Anton Lenich, 609 Jones St. Eveleth, Minn.
8-17-39
APRIL
1	P Ilugon, škof
2	T Frančišek Pav.
3	S Rihard
4	C Izidor
5	P Vincencij 35
6	S Viljem_
7	N 2. po Velik. ©
8	P Albert, očak
9	T Marija Egipt.
10	S Mchtilda
11	Č Leon L
STEV. (NO.) 63.
Francoska vlada podvzela diplomatsko vojno. — Italijo skuša odtujiti Nemčiji in jo pridobiti za zaveznici. — Z Rusijo se ogiba odkritega spora. — Anglija poklicala na konferenco poslanike iz balkanskih držav.
Pariz, Francija. — Novi francoski min. predsednik Reynaud skuša, praktično pokazati, da je njegov vladni kabinet vreden imena, ki si ga je nadel, namreč "kabinet zmage," kajti podvzel je svoje delo z izredno živahnostjo. Bržkone ne misli takoj še odrediti večjih vojnih operacij, pač pa si je očividno zastavil za prvo nalogo to, da pridobi Franciji in Angliji naklonjenost čim največ mogoče nevtralnih držav ter, da te istočasno odtuji Nemčiji.
Na Italijo ima Reynaud predvsem obrnjene oči. Kljub temu, da se na zunaj kaže, da je italijansko-nemško prijateljstvo tako tesno, da bi Iplo brezupno, poskušati ga zlomiti, vendar Reynaud očividno ni tega mnenja, kajti, kakor razni drugi francoski patrijo-ti, tudi on smatra Italijo še vedno za "latinsko sestro," ki spada bolj v objem Francije kakor Nemčije in, ki bi jo bilo še vedno možno pridobiti s pravo diplomacijo. Tako je te dni na. njegov poziv prispel v Pariz francoski poslanik v Rimu, Francois-Poncet, s katerim bo sestavil načrte, kako bi se dalo približati Italiji.
Z Rusijo so odnošaji sicer dokaj napeti, toda vse kaže, da ste si francoska in angleška vlada edini v tem, da vsaj začasno ne podvzamete nič takega, kar bi utegnilo voditi do odkritega preloma s sovjeti. Veste namreč, da bi so s tem znatno otežkočil njun položaj na Balkanu, in ravno Balkan je tudi 'ena točka, kateri Anglija in Francija posvečate posebno pozornost. Tamkajšnjim državam namreč skušate vdahniti toliko ko-rajže, da bi si-te upale, postaviti po robu Nemčiji; ako bi pa ta imela še Rusijo v polnem obsegu za seboj, bi bilo to docela nemogoče doseči.
Kako zelo ste zapadni državi diplomatsko aktivni na Balkanu, je znamenje v tem, ker je angleška vlada, kakor so poroča, poklicala na konferenco v London za prihodnji. teden svoje poslanike iz vseh tamkajšnjih držav, Jugoslavije, Itumunije, Grč i j e, Turčije, Bolgarije in Ogrske.
NOVI NADŠKOF V MILWAUKEE
Milwaukee slovesno ustoličil novega nadpastirja.
Milwaukee, Wis. — Tukajšnja katedrala je bila v četrtek pozorišče slovesnih obredov ob ustoličenju novega nadškofa, Most Rev. M. E; Kileya, ki je ta dan zasedel mesto, izpraznjeno po odhodu prejšnjega nadškofa, Stritcha, v Chicago. Katedrala je bila ob tej priliki docela napolnjena, toda po večini z duhovščino,katera je zastopala skopaj polovico držav v Uniji. Med njimi je bilo devet nadškofov, 38 škofov, dva opata ter do 700 nižjih duhovnikov. Novi nadškof je bil doslej škof v 'trentonu, N,. J.
-o-
FRANCIJA ZASEGLA
PODJETJE Caen, Francija. — Neko tukajšnjo družbo, ki se je ba-vila z uvažanjem nemškega premoga v Francijo, je te dni postavila francoska vlada pod sekvester ter obenem uvedla preiskavo, kako je mogla ta dlružba neovirano yoditi trgovino na francoskih tleh skozi sedem mesecev vojne, dasi je bila podpirana od nemškega denarja. Družba je bila ustanovljena pred več leti in premog, s katerim je trgovala, je prihajal iz Nemčije na nizozemskih ladjah v pristanišče Courseulles, katero leži v tukajšnji bližini. Trgovina je bila tako dobra, da je zaprosila družba, naj se omenjeno pristanišče razširi. Ravno to pa je bilo usodno za njo, kajti pri preiskavi so francoske oblasti dognale, da družba obratuje z nemškim kapitalom, na kar je vlada zasegla podjetje.
--o-
NAPAD V ANGLEŠKEM PRISTANIŠČU
London, Anglija. — Ne k i nemški podmornik je izvršil zadnjo sredo zvečer izredno drzen napad. Upal se je namreč prodreti angleško blokad-no bazo v Kirkwallu na Or-knejskih otokih, dasi je ta skrajno zastražena. Ko se mu ta dostop posrečil, je v Pristanišču samem torpediral neko tovorno ladjo, ki je sta !a tamkaj, ter jo potopil. Po Naključju pa ta ladja ni bila a»gleška, marveč norveška, katera je bila odpeljana tja °d Angležev v svrho pregleda. Z Norveške se poroča, da ta dogodek povzročil tam trajno nevoljo, ne toliko
KAMPANJSKE IZDATKE SKUŠAJO OMEJITI
Washington, D. C. — Senat je zadnjo sredo odobril neki predog, po katerem se bo prepovedalo političnim strankam, potrošiti za volilno kampanjo več kakor tri milijone dolarjev. Ako bo ta predlog res po-' stal zakon, bo pomen.il za obe glavni stranki znatno omejitev. V letu "1986 so namreč demokrati potrošili za volilno tampanjo nad pet milijonov, epublikanci pa celo več kačo osem milijonov dolarjev. -o-
ENO LETO NOVEjPANIJE
V četrtek praznovala Španija obletnico konca vojne.
Madrid, Španija. — Ta četrtek je minulo leto dni, kar je Francova armada zasedla Madrid in, kar se je istočasno končala civilna vojna. Ta znamenita rbletnica se ie sijajno praznovala po celi državi, zlasti pa še v Madridu samem, kjer je na tisoče nacionalističnih falangistov paradi-ralo po mestnih ulicah. Ti fa-langisti, ki so bili pred izbruhom vojne neznatna organizacija, predstavljajo danes najmočnejšo politično silo v Španiji in tudi tvorijo temelj totalitarnemu režimu, ki je na vladi zdaj.
