110. številka Ljubljana, v ponedeljek 16. maja 1904 XXXVII. leto. jgbaja vsak dan »večer, izimSi nedeye in praznike, ter vetfa po posti prejeman za avsiro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem ija dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaCa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 00 h. — Za tuje dežele toliko ječ, kolikor znaBa poštnina. — Na naročoe brez istodobne vpoBUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne peti t-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Če ja trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah 8t. 6, in sicer uredništvo ¥ L nadstropja, apravniStvo pa v pritličja. — DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 k. „Narodna tiskarna" telefon st. 85. Klerikalci in delavstvo. K^or verjame praznim besedam in se da premotiti po navideznostib, tisti utegne misiiti, da so klerikalci rc-s prijatelji delavstva in dejanski socialci. Klerikalci namreč jako mnogo govore in rogovilijo, ali vse to je zgolj komedija in nič drugega ter ni še miko-mur drugemu koristilo, kat. or duhovnikom in njihovim agentom. In kako naj bi bilo tudi drugače! Kako naj bodo duhovniki demokratje, ko vendar streme za teokracijo, kako naj bodo socialci, ko so kapitalisti. Krščanski demokratizem in krščansko socialstvo, to je le humbug, samo brtdstvo, zvabiti delavstvo v klerikalni tabor in jy dobiti v roke, da bi bilo orodje cerkvenih krogov proti vladam, ki bi se ne pokoravale klerikalcem in proti svobodomiselnemu meščanstvu. Nekoč, da, je bilo kristjanstvo sooialno-reformatoricrja sila. AU to je bilo v prvih časih, tedaj, ko so bili ristjani se sami reveži, ribiči, hlapci in sužnji, ki so se oklenili nove vere, ker jim je obetala rešitev iz njihove strasne bede. Ali pretekli sta od tedaj skoro dve tisočletji in današnja rimska cerkev je nekaj popolnoma drugega, kakor je bila prva kristjanska združitev. Nekdaj komunistična organizacija je postala kapitalistična iosvetua oblast, nasledniki onega, ki e hodil bos in ni imel kam položiti vejo glavo, so postali mogočni, sede la zlatih prestolih in nosijo zlata ib:*čila ter trikratno zlato, z demanti ikrašeno krono. R:m3ka cerkev in njeni služabniki se mcrejo pač semintja delati demokrate in soc;alce, biti pa to nikdar ne morejo, zakaj dokler sami niti v cerkvi ne dajo veljave demokraciji in socialstvu, dotlej noben razumen človek ne more verjeti njihovim besedam. Na svetu je pa še dosti erazumuih ljudi, posebno na Kranjskem, in zato se klerikalci ne sučejo zastonj okrog delavstva. Razumni ljudje pa vedo, da so resna demokratična in socialna prizadevanja v okviru rimske cerkve popolnoma nemogoča in da rimska cerkev ne bo nikdar trpela, da bi se demokratizmu in socialstvu pomagalo do dejanjske veljave. In vsak čas se kaj zgodi, kar kaže, kako brezobzirno in nečloveško Be v rimski cerkvi vsakega uniči, kdor neče delavstva samo slepiti, nego ima poštene demokra tične in socialne namene. Nekaj let je tega, kar je v Belgiji katoliški duhovnik D a e n s ustvaril kršČansko-sccialno stranko. Škofje so ga krepko podpirali, ali čim so spoznali, da ima Daens resne in po stene namene in da neče samo sle-pariti, takoj so ga ugonobili. Zdaj se je taisto zgodilo duševnemu voditelju krščanske demokracije v Italiji, duhovniku Murriju. Ta mož — ali naj morda rečemo 1'antaat? — je delavsko encikliko »delavskega p&poža« Leona XIII tolmačil za resno in si jo je smatral v zmislu demokratizma in socialstva, dasi obsega pravzaprav same fraze in sloni na starodavnem rimakocer kvenem stališču: Moli in delaj. Murri je razvil živahno in obsežno delovanje za zmago demokra-tizma in za korenito socialno reformo. Ustvaril je veliko stranko in se zanjo trudil z vsemi svojimi močmi. Ko so prelatje, škofje in kardinali spoznali, da Murri ni slepar, začeli so mu delati težave in ovire in zdaj so ga duševno ubili. Nadškof v Milanu in škof v Man-tovi sta Murriju prepovedala prirejati shode v njihovih škofijah. Rmski kuriji pa ni bilo še dovelj na tem, in prepovedala je Murriju sploh vsako socialno delovanje in tudi vs&ko književno delovanje. Tako je Murri uničen in je s tem konec njegovemu del vanju. Tako postopa rimska cerkev z možmi, ki so resnični demokratje in socialci; s tistimi, ki delavstvo sanoo varajo in izkoriščajo, se postopa se- veda drugače in se na pr. dr. Kreku ni prav nič bati, da bi ga zadela taka usoda, kakor Daensa a i Murrlja. Vojna na Daljnem Vztokn. Japonci v Daljnem. Po poročilih nDaily Newsa" iz Či-fuva je v petek zjutraj začela eskadra admirala Kataske z vso silo bombardirati Daljni. Obrežne baterije so bile vsled neprestanega japonskega ognja prisiljene skoro umolkniti. Na to so japonske bombe in granate primorale rusko armado, da se je umaknila iz svojih pozicij. Japonci so se potem pod zaščito svojih vojnih ladij izkrcali z namenom, da bi mesto obenem z morske in kopne strani napadli. Iz vsega se lahko sklepa, da se sedaj Daljni že nahaja v japonskih rokah. Tako angleški list! Menimo, da nam ni potreba še posebe naglašati, da je to poročilo silno neverjetno. Da bi bile samo bombe in granate z japonskih ladij prisilile Ruse, da bi se umaknili iz svojih pozicij, je enostavno izključeno. Treba je vendar upoštevati, da imajo Rusi ne samo svoje obrežne baterije pri Daljnem, ampak da razpolagajo tudi z znatno artiljerijo. In tudi to bi naj Japonci samo s svojimi streli z ladij prisilili, da bi se umaknila? Ne, to je neverjetno! Najbrže se bo tudi ta vest v kratkem izkazala kot neresnična, kakor so bile še neistinite doslej vse vesti, ki so javljale zavzetje Daljnega po Japoncih ! Izpred Port Arturja. Poročevalec rRuskega Slova", ki je 8. t. m. zapustil Port Artur, javlja iz Hajčenga, da Rusi z največjo hitrostjo in z naporom vseh svojih sil delajo pod vodstvom generala Foka utrdbe v severnem delu polotoka Kvantung. Kopljejo se podkopi in rovi in gradi se vsepovsodi močno zidovje. Utrdbe segajo do Kinčova. Listu „Times" v Londonu pa se poroča iz Sanhajkvana, da so Japonci že dospeli do Port Arturja in da so že pred trdnjavo izkopali prve jarke, določene za obleganje. Takisto grade tudi z veliko hitrostjo utrdbe in baterije. Japonska artiljerija bo rabila za bombardiranje Port Arturja izredno velike topove in bo napadla trdnjavo na že določenem, zelo slabo zavarovanem mestu, ki je Japoncem že zdavna znano. Po poročilih iz Tokija, se Japonci še vedno pridno izkrcavajo v Picevu. Železniška zveza s Port Arturjem je zopet pretrgana in proga na 17 milj razdejana. Armada, ki se sedaj tukaj nahaja, se odpošlje proti Niuč-vangu, katero mesto so baje Rusi popolnoma zapustili. Pomorska intendanca v Petrogradu priobcuje glede na preskrbljenje Port Arturja z živili, da so od 10. marca naprej došle iz Kronštata v Port Artur konserve, ki so bile napravljene iz mesa 8420 volov. Z mesom je Port Artur torej preskrbljen najmanj za eno leto. Poročilo generala Fluga. General Flug poroča vPetrograd: Japonci so se umaknili iz Kuantiant-sina. Neka sovražna kolona, ki je tvorila približno eno divizijo, prodira ob reki Dejanskce proti Skijanu. Po poročilih, ki nam jih donaŠajo Kitajci, je tudi severno od Takušana zbrana znatna japonska armada. Pri spopadu naše konjenice s sovražnimi predstra-žami je bil ranjen poročnik 2. kozaškega polka pl. Val, ubita pa sta bila dva kozaka. Korejci so pretrgali brzojavno zvezo med Kengčengom in Sen-i Čjinom. V četrtek 12. t. m. je neki japonski vojaški oddelek, obstoječ iz 1 pehotnega bataljona in 2 eskadronov konjice, zasedel Pulantien, a se je proti večeru zopet umaknil iz tega kraja. Iz Daljnega došli vlak se je moral vrniti, ker je bila železniška proga razdejana. Ponoči dne 13. t. m. so Japonci s svojih ladij s pomočjo projektorjev opazovali Pulantien. 