Poštnina plačana v gotovini.	V	Ljubljani1,	24.	decembra	1933.	Štev.	12.	Leto	I._______Cena Din 1.50.
N FORMATIVNO STROKOVNI LIST
Izhaja vsak teden. — Mesečna naročnina za akademike 5 Din, za vse druge 6 Din. Za inozemstvo 10 Din. Rokopisi se ne vračajo. Uprava in uredništvo: Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 16. — Ček. račun: Ljubljana štev. 16.465.
Vsem našim n ročnikom, bravcem, sotrudnikom in inserentom voščim o vese! božič in srečno novo leto!
Uredništvo in uprava
8ol*in&
misli
Zopet si stiskamo roke, na ustnice pa prihajajo plahe besede: Vesel božič . . . Prijateljsko si jih stiskamo, v očeh vseh pa je opravičilo: Oprosti frazi iz preteklosti. Nisem je še pozabil, nisem je še zavrgel v pozabljenje, morda bo kedaj spet nezlagana služila svojemu namenu.
1 csna misel nas spremlja na begu iz široke, glasne ulice, tja daleč v tih kotiček naše zemlje, v intimen krog svoje mladosti. Vsaj konča naj se lepše leto razočaranj, leto neizpolnjenih nad, če že ne drugače — v pozabljenju.
Toda ne! Proč s takimi mislimi, znakom ostarelosti in resignacije! Mladost ne sme poznati zaviralnih momentov, ne precenjevati ovir na potu do ciljev. Le kratek oddih, le čisto objektiven pogled nazaj, pogled, ki omogoča presojo preteklosti. Kaj pomeni leto, ki je minilo? Napredek, nazadovanje, zavlačevanje rešitve, 'ki postaja iz dneva v dan neizogibnejša?
Pred dva tisoč leti }e človeštvo stlišalo odrešilno »veselo oznanilo«. Zeljno ga je pričakovalo in hvaležno sprejelo. Po dva tisoč letih ga zopet pričakuje in zopet bi ga hvaležno sprejelo. Vendar zaman. Vsa gesla, ki prihajajo, so umetni poizkusi zgrešenega teženja. Zapadna civilizacija je na napačni poti. Na tej nebo našla rešitve. Vendar tava z zavezanimi očmi naprej, ne oziraje se na svarilne klice, ki prihajajo z raznih strani. Rumena nevarnost se bo izoblikovala v industrijsko ofenzivo proti Evropi, ki bo končala | brezobzirno v prid močnejšega. Kdo se je zaveda? Kdo misJi danes na njo? Ali bo Evropa pripravljena ob dvanajsti uri braniti svojo kulturo? — Brez odmeva je izzvenel strahoten klic Indije beli kulturi: »Zadnja vojska je odkrila satanično naravo civiliza-cijte, ki dandanes gospoduje v Evropi ... In vzrok vseh teh zločinov je surovo materija- i lističen. Evropa ni več krščanska. Evropa moli mamona« (Mahatma Gandi).
Mnogo malikov si je postavila Evropa, malikov, ki zahtevajo zase živih človeških žntev, ki pijejo življenjske sokove človeške družbe. Iz tega nastajajoča anemija se javlja v oblikah gospodarske in moralne krize, političnega nezaupanja, kar rodi strahotno tekmovanje v oboroževanju.
Svetovna vojna, ki je bila poleg krvave revolucije zlasti še revolucija miselnosti in načina pojmovanja danes aktualnih problemov, nam je prinesla za prvo povojno desetletje markantno idejo demokracije, ki sc je pojavila kot rešilna ideja. Zdelo se je, da bo vprav ta ideja uravnala svet v normalen tir, da je ideal, ki ga je človek končno našel. Danes vidimo, da ta demokracija ni pognala globljih korenin. Drugega za drugim se je polascala teh demokratičnih sistemov kriza.
j O (hod burno povojno politično živl jenje, ki | pomeni bolj ali manj težiko smrt komaj | rojene demokracije.
Dva naslednika propadajoče demokracije j se danes pojavljata v Evropi: marksizem in fašizem. Čeprav v bistvu nespravljiva nasprotnika, ker je prvi negacija drugega, imata oba neko skupno potezo, ki je podrejanje individua tu internacionalnemu, le s socijalnimi vezmi zlepljenemu kolektivu, tam ideji narodnosti oz. plemena in krvi. To sta dve ekstremalni doktrini nove dobe, ki jima moramo posvečati pažnjo, ker danes legitimno oblikujeta znaten del Evrope. Zlasti pa še, ker imata obe ideji borben značaj in intencije preobraziti lice sveta.