-o-
ZAVAROVALN1NSKI AGENT PREJEL PRIZNANJE Chicago, 111. — Klijenti Metropolitan z a v a to valninske družbe v tukajšnji, slovenski naselbini bodo prihodnji me-s:;c za teden dni pogrešali svojega agenta, Jamesa Gol-dena, ki je splošno znana osebnost v tem okolišu, kajti že skozi celih 20 let ga dan za dnem obiskuje ter trka na hišna vrata. Ravno ta 20 letni jubilej dela mu bo pripomogel zdaj do kratkega oddiha. Družba mu je namreč izkazala posebnd priznanje, in sicer tako, da mu bo plačala potovanje v New York, kjer bo prisostvoval konvenciji družbe, ki se otvori 15. aprila. Obenem si bo na družbi ne stroške tudi lahko ogledal razne druge znamenitosti.
-o-
MILJARDO BO ZAHTEVAL ZA RELIF Washington, D. C. — Pri hodnji teden bo predsednik Roosevelt poslal kongresu predlog za nakazilo nad eno miljardo dolarjev za razna relil'na dela v prihodnjem fiskalnem letu. To .je objavil predsednik sam zadnjo sredo.
PROMET PO DONAVI OTVORJEN
*
B e 1 g r a d, Jugoslavija. — Nemčija bo zdaj lahko dobivala rumunsko ;in rusko olje tudi z ladjami po Donavi, ko se je led na tej reki, ki jo je pokrival od decembra, zdaj toliko otajal, da 'je ta vodna pot postala plovna. Zadnjo sredo je šla prva skupina ladij, 30 po številu, po reki navzgor, naložena z 18,000 tonami olja.
KONGRES IŠČE DENARJA
Vladni izdatki bodo proti pričakovanju visoki. — Kon-gresniki resno razpravljajo o nakladah na vojne dobičke.
KRIZEMSVETA
—	Basel, Švica. — Ob švicarski meji v tukajšnjem odseku ste Nemčija in Francija, vsaka na svoji strani, postavili svetle električne luči, da vedo bojni aeroplani, kje se prične nevtralno ozemlje, in se ga izognejo.
—	Berlin, Nemčija. — Na-zijske oblasti so v sredo izjavile, da so izdale Judom na poljskem ozemlju ' prepoved, da se ne smejo izseliti. Vse Jude tamkaj polagoma koncentrirajo v pokrajini okrog Lublina, ki. i o Juv i e najbolj zapuščena.
—	Moskva, Rusija. — Ameriški poslanik Steinhardt je ta četrtek odšel iz Moskve na dvotedensko potovanje, med katerim si bo ogledal kraje v južni Rusiji, ob Črnem morju-
DVA KANDIDATA PRIZADETA
Iz ^Jugoslavije
V borbi z orožniki je nad Ptujem padel že dolgo zasledovani ropar Josip Heric iz Žerovincev. — Nepremišljeno dejanje tkalskega mojstra v mariborski tkalnici. — Smrtna kosa in drugo.
Chicago, 111. — Dva politična kandidata sta morala zadnjo sredo začasno ukiniti svojo volilno kampanjo za primarne volitve, ki se bodo vršile 9. aprila. Prvi od teh je republikanec Brooks, ki kandidira za senatorja, kateri je imel omenjenega dne avtomobilsko nezgodo. On in njegova žena sta dobila pri tem poškodbe, ki pa niso znatne. Drugi, ki je moral prekiniti s kampanjo, pa je demokratski kandidat za govemerja,Stelle, ki je moral iti v bolnico za radi prehlada.
Washington, D. C. — Kongres je odobril zadnje dni par visokih nakazil, a istočasno ni nič ukrenil, kje naj se vzame denar, da se bodo z njim ti zneski krili, istočasno, kakor se poroča, namerava predsednik predložiti kongresu zahtevo za skoraj 400 milijonov dolarjev več za WPA, kakor se je domnevalo v januarju. Ti previsni izdatki se bodo morali kriti ali z novimi dav ki, ali pa z novimi federalnimi posojili.
Proti novim posojilom pa se opaža splošen odpor, kajti z njimi bi se morala razveljaviti sedanja najvišja meja, 45 milj ar d, katero je kongres svoječasno določil. Navadne davke pa je tudi težavno dvigati, ker je vse, kar je obdavčljivega; že do skrajnosti obremenjeno. V tej zagati pa se je kongresnikom pokazala nova luč in proti njej tudi z vsem zaupanjem gledajo, da bo prinesla odpomoč. To lut vidijo v možnosti davkov na vojne dobičke.
Zed. države sicer niso v vojni, vendar razne družbe kljub temu delajo znatno večje dobičke, oziroma jih vsaj bodo v dogledni bodočnosti, namreč tiste družbe, ki zalagajo zapadni državi z bojnim materijalom, med tem v prvi vrsti z aeroplapi. Kakor se ugotavlja, nameravate ti državi naročiti v Ameriki za eno celo miljardo orožja in letal. Razumljivo je, da bodo pri tem dobički ogromni, in ne bo torej nič presenetljivega, ako bo vlada hotela svoj delež od njih. V resnici se resno razpravlja o tem, da se nalože posebne vojne naklade na te dobičke.
Oddahnili so se
Ptuj, 28. febr. — Ze lani in
predlanskim so 'Časopisi večkrat poročali o prosluli Tratenj akovi vlomilski tolpi, ki je imela svoje zveze x>o vsej tukajšnji okolici. "Kolovodje te tolpe so bili Trstenjak iz Ormoža, Martin Cajnko z Mestnega vrha, Josip Heric iz Derstelja pri Sv. Urbanu in še trije drugi. Ta družba je odnesla pri raznih vlomih za nad 300.000 din plena, poleg tega so pa izvršili še razne druge zločine, zaradi česar je bila "za njimi izdana tiralica.
