori, dokler ne pade! Zvit. prekanjen je bil ta morilski načrt, ki naj bi Alan postal njegova žrtev!
Streljanje je bilo prenehalo, in tišina, ki je nastopila za njim ie bila Alanu polna pomena. Hoteli so mu dati časa, kakor obsojencu, da poskrbi za svoje varovanke. Da. da, prav — to ubijalsko dobroto jim je hotel po zaslugi poplačati. V tleh Sokwennove hiše je bila loputnica. Vodila je v majhno shrambo in klet. ki je imela vrata navzven, tako da si iz nie lahko prišel v sotesko. V siju sveč je Alan videl to loputnico — podstavljena palica jo je držala odprto. Tudi Sokwenna je bil zvitež! Sokwenna je mislil na vse!
Med tem, ko je ždel pri oknu, se je Alan oziral na dekleta- Keok je bila s puško v roki zlezla K znož.iu lestvice, ki je vodila pod streho. Hotela je iti k Sokwenni, da bi mu nabijala puško. Alan je pokazal na odprto loputnico.
»Hitro pojdite dol!« je zaklical dekletom. »Tam je edin: varni kraj. Saj tudi lahko spodaj nabijate puške in mi jih podajate.«
Mary ga je nepremično gledala, a ganila se ni- Z nežnimi rokami je oklepala veliko puško- Tudi Nawadlook se ni ganila. Samo Keok je zlezla po lestvici na vrh in izginila v temi.
»V klet pojdita!« je nestrpno ukazal Alan. »Moj Bog, če ne bosta —«
^ Mary se je ljubko in neustrašno nasmehnila in počasi zlezla k Alanu. Z eno roko je vlekla nu«ko za seboj. 7 drugo je držala svojo maio pištolo. In ko je prišla do njega, je rekla, z nasmehom kljubujoč vsem nevarnostim: »Pomagala ti bom v ooju!«
»HHraBsmB^raBHgBsarasaBH!
Priporoča se cenj. damam in gospodom za kemično snaženje in barvanje oblek
barvilnica
A. Wagfier, Radovljica
SPREJEMNICA
Ljubljana, Vošssjakova u!. 4
za restavracijo »Novi svet« pri krojaču
A. Prezelj.
V krojačnici se na željo popravila izvršujejo.	3437 Cene zmerne! Točna postrežba!
potem dovolite, da vam jo iaz povem.
Gotova dejstva n vaje preteklosti in prihodnosti, Knancij-ehi« možnosti in druge zaupne zadeve vam razkrije astrologija., ta najstarejša veda zgodovine. Vaše izglede v življenju o sreči v zakona, vaše prijatelje in sovražnike, uspehe v vaših podjetjih m »(*)-kuloeijah, dedišč-ine in še mnogo drugih važnih vprašanj vam zamere pojasniti velika veda astrologije.
Dovolite, da -ram svobod n-o prorokujem presenetljiva dejstva, ki bodo spremenila tek vašega življenja in vam prinesla uspehe, srečo in karijero mesto obupa m nezgod, ki vam sedaj groze.
Vaša astrologija ra-zlaga bo pisarna obšin» v lahko umijdvem jeziku in bo obsegala ne manj kot dve strani. Neobhodno pa je, da navedete ?voj rojstni datum, z imenom in naslovom v čitljivi lastnoročni pisavi. Lahko pošljete, če hočete, 50 Din v znamkah (hh kovanega denarja) za pokritje poštnine in pisanja. Naslovite svoje pismo na profesorja Eoxroy-a Dept. 3500 C Emmastraat Dtn Haag, (Holandiska). Pisemski porto 3 Din.
N. B. Profesor Roxroy ne razume nobenega jugosiovenskega jezika, zato obžaluje, da za-more odgovoriti samo v nemščini a.ii francoščini ali angleščini, ako želite.	3555
SLElCTflOINŽEfUE
oblastno pooblaščen, IŠČE
v
ajdov, za potice, kg Din 13.—, garantirani cebelni pitanec kg Din 13.—, cvetlični po pošti 5 kg Din 90.— franko.