Fašizem, ki se je močno razvil v Nemčiji in Italiji in ki grozi poplaviti Evropo, si je nadel nalogo oblikovati novega človeka, novega nosilca evropske kulture. Zato je zamislil novo moralo, osnovano na brezobzirni borbi za obstanek. Mladina naj postane sol novega življenja, mladina naj tvori udarno fronto pokreta potencirane in izrojene nacijonalne ideje. Nacijonalnost naj postane novodobno božanstvo, brez ozira na to, kake žrtve bo terjiaJo za svoj oltar.
Le z ene strani naj osvetlimo fašizem, j hitlerizem, ali kakor se že imenujejo razne I oblike narodno socialističnih pokretov, ne j da bi jih hoteli globlje analizirati. Fašizem se, kot eminentno imperijalističen, mora oboro •ževati za dosego svojih ciljev. Zato ni čudno, če se roga vsemu prizadevanju raz-orožitvenih pokretov, pa naj bodo tudi nesebični. Ne bomo se mnogo zmotili, ako trdimo, da absorbira danes	mno-
go preveč energij človeštva ter tako ustvarja uboštvo in rocijalna vprašanja ter gospodarske krize in polome celo najmočnejših držav.
To niso samo problemi visoke evropske politike, marveč obenem naši lastni problemi. To je tudi problem naše mladine, ki se včasih nekritično lovi za krilaticami, ki navidez laskajo, nosijo pa v resnici v sebi pogubonosni strup. Fašizem in hitlerizem, ki sita našla izraza v političnem življenju državnih oblik, sta spoznala, da je njih bodočnost v mladini. Tu kot tam vidimo v udarno fronto organizirano mladino od najnežnej-še mladosti, do zrele moške dobe. V lastnem interesu računajo na mladino.
Pred nekaj dnevi smo čitali o ogromnih vojnih bazah zračnih velesil, ki se grade tako, da bo mogoče obvladati svet.
Pred dva tisoč leti so človeštvu dale zračne višave evangelij: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Po dva tisoč letih oznanjajo propelerji z istih višav nov evangelij. Strašna pošast se reži svojemu stvaritelju: Pogin ljudem, četudi so dobre volje!
—č.
Proslava vladarjevega rojstnega dne na univerzi
Svečanim proslavam rojstnega dne Njeg. Vel. kralja Aleksandra I. po vsej državi in inozemstvu se je pridružila tudi slovenska akademska mladina in preteklo soboto na dostojen in akademskemu stanu primeren način proslavila rojstni dan pokrovitelja svoje univerze.
Zbornična dvorana, kjer je bila proslava, je bila okrašena z vladarjevo sliko in polna
Resolucija Pollakov
Poljski študentje, ki študirajo v Ljubljani medicino, so te dni na svojem občnem zboru sprejeli naslednjo resolucijo:
Senatu univerze Kr. Aleksandra I. v Ljubljani
Občni zbor »Samopomocy« zveze štud. poljskih državljanov v Ljubljaljani protestira proti uvedbi »numerus clausus«, ki jo je izdal dekanat medicinske fakultete dne... Z omenjeno uvedbo, ki je naperjena izključno proti medicincem-inozemcem, onemogo-čuje dekanat med. fak. nadaljevanje študijev 41 študentom — poljskim državljanom, t. j. vsem onim', ki so se v preteklih 3 semestrih vpisali na medicinski fakulteti. Ne moremo se dovolj čuditi in nam je popolnoma nerazumljivo, da isti dekanat, ki je letos sprejemal inozemce brez omejitve in pogojev, sedaj istim onemogočuje študij ne vpoštevajoč
dijaštva. V lepo zasnovanem govoru je orisal zasluge našega vladarja za državo in našo univerzo rektor g. dr. Matija Slavič. Njegov iskren govor so navzočni toplo aplavdi-rali. Govorili so še trije študentje in sicer zastopnik JNAD Jadrana, »Edinosti« 'n Kluba primorskih akademikov. S tem je bila proslava končana.
visokih stroškov, ki so v zvezi s študijem v inozemstvu. Nujnost omejitve števila slušateljev se utemeljuje s pomanjkanjem prostora v laboratorijih. — Nezadostna in čudna se nam zdi ta utemeljitev, če premislimo, da ni bilo letos za čas vpisovanja prav nič več prostora — obratno spričo zgraditve nove predavalnice in razširitve laboratorijev, bi po našem' mnenju odpadel ta edini razlog.
Današnji številki smo priložili položnice. Prosimo vse cenj. naročnike, ki so z naročnino na dolgu, da jo čimprej poravnajo. Obenem pa naj po možnosti plačajo naročnino vsaj za mesec dni naprej in si tako zagotove redno dostavljanje lista tudi za bodoče. »Akademski glas« hoče ostati povsem neodvisen list in se mora kot tak vzdrževati le z naročnino in oglasi. Zmogel bo pa to le, če bodo vsi naročniki storili svojo dolžnost.