Sredi 1938 leta so vso to družbo polovili in izročili v preiskovalni zapor na okrožnem sodišču v Murski Soboti Meseca februarja 1939 je iz ptujskega zapora pobegnil Josip Heric: za njim je izginila vsaka sled. V zadnjih dneh pa se je začelo šušljati po ptujski okolici, da .Heric če sto prihaja na Mestni vrh. kjer ima ženo in malo kmetijo. Oblastva so postala na te govorice pozorna. Ko se je zvedelo, da je Herič pi*ed dnevi močno pretepel svojo ženo, so danes pripravili orožniki iz Ptuja in od Sv. Urbana na Mestnem vrhu zasedo in so obkolili Plojevo hišo in hlev, v katerem se je Heric skrival. Komaj so odprli vrata hleva, se je zločinec pojavil na prostem ter s samokresom v roki streljal na orožnike, k sreči pa ni nobenega zadel. Orožniki so ga pozvali, naj se vda. Ker je bil njihov poziv zaman, so streljali in krogla je zadela H erica v prsi.
Josip Heric se je rodil 13. decembra 1908 v Zerovincih, in se je nahajal dalj časa v
sta prišla družinska veterana Ignacij Prosenik, rojen 1. . 1857 in Frančiška, rojena Za-krajšek, I. 1859. Poročena sta bila meseca februarja leta 1880 pred istim oltarjem, pred katerim sta sedaj slavila biserno poroko. Pred 60 leti je bilo ta dan poročenih 12 parov, od katerih samo še ta dva živita. Rodilo se jima je 12 otrok, sedem fantov in pet deklic, od katerih sta dva v Ameriki. Oba sta kljub letom še krepka in zdrava.
PRAZNOVALE VELIKO NOČ

Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine.
nad Nemčijo, ampak nad Anglijo. Trdi se namreč, da je ta zakrivila potopitev, ker je prisilila ladjo, katera je bila namenjena v Argentino,v svo je pristanišče, dasi je ta že pred svojim odplutjem iz Bei*-gena dobila ocl tamkajšnjega angleškega konzula potrebne oprostilne papirje.
Smrtna kosa
V Novem mestu je umrla Frančiška Pegan, rojena Bez-jak, mati soproge podžupana in veletrgovca Jožeta Turka.' Rojena je bila v Gaberjah na Vipavskem pred 88. leti. — V Mošnjah je umrl Josip Hvbal, organist, k i je v Kamniku nekdaj vodil 27 let cerkveno in svetno glasbo. — V Ljubljani je umrla Neža Gorjanc, rojena Markon, posestnica.
-o-
Vzorna hišnica
Jožefa Bizalc, je bila rojena 1. 1860 v Šmarjeti pri Novem mestu. S štiridesetim letom je vstopila v službo kot hišnica pri ge. Ani Gerber v Ljubljani in še nadaljuje pri hiši v službi ge. Marte Mikuž kot vzorna in vestna ter pridna hišna že 40. leto. Kljub 80. letom še vedno opravlja svojo službo v zadovoljstvo vseh.
-o-
Nesreča mlinarja V Št. Rupertu na Dolenjskem se je pred kratkim pripetila huda nesreča. Eden izmed mlinarjev je v jutranjih urah pri mlinskih kolesih sekal led, ki je oviral delo v
mlinu. Naenkrat mu je. na Derstelji, občina Sv. Urbjm. | spoizkih tleh spodrsnilo in Ptujska okolica si bo zdaj po- mož je paclei na VI.teče se šteno oddahnila, rešena ene- miinsko k0i0; ki mu je priza-
Badgett četvorke iz Galvestan, Texas, ko so praznovale letošnjo Veliko noč z velikim velikonočnim zajčkom, stoječim za njimi. Deklice, vse štiri plavolase in plavooke ter zdaj stare 13 mesecev, so znane pod pridevkom "4 J". Njih imena so namreč Jeraldine, Jeanette, Joyce in Joan.
ga najnevarnejših zločincev.
Razpelo je razbil
Maribor, 1. marca. — V neki tekstilni tovarni se je pripetil dogodek, ki je vse pričujoče globoko razburil. Tkalski mojster se je pri popravljanju stroja nekaj razjezil, pa je vrgel kladivo v razpelo, ki je viselo na steni To mu pa še ni bilo dovolj, obrizgal je potem razpelo z oljem, vzel vžigalico ter ga zažgal, končno pa ga je snel z zida, mu polomil roke in noge ter ga s križem vred vrgel v peč. Potem pa se je ustrašil posledic ter je kupil novo razpelo in ga obesil na staro mesto. Vendar pa so o dogodku zvedeli orožniki, ki so mojstra prijavili sodišču, kjer bo dajal odgovor.
Redek dogodek
V župni cerkvi v Trebnjem so pred kratkim imeli izredno slovesnost. K biserni poroki
dejalo hude poškodbe.
-o--;
Napaden
V neki gostilni na Ložnici pri Celju je neznanec napadel 21 letnega posestnikovega sina Maksa Seleja iz Drešinje vasi pri Petrovčah in ga z nožem močno poškodoval po glavi, da so morali Seleja oddati v celjsko bolnico.
Razburljiv prizor v šoli
Med odmorom je v šoli na Racah navalil 11 letni učenec B. V. na svojega sošolca 11 letnega Rudolfa Damijana z nožem in mu ga zasadil v hrbet. Ranjenega fantiča so spravili v mariborsko bolnico.
Avto ga je podrl
Franca Bavha, delavca v predilnici v Škof j i Loki je v Medvodah podrl neki avto tako nerodno, da se je moral nesrečni delavec zaradi hudih poškodb podati v ljubljansko bolnico.
PRILJUBLJEN
PRVI SLOVENSKI LIST m AMERIKI	"S™"
JSmJw: f« P«rfi in narod ~~ i« pravico fti resnico — 9d boja do tnagtl	združenih
SLASILO SLO?. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA! S Nemških CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH,	"
(Official Organ of four Slovenian Organizations I	.....................................
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 30. MARCA ~ SATURDAY, MARCH 30, 1940	_______LETNIK (VOL.) XLIX.
Zaveznici diplomatsko aktivni - Načrti za vojni davek
^EHSKJH HAS
jo tam svoje prireditve. Do-|tak dan, kot so vsi drugi dne-biček veselice je namenjen za|vi. Ni ne, rečem jaz, kajti na
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Zy j***	nuruMjfh«. r»<^Tm *-•« ti. m Ph.
Off Pra1iir.«4 b» Wtmo-t Hook, »-it	r>l«lrH»«t-4 hr
UNITED **EATURE SYNDICATE, Inc.
Španija in evropske zmešnjave
nje močno spremenilo tudi odnos Španije do tretjega
rajha.