A. Maček, čebelarstvo
VRHNIKA	2594
Naznani ani
da je obče znani potnik in natakar g. Rud. Cafuta, mali, prevzel vodstvo moje gostilne, kjer toči naj-v^ša haloška in ljutomerska vina, vedno sveže unionsko pivo in solidno postreza z najboljšimi toplimi in mrzlimi jedili po nizki ceni ter se priporoča in prosi za obilen obisk.	3543
Jo j. Kirbiš, Celje,
Ljubljanska cesta št. 2.
s kapitalom v svrho prevzema dobro vpeljanega ali na novo osnovanega elektro - instalacijskega podjetja in prevzema elektr. in strojnih zastopstev.
Ponudbe pod »Elektroinženjer« na oglasni oddelek »Jutra«.	3547
Zahvala
Vsem, ki ste se nas pismeno ali ustmeno spomnili s prisrčnimi tolažili, ko smo izgubili našo najdražjo mamico in soprogo, gospo
IVANKO PELANOVO
vsem, ki ste jo obsuli z cvetjem in ji poklonili krasne vence, ji prelepo zapeli v zadnje slovo in jo spremili na njeni zadnji poti — naša iskrenoobčutena topla zahvala.
Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 14. marca t. 1. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi pri Sv. Petru.
V Ljubljani, dne 12. marca 1932.
OTON PELAN, soprog — OTON, VLADO, DANICA, CIRIL, OLGA, otroci — MARTA, roj. AŽMAN, GUSTI, roj. WOHINZ, snahi — ANTONIJA LOBODA, sestra — in ostalo sorodstvo.	3582
CJOSPE
za dravsko banovino dobi nameščen je s plačo, provizijo in s potnimi stroški pri zagrebški filijalni direkciji zelo ugledne zavarovalnice. Dolžnost ima, postavljati zastopnike v večjih mestih in dajati jim navodila. — Potrebna kavcija kot garancija za dosego dovoljne
lastne in organizacijske produkcije v požarni in življenski panogi
zavarovanja.	3554
Ponudbe pod štev, 4116 na JUGOMOSSE, Zagreb.
no A s- orl poielra periode in motni.
Skrbi vas reši takoj lagodno, brez ovire v poklicu samo moj, pristen nedosegljiv, v vsakem primeru zajamčeno
učinkujoč PERIODOLIN po prof. dr. Larry-ju.
Znamka z zakonom zaščitena, ki se je že v tisočih slučajih obnesla. Celo v starih trdovratnih slučajih ni odrekla. Radi svojega svojevrstnega in presenetljivega uspeha ga smatrajo tudi strokovnjaki kot najboljše in najmočnejše sredstvo. Kot pošteno sredstvo ne špekulira z ženskimi težavami, temveč učinkuje po številnih priznanjih naravnost čudovito. Tisoči zahvalnic za uspešen učinek.
Ni nič boljšega. Ne dajte se premotiti od dvomljivih slabih potvorb! Posvetite meni svoje zaupanje, po kratkem času boste zopet srečni in brez skrbi. Za uspeh in neškodljivost prevzemam polno jamstvo, sicer vrnem denar. Cena 90 Din, močnejši Din 150, za stare motnje in močne narave Din 180. Diskretno, brez navedbe vsebine dobavlja samo
Ordinačni laborator W. H. 01xwidt
PRAHA XIII., Vršovice, Ruska 12. Pošt. pnhr&dka 12,
Češkoslovensko.	103
Velika
je Vaša korist,
ako pišete še danes po novo, veliko kolekcijo volnenega blaga, svile, delena in drugih modernih tkanin za fine damske, dekliške in otroške obleke. Izbira ogromna,
cene letos globoko znižane.