5 km južno od Putantiena so Japonci razdejali železniško progo. Zjutraj 13. t. m. so se znova pojavili japonski vojaški oddelki v bližini imenovane postaje, 12' t. m. pa so došle japonske predstraže 12 km vzhodno od Sinjana. Med Sajmatsi in veliko cesto so Kitajci napadli neki naš rekognoskujoČi oddelek. Pri Jan-taju se je pojavila velika četa Hungu-zov. Kakor obmejne straže in misijonarji zatrjujejo, bo v Dopndziatse, 40 km zapadno od Kuančendze izbruhnila vstaja proti Rusom in kristijanom. Vstaja v severni Koreji proti Japoncem. Berolinska „Tiigliche Rundschau* je dobila poročilo, da so kozakiv severni Koreji provroČili, da seje v gorah severne Koreje bivajoči narod Tonghaksov dvignil proti Japoncem. Cela severna Koreja se je sedaj že pridružila vstaji. VeČ tisoč Tonghaksov, ka tere so Rusi oborožili in jih tudi vodijo in v katerih vrstah se nahaja tudi mnogo kozakov, je utaborjenih med Nusanom, ČinČeugom in PukČengom. Vsi voji, s katerimi še Japonci prosto razpolagajo, se odpošljejo pod poveljstvom generala Ilaragučija v severno Korejo, da uduše upor. Ako je ta vest resnična — pravega vzroka ni, da bi se o njeni verodostojnosti dvomilo, — potem se pač bližajo že Japoncem hudi Časi. Rusi v Koreji. Iz Seula se poroča, da so tjakaj došle vesti, da zbirajo Rusi vedno večje vojaške oddelke v severni Koreji. Guverner v Hamhengu poroča, da se v njegovem okraju nahaja nad 2000 ruskih vojakov; 450 kozakov se nahaja na morski obali v Kjengsengu, drugi pa so razdeljeni drugodi po deželi. Admiral Skridlov. Po poročilih iz Irkutska v S bi-riji je v soboto tjakaj došel admiral Skridlov in bil slovesno sprejet. Včeraj v nedeljo je preko Bajkalskega jezera odpotoval naprej na Daljni Vztok. Skridlov se cdpeljo naprej v Vladivostok, od tam pa v FUrbin. LISTEK. Koncert,Glasbene Matice1. „Glasbena Matica" je eden izmed najkulturnejših zavodov, kar jih imamo Slovenci. Glasba med Slovenci se je dvignila, odkar uspešno deluje med nami „Glasbena Matica",'na tako visoko stopajo, da se na tem polju prav lahko merimo z drugimi številnejšimi in kul-tumejšimi narodi. „Matici" gre ne samo zasluga, da je slovensko glasbo postavila na zares pravo umetniško podlago, marveč tudi, da je inostrani svet seznanila s slovensko pesmijo, jo proslavila med tujci in Pri njih izsilila priznanje, da se malo« kje drugodi, zlasti še pri tako malih narodih, goji v toliki meri, s toliko ljubeznijo, vnemo in intenzivnostjo in s tolikim umovanjem glasbena umetnost, kakor baš med nami Slovenci. A ona ne goji samo te umetnosti v ožjem svojem krogu in se briga intenzivno za glasbeno literaturo, ampak tadi skrbi, da se širi ta umetnost, da 8e glasbena izobrazba poglobljuje, predvsem pa, da se pospešuje ume-vanje in navdušenje za pravo in v resnici umetniško glasbo. Zasluge „Matice" v tem oziru so neprecenljive. Da je v Ljubljani razmeroma toliko glasbeno naobraženega občinstva, kakor le ma-lokje drugodi, se je treba pač v prvi vrsti zahvaliti temu toli uspešno delujočemu zavodu. V tem oziru pa brez dvoma mnogo vplivajo razni, od „Matice" prirejeni koncerti, ki stoje vseskozi na umetniški višini. V soboto zvečer je priredila „Glasbena Matica" večinoma s svojimi gojenci v „Narodnem domu" na korist svojemu penzijskemu zakladu koncert z izbranim vzporedora, da je bilo tako z ozirom na vzpored sam, kakor zlasti oziraje se na namen koncerta pričakovati najštevilnejše udeležbe. Toda ta nada se ni uresničila. Koncertna dvorana je bila skoro do polovice prazna. Ako bi iz tega dejstva hoteli sklepati na umetniško izobrazbo ljubljanskega občinstva, ali raziskavati, koliko pravega umevanja je med nami za umetnost, bi pač prišli do zelo nepovoljnih zaključkov. Sicer pa radi priznavamo, da je bil čas za koncert čim najneugodneje izbran in da bi bila tudi reklama zanj lahko večja, vsled česar tudi ne pade vsa krivda radi raz- meroma pičle udeležbe zgolj na občinstvo samo. Pa preidimo h koncertu! Prva točka vzporeda je bila „Slo-vauski ples št. 4." pravkar umrlega slavnega češkega skladatelja dr. Anto-nina Dvoraka. Ta komad je pravi biser glasbene umetnosti in ni čuda, da se je Dvorak baš s tem delom proslavil in si pridobil vseobče priznanje. Divotni akordi te glasbe vplivajo z neodoljivo silo na človeka, da je namah ves očaran in da se s slastjo vda čustvom, ki jih vzbude ti čarokrasni zvoki v srcu. ' Čudežni ti akordi te elektrizujejo ne toliko s harmoničnimi svojimi čari, kakor zlasti s tem, da človek čuti v njih nekaj že zdavna poznatega, nekaj domačega, ki tako zelo prija srcu. Ne vemo, ako se more kdo drugi tako vglobiti v to Dvofakovo delo in je s toliko slastjo uživati, kakor Čeh in Slovan vobče. Iz tega Dvorakovega dela zvene pristni slovanski motivi in če ga more Neslovan s polnim umeva-njem uživati, je to pač dovoljni dokaz, da je „Slovanski ples" umetniško delo prve vrste. Da pa je prišel ta komad do popolne veljave in da je bil njegov vpliv popoln in resničen, je zasluga orkestra, ki je pod vodstvom g. konc. vodje M. Hubada, sviral zares umetniško dovršeno. Naslednji dve točki Fr. Lisztov »Notfcurno« in V. Novakovo »Slovaško suito« je svirala na glasovirju gospiea Vida Prelesnikova. »Notiurno* je znen, manj znana pa bode »Slovaška suite«. Dasi je skladatelj »Notturna« priznan kot velik umetnik, a V. Novak je razmeroma lemalo znan, vendar je nam »Slovaška suita« bolj prijala, nego »Notturno«. Sicer je to samo subjektivno mnenje, ne da bi se hotelo s tem dirati v kakršniokoli av- i teritativno umetniško sodbo. Gdčna. Prelesnikova je ta kemida svirala tako v tehniškem, kakor v umetniškem oiiru docela dovršeno in žela zato tudi prav laskavo priznanje, kar je tudi v polni meri zaslužila. N^kaj posebnega je bil Viott'jev »Koncert za violine«, katero točko je sviral na geslih s sp^emljevanjem glasovirja gojenec »G'asbene Mat'ce« Niko Stritof. Ta komad ni lahek in kdor ga hoče dovršeno igrat', mora biti sam že dober kos — umetnika. In v Niku Štritofu t:či, to je treba odkrito priznati, latenten umetniški talent. Štriiof je igral s takšno bravuro in s taksnim zares umetniškim umetanjem, da je nas naravnost za-divil in da je treba njegovemu učitelju izreči odkrito priznanje. Schubertovo »Simfonijo« je evira] orhester, kakor pač ni drugače pričakovati, irborno; pripomnili bi pa, da bi bilo umestno vriniti med 1. in 2. stavkom daljši odmor, ker je komad sicer preobširen in se občinstvo preveč utrudi, da ne more slediti 2. stavku s tisto pozornostjo, ki bi bila potrebna. Kot izbornega pevca-solista smo imeli prvič v Ljubljani priliko pozdraviti dra. Gvidona Serneca ir Celja. Dr. Serneca smo že slišali pred leti, a nismo se nikdar nadejali, riti bi se mogel v petju tako izpopolniti, kakor se je dejansko. N»egov glas je obsežen, krepak in doni velesimpatično; zlasti se vidi na lahki modulaciji, da je dobro izšolan. Izmed pesmi kateri je pel dr Sernec. je najbolj ugajala r.ord.ska balada »Div«, a tudi Zcjčev* »Domovini i ljubavi«, je prekrasna kompozicija, ki živo učinkuj? na človeka. Dr. Gvido Sernec «e je izkazal kot izbornega pevca s prijetnim, simpatičnim organom, i umetniškim pojmovanjem in z veliko tehniko in občinstvo ga je odlikovalo z najbolj laskavim priznanjem, na čimer mu jo treba čestitati! Takisto se je tudi odlikovala go-spica Ana Kilarjeva, ki je dovršeno Atentat v Kronštatu, »Daily Telegraph« poroča iz Pe-trograda, da se je atenUt na kron-štatsko trdnjavo izvršil na ta načinf da se je poskusilo okiopnico »Aleksander III.