T^okada v sedanji vojni je močno zmanjšala nemški gospodarski vpliv v Španiji; ostalo je napravila še rusko-finska vojna, tako da danes sploh ne more biti govora o intenzivnejših in prisrčnih odnošajih med Berlinom in Madridom. Istočasno so se poboljšali odnošaji s Francijo, Skupna meja na Pirenejih in v Maroku, zopetna vzpostavitev gospodarskih odnošajev med obema državama, je orno-očila, da je francoska industrija nasledila nemško. Tudi imenovanje maršala Petaina za francoskega veleposlanika v Madridu, je pripomoglo k temu, da se zgodovinske besede Ludvika XIV. uresničujejo, ko je dejal: "Za nas ni nobenih Pirenejev več."
Težko si je narediti o današnji Španiji pregledno sliko, kajti vse sliči še kot na veliko stavbišče. Gospodarska obnova, moralna razorožitev, notranja pomiritev, vzpostavitev odnošajev z inozemstvom, uravnovešenje socialnih in političnih prilik, dajejo danes Španiji izgled prehodne dobe. Besede grškega filozofa "Punta rei" so kakor ustvarjene za povojno Španijo. Toda tudi brez prerokovanj se more spoznati, da je danes^Španija na poti, da bo politično, socialno in kulturno zavzela zopet svoje staro mesto v evropski družini narodov.
Tri leta je bila Španija v ospredju vsega evropskega zanimanja. Po končani državljanski vojni, po kratkem poletnem premoru, so nastali v Evropi drugi vojni zaplet-ljaji, ki so obrnili vso pozornost nase. Vprav zaradi tega ne bi bilo odveč poklicati si v spomin položaj Španije v nedavni preteklosti, čeprav je od zaključka državljanske vojne minilo komaj leto dni in komaj pol leta od pričetka sedanje velike evropske vojne.
Skoraj tri leta je Španijo pretresala državljanska vojna, skoraj tri leta je gledala uničevanje obrti in industrije, in skoraj tri leta je bila preizkuševalni laboratorij inozemskih vojaških misij . . . Potem je nastal mir. Dežela je začela zdraviti svoje rane in je polagoma, v miru, začela graditi svojo bodočnost. Ko je pet mesecev pozneje, komaj nekaj sto kilometrov od njene/ severne meje, izbruh' nila nova vojna, je vodstvo nacionalne Španije smatralo potrebno, ustaliti svoje zunanje-politično zadržanje za bodoče. Brez oklevanja je vodstvo države proglasilo svojo zemljo za nevtralno.
Španija ni mogla izbrati nobene druge poti, kakor nevtralno in to iz mnogih razlogov, od katerih so bili najvažnejši gospodarskega značaja.
Glavna naloga vlade je bila gospodarska obnova dežele. Tri leta dolgo je bilo gospodarstvo zanemarjeno. Veliki trgovski centri z Barcelono na čelu, izgubili na svojem pomenu; izvoz južnega sadja je padel na ničlo. Peseta je na inozemskem denarnem trgu izgubila svojo veljavo. Železniške proge, električne centrale in ladjedelnice so bile razdejane, — vse to je moralo izčrpani in obubožani narod zopet na novo postaviti.
Sicer je šef države general Franco razpolagal v vstt-kem trenutku z močno dobro izvežbano vojsko, ki so jo vodili preizkušeni častniki; toda Franco se je izkazal kot da-lekoviden državnik, kar je spravilo celo nekatere Špance v začudenje, ker se te zmožnosti Franca pač niso nadejali. Polagoma in počasi je pričel z demobilizacijo svoje vojske, da danes ne šteje niti četrt milijona vojakov, in previdno začel uvajati bivše vojake zopet v civilno življenje.
To je bilo najčešče slišano geslo, ki je moglo opogumiti inozemske banke in industrijska podjetja, da so svoja vrata, ki so jih pred tremi leti zaprla, zopet odprla in da so z novimi kapitali in krediti podprli špansko gospodarstvo.
4 Drugi notranjepolitični uspeh te demobilizacije je bil v tem, da je režim s svojo jnorsdno razorožitvijo dosege] notranjo pomiritev španskega naroda. Že v jeseni, takoj po končani vojni, so bivši vojaki obeh vojujočih se taborov, miroljubno delali na svojih poljih, vinogradih, sadovnjakih in oljčnih gajih.
Leto 1940 je že spet sličilo letu pred državljansko vojno. Tudi v mestih je polagoma nastala popolna obnova življenja.
Pomiloščeni so pričeli zapuščati ječe, vojaki, ki so zbežali v Francijo, so se začeli vračati in prevzemati zopet svoja vsakdanja mesta, država se je začela brigati za vzgojo in skrbstvo otrok, ki so v državljanski vojni izgubili svoje starše. Cerkev je pomagala vdovam vojakov, kopica uslužbencev republikanskega režima, namreč iz vrst katalonskih republikancev in katoliških Baskov, je prevzela zopet svoje državne službe. Tako je skrbelo umno vodstvo korak za korakom za mir in za obnovo, ne da bi se spuščalo v nove zapleti j a je.
Splošne španske zunanjepolitične smernice so bile nekoliko prizadete in so morale zaradi dveh dogodkov dobiti' nekaj maihnih popravkov. In ta dva dogodka sta: nemško ruski nenapadalni pakt in prijateljsko zadržanje Francije. Izza časov državljanske vojne je nacionalno špansko vodstvo kazalo posebne simpatije onim državam, ki so "junto" iz Burgosa med prvimi priznale za vlado. To so bile v prvi vrsti Italija, potem Portugalska in končno Nemčija. Toda posebno v krogih falangistov, to se pravi političnim organizacijam in katoliškim strujam, ki so vedno nasprotovale Sovjetski Rusiji, je rusko-nemško zbliža-
V Hitlerjevi Nemčiji se norčujejo, ker je te dni padla v Franciji vlada in kažejo z zasmehom na demokracijo, češ, da ni sposobna za resno delo. To zasmehovanje je kaj klaverno. Padec francoske vlade je znamenje, da v Franciji še vedno vlada nekaj demokracije in da ima tam zadnjo besedo v parlamentu le ljudstvo po svojih zastopnikih. Ali se more nemško ljudstvo s čim takim ponašati v Hit' lerjevi Nemčiji? Tam, dokler bo dihal Hitlerjev tirani-zem, kaj takega ni mogoče! In to je tista temeljna razlika med demokracijo in totalitarizmom. Pod prvo ljudstvo govori in odločuje, pod drugim ima prvo in zadnjo besedo le diktator. Nemci se nimajo prav iz kaj norčevati. Pri misli, da je nekaj boljšega mogoče drugje, pri njih pa ne, bi jih moralo biti še sram!