Trgovski dom
Celje štev. SO
Vzorci in ceniki zastonj S
Štev. 4823-32.
mampis*
Načelstvo mestne občine ljubljanske razpisuje dobavo in montažo
NOVE KOTLARNE
za mestno kopališče v Kolodvorski ulici v Ljubljani
Načrt, proračun ter splošni dobavni pogoji se dobe od 14. marca 1932 dalje v pisarni mestnega ekonomata soba št. 12.
Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju pri mestnem načelstvu v Ljubljani, soba stev. 12 do 29. marca 1932 do 11. ure dopoldne.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 11. marca 1932.
3569
>	J-.O	-H-i- •, ..-
Dobro v p e 1 j a n
ZASTOPNIK
išče še eno zastopstvo za S'bifo in Črno goro. Eventuelne ponudbe nasloviti na Publicitas d. d. Zagr.b, Ilica 9, pod „Br 2^7,0" 3554
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Na)nore(a »lolmika pate to« Železna telo praktična zložljiva postelja * tapeciranim madracom — praktična za viaku hitu. hotele, za putpjuča oio be in nočne tlulbe. Sta
ne Dia 3*9___ Razpoii
ijam pojtom in ielezni con po povzetju.
iZl^S S Aalf ®
kokoš e, parge. goste, naravno in s strogem čiS^eno, dobavlja v vsaki množini
garj AS* IT
L VAJDA, CAKOVEC
Telefon številka 59, 4, 3, 60
Letena aluZintka patent na aelo • praktična ilof Ilira postela a tapecira nim madracom. — Stam Dia
spal/ni
patent
fotelj
stane
oia 1300
liefettuhl pralttičan za leianic • in ledenic. Stane Din ISt___
Po tem imam {iito io hano perje kg po Di O.— čisto belo <o»i-k< po Din 130— in čist' puh kg po Din 250—.
L'. BROZOVIČ, ZA r.-"-Ilica M. III.
Upravni svet Gostilničarske pivovarne d. d.. Laško, razpisuie s tem oddajo
težaških, zidarskih in žeiezobetonskih tlel
tovarniških poslopij gori navedene pivovarne z rokom do 31. marca 1.1.
Ofertne podlage se dobe v poslovnih prostorih družbe (hotel »Savinja«) v Laškem proti plačilu zneska 200.— Din. Upravni svet si pridržuje pravico oddaie del ne glede na višino ponudene cene, oziroma izbrati si stavbenika po svojem lastnem preudarku, ne da bi nastali kateremu izmed oferentov kakšni odškodninski zahtevki.
Za upravni svet Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem Ciril Majcen I. r.	Ognjeslav Trop 1. r.
V Laškem, dne 10. marca 1932.	3567
tm
ČISTITE VAŠE ČEVLJE Z NAŠO KREMO.
Vrsta 2851-05
Otroški čeveljčki iz laka ali iz rjavega boksa. Izdelani fleksibl z usnjatim podplatom in stanejo velikost 23—26 samo Oin 19.—.
Približnfe se Velika noč
Z nastopom krasnih pomladanskih dni zavrzite staro ponošeno zimsko obutev in jo zamenjajte z novo. Vse naše prodajalne smo oskrbeli z novo pomladansko obutvijo, tako da boste lahko kupili pri nas čevlje po Vašem okusu in Vaših potrebah. Znižali smo cene obutvi poseb no sedaj pred Veliko nočjo, da bi mogel biti na ta veliki
praznik vsakdo dobro obut.
Ne samo obutvi temveč tudi nogavicam smo znižali cene, da bi Vas tako postregli še bolje, še ceneje in še dovršene je. Posetite nas, hočemo Vas ljubeznivo sprejeti in Vam pomeriti vsaki par čevljev brez obveze za nakup.
Vrsta 3661-00
Za Vaše ljubljenčke, ki se najbolj veselijo ko jih popeljete na izprehod. čeveljčki iz najfinejšega usnja, črne ali rjave barve, velikosti 23-26 stanejo samo Din 49.—.