« razstreljiti v zrak. Zločinec pa ni bil Japonec, ampak kot pomoraki častnik spreoblečen ruski podanik, najbrže Poljak. Ko so ga prijeli in zaprli, se mu je posrečilo se obesiti. Njegova identiteta se ni mogla dognati in tudi poizvedbe po njegovih sokrivcih so bile doslej taman. Japonci kupujejo nove vojne ladje. »Berliner Tagblatt« poroča iz New Yorka, da je tvrdka Fiint kupila cd čilenske vlade oklopnioi »Es-meralda« in »Halapuko« za 26 milijonov kron; takisto si je še zagotovila predkupno pravico za 45 dni za nakup križarke »Kapitan Prato«. Domneva se, da je tvrdka Fiint nakupila te ladje za Japonsko. Koliko je Japonce stal zadnji napad na Port Artur? Glasom amerikanskih poročil znašajo, kakor se javlja iz Londona, stroški zadnjega japonskega poskusa z branderji zapreti izhod iz portar-turškega pristanišča 6 milijonov kron. Delegacijsko zasedanje Budapešta, 15. maja. Včeraj o poiupetih popoldne se je sešla a v • s t r i j s k a delegacija k prvi seji. Starostno predsedstvo je prevzel posl. vitez J a w o r s k i, ki je bil pri sledeči volitvi tudi enoglasno izvoljen za predeednika. Imel je po izvolitvi nagovor, v katerem se je zahvalil za zaupanje, izrekal upanje, da bj to zasedanje trajalo krajši čas kct prejšnje; izrekel pa je tudi upanje, da sta si obe vladi pač tudi prizadevali, da £ta spravili izdatke in zahteve v proračunu za mogočnost države in jakost armade v ao-glssje s finančnimi razmerami države. (Kakor smo deloma že slišali je v to »aoglfcsje« zanesla vlada odurno disonanco s svojimi stomili-jonsklmi zahtevami). Nadalje je poudarjal potrebo notranjega in gospodarskega miru ter zaklical cesarju trikrat »hoch«. Potem je sledila vo litev podpredsednika. Izvoljen je bil baron G a u t s c h. Ko bo se sestavili še razni odseki, se je seja zaključila. Med došlimi vlogami je omeniti interpelacije delegata Z s f r o n a v zadevi vinske klavzule. Budapešta, 15. maja. Zvečer po 6. uri se je sešla ogrska delegacija pod običajnimi ceremonijami. Za predsednika je izvoljen pl. S z e 1 i, za podpredsednika pa grof Julij S z a p a r y. Dunaj, 15 maja. Ogromne zahteve proračuna za vojne potrebe so napravila v poslanskih krogih vtis, kakor da se država neposredno obo-rožuje za vojno. Vsakomur se zdi lepo sv.-rala Beethovanovo »Sonato za klavir v c-duru«. Koncert je zaključil veličastni Dvcfakov »Slavnostni spev« za or-kerster in mešan zbor. »Slavnostni spev« je izredno umetniško delo, ki se ne odlikuje toliko po melodijoznesti, kakor zlasti po svoji veličastnosti. Zasnovano je v velikem stilu in da se more pri nas izvajati, je že najlepše izpričevalo za nas. »Slavnostni spev« je orkester prekrasno sviral in tudi mešani zbor se je odlikoval, zdelo pa se nam je, da jo bil moški zbor v razmerju z ženskim in z orkestrom dosti preslab, da vsled tega cela kompozicija ni mogla priti do popolne veljave. Sicer pa j a treba priznali, da se je tudi ta točka itva jala v popolno zadovoljnoat in da je občinstvu izredno ugajala. Treba je torej reči, da je ta koncert »Glasbene Matica« vspel popolnoma, ako morda ne popolnoma v gmotnem, a sigurno v moralnem oziru in nam znova pokazal, kak biBer je za i as »Glasbena Matica«, katero je nam z vso skrbjo in ljubeznijo treba negovati! ______ 7 čudno, da pride vojna uprava ravno sedaj s tako visokimi zahtevami, ko avstrijskemu parlamentu ni bilo mogoče, niti o lastnem proračunu, investicijskem kreditu itd. obravnavati ter so še vedno v negotovosti važne zadeve, kakor nagodba, trgovinske pogodbe itd. Razpust državnega zbora. Dunaj, 15. maja. Dunajski krsčanako-aocialni poslanci, ki imajo baje najboljše zveze c vlado,- se že organizujejo za nova volitve, ker vedo baje zanesljivo, da se državni zbor razpusti najpozneje do jeseni. Svojim zaupnim možem že razpošilja osrednji odbor natančna navo dila, kako morajo imeti v evidenoi vse volilce v svoji občini. In vendar je dr. Korber še nedavno zatrjeval, da vlada niti ne misli na razpust državnega zbora. Zavarovanje zoper nezgode. Dunaj, 15. maja. Včeraj se je vršila tukaj konferenca delegatov vseh avstrijskih trgovinskih in obrtnih zbornic. Izdelal se je načrt za spremembo zavarovanja zoper ne zgode. Srbija in Bolgarija. B e 1 g r a d , 15 maja. Včeraj je bii v Nišu politično pomemben sestanek med srbskim kraljem Petrom in bolgarskim knezom Ferdinandom. S kraljem Petrom so prišli ministri Gruić, Pasić in Proti ć, s knezom pa njegova ministra Petrov in Petkov. Sprejem in pozdrav obeh "vladarjev je bil presrčen. Pri obedu je napil kralj Peter v srbskem jeziku: »Zelo sem srečen, da se mi je po naključju nudila prilika, da zamorem Vašo kraljevo Visokost, zastopnika bolgarskega bratskega naroda, pozdraviti na srbskih tleh. Vzdignem čašo ter napijem na srečo in prospeh Bolgarije in njene dinastije.« — Knez Ferdinand se je zahvalil v bolgarskem jeziku: »Pod vtisom bratskega sprejema, ki eem ga dobil v lepem mestu Nišu, zahvaljujem Vaše Veličanstvo za prisrčne besede ter vzdignem to Čašo na dolgo življenje Vašega veličanstva, na prospeh dinastije in na blagor in prospeh srbskega bratskega naroda.« — Po obedu sta imela vladarja dolgo konferenco, nato pa se je srbski kralj razgovarjal z bolgarskima ministroma, knez Ferdinand pa s srbskimi ministri. Sofija, 15. maja. Po celi deželi je napravil knezov obisk v Nišu najugodnejši vtis. Vladarja sta baje v Nišu podpisala komercialni dogovor in vojno konvencijo med obema državama. — Knez je podelil kralju Petru Aleksandrov red, kralj pa knezu novoustanovljeno Karag; rg-jevo zvezdo. Vstaja v nemški Afriki. Bero lin, 15. majt. Dne 21. t m. odide is Hamburga nov vojaški transport v Afriko obstoječ iz 30 častnikov, 800 mož. in 30 konj. — Brun- I 1 — ' ! i I i BEESB iH Izza temnih dni. (SliCice iz življenja raznih papežev ) (Dalje.) Smrt papeža Benedikta VIII je morala pretresti tudi tiste kardinale, ki so umrlega cerkvenega poglavarja sovražili, kajti mrlič, ki je ležal pred njimi, jim je k&zal, kako je nekdaj tako mogočno papeštvo propadlo. Vse se je pripravljalo, da se polasti vodstva cerkve. Kardinali »oveledtoga hiteli izvoliti novega papeža -Dne 1. novembra je zasedel cerkveni prestol Benedikt XI., strahopeten in neveden men^h, ki je uuič.! šb zadnji ostanek papeževa posvetna uoSi. Benedikt XI. je bii brez moči in brez veljave. Preklic«! je vse uredbe in izjave, ekskomunikacije in pre-kletja in obnovil tudi ^rnvice izobčenih kardinalov Jakoba lo Petra Co-lonna. Poskusil je kaznovati zarotnike, ki so njegovtga prednika v Anagni s prestoia pahnili in ga vrgli v ječo, a tri tedne po tem poskusu je bil mrtev. Sodobni kronisti so mnenja, da je bil papež zastrupljen Kardinali so se zbra'i w* Perugiji in so skoro leto dni prepirali, kdo Sviški princ Joahim Albreht je hotel tudi oditi v Afriko ter mu je to njegov oče tudi dovolil, toda cesar Viljem je dovoljenje odrekel. Dopisi. Iz Logatca. Dne 12. t. m. obiskali so nas postojnski pevci, združeni v Čitalniškem pevskem zboru, pod vodstvom svojega dirigenta g. Josipa Ver-biČa v mnogoštevilnem spremstvu postojnskih meščanov. Znano nam je bilo, da je pevski zbor postojnski izboren ; nismo pa pričakovali tako sijajnega uspeha, kakor ga je zaslužil in tudi dobil. Med pesmimi, ki so se pele, omeniti je treba v prvi vrsti Ferdo JuvančiČev „Pastir", ki se je tako izborno prednašal, da ga je bilo treba trikrat ponoviti; tudi Eisenhuthova pesem „Ustaj rode", Volaričev „ZveČer", dr. Schwabovi „ Slanica" in „ Sinoči sem na na vasi bil", Vilharjeva „Na vrelu Bosne", Jerebova „Lahko noč", Nedvedova „Ljubezen in pomlad", Satt-nerjeva „Na planine" ter Hajdrihovo „Jadransko morje", ki se je končno zapelo, želo je toliko zasluženega aplavza, da smo si vsi želeli, da bi nam postojnska Čitalnica večkrat nudila tak glasben užitek. Vkljub temu, da pevski izlet sploh ni bil naznanjen, prihitelo je razen vsega Logatca tudi mnogo gostov z Vrhnike, Planine in Rakeka občudovat izborno petje. Razen pevovodje g. VerbiČa žela sta zasluženi aplavz tudi gospoda baritonist Fran Ditrich in tenor Janko Jež; občna sodba je bila, da na deželi nikjer ni tako izborno izvežbanega pevskega zbora, kakor je postojnski. Upajmo, da Postojnci kmalu zopet k nam polete. Iz Ptuja« Koncert s plesom, kojega je na prošnjo trgovskih pomočnikov priredila »Narodna čitalnica v Ptuju« dne 9 t. m, se je vkljub različnim oviram jako dobro obnesel. Vsi prostori »Narodnega doma« so Dili napolnjeni, odličaoga občinstva se je kar trlo. P-osetiH so nas dame in gospodje iz Vara.žH;nar Celja, Maribora, Sv. Lenirla v Stov. goricah, i« Male Nedelje, iz Runeča, iz okolice in Ptu,a. Na sporedu koncerta, ki je trajal od 6.