1942 J
Dokončno število slušateljev v zimskem semestru je 1942, ki so po fakultetah razdeljeni sledeče:
juristov	601
tehnikov	483
filozofov	473
medicincev	318
teologov	167
Onšm, ks sse liži tia
V	zadnjem času se v nekaterih študentovskih krogih z zlobno trdovratnostjo širijo vesti o »Akademskem glasu«, češ, da je zašel pod močan vpliv nekaterih gospodov iz profesorskih vrst in iz našega javnega življenja. Nekateri ljudje so oelo tako dobro informirani, da govore že o formelni prodaji lista in operirajo pri tem kar s številkami, na podlagi katerih je baje konzorcij našega lista napravil sijajno kupčijo.
Ne moremo vedeti, kakšne namene zasledujejo ti ljudje, med katerimi so povečini taki ,ki kritizirajo in zabavljajo vsevprek — in to je poleg širokoustenja po društvenih lokalih in stikanja glav po kotih edino njihovo delo. Menda se jim zdi »Akademski glas« pripraven objekt za trening njihovih kritičnih talentov ali pa je širjenje teh izmišljotin posledica morebitnih aspiracij glede lista, ki jih niso mogli uveljaviti. Vsekakor te ljudi boli vsako pozitivno delo za skupne interese akademstva, ki ni v skladu z njihovimi destruktivnimi nagnenji, in ker nam drugače ne morejo doživega, so se oprijeli laži, misleč, da bodo s tem izpodkopali zaupanje treznega študentstva v naš list. Lahko pa so prepričani, da se jim to ne bo posrečilo.
Da pa ne bodo še vnaprej preveč brezskrbni v svojem vnetem delu, izjavljamo, da bomo napham vsakomur, ki bo od sedaj naprej še trosil gori omenjene izmišljotine, že znali poiskati primerno sankcijo.
Konzorcij »Akademskega glasa«.
Pet promociji
V	sredo, dne 20. dec. se je vršila v Zbornični dvorani svečana promocija.
Promotor, univ. prom. dr. A. Bilimovič je imenoval za doktorje prava sledeče tovariše:
Razboršek Ivan Super Vaso Švigelj Zdenko Vogelnik Adolf Votič Edvard
Promocija se je vršila ob navzočnosti rektorja' dr. M. Slaviča in dekana juridične fakultete dr. M. Škerlja.
Zbornična' dvorana je bila polna, zakaj promovente so počastili v trenutku, ko jim
je bila podeljena najvišja akademska čast, s svojo navzočnostjo tudi sorodniki in mnogo tovarišev.
G. rektor je mladim doktorjem čestital na uspehu in se z željo, da tudi za naprej ne pozabijo naše Almae matris, prav prisrč-! no od! njih poslovil.
Njegovim željam se pridružujemo tudi mi z najiskrenejšimii čestitkami.
Ker je termin (t. j. 5. dec.) za plačanje zadnjega obroka šolnine že pretekel, opozarjamo vse zamudnike, da to čimpreje urede na kvesturi. Kdor ne bo plačal, se mu zimski semester ne bo testiral in vpis v letni semester prepovedal.
iz N!f!er£čtf& MesužEl®
Juridični študij v Hitlerjevem tretjem ! vseboval »nauk o pravu in državi«. Avtor
carstvu. Pod naslovom »Das Werden der nadalje svari pred zaposlitvijo začetnika po
Juristen im Dritten Reich L Hochschulstu- j sodnih uradih in drugih pisarnah. Tu se j- 	•	•	vi	t>__i:__ i__y.__ i________ * * i i •	•	I
dium-;
F
izšla v Berli
uci
Teissiši! mi!is'
brošura, v kateri ■ le poslovanja, ne pa jedra. Po avtorjevem razvija državni tajnik R. Rreisler misli pru- 1 mnenju je boljše, da se študent med 2. in 4. .skega pravosodnega ministrstva o bodočem j semestrom, poleg tega, da posluša predava-pravnem študiju v Nemčiji. Avtor uvodoma n ja, telesno uri. v SA in SS-oddelkih. V drugi opozarja, na nevarnost, ki preti državi radi 1 etapi se potem šele začne pravi strokovni tipa enostransko izobraženega jurista, ki se študij, kjer mora zlasti priti do izraza: zgra-je v zadnjih letih v Nemčiji močno razširil, ditev države, uprava države, rodbinsko in S preglednimi statističnimi tabelami o številu dedno pravo po rasističnih načelih, pred-referendarjev in asesorjev od leta 1920 do vsem pa zemljiško* pravo. O formalnem po-1933 in o njihovih poznejših poklicih do- sitopku naj se predava le najpotrebnejše. Nakazuje, kako potrebno je, da se mladi juristi, mesto tega pa naj se pospešuje študij kazen-od katerih sc jih razmeroma zelo malo po- skega prava in pa debata o bodočem kazen-sveti čisti justici, — večina od njih si izbere	s kem pravu.	Predvsem	pa mora	stopiti v