O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicage, 111.
Velika noč je za nami. Letos je bila Velika nedelja bolj Božiču podobna, vsaj na zunaj,kaj ti mrzlo je bilo in sneg je ležal na zmrzli zemlji. Pri nas ] smo velikonoč praznovali po ''novem," da se tako izrazim. Slovesnost vstajenja smo namreč imeli Veliko soboto zvečer. Bilo je to res nekaj novega, toda obenem tudi, lepega in veličastnega. Vsakdo ki se je te slovesnosti lidele žil je moral reči, da tako lepo še ni bilo,ali vsaj že davno, ne. Cerkev je bila natlačeno polna, da so morali mnogi celo stati. Pa naša cerkev ni majhna in je treba precej ljudstva, da jo napolni. Prav tako je bila cerkev napolnjena velikonočno nedeljo pri osmi sv. maši in skoro vsi so pristopili k mizi Gospodovi, cla se tam združijo z vstalim Zveli-čarjem. Enako je bilo tudi pri sv. maši ob 10. in ob 11:30. Ne vem kje so se 'ti ljudje vzeli. — Ne smem pozabiti izreči pohvale čč. sestram, ki so tako lepo okrasile oltarje in lepo naučile otroke za procesijo. Seveda hvala tudi tem, ki so tako radodarno prispevali za cvetice za božji grob in veliki oltar. — Lepo je bilo
pri vstajenju, to smo vsi pritrdili, pogrešali smo pa slovesnega pritrkavanja. Ce bi bilo še to, potem bi skoro-pozabili, da smo v Ameriki. Toda kdo naj pritrkava? Mr. John Golob z Avenue M., ki je vselej rad pohitel, kljub letom ki ga težijo, v zvonik, je že dolgo časa pod zdravniškim nadzorstvom. Ni mu bilo mogoče s slovesnim pritrkavanjem naznanjati veselega vstajenja. Mr. Lovrenc Samotor-čan, ki je tudi vselej rad pri-trkaval, je že nekaj let na farmi v Michiganu. Potem Mr. John Zalokar, ki je večkrat tudi sam prijel za kladivo k pritrkavanju, je tudi že dolgo časa bolan. Mr. Joe Sebohar, kateremu so zvonovi prav po belokranjsko peli, pa že nekaj let počiva v hladni zemlji na St. Mary pokopališču. Tako vidite, gre z našim pritrkavanjem h koncu, da ne vemo, če bomo še kedaj slišali naše zvonove ubrano peti. Kar škoda, da se mladina tega ne poprime.
*Za v nedeljo 31. marca ste pa cenjeni farani in rojaki povabljeni v cerkveno dvorano k veliki prireditvi, ki jo prirejajo vsa naša društva, ki zbo rnifiio v naši dvorani ali imu-
to, da se končno vredi kuhinja v dvoranMn da se nabavi vse potrebne stvari, katerih za vsako večjo prireditev primanjkuje. To je bilo že lansko jesen sproženo in končno se je določilo da bo ta prireditev prihodnjo nedeljo. V ta namen 'se je vršilo že več sej in je vse kar najbolje pripravljeno. Ob tej priliki bo tudi lepa veseloigra in petje. Tudi otroci bodo nastopili z malo šaljivo igro. Dalje bodo prišli poznani Plutovi trojčki iz West Pullmana, ki bodo zaigrali nekaj mičnih komadov. Vstopnice se že prodajajo in je želeti, da bi jih zmanjkalo. Sezite po njih in napolnite dvorano. Naj bo to zares velika farana prireditev, pri kateri bomo vsi sodelovali. Začetek bo točno ob 7. uri zvečer.
Naši kegljavci od Booster kluba se vneto pripravljajo da pojdejo v soboto 6. in nedeljo 7. aprila v Milwaukee na veliko kegljaško turnejo KSKJ. Pravijo, da bodo metali same "štrajk" bale in podirali keglje ko za stavo. Bomo videli če bo res tako kot obljubljajo. Seveda,med njimi tudi Novinarja ne bo manjkalo in bo tudi on poskušal napraviti par "šfcrajkov," če se mu bo posrečilo. Koliko bo zmag, bomo pa videli v nedeljo večer.
Kampanja Amer. Slovenca gre h koncu. Naše naselbina je ostala za letos brez kandidata. Morda bo drugo leto kaj bolj živahno. Upajmo! Nekateri še dolgujejo za list Am. Slovenec in tudi Novi Svet. Te bom pred koncem kampanje, kot zastopnik, še obiskal v prihodnjih tednih, če ne bodo pri drugih zastopnikih že prej poravnali. Tem, ki v času kampanje plačajo Amer. Slovenca za eno leto, pošljejo iz upx'ave prav zanimiv zgodovinski zemljevid, kot to lahko vidite v listu. Zemljevid je vredno darilo in bote v njem vid'eli marsikaj zanimivega. — Pozdrav vsem naročnikom in čitateljem! Našim bolnikom pa želim ljubega zdravja!
Novinar
RAZNO Z WEST PULLMANA
Veliki petek je Bog umrl. Zakaj pa bodo na Roselandu in okolici vse trgovine zaprte za tri ure, pa naj bodo katoliške ali druge vere, razun morda če je katera v rokah takega, kot si ti, ki ne pozna razlike med Velikim petkom in drugimi dnevi. Na to mi pa ni vedel kaj odgovoriti. Pa ni bil to naš človek, druge narodnosti je bil. So tudi med drugimi narodnostmi taki, ki so pozabili na vero.
Kampanja za Amerikanski Slovenec je v teku. Še par tednov imamo časa za delo in agitacijo. V teh dneh bi morali vsi na delo in agitirati za list ter mu pridobiti novih naročnikov, kajti list je vreden vsega našega dela in naše pozornosti. — Resnico je zapisal v št. 56 zadnji četrtek dopisnik iz Milwaukee, ko je rekel, da tako rado zmanjka denarja za katoliške liste.