—8 ure, bili so seveda najfineji slovenski, hrvatski in češki komadi. Med poedinimi točkami navduševali s) nas vrti Hrvati s svojim izbornim petjem. Zgornji prostori »Nar. doma* so bili krasno okinčani. Ze dolgo se tukaj ni zbralo toliko in tako spretnih in vztrajnih plesalk in plesalcev, rajajo-čih do belega dne. Da se je imenovana veselica, katera je v vsakem oziru popolnoma zadovoljila poslušalce in plesalce, u bo sijajno izvršila, gre vsa Čast in hvala našim slov. trgovskim pomočnikom. Dnevne vesti. V Ljubljani, 16. maja. — „Narodna Tiskarna11. Letošnji obšni zbor »Narodne Tiskarne« se je vršil včeraj dopoldne pod predsedstvom društvenega načelnika g. dr. Tavčarja. Sklenilo se je, razdeliti čisti dobiček tako-le: delničarjem po 6 K na dcinioo, skupaj 2400 K, nagrade uradnikom in osebju 2000 K, družbi sv. Cirila in Metoda 200 K, «N arodnemu domu« 200 K, gledališkemu podpornemu društvu 200 K, učiteljskemu konviktu 150 K, za Pre- naj postane papež. Kardinali so bili razdeljeni na dve stranki: na francosko in na italijansko. Francosko stranko je vcdil Napolen Oraini, eden najvplivnejs h kardinalov. Napoleon Oraini je bil neizmerno bogat in mogočen, pri tem pa velik nasprotnik posvetnemu gospodstvu papežev. Za njim ta stal francoski kralj Filip, kateremu je bilo silno mnogo na tem, da spravi na papeški prestol sebi udanega moža. Francoska stranka je končno dosegla, da je italijanska stranka privolila, izvoliti Fr&ncoza Bertranda de Gota, nadškofa v Brado, s katerim jo bil kralj Filip sklenil prav natančno pogodbo. Dne 5. junija 1305 je bil Ber-trand de Got proglašen za papeža. Izbral si je ime Klemen V. Namesto pa da bi bil sel v Rim, je v zmislu tajne pogodbe, ki jo je bil sklenil s francoskim kraljem Filipom, pozval kardinale, da gredo z njim na Francosko. Zdaj je italijanska stranka med kardinali spoznala, da je bila prevarana, ali — bilo je Že prepozno. Dne 14. novembra 1305. je bil Klemen V. v Lyonu kronan za papeža. Pri kronanju ao bili n&vzočni šernov spomenik (III. obrok) 250 K, ljubljanskemu »Sokolu« za vsesokolsko slavnost 500 K in dobrodelnemu drufitvu tiskarjev 50 K. V odbor so bili voljeni gg. dr. Tavčar (predsednik), Grasselli, Hren, dr. H ud ni k, dr. Kušar, Lavrenčič in Plan-tan. Pregledovalci računov so gg I. Knez, V. Rohrmann, Fr. K a So u van ml., I. Vil h ar in F. Zupančič. — Občinski svet ljubljanski ima v torek dne 17. maja ob šestih zvečer sejo. Na dnevnem redu sta najprej poročili o izidu letošnjih dopolnilnih volitev v občinski svet in o določitvi funkcijske pristojbine županove. Potem bo volitev župana in volitev podžupana, ter volitev osmero stalnih odsekov in dopolnilne volitve v posebne odseke. Po izvršenih volitvah pridejo na vrsto poročila o županovem dopisu glede opustitve pokopališča pri Sv. Krištofu; o županovem dopisu v zadevi podaljšanja pogodbe s plinovo družbo; o prizivu Jerneja Kalana v neki po-selski zadevi; o prošnji Katarine Pa-ternostrove, vdove po mestnem knjigovodji Josipu Paternostru, da se ji pripozna normalna penzija, o prošnji bivšega magistralnega blagajničnega cfleijala Ivana Hribarja za povračilo 3% penzijskega priBpevka in za dovolitev odpravnine oziroma za priznanje pokojnine; o prošnji hišne po-sestnice Marije Kodela za bremen-prosti odpis neke odprodane parcele; o županovem dopisu v zadevi zahteve rektorata c. kr. vseučilišča v Gradcu, naj bi mu mestna občina ljubljanska dopisovala v nemškem jeziku; o ponovni prošnji Janeza Bi-zovičarja za parce:acijo njegovega travnika poleg Kolezije v Trnovem; o prizivu Alojzije Rusove v zadevi poprave zidu pod cesto na Grad ob njenem posestvu hišna št. 1 na Gruberjevi ceBti; o Ivan Mrzlo vej prošnji za parcelacijo njegovega zemljišča ob Stari poti v Vodmatu; o delo-vasju mestne posredovalnice za delo in stanovanja v letu 1903 ; o oddaji naročbe parnih kotlov v elektrarni-ški centrali. — Laž? »Slovenec« si največkrat izmisli kako trditev, ter jo položi na jezik temu ali onemu libe ralcu. Vselej je to trditev, ki se prav dobro in koristno spraviti da v klerikalno torbica. Tako se je sedaj oprijel trditve, da se je dr. Tavčar nekje v Poljanski dolini izrazil, da so v napredni stranki sami šnopsarji. S to trditvijo je najprej strašil v svojih dopisih, petem v svojih dnevnih vesteh, in zadnjo soboto ji je posvetil se celo svoj uvodnik. Ker smo vestni časnikarji smo se za stvar zanimali, ter izvedeli sledeče: Pred kratkim sta bila dr. Tavčar in ljubljanski škof Bonaventura Jeglič skupaj in sicer »nekje v Poljanski dolini«. Ker se že dolgo Časa nista videla, postala sta, spominjajoč se nekdanjega starega prijateljstva, Zidane volje. V kralj Filip, Karo! grof Valois, vojvoda Bretanjski in mnego francoskih veli-kašev. Pri procesiji kronanja se je zgodila izredna nezgoda. Neki zid se je podrl ravno na papeža in na njegovo spremstvo. Klemenu V. je odletela papeška krona z glave. Krona je bila poškodovana in je padel iz nje izredno krasen in dragocen kamen; dvanajst baronov je bilo ubitih, grof de Valois je bil ranjen, vojvoda Bretanjski pa tako poškodovan, da jo vsled teh poškodb umrl. Najsmelejše 61, nje francoskega kralja so bile zdaj izpolnjene. Naslednik ijutega sovražnika francoskega kralja je bii Francoz, suženj francoskega vladarja. Kralj Filip ni puitil, da bi papež Klemen V. zapustil Francijo in papež se je moral po tem ravnati Živel je nekaj časa v Lyonu, pote:** v Brodo, končno pa se je preselil v Avignon. Dolgo let so ostali papeži v Avi-gnonu kot služabniki in orodje fran eOskih kraljev. Bili so cerkveni poglavarji brez lastne volje, brez lastne veljave in brez moči, večni Rim pa je propadal. (Dalje prih.) ti zidani volji izrazil se je škcf Tone: ko sem bil mlad, sem deklrti ljubil, seda), ko sem star, jih pa ve{ ljubiti ne morem! Dr. Tavčar, meneč da se vikši pastir samo Šali, spregovoril je ravno tako šaljivo: v nagj stranki so sami šnopsarji! Tako t| gleda v ti aferi cela resnica! »S venec« jo je po svoje zasukal, t* je objavil le besede dr. Tavčarjev« škofove besede pa je previdno z& molčal. Ali je to pošteno?! — Važna razsodba *a učiteljstvo. Nekateri spodnješta jerski učitelji, ki so kot stalni člam okrajnih učiteljskih konferenc mo. rali hoditi k sejam, da se je prlpr*. vilo potrebno gradivo, so zahtevali pri deželnem šolskem svetu povrni, tev stroškov potovanja in prebranitve, Deželni šolski svet j« zahtevo i klonil; isto js storilo tudi n-ministrstvo. Upravno sodišče pa u na pritožbo razveljavilo razs^ db j naučnega ministrstva kot zakonito neutemeljeno ter izreklo, da imaj* učitelji pravico do imenovane oi škodnine. — Imenovanje. Davčni pri. stav g. Alojzij I pa vi t z je imenovao za davčnega cflciaie. — Poštne vesti. Imenovani sta: za poštn. kontrolorja v 1 c filial Viktor Kl: nar v Trstu prov. poštnega pomožnega urad v Ljubljani aepirant Josip Otonič&r v S;. Petru. Premeščeni so: p praktikanti Jos. R zeha k iz Ljub ljane v Rivo, Fran Podboj in Fran Matjan iz Trsta v Ljubljano, po-možni poštni uradnik Fran P c trak iz Ljubljane v Opitijo. — PoStj i Zagorju je dobil ekspeditor Alojzij Domicalj ml. — Za sklad II. vsesobol-Siega izleta je daroval gospod Fran Mulaiek, iasti ć udov z deleži po 50 K. — Poročil se jo včeraj g. A;: ton Avsec, c. kr. aodni avaknl tant v Ljubljani z gdč. Marijo Simončičevo iz Ljubljane. C tamo! — Iz prečenske okolice se nam piše: Naš volilni hoj ji potihnil. Prvi vaš dopisnik imei i 1HW prav. Bil si je v rtsnic boj me« neodvisno kmetsko stranko in med Župnikovo stranko. Davi gospod župnik tako strahovih pogorel, tega pa vendar ni nihčr ?akoval. Pri volitvi župana d b gospod France \intar iz lir; ^fOi 22 glasov — vseh odbornikov ji Jožef Drenik propal je popolnem« Goppod župnik hotel je imeti ia župana Frana Salija, častiva blicu 60 let starega m ž», a ta c» bil slepo orodje v rokah »gospo N*kdo, ai se je jako hudo prizadeval, da bi tudi zasedel županak leo, niti v odbor