druga poklicna področja —, s kolikor mo-	ospredje vzgoja mladega	jurista v	narodne-
goče temeljito vsestransko izobrazbo us.po- j ga gospodarja v najširšem smislu, k čemur šobijo za najrazličnejše zahteve njihovih bo- ; spada gospodarska geografija ter nauk o dočih poklicev. To je tudi vodilno načelo ljudstvu in ljudskem naseljevanju. Pri obrav-pri reformnem programu, ki se pripravlja, navanju jurističnih slučajev s študenti naj Kot prvo je potrebno k temu, da miadi ju-	1	docent manj	gleda na	tehnično	in šolsko
i rist kolikor mogoče globoka pronikne v	1	plat, tem bolj	pa na tako obravnavanje slu-
j bistvo svoje stroke in naloge, skratka, da s e v ’	1	'	1	'	'
j v njej povsem ustali, da »si pridobi znanje o j temeljnih mislih in znanje o razvojnih po-j tezah in medsebojni povezanosti ljudskega
čajev, ki bo v njem poudarjena zavest velike odgovornosti. Zmerom mora biti važnejša vzgoja značaja kakor pa kopičenje znanja. — V zvezi s tem napoveduje brošura tudi ; prava«. Podlaga tega naj bi bilo primerno dalekosežno spremembo izpitnega reda v filozofsko predavanje in koleg, ki. naj bi Nemčiji.
Univ. prof. dr. Alfred Šerko:
Izpoved ruskega anarhista
Ne razberete li v vsem tem modrega vladanja mazohističnega principa? Da so bila ravno preganjanja, ki ,so razširjala te ideje? Vsak napredek, ki ga je napravilo človeštvo v kulturi, je moral biti plačan z nezaslišanimi žrtvami. Nadčloveško trpljenje milijonov sužnjev je ustvarilo kulturo starega veka, Feničanov. Babiloncev, Perzijcev, Asircev, Grkov in Rimljanov!
Indijska kultura je produkt najstrahotnejšega izžemanja in tlačenja nižjih kast s strani višjih.
Zemljo južnoameriških držav so kultivirali s tem, da so jo pognojili z znojem, krvjo in kostmi zamorskih sužnjev. Evropsko zemljo je pa obdelalo trpljenje sužnjev in nevoljnikov.
V	grozotnih porodnih bolečinah se je moralo kriviti človeštvo v suženjskih vstajah, kmetijskih vojnah in v revolucijah 18., 19. in 20. stoletja, da je razbilo oklep fevdalnega sistema in omogočilo rojstva kapitalizma.
Ta naj novejša kultura pa sloni zopet na strašnem izkoriščanju, tlačenju in iz-mozgavanju milijonov in milijonov proletarcev.
Kakšna opustošenja so povzročile kulturne pridobitve tehnike v človeštvu! Vsa-
ko odkritje, vsaka iznajdba zahteva svoje žrtve.
Kolikokrat raztrgajo eksplozije kemike pri proizvajanju novih preparatov ali jih pa umore strupeni plini!
Štejte inženerje. ki so postali žrtev svojega poklica, ali bakteriologe. ki .so* pri študiju radi infekcij shirali in umrli!
Preštejte vse žrtve poklicnh bolezni, tuberkuloze, fosforne nekroze, zastrupljenja s svincem, živim srebrom itd! Štejte vse one, ki padejo z odrov, ki kot mornarji utonejo, ki jih kot železničarje povozi, ki jih stroji v tovarnah raztrgajo, ki jih zasuje v rudnikih ali pa jih ubijejo eksplozivni plini!
Mislite na bedo in glad vdov in sirot teh žrtev tehnike in vede, na brezposelnost in druga socialna zla kapitalizma!
Upor žrtev tega sistema rodi zopet razredne boje z novimi mukami, novim trpljenjem! Za to. da bo človeštvo končno z upostavitvijo družbe bodočnosti odrešeno vsega trpljenja?? Verujejo v to! Pa je nesmisel! Trpljenje dobi samo novo obliko in se stopnjuje.
Mislite mar, tla je bila v*sa dosedanja muka človeštva golo naključje in ne previdnost?!
O	ne! Trpljenje je bilo samo stimulus, ki je gnal človeštvo naprej, k novemu ustvarjanju, večjem napredku, da bi trpljenju ušlo! — Napredek pa je prinesel novo trpljenje itd.
Trpljenje je kulturni faktor človeštva! Človeštvo oprostiti trpljenja, pomeni oropati ga kulture.
Ali *se da predstavljati življenje popolnega zadoščenja?