Dogodki
mmi Sovend p»
laiiftl
Žalostna vest
Cleveland, O. — Mr. Frank Kure z East 77th Street je prejel te dni žalostno sporočilo iz starega kraja, da mu je v Štor j ah pri Sežani na Krasu v zasedenem ozemlju umrla njegova mati Frančiška Kure, rojena Može v visoki starosti 79 let. Zapušča žalujočega 82 let starega moža in dve hčeri, 'brata in sestro, tukaj v Clevelandu pa zgoraj omenjenega sina.
Nov grob v Michiganu
Detroit, Mich. — V sanato-riju Oak Forest, 111. je pred Tudi tukaj je težko z agitaci- kratkim preminul za jetiko
tukajšnji rojak Joseph Do-
Pullman in W. Pullman, 111.
Ni posebnih novic med nami, zato pa ne vem kako bi pričel ta moj dopis, ali pri Veliki noči, ali Gospodovem vstajenju, ki je za nami. Naj mi bo dovoljeno omeniti, da tako še nismo obhajali Velikega tedna, kot smo ga letos. Veliki petek so bile vse trgovine zaprte od poldne do treh popoldne tako na Pullmanu, West Pullmanu in na Rose-land, česar še ni bilo pri nas. Vidi se, da je Veliki petek nekaj več kot so drugi dnevi v letu. — Naj še omenim, da je zadnjič eden vprašal tam kjer jaz delam, če bomo delali "jutri." Kaj pa je jutri, se oglasi drugi. Veliki petek je, pravi prvi. Kaj pa naj bi bila razlika, če je Veliki petek, pravi dalje prvi, saj je prav
jo, ker nas je bolj malo Slovencev. Iz vseh krajev smo tukaj nanešeni. Nekaj jih je iz Ribniške doline; največ jih je s Koroške in pa Belokranj-cev, med katerimi sem tudi jaz. Nekaj je tudi "črnih Kranjcev." Oni namreč, ki so doma tam od Novega mesta proti Ljubljani, pravijo da so "Črni Kranjci." Tudi teh je netyaj tukaj, pa dobe se tudi druge barve. Vsi ti, stopimo teh par tednov skupaj, ne samo zastopniki in pridobimo vsak po enega novega naročnika za Amerikanski Slovenec. To bo listu veliko pomagalo.
Še to naj omenim, da bodo, kakor sem slišal, imela v So. Chicagi slovenska društva skupno veselico in igro v prid cerkvene dvorane, kjer je potrebno več reči. Veselica bo prihodnjo nedeljo ali Belo nedeljo. Na veselici bodo nastopili tudi naši znani ".trojčki" z West Pullmana in zaigrali več lepih komadov na električne kitare. Kdor jih še ni slišal, naj pride v nedeljo 31. marca zvečer v So. Chicago v cerkveno dvorano. Bote videli, kako se bodo ti fantje postavili. V resnici, se ne bote ke-sali, če jih greste poslušat.
Mr. John Voglarja bi pa prosil, da bi se še večkrat o-glasil s kakimi dopisi.. Jaz vedno gledam, če je kaj v listu od njega. Pa tudi drugi dopisniki napišite kaj zanimivega in lepega, kako se kaj imate in kaj novega se je zgodilo v vaših naselbinah. — Pozdrav vsem bralcem in naročnikom tega lista, listu pa veliko novih naročnikov.
Martin Golobich, zastop. -o---
lene, v starosti 54 let. Doma je bil \z vasi Sv. Tomaž nad Škof jo Loko na Gorenjskem ih je živel v Ameriki 35 let. Zapušča štiri sestre, eno tukaj v Detroitu in tri v starem kraju.
p—
Vesela vest
Cleveland, O. —Mr. in Mrs. Frank in Katarina Golivar z 21071 Arbor Ave., Euclid, O., sporočajo veselo vest, da se _ poroči njih druga hčerka Anica, ki je tretja v družini, izmed enajsterih otrok. — Bilo srečno! — Vsi v družini so zdravi in pozdravljajo prijatelje in znance.
Požar
Calumet, Mich. — V hiši Mrs. Antonije Shute, ki je na nasprotni strani čez ulico od železniške postaje, je iz neznanega vzroka nastal ogenj, katerega se je posrečilo gasilcem udušiti, predno je napravil večjo škodo.
z vi-vjo zvezan z ladjo, ki bi ga vlekla za seboj. V primeru nevarnosti bi posadka lahko mirno šla vanj. Dostop v čoln predstavljajo padalna vrata, ki se odpirajo le naznotraj in ne more ob njih, če so zaprta, niti kapljica vode v čoln.
Cim stopi človek v čoln, se vrata za njim avtomatično zaprejo. V čolnu je stalna straža, ki ima nalogo, da v primeru nesreče vrv, ki veže čoln z ladjo, prereže in prične pobirati ljudi s ponesrečene ladje. Močan motor skrbi za to, da se more čoln samostojno in neovirano gibati,. v notranjosti pa so shrambe za kurivo, živila, rakete, da bi z njimi klicali ladje Ha pomoč, in sploh vse priprave, ki bi jamčile, da se bodo ljudje v rešilnem čolnu tudi v resnici rešili. Čoln je zgrajen tako, da bi se tudi v najhujšem vremenil ne mogel potopiti.
NOVOVRSTEN REŠILNI ČOLN
Neki danski inženir je nastopil z novovrstnim rešilnim čolnom, ki bi bil posebno danes pereč, ko se 1 dogaja na morju toliko nesreč. Čoln se naslanja na idejo Noetove barke.
Po svoji obliki predstavlja sedem metrov dolg valj, ki je na vseh straneh zaprt in ste kaj ne stopite k njemu, da ga mu konca ostra, tako da sliči | pridobite za naročnika tega debšli smotki. Čoln naj bi bil lista?
Vaš sosed mogoče še ni naročen na "Am. Slovenec;" za-
TARZAN IN OGENJ V THORU
"Mungo! Takoj vstopi s stražniki in preišči vsako luknjo, kajti vrata so odprta. Tarzan in drugi so pniV gotovo notri. Pripelji jih sem!'' Tako se je slišalo povelje Aliteje, ki je prišlo tako n'enadno, da niso imeli niti časa premisliti kaj naj napravijo v svojo obrambo, ko vderejp k njim.
Vedeli so, da so obsojeni k smrti, zato »o niso hoteli podati. 'Sklenili so se braniti.- dokler se Ijo dalo. Naglo so začeli pobirati razno na pol razpadlo orožje, razbila kolesa, samo da bi dobili kaj s čimer bi se branili. V tem so pa dobro oboroženi stražniki že vdrli skozi vrata.