prišel ni. Gtotp du dopisniku, ki pita »Narodovega« do pisovaloa z »lažmkoru«, »dopUur. in bogve e kakimi drugimi iiraai še, bodi povedano, da volitev t* ni vršila tako mirno, kot bi ai kdo misli!. Ce na dan volitve doni k ■' kaleč pljuntc v obraz od volilo »<* daniega isvo!j#neg* odbora, Loiem ne vem, će so bili val volilci ene misli. Da, da, večinoma so bih, a vfli proti listi gospoda Župnika. — Poročil se je trgova I ni Rakeku g. Makao Dom'oelj 1 gdč. Lojsiko Deklivovo Kl l stoj ne. Čestitamo! — Na Krimu je bilo včeraj okeli 20 ljubljanskih izletnikov. Skoraj vsi ao šli na goro od postaje * Presarju, nazaj pa na Strahomer, o*> roma Zgor. Ig v okofeljco. Obenem so gg. Korošec, Huth in sester š i č znova anamovali zložno in prijetno pot cd Preserjev do I^a. Zanimanje Krm j** začelo v turistiških krogrh vendar hvalevredno n^rsleati. — Stavka voznikov. Pise se nam: Včeraj so imeli stavkajoči vozniki pri „Levuu zborovanje, na katerem so se razgovarjali o položaju in posvetovali v nadaljnih korakih. Soglasno se je sklenilo, stavko tako dolgo nadaljevati, dokler stavbeni podjetniki in posestniki opekarn ne bodo stavljenih cen priznali in se jih zavezali plačevati. Iz prostovoljnih doneskov se je osnoval poseben zaklad za nadaljevanje štrajka, iz katerega bodo dobivali manj premožni vozniki podpore med štrajkom. — Čudak na vlaku. V ao boto se je več častnikov p#li*lo z len j ako zelenico proti Ljubljani. V vagnnu II. ras reda je bil tudi mUd r o*< ki je 5-šl pri 0?tr;ckva med injo na stranišče, častniki so naenkrat slišali strele in videli, d« ori-baja dim iz straniščnega okna. Eden oficirjev je šel gledat, kaj da s* Rodi, ia }6 našel omenjenega mladega fca, ko ia :'z revolverja pri oknu s. reljal. Mladi mož je bil prav aro ga iti Qi ko ga je častnik opozoril, da bi še iahko koga usmrtil. Stvar se je ns.zn\: ila sprevodniku, ki je brzo-ja.il r.* Grosuplje. Tam sta dva orožnika sprejela čudaka, ki se je n& stranišču kratkočasil s tem, da je petkrat skozi okno ustrelil. Vzela sta mu revolver in zahtevala, da se ta čudak legitimira, na kar je bii izpuščen. Straniščni strelec je iz Nemčije doma in se je peljal iz Kočevja v Ljubljano. — Izžrebani porotniki za II. zasedanje porotnih obravnav v Novem mestu: LavrenČič Jakob, posestnik in trgovec v Sodražici; Globočnik Iran, veleposestnik v Dobravi pri Kostanjevici; F a ti D Anton; posestnik v Višnjigori; Mi-fclitsch Ivan, trgovec v Gornji Travi; Miilier Ivan, posestnik v Črnomlju; Koce Jurij, posestnik v Sofiovšci; Bizjak Anton, posestnik v Kostanjevici; K o š č a k Jožef, posestnik in krčmar v Rudolfovem; Zesser France, posestnik in gostilničar v Krškem; Huč France, posestnik in župan v Gornjih Ponikvah; Novo sel Jurij, posestnik v Perišah pri Kostanjevici; Skvarc Iran, posestnik v Doljnih Skcpicab; L. u-scher Ivan, posestnik v Stalab; Rade Miba. posestnik in gostilničar v Predgrađu; Bukovec Janez, pG-sestnik na Mr&ii Luži; Majerle Marka, posestnik in mesar v Starem trgu; Pir kar France, posestnik in trgovec v Ribnici; Muha Anton, posestnik in trgovec v Metliki; Z ure Anton, posestnik in trgovec v Črnomlju; Podboj Andrej, posestnik in mesar v Ribnici; Matzele Jakob, posestnik iz Brezja pri Novem mestu; Tršelič Ivan, posestnik iz Vihre pri Ratečah; Re p o v ž Janez, posestnik in trgovec iz Dvora; S t ur m Pavle, po eeBtnik v Grčaric h; K r i s c h e Anton, posestnik in trgovec v Starem logu; Skubic Anton, posestnik v Temnem dolu; Jaklitsch Janez, posestnik in gostilničar v Moosw*ldu; Kune Avgust, posestnik in trgovec iz Črnomlja; Vidmar Leopold, posestnik in mesar iz Višnjegore; Seme Anton, posestnik iz Zatičine; Poljane Anton, posestnik v Gabrov-čecu; PetriČ Ivan, posestnik v Tu-šem dolu; Fajdiga Anton, posestnik in gostilničar v Temenici; Skrbe« Ivan, posestnik iz Brež pri R bnici — Namestnikom so izžre-bani: Ilovakv Ljudevit, pek hi posestnik v Rudoifovem; Miilier Anton, gostilničar in posestnik v Rudoifovem; Košir Jurij, gostilničar na Brcdu; Brunner Maks, gostilničar in posestnik v Rudolfovem; Kosi-Ček France, posestnik v Rudoifovem; Kosidek J «ž«-f, gostilničar in posestnik v Rudoifovem; Šali Anton, gostilničar in potestnik v Rudoifovem; Gustin Anten, posestnik in trgovec v Rudoifovem; Petrič An- posestnik v Prečni. — Zaradi ene besede ustreljen« I* Kopra n*rn piše I ijatelj našega lista: V soboto je Kisel z večernim vlakom neki Ba ^egio v Koper. Ko ga je železniški uslužbenec Pavletič vprašal zp, vozni listek, je Baaegio odgovoril, da ima Legitimationskartea. Pavletič je zahteval, naj mu Baaegio pokaže to karto. Basegio r^s segel v žep, a mesto karte je potegnil iz žepa revolver in ustrelil Pavletiča v prsa, d* je bil takoj mrtev. Potem je iu--:vto najel voz in se šel javit policiji. Basegio je »kulturonosec« iz I-alije. Cuje se, da ga bodo proglasili za slaboumnega, vsled česar ne bo kaznovan. — V sanjah padel skoz. okno iz druzega nadstropja. 28ietni A. Scim!a iz Italije je nabavljen pri zgradbi nove železnice za delovodjo v Solkanu. V sredo ponoči t?e mu je sanjalo, da — leti po Z'-*ku. V sanjah je skočil s postelje ter stopil k oknu in se zvrnil skozi okno kakih pet metrov globoko. Prepeljali so ga v bolnišnico. — „Narodni dom". Vleraj je bila otvoritev vrta. Obisk je bil izrecno velik. Zbralo ae je nad 400 ljudi. Društvena godba je prav pridno avirala in žela obila priznanj«. Vrt »Narodnega doma« jo res krasen, in je torej pač pričakovati, da ae na njem razvije živahno družabno življenj«. — Cinku* Guiliaume. Danes zvačer je benefitn« predstava priljubljenega Avgusta Fidela. — Nov hrvaški list. Hrvati v čikagu ao ai ustanovili »Hrvatsko novinsko društro«, ki je začelo izdajati list »Hrvatska zastava«, neod viano narodno in delavsko glasilo za Hrvata v Ameriki. List urejuje znani Hinko Sirovatka. — Vlom v „Narodno tiskarno". V noči od sobot* na nedeljo »e je zgodil vlom v »Narodno tiskarno«, vsled kate^ga je naše podjetje r-«deia iako občutna škoda Ukradenih je bilo nad 2000 kron denarja, skoro polovica v srebru. Tat je prišel na dvorišče ali ie predno so se hišna vrata zaprla, v katerem slučaju se je m r -L kje skriti, ali pa je prišel Čez stavbišče avstro ogrske banke. Na dvorišču ie pod oknom, kjer je vhod za tiskarmško osebje, pristavil lestev in tako prišel v ti-akarniške prostore, katere loči od administracije samo steklena pro graja. Tat je vlomil eno špo te pre-graje ter potem lahko odpri vrata, v katerih je — od znotraj — tičal ključ. Zdaj je bil v administraciji, kjer se je moral prav dobro spoznati, ker se je lotil ravno tiste mize, kjer je bii denar. Navrtal in vlomii je dve miznici administratorja in iz ene pobral ves denar, kar ga je bilo notri. Sveder je seboj prinesel, diete pa je vzel v strojnici. Delal je menda precej brezskrbno, ker se iz raznih okolnosti da sklepati, da Bi je užgal električno luč. Tudi faktorjevG mizo je tat navrtal ali odprl je ni, dve drugi mizi v sobi pa je puatU popolnoma v miru. Tat je bil najprej poakusil priti v admi nistrac jo pri sprednjih vratih, katera je že navrtal, a tega namena ni izvršil. Doslej ni še prav nobenega sledu, kdo da je storilec. * Ulomi. V noči od sobote na nedeljo se je bila menda boginja Hermandida zaklela proti javni varnosti, kajti ne pomni se še, da bi se bilo v ljubljanskem mestu izvršilo v eni noči kar šest ulomov in to skoraj vsi po polnoči. Največji je bii ulona v »Narodno tiskarno«, o katerem poročamj na drugem mestu Takoj zjutraj je bilo policiji naznanjeno, da je dimnikarski mojater Jožef S pit cer iaa Krakovskem nasipu št. 4 prepodil tatu, ki je poskušal vlomiti v trafiko. — Koj za tem se je oglasil re*t«vrater Alojzij Hit-b e r g e r , v \Volfovih ulicah Št. 12, da je nekdo uiomil v na odprtem hodniku med gostilniškimi sobami in straniščem stoješo omaro in iz nje ukradel malo kaseto, v kateri je bilo nekaj drobiža in različne listine. Tat je prišel skozi vežo na dvorišče in cd tam na hodnik. — Nadalje je