Ne! Brez muk hi opešale potrebe, ki so edina izpodbuda napredka! — Brez muke tudi ni užitkov. Vse nam pride še-le po svojem nasprotstvu do zavesti.
Rešiti nas muke pomeni oropati nas užitkov. — Potem pa nimamo več interesa živeti.
Kultura je potemtakem združitev, polu-tanska tvorba, sle in boli, torej: Masohiz-mus!! Napredek človeštva je mogoč le z masohistienim kulturnim principom.
O	krutosladka filozofija Golgote!! Večno boš ostala Moira in kismet človeštva.
VIL
Vedno več in vedno boljši vašega roda naj poginejo, zakaj vodno slabše naj vam gre. Samo tako, — samo tako raste človek v višino.
Nietzsche: Zurulhustru II. p. 126.
Prekrasni Nietsche!
Zdaj šele pojmujem tvojega človeka in pol. Odslej delim s teboj sovraštvo do vsega vsakdanjega in povprečnega!
Proč z malomeščansko strahopetnostjo: le nikakih ekstravaganc! Vse z mero in ciljem! Le ne pretiravati in padati v ekstrem!
»Aktivist«. NarodnosocialistiČna nemška študentovska zveza in Nemško študentstvo okraj III. sta začela izdajati svoje uradno glasilo: »Aktivist. List berlinskih študentov in delavcev.« Prva številka, ki je izšla te dni, prinaša pod velikim naslovom »Socializem narodov« vrsto referatov, ki skušajo orisati nemški socializem. V enem teh referatov piše Hajo von Handeln: »V naši lastni državi se bomo mi študentje in mlad' delavci z vsem mladostnim zanosom borili za to, da se izravnajo prepadi, ki so jih stoletja napravila med nemškimi stanovi. Hočemo dati vsemu narodu vzgled. Mi študentje moramo mnogo popraviti, kar so naši predniki zakrivili. 'Zato se borimo danes za dušo mladega delavca in ga hočemo pridobiti za našega tovariša. Zato bomo skupaj z njim sta novali v tovariških hišah in skupno z njim ustvarjali bodoči narodnosocialistični delavski razred. Verujemo v uspeh našega dela, kakor varujemo v Nemčijo, in vemo, da je naša pot prava, iz tega spoznanja si bomo tudi vzeli pravico, da bomo pri vseh vprašanjih narodovega življenja sodelovali s svojim mnenjem in s te,n delali za zgraditev nove države na vseh področjih. Oporoka Horsta Wesela nam bo pobuda, idealistični vzgon mlado ti nas bo gnal naprej in podoba našega Fiihrerja na. bo vodila do zmage.«
Naši bravci se oglašajo ...
Tov. urednik!
VSI TOVARIŠI, KI HOČEJO, DA SE JIM DOSTAVLJA ČEZ POČITNICE LIST NA POČITNIŠKI NASLOV, NAJ NAM TO TAKOJ JAVIJO. POČITNIŠKI NASLOV ODDAJTE V NAŠ NABIRALNIK V AULI ALI PA GA SPOROČITE NA NAŠ NASLOV.
Rigorozi — disertacije. Smo še vedno na nejasni točki. Interpretacij je precej, uradno pa še ničesar. Upamo, da se bo stvar kmalu rešila, in s tem pomirila one, ki nestrpno pričakujejo prave rešitve.
Biblioteka juridične fakultete bo od incl. 25. dec. do incl. 1. jan. 1934 zaprta, iker se v tem času ne bo kurilo.
Diplomira?! so na pravni fakulteti tov. Janc Slavko iz Maribora. Gril iz Ptu.ia in Drobnič iz Ljubljane. Čestitamo!
V	zadnji številki »Akademskega glasa«: sem bral o pripravah za novo reprezentančno organizacijo.. Iz vašega poročila je razvidno, da bo najbrž že v januarju prihodnjega Leta prišlo do nove organizacije. Zaradi tega bi rad \ opozoril n:a nekaj, kar bo morala biti prva | in najvažnejša naloga novega reprezentanč-! ne.'a in podpornega društva. To je ustanovi-| ti.-v neodvisne akademske menze.
Da je taka menza slovenskim študentom j potrebna, mislim, da mi ni treba utemeljevat | ti. Kar imamo sedaj: v Ljubljani akademskih mei-.z, so. vse take, da služijo v prvi vrsti le kakšni politični skupini-in je pri njih socialni motiv le sredstvo za dosego posebnega namena. Mi pa hočemo menzo, ki bo samo naša, povsem neodvisna in katere prvi, in edini namen bo pomagati slovenskemu študentu v njegovem težkem položaju.
Zdi se mi, da tako menzo ne bo preveč težko ustvariti. T<---:ba bo le resnega hotenja vseh onih, ki jim bo poverjena visoka- naloga, vodstva nove reprezentančne organizacije. Prepričan sem, da -se bodo v slovenski javnosti našli pošteni ljudje, ki bodo tudi gmotno podprli to prepotrebno akcijo. Mislim1, da bo nova reprezentanca napravila dovolj, če bo ustvarila neodvisno akademsko menzo.