Kraljica Ahtea je zapovedala, da moralo vse ubežnike Ven pripeljati, zato so se rumeni divjaki s silo zagnali proti Tarzanu in njegovim varovancem. "Pazi na sulico!" "Pomagajte!" "Perry!" "Stric Jim!" "Jannetto so že vjeli!" "Tudi Major že slabi!" "D'Ar-jiot je na,tleh — in Ukah tudi!"
Taki pretresljivi klici so se slišali v tej podzemski luknji, divjaki so pa rjoveli od veselja-nad zmago. Tako sta ostala še samo Tarzan in Perry O' Rourke. "Da bodo vedeli, da bo še boj, preden ,,se podamo," reče Perry. Nato je pa Ahtea poklicala k sebi Munga, ki je. bil pri JunncttC.
Stran 2	AMERIKANSKI SLOVENEC	Sobota, 30. marca 1940
III	..........I	I	--------------------— ■■'—1................-—:---j-I--————.-1--
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovensJci The first and the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper in America.
Ustanovljen leta 1891.	Established 1891
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Men-leljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto_____________________$5.00	For one year ----------------------------$5.00
Za pol lita__________________2.50	For half a year__________________2.50
Za četrt liita ______________________ 1.50	For three months ---------------------- 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo kto___________.$6.00	For one year------------$6.00
2a pol leta _________3.00	For half a year_________________3.00
2Ea četrt leta ----------------------- 1.75	For three months______________1.75
Posamezna številka _____________________ 3.c	Single copy___________________________________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo »Saj <3an in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niitvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
DA7AD? Poglej na številke poleg naslova in J rUZUil! iraena- Ako naročnina potekla, |
^MB obnovi jo in pomagaj listu I J ..... ...............^
■ Liste tl tp	/
PALANO£CH § I YUGOSLAV-AMERICA RADIO gROAOOAS?
Every S'atur,daj;,„3. tj. 4 P-STATION WHil
'.;• (Ifirst Station «>!i .Vi ar Dial)
Announced-m liAtiish and
Dedicated, to lad tre . Serbs, Crgiits and Slovenes
(uuituriiuj a fjn\'/ru/n uf /
CLASSICAL and FOlk MUSIC
šnejše sredstvo proti nespečnosti, kakor uspavalni prašek, ker pomirjevalno deluje na živce,
zan z oljem. Ako hočeš imeti meso še naslednji dan sveže, ga zavij v zdrave liste solate, katero prej namočiš v vodi, pomešani z limonovim sokom.
pa je vesela, vedra in skuša pokazati čim širše duševno obzorje — zlasti pa nikoli ne obx*ekuje!
JAMES M. SLATTERY
HARRY B. HERSHEY
DRUGO LETO ZAKONA 0 MEZDAH IN URAH
Govedina ostane sveža, če
jo zaviješ v čist papir, nama-
RAZNOTEROSTI
kven šolski zavod. Njegov veliki čas je bil v 18. stoletju, ko so bili ondotni gojenci državniki, kakor Pitt, Fox, Wal-pole in bodoči vojvode Weil-ingtonski. Zdaj je Eton še zmeraj šola visoke družbe, plemičev, dvorskih krogov in sinov inozemskih princev iz vseh koncev in vogalov sveta.
NEMCI NAPADALI Z LE-TAKI
Pariz Francija. — Namesto z bombami so nemški letalci obmetavali francoske postojanke na zapadni fronti zadnjo nedeljo z množico papirnatih letakov s propagandno vsebino. V enako s vrh o so Nemci celi dan tudi potom radio "napadli" francosko linijo. Francozi so odgovorili z enako besedno vojno, ponekod pa so otvorili tudi ogenj.
SODNIK JOSEPH J, DRUCKER
NEVTRALNOST PRED 300 kv LETI	lit
kc
Statistik, ki ima brez dvo- v ... .za ma mnogo časa, je izračunal,
da je beseda "nevtralnost" . zdaj tista beseda, ki jo časo- r pisi vseh držav največkrat uporabljajo. To je sicer jako ^ razumljivo, saj vsakdo ve, da bi nevtralci radi ohranili svoje pravice in da so nevtralne j države središče splošnega zanimanja.
Sicer pa nevtralnost ni nič ^ novega. Nasprotno, odkar so ^ bile vojne na svetu, so bili tu- ^ di narodi,ki se niso tistih vojn " udeleževali. Trojanska vojna ^ je poznala svoje nevtralce, ^ prav tako kot perzijske vojne, ^ vojne rimskih pretoriancev in cj vojne Aleksandra Velikega. Toda takratni nevtralci so "
bili le narodi, ki takrat pač „
p
niso bili v vojni. Pravnopoli-tični pojem nevtralnosti v mo- ~ dernem smislu je mnogo mlajši.
Nastati je mogel seveda le tedaj, ko so postale države med seboj enakopravne in so imele svojo lastno samostojnost, suverenost. Zakaj pojem nevtralnosti je pač vezan na pripoznanje višjih pravic ne-vojujočih se držav po bojujo-čih se strankah.
Ustanovitelj modernih pravic narodov, hkrati tudi u-stanovitelj pojma o nevtral-. nosti je veliki holandski pravnik Hugon Grotius. ,	-o—■—
500 LETNICA ŠOLE
, Ena najbolj znanih šol sveta obhaja v teh dneh svojo 500 letnico. Ta šola je angleški kolegij v Etonu.
Eton je leta 1440 ustanovil , kralj Henrik VI. in to je bilo . brez dvoma eno največjih del, kar jih je ta kralj v svojem življenju izvršil. Zakaj, saj je ^ pač malo kraljevskih ustanov, . " ki bi jim bilo usojeno 500 let-' no življenje, in ki bi mogle 1 biti na svoj 500. rojstni dan tako zdrave in sveže, da jim r človek že koj vidi,' da bodo doživele še nadaljnjih 500 J let.'