lopov prišel iz Miklošičeve ceate skozi neko okno v novi »Llovdov« salon, izruval banger pri vratih in na ta način prišel v restavracijsko sobo, kjer je utomil z dletom v omaro in ko ni dobil nič drugega v njej. kakor nakaj cigaret, je izpii nekoliko tropinjevoa in odšel na dvorišče do vrat, ki vodijo v Jeranovo prod&jalnico na Sv. Petra cesti io tudi t*rn je poskušal vlomiti vrata, ki drže iz hodnika v prodajalnico, kar se mu pa ni posrečilo. Nato je zopet odšel. — Ker tatovi, katerih je bilo najbrže več, niso dosegli za-ž*!jenega vspehe, podali so se v Kolodvorske ulice. — Tukaj «0 se zopet ustavil; pri hiši št. 28, kjer irna Matej O r e h e k svojo prodajelnieo. se splazili na dvorišie, tam izruvali eno miso, p) kaUri prišli na streho, kamor drži iz prodajalniee okno in so tudi tukaj hoteli vlomiti in priti akozi okno v prodajalničo, t;da tudi tukaj jim je žzpodleteio. — Ura je odbila že pol dveh, kar pri restavraterju Jožefu Lorberju v kolodvorskih ulicah nekdo trka na okno. Bil je pismonoša, ki je na ta način zbudil restavraterja, in mu oddal ekspresno pismo in odšel svojo pot, Lorbcr pa k počitku. Ni bilo pol ure od tega ko začuje restavrater žvenket stekla na dvorišču, na kar takoj zepet vstane, pokliče točaja in vratarja, vzame puško in gre v tem spremstvu na dvorišče. PonoČni gost pa se je bil sam ustrašil žvenketa ter jo odkuril. Bil je zopet tat. Poskušal je odpreti kuhinjsko okno, za katerim je stal svetilniški cilinder, in ko jc tat okno odprl, je p*del cilinder na tla in povzročil ropot. Restavrater je sicer preiskal s puško v roki celo dvorišče, toda tat jo je bil najbrže popihal čez ograjo na travnik za predilnico. — V noči od včeraj na danes so tatovi vlomili v n lij alko gosp. Jeaua Schreva v Kolodvorskih ulicah v Schweigerjevi hiši. Iz veže so vlomili vrata v hlijalko in odnesli 39 K, ker je bil gospodar v soboto obračunal in in odnesel tekom tedna narejeni sku-piček. Opozarjamoobčinstvo, da naj gre policiji pri nje težavnem poslu zasledovanja povsod na roke in jo bodisi pismeno ali ustmeno opozori na sumljive okolnosti in ljudi. Ti vlomi so nekaj izrednega in treba je delati z združinimi močmi, da se zagotovi javna varnost v Ljubljani. * Prijet ponarajalec postnih pečatov in nakaznic. Včeraj dopoldne pred 8. uro sta sedela v Perleaovi gostilni poleg pošte dva rezervnika domobranskega polka, katerima se je pridružil neki prostak 27. pešpolka ter ju sačel prositi, da bi mu dala 10 K ter prevsei« lastno mu pošmo nakaanico v tej višini, češ. da u- mu mudi in bi ae rad odpeljal. Rezorvntka sta mu res dala na poštno nakaznico 10 K. Ko so bili odprti poštni uradi in sta le-ta dva hotela dfigaiti denar, jima je povedal poštni uradnik, da j« nakaznu** po narejena. Nato sta ae podala s poli cijskim stražnikom na magistrat, kjer sta povedala celo zadevo. Polieija je teko; ukrenila potrebno poizvedovanje in zadevo tudi javila inšpekcijskemu poročniku v novi pehotni vojašnioi, koji je naročil vojaštvu, da naj osumljenca poišče v mestu. Ponarejalec je ravno oddal na ta način zopet eno tako nakaznico restavraterjevi ženi na Dunajski cesti, gospe De Sahia-vovi in odšel s plenom na eesto, ko-kjer ga je prijel neki četovodja in ga odpeljal v vojašnico. Ker je ponarejalec že predvčerajšnjim pripovedoval Schiavovi, da mu bode oče poslal nekaj denarja, se sumi, da je še kako drugo osebo ogoljufal, ki se naj bi oglasila, da dobi denar nazaj. Vojak se kliče na ime Jožef Obermaver in je rojen v S t Mihelu na Štajerskem. Goljufijo je poskušal najprvo pri Perleaovi natakarici Ivanki Gabrovi, koja pa mu ni šla na ied. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom mesec« aprila pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Avguštin Zaje, R mska cesta št. 24, gostilničarski in krčmarski obrt; Josipina Mezeg, Pvgačsrjev trg, pro daja sadja in zelenjadi; družabna tvrdka Ercst Sark, Start trg št. 1, trgovina z mešanim blagom; Jakob Vospernik, Turjaški trg št. 1, kavar-narski obrt; Lucija Langos, Marjana Nachtigall in Katarina Stefe, šolski drevored, vs» prodajo semen; Josi pm« Avaec, Sv. Petra cesta št 77, žensko krojaitvo; Ivan Babuder, Ra deckega cesta št. 1, trgovsko agenturo; Anton Kovač, Kolodvorske uliee št. 27, prevažanje blaga; Ivan Te/dan Vegove uliee Št. 8. pleakaraki obrt; Marija Bizjak, šolski drevored, prodajo semen in sadja; Marjan« Stresen, Pogačarjev trg, branjarijc; Karel Babi«, Kolodvorske uliee št. 32. trgovino a prekajenim meaom, kruhom ter vinom in žganjem v vaprtih ste klenicah; M«rj«cna Kattner, Franca Jožefa oesta št. 1, ženski frizerski obrt; Albert Barucheilo, Sr. Jakoba trg it. 8, trgovino z morskimi ribami in zelenjadjo; An« M«ike, Zabjak it. 6. žensko krojaštvo; Marija Franzot Radeekega cesta št. 28, malo trgovino z žganimi opojnimi pijačami; Mani« Suhadcbnik, Pogač ^rjev trg: branjarijo; Elizabeta Kutiaro, Kolodvorske rlice št. 35, prodajo živil. — Odglasli oziroma faktično opustili pa so obrt: Frana Treun« dediči, Rimska cest« št. 24, goatilničaraki in krčmarski obrt; Erneet Sark. Stari trg št 1, trgovino z mešanim blagom; Matej Supan, Frančiškanske ulice št. 12, nadrobno prodajo žganih opojnih pijač; Ivan čibašek, Dunajska cesta št. 41, obrt najemšČekov; Elizabeta Rozman, Pogač^.rjev trg, prodajo ki-siega zelja. — Najnovejše novice. — Dva viafca sta bila trčila n« postaji NagvSzolles; 11 oseb je ranjenih. — Pet miiijonovje zmanjkalo v osrednji upravi poštne hranilnic? v Miianu. Minister je ukazal naglo revizijo — Zemski ostanki Jana Koliarja so se v soboto izkopali na Ciun>jskem pokopališču ter se slovesno prepeljali v Prago. Sprevoda «e je udeležilo razen dunajskih Cvhor tudi mnogo slovanskih deputacij. — Strela je udarila v Bu czaczu (Galicija) v hišo uglednega posestnika Stojkov«. Stojkov in obe njegovi odr«sli hierki so zgoreli. — Geza Mattaaich je zadnje dni zopet poskušal odpeljati prince-zinjo Lujizo iz sanatorij«. S«ška vlad« baje namerava Mattasieha izgnati iz dežele. — Tekmovalno dekliško dirkanje so priredili pretečene soboto v Berjlinu. Udeležilo se jo tektnja 70 deklet. Ena deklica se i jo pri tem zvrnila roko, druga nogo, * tna pa se je onesvestila. * Požrtvovalnost štajerskega ućiteljstva. Štajerski de želni šolski svet je vodjo štajerskih učiteljev, Horvateka, prestavil nekam v sadnjo gorsko vaaico, čeravno je prej služil v lepem kraju. Tudi v alabejii plačilni razred so ga dejali. Materijalno izgubo je toliko bolj občutil, ker ima več otrok v mestnih šolah. To pa ni bolelo le njega, ampak to preganjanje sicer ve«tneg« učitelja je zabolelo vea stan. D« olajšajo bedno stanje vri«g« nesebičnega bojevnika, je sklenilo nekaj bližnjih njegovih tovarišev nabirati med uči teljstvom Ne da bi Horvatek vedel, se je pred dvema mesecema uvedla kolekte in do 5. maja t. 1. bilo je že 828 K 40 v akupaj. Marsikateri tovariš si je od ust odtrgal kronco ali dve, da je prispeval na stanovski žrtvenik. * Učitelji in univerza. V deželici »Hrssen« so dovolili učstalj-stvu obiskovati vseučilišče v Gtessenu, kjer jih pustijo kot »Studierende der Pddagogik« k immatrikulaciji v filozofsko fakulteto. Morajo p« imeti dobro spričevalo učiteljskega seminarja, in drugega ispit« ter eo mor«li n«jmanj tri leta na javnih šolah službovati. Studiranje na univerzi se zaključi s posebno skušnjo, ki more po najmanj petih semestrih izvršiti. ' Pustite otrociče k meni. Viktor Garak, prsčaatiti rektor pol-sko-ketoiiŠke cerkve v Snow Shoe, je bil aretiran pod zatožbo, da je 16'et-neg« Andreja Loška pretepel do smrti s težiim polenom. Mladenič se je baje branil iti v cerkev. Tik pred svojo smrtjo je izpovedal dr. K J. Voungu, da ga je far Garak strašno pretepel in z nogami oauval. — Zo pet en aposteij kristjanske ljubezni do bližnjega! * Gothe in Tiecke. Iz nemške literature je znano, kako intimna prijatelja sta si bila Gorhe in Tiek do smrti, daai sta pozneje zastopala v literaturi nasprotujoči si ■troji Zna čilno za oba pa je, kako se je to prijateljstvo začelo. Tieck je bil že marsikaj spisal ter nekaj svojih spisov poslal tudi prvaku nemških literatov Gotheju. Vsled tega je mislil, d« ima toliko pravice, da obišče že tudi brez ceremonij Gotheja v njegovem stanovanju. Ko pa je sluga javil Gotheju prišleoa, se ta aii res ni mogel nanj spomniti ali pa je bil slabe volje. Sam je vstopil v predaobo, kjer se mu je Tieck gioboko poklonil. Go*.he je pokazal lice tajnega svetnik« ter Tiecka osorno nagovoril: »Vi bi me radi videli ?