Z. Ž.
Akademski športni klub Primorje nosi v svojem imenu oznako »akademski« radi tega, ker je nastal iz fuzije LASK-a (Ljubljanski akademski športni klub) in SK Primorja. —
Op. ur.
Tov. urednikT
V	Ljubljani obstoja športni klub, ki nosi naslov »Akademski športni klub Primorje«. Ne vem, s kakšno pravico nosi ta klub v svojem naslovu besedo »akademski«. Kakor mi je znano, ni n. pr. v nogometnem: moštvu Primorja, ki je zadnje čase tekmovalo v državnem prvenstvu, prav nobenega akademika. Nimam nič proti klubu kot takemu, .
Na konstitucijski seji Zveze strokovnih ldubov tehniške fakultete, ki se je vršila 9. decembra1 1933 na tehniki, se je izvoljeni odbor sestavil takole: Marjan Tepina, stud. arch., predsednik; Rudolf Švegl,' stud. el. podpredsednik; Robert Tepež, stud. arch., tajnik I.; Leo Modic, stud. chem., tajnik II.; Marjan JančV cand'. ing. blagajnik.
Na rednem občnem zboru Akademskega kluba elektrotehnikov je bil izvoljen tale odbor: predsednik: £irkovič Ivo, podpredsednik: Črnigoj Evgen, tajnik: Torkar Ivan, blagajnik: Slapšak Stane, arhivar: Košir Božo, knjižničar I.: Petrič Ernest, knjižničar II.: Kmet Branko, debatni referent: Pirkovič Ivo, revizorja: Furlan, Milavec Franc.
Na občne m zboru Akademskega kluba arhitektov (Vurnikova šola) je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Robert Tepež, tajnik: Franc Hromek, blagajnik: Darja 2ni-daržič, knjižničar: Saša Sedlar, gospodar: Dušan Blagajne. Klub, ti je obstojal doslej le na papirju, je započel živahno delovanje.
Prvi rigorozi na medicinski fakulteti
Prvi rigorozi na medicinski fakulteti pomenijo tudi končanje medicinskega študija v Ljubljani, zakaj drugi in tretji mora biti opravljen na kliniki, katere pa v Ljubljani nimamo in je tudi še dolgo ne bomo imeli.
V	zadnjem času so napravili rigoroz tovariši: | Oman Rudolf, Bernik Karel, Piskernik Franc,
caj sem parkrat celo »drukal" zanj, toda rad bi vedel, kako ie prišlo'do tega da nosi na-l slov ■ Akademski športni klub <, m vendar ! ne predstavlja oficielne športne organizacije i slušateljev naše univerze.
Maraž Gusto in Mahorič Zmagoslav. Sistem
i polaganja izpitov je na medic, fakulteti sledeči: Za izpite iz kemije, anatomije, histologije in fiziologije je termin vsak prvi ponedeljek in torek v mesecu, iz fizike in biolo-| gije pa v normalnih terminih. To je v fe-
Akademik-sportnik. ; bruarju, juniju in oktobru.
Jak! — Le drzno v ekstrem! Samo lenoba lagodnost in strahopetno-1 se plaši prilične parne kopelji s sledečim mrzlim tušem.
Kakor se telo pomehkuži s tistim »laisser faire, laisser passer« in postane neodporno, nabira snovi, ki so nepotrebne in zato škodljive, tako mora tudi človeštvo, ki sledi tej devizi, poginiti za malomeščansko boleznijo, imenovano povprečnost.
Kar v parno kopelj s človeštvom in potem pod mrzel tuš! Da se okali, pomladi in okrepi!! Otrese nepotrebnih snovi!
Dajte, da bo imelo človeštvo vedno hujše in trše boje. Potem bo že nastopila reakcija in ga gnala naprej!
Po tej devizi sem se začel od sedaj, ravnati. Povečati bol, da bo sla tem večja,
Neskončna ljubezen do človeštva me je zajela, odkar sem spoznal njegov namen, ki je tako nenavadno harmoniral z mojo individualnostjo. Postal sem, dejal bi, človeštvo samo, začutil sem srčne utripe milijonov v sebi. Najbolj nasprotna čuvstva so se združila v moji osebi. Čutil sem ravno tako kot kapitalist kakor kot proletarc, kot ortodoksni kristjan in katolik ravno tako kakor kot jud in ateist, kot moški in ženska hkrati.
Vso bo! in veselje človeštva sem začutil v sebi in se poglobil vanju.