Vrsta 9375-03
Za neverjetno nizko ceno evo lepih ženskih čevljev iz satena. Za malo denarja velik luksus. Ravno taki iz baršuna za isto ceno.
Vrsta 9715-03
Zelo priljubljeni čevlji za ples in za družbo. Iz belega ali črnega atlasa z visoko peto. Znižali smo jim ceno od Din 129.— na na Din 99.
Vrsta 2945-11
čevlji iz črnega boksa. Praktični in elegantni. Ravno taki iz laka za nedeljo in praznik za ceno Din 149.—.
Vrsta 3162-00
Za dečke, ki najbolj trgajo obutev smo na-oravili močne čevlje z gumijastim podpla-om. Prodajamo velikost 27—34 samo za Din 69.
Vrsta 3635-13
Za trg in mesto ter za vsakdanje nošenje porabite te udobne čevlje na zadrgo z nizko peto.
Vrsta 1675-19
Z raznimi kombinacijami okrašen čevelj :z finega boksa rjave ali čokoladne barve. Isti iz laka kombinirani z raznimi vložki Din 199.—.
Vrsta 2605-67
Aparten dekoltiran čevelj za izprehod, s prešitim jezikom in perforiranim okrasjem.
Vrsra 2842-95
Otrok gre ponosno v šolo. ak^ ima nove čevlje. Zato smo napravili te čeveljčke iz najfinejšega laka ali boksa, velikosti 2<—34 samo za Din 69.—. da jih lahko vsakdo kupi. štev. 35—38 Din 8° —
ŽENSKE NOGAVICE:
bemberg prej Din 49.-scdaj Din 35.-
svilene prej Din 35.-sedaj Din 25.-flor	prej Din 25,-
sedaj Din 19.-bombažne prej Din 15.-sedaj Din 9.-
MOŠKE NOGAVICE:
svilene prej Din 25.«
sedaj Din 15.-flor	prej Din 15.-
sedaj Din 9.-iz sukanca prej Din 9.-sedaj Din 7.-bombažne prej Din ?.-sedaj Din 4.-
Vrsfo 2947-00
Sandale ne žulijo niti nog niti žeDa. Otroške št. 22—26 Din 39—. št. 27—34 Din 49.—. ženske št. 35—38 Din 59.— . Moške št. 39—46 Oin 69.—.
Vrsta 1937 22
čevlji iz črnega ali rjavega telečjega boksa z gumijastimi podplati. Prej cena Din 169.—, sedaj Din 99.—.
Vrsta 9637-21
Eleganten soliden čevelj iz finega boksa v črni ali rjavi barvi z usnjatim podplatom za Dia 199.—. Iz laka znižana cena od Din 229.— na Din 199.—.
Vrsta 9637-26
Polšiljasti moški Čevlji za izprehode in izlete. Okusna perforacija daje čevljem elegantno zunanjost Imajo močan usnjati podplat in peto.
KJERKOLI TEČE-VEDNO ZMAGUJE
Zastopstvo in zaloga za Dravsko banovino:
^snipret m drug, dr. z o. z.
Ljubljana, Gosposvetska te,	cesta 13
(Kolizej)

Spolno slabost
odstranite z trn o rab o neškodljive?* sred-st.va 13 okrepitev iLa Eros.. Dolnje v vsaki človek: dob; ? presenetljivim uspehom. Vzdržuje seksualno moč do globoke starosti. .Vi tisoče priTjianj. — Cena G<> Oin, močnejša 100 Din.
Havelkova ordinačni laboratof
Pošt. sehranka č. 17, CSR. Praha - Nusle. Božetechova u!. 10,'A. J. >«3.	M3
%umiLmymnyM&xi.
j^CBNpE PRI DOMAČI
iMfeSflS
[jprorevod glasbila m polr«bščiivi
I ZAGREB Hikahcevcia
VicJints odDmSS-ncppej (jJtare - mite.- m
Ttfaruiohrie » »125 - n 7&mbizz>e n - &0 - n flapmonflre -»o4- - *
nonike, ?>s itd
Obupane ženske!