« — »Gotovo, gospod tajni svetnik«, je odgovoril Tieok. — »No, p« me glejte«, je rekel ošabno Gothe, l aeukavši se veličastno pa počasi naokrog. »Ali ste me sedaj videli?« — »Vsekakor«, je odgovoril razočarani Tieck. — »No. pot*m pa lahko zopet greste«, je rekel Gothe ter se hotel zopet vrniti v svojo sobo. — »Še tre notek, gospod tajni svetr.ik, ako smem prositi«. — »Kaj še hočete?« je vprašal Gtt^he nejevoljno. Tieck je segel v žep rekoi: »Koliko pa velja ogled?« Taka predrznost se ie Gćtheju ni pripetil« na njegovem domu. Začudeno srepo je motril predrznega tujca, pri tem pa je opazil na Tieckovem obrazu toliko nenavadnega in zanimivega, d« ga je takoj minil« jeza ter je »pregovoril prijazno: »Dopadete se mi, vstopite, prosim!« In tako se je začelo njuno prijateljstvo. * Statistika o poljubih. V oporoki nekega t ndonakega čudaka se je našla nat«nčn« at«tistik« poljubov, ki ata ai jih medsebojno dala z ženo v 20ietnem zakonskem življenju. V prvem letu so dosegli ti dokazi ljubezni velikansko število 36.000. t. j. okoli 300 poljubov na dan. V drugem letu se je to število že zmanjšalo za polovico, v tretjem lota sta jih zmogla n« d«n povprečno 10. Po petih letih šteje le še dva poljuba n« dan, z« »dobro jutro« in za »iahko noč«. Pozneje sta si le tuintam ie zmenjala kak poljub. To je usoda vsega lepega in mičnega na zemlji. * Socialna demokracija v Nemčiji. Centralni org*n nemške socialne demokracije »Vorvvarts« naznanja svojim braleom, d« je list praznoval 30. marca 20letnico svojega dtla. Pri ti priliki tudi pripove duje, da ima 83000 plaČujoČih n« ročnikov. Njegovi odgovorni uredniki so bili obsojeni na 100 ..-io^ocev zapora, 3 mesece z«pcr« v trdnjavi, 6 tednov preiakovalnege z«pora in deset tisoč mark denarne k*zni. Sedaj delujoči uredniki so bili zaprti že 108 me*cev. Nekaznovan ni nihče. Kaznjenec je postal bankir. Da bo bankirji že eesto-krat postali kaznjenei, ni nič novega, tod« Leonard B. Imbnden od Ban-kera Corporation iz N*w Yurk« je storil ravno naobratno in je tukaj odprl svojo bančno poslovnico Leta 1899 je bil Imboden v Kansas C»ty obsojen v ječo radi ponarejanj« menic, dočim je že preje bil radi stičnega zločina dve leti zaprt. Književnost. — Muzikalije Glasbene Matice". Za društveno leto 1902 do 1903. je »Glasbena Matica« izdal« krasno musikaluo delo: 3 3 mešanih in moških zborov, uredil Matej Hubad. O tem delu priobčimo še obširnejšo oceno. Telefonska in brzojavna poročila. Budimpešta 16. maja. Včeraj je bil sprejem delegacij. Na pozdrav Javvorskega je cesar čital prestolni govor, v katerem je rečeno, da je razmerje z vsemi državami prav dobro ter jamstvo za ohranitev miru Reforme na Balkanu se ugodno izvršujejo in je v r.>edaljnem času pričakovati ugodnih uspehov. Obžaluje vojno v Aziji je cesar omenil novih zahtev za armado in jih opravičeval. Budimpešta 16. maja. Po prestolnem govoru je bil cercle. Cesar je c govoril vse delegate, a političnih, zlasti notranjepolitičnih zadev se ni dotaknil. Ko je poskusil dr. Pacak zasukati razgovor na te zadeve, je cessr rekel: Političnih razgovorov ne bo, ker se vse objavlja po listih. Dr. Kramar je omenil silno obremenenje preračuna vsled novih zahtev za armado. Dr. Stranskemu je cesar rekel: Upam, da bo delegacija hitro in gladko delala V razgovoru z dr. Ebenhochom je cesar rekel, naj bi v parlamentu že nastale redne razmere in naj bi delegacija brez težav dovolila nove kredite za armado, češ, da so te armadne zahteve jako zmerne. Dr. Šusteršiču je cesar rekel, naj v delegaciji pridno dela. Budimpešta 16. maja. V današnji seji proračunskega odseka je čital grof Golucho\v-ski svoj ekspoze. Izgovoril je energične besedo napram Turčij i, grozeč ji s konsekvencami, če bo delala reformam ovire Sofija 16. maja. .Večerna Pošta", glasilo kneza Ferdinanda, poroča, da se je v Nišu sklenila defenzivna alijančna pogodba med Bolgarsko in Srbijo. _ Rusko-japonska vojna. Petrograd 10. maja. Namestnik Aleksejev poroča, da je že 5. t. m. prišla japonska e s k a d r a pred Port Artur in da od tedaj blokira ta pristan, ne da bi se lotila kakih operacij. Popravljanje Retvisamr* in „Ce-sarevieau napreduje dobro. i Petrograd lo\ maja. GrtNfil Saharo v poroča, da so Japonci prišli na potu od Feiihvanceng-Ljaojang do Tuintisu. Dve kozaški stotniji sta se jim umaknili. Tudi pri Tuinfu so se Japonci pojavili. Ruski oddelek se jc pravočasno rešil, na kar so Japonci zasedli Ertupan. London 10 maj:* General Kuro ki poroča, da so Japonci 7. t. m. zasedli Kvantjenšen in 11. t. m. sledili ruskim konjenikom, ki so se umaknili v Šveli-hac. Japonci so vjeli dva vojaka in nekega poročnika. London 16. maja. Japonska vlada je povabila tuje vojaške atašeje, naj gredo v Port Artur. London 16. maja. Pri port arturskem pristanu se je nekemu ruskem pomorskemu kadetu, ki je vodil šalupo, posrečilo, potopiti neko japonskc> križa r k o. Po sklepu lista. Tatu, ki je vlomil v .Narodno tiskarno", je policija že vjela. Tat je raznašalec „Narodne tiskarne*4, Blaž Pliberšek. Policija je dobila pri njem skoro ves ukradeni denar. Zasluga, da se je tatutako hitro za- s a čilo, gre mestnemu policijskemu kancelistu gosp. To plik ar ju. Poslano. Zadruga gostilničarjev, ka-varnarjev i. t. d. v Ljubljani naznanja dotičnim gostilničarjem, ki — tajno delajo za blagor za« druge, — da ne bode nikakor prej dala v javnost doposlani anonimni dopis dokler se doticnik ne javi. L j u b 1 j a n a, 13. majnika 1904. Friderik Novak, načelnik. K3" IVafboliše isprlče-valo9 ki daje zdravniku In pacientu najboljše jamstvo za izdatnost sredstva, Je kemiska analiza, ki je vsekdar potrdila — napovedano množino železa v železnntem vinu lekarnarja 1*1-eeollja v ljtihljaiai na U u nuj Mk t 4 remi. Zunanja naročila po povzetju. 2 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Dradni kurei dunaj. borze 14. maja 1904. WHloml»eni papirji. 4*2° o majeva renta . . . 4*270 srebrna renta . . . 4r a avstr. kronska renta . a*i0 „ zlata „ 4° o ogrska kronska „ 4° ;0 „ zlata 4°0 posojilo dežele Kranjske 4 10 . Denar i Blago 9950' 99*70 9940 99-55 U8 40 97 35 117'50 100-— 10025 100*— 100-5c ?9 7B 99-60 99 65 118 60 97 55 117-70 100*75 101"25 10O* -101-50 100 — 99751 100-101-80; 10280 107-65 109.— 100 55 101-— 99 751 100 — 98- 501 99- 50 100-— 291-40 293 40 loi-—; iG2 — o posojilo mesta Spljet 41 0 n . .. Zadet 4« ,° „ bos.-herc. 2el. pos. 1902 4° o češka dež. banka k. o. . 4co n 2.0. - 41 s° o zst pisma gal. d. hip. D. 41 i° o pe§t. kom. k. o. z |j 10° 0 pr.....! 106 65 41 a° 0 zast. pisma Innerst. hr. j 101 — §V/e » * ogrske cen. ; dež. hr......ji 10050 101 412C e z Pis- og*"- hiP- Dan* 100— **/»*/• obl. ogr. lokalnih že- j leznic d. dr.....|| 100-- 41 o obl. češke ind, banke 4° c prior. Trst-Poreč lok. žel. 4° o prior. dol. žei. . . . 3»/, „ juft. žel kup. ViVi 4,'s° o avst. pos. za žel. u. o. . Srečk«. Srečke od 1. 1854 .... i« m u 1860\'j * . • h »i n 1864 .... „ tizske...... „ zem. kred. L emisije ., ogr. hip. banke . . n srbske k frs. 100 — turske . .... Basiiika srečke . , . Kreditne „ ... Inomoške „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avst. rud. križa,, . . . Ogr. n lin ... Rudolfove „ ... SalcburSke „ ... Dunajske kom. „ ... 190-182-260-160-75 292- 195-184 50 26250 162-75 300- 128 25 129 25 20-95 2195 vf Ilici Južne železnice . . . Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avetr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Bnix) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljsk? prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . , C. kr. cekin 20 franki ....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke....... . Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ 465--80--77-— 68 — 53 60 29 25 66 — 7--— 504- 78 50 634*— 1605 — 475 — 84-81-50 72 — 55-60 3025 71 — 80 — 514 — 79 50 635'-1615 — 634 25! 635 25 749—1 750 — 249-50 250-75 618*—! 624 -405*25i 40625 1950 — 1965 — 484 501 485'— 308 — 453-lb5 — 11-33 1908 2347 23-92 11731;; 95 20 253 -; 484: 312 — 456 -157 — 1138 1^-10 23.55 24'-11745 a5-40 254 — 6 — Ziine cene v Budimpešti. Dne 16. maja 1904. Termin. Pšenica za maj 1904 . . „50 „ || oktober 1904. „ 50 Rž „ oktober . . „ 50 „ julij 1904 . . „ 50 Koruza ., maj 1904 . . „60 Oves „ oktober ... „60 8 84 847 834 5 14 624 573 Mefeorologično poročilo. % iiia* dhA mo«f«a 80«-a. S/*d^]i »račnt tlak 786-0 un. Ca-3 baro-1 2 i^S^I met«! 1P a-a o Vetrov; el. svzhod brezvetr. sr. jug jasno del. oblač. jasno 16. 9. znr. 7. zj. & pop. 738 4 7386 736 8 161 jsl. jzahod del. oblač. 124 si.zahod jasno 262 sr. jzahodjpol.oblač. Srednja temperatura nedelje in poned. 12 4 in 16 6U, — normale: 13 9° m 14 0°. — Mokrina v 24 urah: 0 0 mm in 0 0 mm 2 se sprejmeta do 20. t. m. na Jesenicah pri Jožefu Briceljnu, pleskarskem mojstru. — Dnevna plača je od 3 K do 3 K 60 v. 1410-2 Salonska oprava in otoman se po nizki ceni proda. V-č pove Ivan Gale, Tržaška cesta štev. 2. 1292—10 P no d a te največja, enonadstropna hiša št. 51, pri »Kraljicu' v Št. Vidu nad XJubijano, ob državni cesti, oddaljena 5 minut od kolodvora, z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v hiši je stara gostilna), travnikom itd. Ponudbe in vprašanja sprejema K. Meglic v Ljubljani, Rimska cesta Št. SO; nstmene informacije se dajejo istotam vsak dan od 12. do 2. ure popoldne. 1313-8 Maks Domicelj Lojzka Domicelj roj. Z)ekleva \f poročena, f2 16. maja 1904. Postojna 1411 Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIC Ljubljana, Stari trg št. 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe 2a gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga. &2i-25 ki hi Uren, soliden crkostavec slovenščine in nemščine zmožen, za lažji akcidenČni stavek in za stavek knjig, vporabljiv tudi za nemški stavek knjig mm sprejme po tarifnih pogojih a 30. majem I. v stalno kondicijo. — Ponudbe s prepisi izpričeval tiskarni Blanke v Ptuju. 1312—1 Poskusite rastlinski Varat vena znamka Po oknsu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik 6-110 EGMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci ee radovoljno dajejo brezplačno. Botri in botrice! Priporočam veliko zalogo birmskih daril kakor vsakovrstne zlatnine, sre* brnine, namiznega orodja(Besteck) in Žepnih ur. Obilnega obiska prosi z velespoStovanjem Karel Januš juvelir in zlatar i:m , Ljubljana, v Židovskih ulicah št. 3. Stalen zaslužek dobi več spretnih zastopnikov za ljeusko zavarovanje pri neki tukajšnji občezuani, solidni in dobro vpeljani zavarovalnici. Tudi začetniki se sprejemajo pod jako ugodnimi pogoji, ter se po dokazu njih sposobnosti v najkrajšem času tudi stalno namestijo. Ponudbe je pošiljati pod naslovom ,Soliden zastopnik' na upravništv., „Slov. Naroda". 1413 1 755-19 bi M francoski cirkus Gttillaume. Ljubljana, Latermanov drevored. Danes v ponedeljek, 16. maja 1904, ob 8. uri zvečer gala benefična predstava za v Ljubljani tako splošno priljubljenega or ginalnega Avgusta Fidel - Fidel. 1414 Jutri v torek, dne 17. maja 1904, ob 8. uri zvečer velika briljantna predstava. z odličnim spoštovanjem R. Guitlaume, ravnatelj. Žive ribe (postrvi, karpe) J. C. Praunseiss ima vedno v zalogi trgovina delikatesv VinafllBj GlćlVni tfQa Ces. Kr. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. Zaleznice v Beljaka. ia ^reemesa reda. veijaven od dne 1. maja 19C4. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PHOGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri §i m p ooci osobni viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzemif. Bte, Incmoet, Monakovo, Ljabno, tez Selzthal i Aussee, Solnograd, Cqz K'^m-ReiflinB v Steyr, v L^nc, na Dunaj via Ambtciteo. - Ob 7. uri B m. zjutraj osobni *ak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens*«jHic L", b Dunaj, Čez Selzthal v Sulno -ad, Inomost. čez Klein-Reiflmg v Steyr. Liuc. Budejc i PlzeD, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipaku čez Amstetten na Dunai. — 0:j 11. uri 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, &eh: DuDaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vla*. v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzer.j;f\-Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inonioat, Bregen«., Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Stevr. Line, Budjevice, Plzer, Manjine vare. Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II razr.), Lipaku, ua D čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzeneloste. Inomos: Monakovo (direktni voz 1. in U. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 5 m popoldne: istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUB LJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja 6c Amstetten, Monakovo. Inomost, (d'rektni voz I. in II. razr. Solnograd, Fianze Line, Stevr, Ljubno, telovec, Beljak — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni itak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Dunaja :^ez Amstetten,Prage i v I. in H. razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd Line. Btej i Pariz, Ganevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Cel Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, SelzthaJa., Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob s un 41 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celuvca, Pontabla, čez Seizthal ii nogra^a in Inomosta čez Klem-Reifling iz Steyra Linca,1Budejevic. Plznja, Manjini h var . Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEV Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri H D t poldne iz Straže, Toplic, Novega mesta. KoCevja in ub H. uri 35 m zveC^r Jetfltafcc ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol.V KAMNIK. MeSani vlaki: Ob 7. uri 2H m zjutraj, uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo oh nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. MeSani vlaki: Ob b un 18 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvč. Ob 9. uri 65 m i-noči sam nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označea po srednjeevn pejskem času. ki jo za ii min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 m* **ŠM ©l@|®l©l©l©l@|©|©|® © a^ ©1©|®|®|©|©|©|®|©|©I© © "a w Haggi Giorgio iz Trsta Samo še ck 23. maja 1904 priložnost za nakup. © © © © © © © © © © ©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l® Trpfsli poU veŠc slovenskega in nemškega jezika, izurjen v vseh strokah trgovine, svojo sedanjo službo takoj preiueniti. Naslov pove upravnistvo _> Naroda ■„ 136 - Ljubljana, Dunajska cesta št. 20 (Hribarjeva ht«a). Velika izbera podnih, prevlečsiih in dekoracijskih preprog, dalje Karamani-zastorov, prevlek za zofe itd. Vse navedene vrste so v zalogi v vseh veličinah. ©6(c&c 9 . 1405-2 Z odličnim spoštovanjem Paskal Aidinyan (sin). Opozarjamo p. n« občinstvo na t*t< ^w N ©|©|©|©|©l©|©|© 11 mane: po nayniii\ cc\\\ ptipotecala 1 J7 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani^ Podružnica w CELOVCU. Hupujr In prodaja vse vrste rent, iriastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapifai K 9,000.000«— Zamenjava Ia ekskomptuje Oa|a predujme ia vrednostne papirja izžrebane vrednostne papirje in 2Sa.-trsi.rcv3e srećke preti vnovčajo sapale kupone. Ir-cLrzrjJL lsgrcutoi- Vinkuluja in devinkuhijo vojaške ženitninske kavcije. v^'*h-mmm*mwmimwmmmmmwmfGm Podružnica v SPLJETU. 5s lfrnanir vlo«e m prejema a8toina in tisk .N&rodue tUkarue" EZ