Enkrat še sem jih hotel vse okusiti v duhu. Študiral sem svetovno zgodovino — pa s kakšnim občutkom! Nisem ostal pri deji-stvih, marveč ‘sem se vživel v osebe delujo-
čem s i bedo mas in splošno psi-maniakalično veselje sem. imel
, čih, predočil 1 bozo. Kako I pri tem! Kako sem začel prekrasno človeštvo
i	ljubiti, ki vse to prenaša! Zdaj, je bil prišel ! trenotc-k! Le hitro v sredo ekstremov življenja. Potopiti se v trpljenju milijonov in ga podeseteriti, postoteriti, potisočeriti. Piti čuv tvo sladostrastja, s katerim se v paroksi-S smu besnenja razme: arjajo, in potem biti od ■ srca človek!
|
VIII.
Odslej sem -e vrgel z vso silovitostjo v j objem anarhističnega gibanja naj,ekstremnejše smeri. Vse svoje premoženje sem žrtvoval za podpiranje ča opisov, za izdajo brošur, za vzdrževanje agitatorjev in podobno. Istočasno pa sem ostal v stiku z gornjimi desetti-soči. Vse v poštev prihajajoče države Evrope ai Amerike sem: prepotoval, povsod navezujoč -stike povsod razvijajoč med sprejemljivimi elementi gibanja svoje na*-* ds^irnše tendence, — večinoma z uspehom.
(Opisuje podrobno svoje propagandistično, destruktivno delovanje, zlasti v Španiji.)
IX.
Medtem se je začela v moji vzhodni domovini vedno bolj razvijati revolucionarna struja, tudi anarhizmus je pridobival na tleh. Čutil sem, da je tam ugodno polje za moje nadaljno udejstvovanje.
Za nadaljno bivališče sem si izbral Pariš, deloma tudi Ženevo in Ziirich, odkoder sem nameraval izprožiti gibanje moje smeri.
Med svojimi rojaki sem zelo hitro dobil privržencev, ki jim ni bilo nič prefantastično, nič preradikalno. Skoro srno bili v posesti majhne tiskarne, s pomočjo katere smo izdajali letake, brošure in časopise. Te so imele večinoma tako vsebino: delavstvo naj se ne omejuje na politične terjatve, kakor splošna volilna pravica, osebna svoboda in podobno. Tudi ko bi vse to bilo, bi ostalo še vedno socialno zatiranje, izžemanje, to je najobčut-nejše, iz njega izvira vse drugo. Delavstvo naj napravi socialno revolucijo, ekspropria-cijo ekspropriatorjev.
V	časopisih in brošurah smo na znanstven način dokazovali pravico vseh oblik individualne ekspropriacije kot so rop, tatvina, izsiljevanje itd., ravnotako potrebno socialnega in ekonomičnega terorja: v napadu na lastnino, razdejanje v privatnih in državnih rokah se nahajajoče imovine da bi se je lažje polastili.
Ko je izbruhnila rusko-japonska vojna, smo vsi začutili, da je čas za večje akcije blizu. Večina nas se je preselilo na Poljsko, v Litvo, Besarabijo. Le malo jih je ostalo1 v Švici, Parizu in Londonu, da bi vzdrževali od tu zveze.
Zame se je začel čas strašnega trpljenja. Z blazno hlastnostjo sem se vrgel na vsako
Napredek naše Sndustruje
Če govorimo o napredku naše industrije, moramo v prvi vrsti spregovoriti nekaj besed o naši stari r e -nomirani firmi: Kolinski tovarni cikorije, d. d. v Ljubljani.
Že od leta 1909. naprej smo imeli priliko' občudovati energijo, s katero se je to podjetje počasi, vendar sigurno razvijalo in po svetovni vojni z začetim delom vztrajno nadaljevalo.
Bili so takrat težki časi za vso našo industrijo, vendar je Kolinska z marljivim in racionalnim delom v 1. 1922. popolnoma preuredila svoj obrat, dopolnila tovarno z novimi zgradbami in jo opremila z modernimi stroji, ki garantirajo prvovrstno blagom
Tovarna izdeluje vse vrste kavnih dodatkov, posebno znano »Kokosi, c cikorijo«, »Redilno kavo« s srcem, »'Figovo primes« itd.
Pogon je urejen po najnovejših pravilih tehnike ter znaša kapaciteta tovarne do 180 vagonov letno.
Kolinski kavni dodatek vsebuje prvovrstne hranilne snovi ter je vsled tega zelo zdrav in okusen pridatek za kavo.
3
m
Pogled na celokupni kompleks tovarniških posSop j
Naš urednik si je pred kratkim ogledal to tovarno in je mogel le z zadovoljstvom konstatirati, da vlada vsepovsod najlepši red in res vzorna snaga.
v tovarni
To podjetje spada sedaj m solidna domača podjetja in njegovi izdelki čim več upor i poročajo.