NE BOJTE SE, ČE IZOSTANE MENSTRUACIJA!
V*m prinaša pri poškodbah in izostanka metečneira flMIti perila perijode. Oolgoootn • prerakašeno, tisočkrat jI lil III priporočeno. ia-es!jivo jčinJcsjoče st&ditvo, ki m" il lil III o-ipovedaJo tudi n« t m j tež j ih m trdo-rr««»j*:h Ulilif L tdtnCAjib y ea<pr<rtja t drugimi trede^vi, ki ašvo WMM'" očiakcraU: Prof. dr. Reftiha »EROSEA«, ki ugodno n«lakuje, nt da bi morali svoje poslovanje r.reki-om, i« po oekaj nrah. Din TO, sj staro poškodbo Din 100, /a odporne ženske Din 150, dvojoo i3 staro poškodbo in odporne ženske Din 200. Cspeb la&a&m. «cer rmermo dosarl Tisoči ž« plujejo	in tanesl ji-r troeb tega srodstra. kak« tudi W
»ticujoie se xad-OT«ijetv«. du&re&ss pešKjatev j>o pučii.
Havelkova ordinačni laborator
Praha-Nnsle. Božetechova «!. M. . J. 54. p^t. franka č. 17, CSR.
A./.r.jv;-'
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igrač-aih vozičkov, tri-iklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji tn
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvoko.es in otro-S^^jf^ 1 ških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Ceniki franko.
Vedno vztrajno naprej, kajti nobena predvidena zapreka ga ne more zadržati.
Slabe ceste? Močna peresa, ki odgovarjajo obtežbi od 2.500 kg, izravnajo tudi najslabšo cesto. Krmilo je voljno in absolutno brez reakcije.
Prepočasi? 21/2-tonski CITROEN premaga ob polni obtežbi gladko in z lahkoto tudi 30%-ne vspone.
Defekt? 2 'i-tonski CITROEN defektov ne pozna. Pojačena *asija in 48 IIP močen motor ne kionita pred težkočami pota.
Krepke in brezhibne zavore ga zaustavi jo tudi pri 60 km brzini na mestu.
Kjerkoli 2' o-tonski CITROEN teče, služi garantirano zanesljivo.
tAl *.■*- 'V *''
CENA ŠASIJI DIN
M 209
IN (i. DJOKIč i VUČO, OBILIČEV VENAC 6. BEOGRAD, TELEFON 22355 — Filijala
I.Ampret i drug, Gosposvetska cesta 13, Ljubljana — Ing. Djokič i Vučo, Bulevar Kraljice Marije, Novi Sad. — Hoič i drug, Ožegovičeva 18, Zagreb. — Blag. Djukanovič i sin, Bi-jelina. — Dušan M. Krstič, Obrenovičeva 13, Niš. — Arnold Kemenj.. Velika Kikinda. — Gustav Cvitkovič. Hadji Sulejmanova 19, Sarajevo. — Jovo Stevanovič, Peč. — Zakula i
Šeletin, Doboj.
0
Ljubljana,
Stritarjeva ulica
Oglasi v »JUTRU" imajo siguren uspeh
Za pomladno sezono je dospelo najmodernejše blage
za plašče in kostume.
Blago za gospode od najnižjih cen do najboljše
angleške kvalitete.
P. n. občinstvu se nudi največja izbera
vseh vrst blaga in v vsaki ceni.
1
Znižane so c^ne tudi Popper • Čevljem
3556
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij ,Jutra« Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskarno d <L kot tiskarnama Franc Jezeržek. Za mserattu del -a odgovoren Aloiz Novak. Vsi v LiubDom.