;d naša zasluži, abl j a jo
najbolj da se in pri-
Naročajte in širite »Akademski glas
Tovariš’, kupite in iščite postrežbe samo pri tvrdkah,
ki ircseršrajo v našem listu!
Vsi navedeni predmeti tvorijo prvi rigo-roz, ki se lahko položi najpreje po preteku petih semestrov.
JASO je v tekočem tednu organizirala večdnevni smučarski tečaj za začetnike pod vodstvom tov. Frlana. Interesentov se je prijavilo precej.
Pevske vaje APZ-ja so za letošnje leto zaključene. Prihodnja vaja bo 10. januarja 1934 ob običajni uri.
DR. METOD DOLENC: KAZENSKI PO-STOPNIK, vez. 170.—, broš. 150.— Din; dr. Albin Ogris:	Trgovinska	politika
Din 60.—. Prodaja Habe, na juridični fakulteti.
VSE OPTIČNE PREDMETE dobite najboljše in najceneje pri optiku JOSIPU GOLDSTEINU, Ljubijana, Pod Trančo št. 1. Gg. akademiki imajo 10 % popust.
novico z bojišča, pohlepno sem poziral poročila o strašnih tedne trajajočih bitikah, o strahovitih naskokih na Port Artur. Vse grozne poedinosti sem imel jasno pred svojimi očmi.
Vse strašne muke mas doživljam v duhu. Si predstavljam, kako stoje dneve in dneve v boju, kako so izgubili od lakote, zeje, utrujenosti zavest im se bore samo še avtomatično. Naposled so pozabili zavživati hrano, piti in se spočiti. — Ne pada jim niti v um, da bi sc oprostili: muk lakote in žeje in si mogli rešiti življenje s tem, da bi kaj zavžili. Tako pa divjajo naprej do onemoglosti. Za nobeno drugo stvar nisem bil vec sposoben kakor z brnečo glavo m vročično bijočimi senci študirati vojna poročila. Noe in dan so stale te slike pred menoj. — O, ko bi mogel biti sam sredi tega pekla!
Kako sem ljubil te narode, 'ki so bili tako grandioznih stvari sposobni! Najrajši bi jim zaklical: objeti milijoni! Ta poljub celemu svetu! — Ja, to so pravi kulturni narodi! Kak napredek so morale te nepopisne muke roditi! Kakšna bodočnost za človeštvo. Kakšno obetajoče se veselje.
XI.
Med tem je vse moje premoženje za re-vokioiooatno gibanje potrošeno. Ono malo denarja, ki sc nam ga je še posrečilo spraviti
skupaj, smo rabili nujno v trankine namene. Tako sem preživljal naj trahotnejšo bedo. — Zdaj sem bil v Varšavi, zdaj v Lodzu, Bialy-stoku, Kievu ali Odesi, Največ privržencev smo imeli v revnih židovskih četrtih teh mest.
Moji dohodki so izvirali iz. priložnostnega dela in iz priložnostne tatvine, če v teh branžah ni bilo nič, sem se s lačil se z nekaterimi moje sorte od enega p ivrženca do dru-' gega. Ono malo kar io imeli, so radi delili z nami. —
Prava slast je bila zame, se naposled vendarle potopiti v najskrajnejših mejah bede, ki jo je doseči mogoče.
Gorosta nega premagovanja je bilo treba, da sc je moglo živeti v tem miljeju. Kako krame muke sem mora! prestati, predno sem premagal gnus in odpor, ki mi ga je povzročala vsa okolica. Nepopi ma nesnaga mi je štrlela nasproti.
Vkljub nesnagi in bedi, v katerih sem videl to ljudstvo omagovat:, ali ravno zaradi tega sem ga začel ljubiti, bolj ko vsako drugo. Ako so pripovedovali o strahovitih prega-; njanjih, ki jih je njihovo ljudstvo pretrpelo,
1	se me j.- polastilo neizrečeno hrepenenje, da bi bil eden od njih. Potem sem občudoval njihovo neznansko silo, da so mogli vkljub vsem preganjanjem, v najstrahovitejši bedi, ki sem jo videl okoli sebe, biti najgorecnejsi revolucionarji.
'fjf
1MI A
w'vS'-
'Šo6tt-fptni y
Beka vodi, Reka je naše in 15 C kil naj bo tudi Športna trgovina Vaše geslo!
Kolb & Predali«
Ljubljana, Selenburgova 2
Tvrdka
Iv. Bonač
Ljubgjiana
Selenburgova ul ca
Vse za gg. akademike:
tehnične, risalne in šoiske potrebščine.
Gg. akademiki dobe popust!
Izdaja konzorcij »Akademskega glasa«, predstavnik Zupan Franci. - Urejuje Jože Cenčič. Tiska tiskarna »Slovenija«, predstavnik Albert -Kolman.