Dolgo časa je bil Eton eer-
a
URAD OKRAJNEGA KLERlfA 0 COOK OKRAJA, ILLINOIS
DRŽAVA ILLINOIS } , . OKRAJ COOK	S
Na podlagi določb odseka 34 illinoi-0 škega zakon.a o primarnih volitvah objavljam tem potom, da "bo barva, pa-e pirja, ki se bo uporabljala za primarna /i. glasovnice posameznih svtrank za pri-: marne volitve, ki katerei. se bodo vršile v okraju Cook, izven mest Berwyn, Chicago, Chicago Merits in Harvey, trga Cicero ter vasi Eltnwood Park, j, Morton Grove, Niles Center, Summit v in Stickney, v torek, aprila 1940, sle-! 2S deča: e-
Demokratska stranka......rdečkasta
Republikanska stranka....rjavkaista
V POTRDILO TEGA starljam tukaj svoj podpis in pritisneia žig okraja Coo'k 25. dne marca, A, D. 1940:
MICHAEL J. FLYNM
okrajni lclerk (ŽIG)	Cook okraja, Illinois
--O-
PRIPRAVA NEKATERIH
JEDI	j
Mesni narastek
Dobro zmešaj štiri žlice moke v pol kvarta mrzlega mleka, dodaj štiri žlice razoplje-ne masti ali sirovega masla in na majhnem ognju mešaje kuhaj toliko časa, da se testo loči od posode in kuhalnice. l Ivo je kuhano ga odstavi in ko ( se shlacli, primešaj tri jajca, , katera dobro umešaj v testo. ( Nato zmešaj v testo zvrhan ( krožnik zmletega, pečenega , ali kuhanega mesa, malo po- j popraj, osoli po okusu in dodaj še na drobno sesekljane-ga zelenega peteršilja ter na-ribanega muškatnega oreha. Ko si to napravila, vtepi še sneg treh beljakov in ga na lahko primešaj. Vse to deni v kozo ali proti ognju varno skledo, katero si prej dobro pomazala z mastjo ali maslom, razravnaj in peci v zmerno vroči pečici pol ure do 40 minut, nakar razreži in daj na mizo. Zraven lahko daš gobovo ali vinsko omako.
Špinača s sirom
Špinačo dobro otrebiš, ope-reš in ocediš. Nato kar cele liste dušiš na masti ali olju, da je ves sok iz listov izčrpan. Soliti je treba prav malo ker obdrži špinača pri taki kuhi vse svoje rudninske soli v se-1 bi. Nato daš v namazano pe-1 kačo; dve žlički vtepene sme-1 tane, ščepec soli in veliko na-1 strganega sira. Vse to naložiš 1 na špinačo in postaviš le za : tako dolgo v pečico, dokler 1 ni vrhnja plast rumena. — " Kdor želi še mesa zraven, naj " da najprej na vrh špinače 5 plast sesekljanega, s čebulo
•	na masti le malo dušenega mesa (kakršnekoli vrste) in šele nato sir s smetano.
I	—.
Kraljevska jajca
j V slan in nekoliko okisan I krop vbij jajca drugo za dru-
*	gim, po eno na enkrat In previdno, da se rumenjak ne raz-
v lije, beljak pa zgrinjaj z žlico prek3 rumenjaka, da se f strdi, uočim mora rumenjak ostati mehak. Potem vzemi vsakega posebej z lopatico na a cedilnik in in pusti, cla se od-tečejo in ohladijo. Nato jih povaljaj v raztepenem jajcu a in drobtinicah ter svetlorume-a no ocvri. Taka jajca daš na C mizo s špinačo, ali pa tudi j" kot medjed s paradižnikovo ' omako.
ZA NAŠE GOSPODINJE
.UB^-l^l
more, sam prične zahajati v družbo, ker žene ie prepogosto ne more prepričati, da je družba ne trpi takšne, kakršna je:
Prav in razumljivo je, da skuša biti sleherna žena dobra gospodinja, dobra vzgojiteljica svojih otrok in dobra družica svojemu možu. Toda v zadoščenje naj ji bo, da vse to opravlja v splošno zadovoljstvo svoje rodbine in najožje okolice. Pametna žena ne bo pričakovala priznanja tudi od tujih ljudi. Čeprav ne našteva svojih gospodinjskih, vzgojnih in drugih takih lastnosti, ljudje sami prav hitro opazijo že na možu in otro-kih, kakšen red in zadovoljstvo vladata v njeni hiši.
Pametna žena pušča gospodinjstvo in vse domače skrbi med štirimi stenami, v družbi
PRAKTIČNI NASVETI
V novi obutvi te ne bodo pekle noge, če namažeš čevlje s čistim špiritom, ki napravi usnje propustno in tako pečenje nog preneha.
Slika predstavlja chicaškega mestnega sodnika Hon. Jos. J. Druckerja, ki službuje zadnje štiri leta na mestni sodni stolid v Chicagi. Kot še mlad sodnik je Hon. Jos. J. Drucker zadnje štiri Jeta pokazal, da je mož na mestu za ta urad in si je s svojim vestnim in zelo pametnimi nastopi v sodnih slučajih pridobil ugled v svetu chicaških sodnikov in pravnikov. Sodnik Drucker je zvest pristaš demokratske stranke. Zato ga redna demokratska stranka v Chicagi ponovno priporoča svojim volil-cem, da ga na dan primarnih volitev ponovno izbero za sodni j -skega kandidata na demokratski listi. Njegovo ime se nahaja na demokratskem tiketu.
I DENARNE IP0ŠILJATVE
' I	.
, » se še dostavljajo v Jugoslavijo m J t ! Italijo. Prosimo pa pošiljatelje
-	;» nakazil za stari kraj, da pošiljajo J J
! v takih svotah, kakor tu navede-	< | ne, namreč v ravnih svotah po "J
! sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500	<
j dinarjih. To radi praktičnosti iz-	]
„ » plačil. ,	]
►	Kdor želi poslati posiijatev po-	, j ! tom kabla (brzojavu), lahko sto-	J
| ri po znižani ceni za $1.00, kar je i
>	treba namreč dodati k cenam za J V | gotove svote dinarjev. (Ta jmiža- i
>	na cena za kabeliranje velja le , | za Jugoslavijo.)
,s » Naše cene so zdaj:	«
-	U JUGOSLOVANSKI j t >	DINARJI:
i4 !	Za $ 2.40.................. 100 Din	j
►	Za $ 4.60................. 200 Din	«
!	Za $ 6.70................. 300 Din	J
►	Za $ 8.80__________________ 400 Din	<
>	Za $10.50.................. 500 Din	J
!	Za $20:5.0......_........4000 Din	<
>	Za $40.00..................2000 Din	!
ITALIJANSKE
! LIRE:	'
;	Za	$ 3.05.....__________ 50	Lir	;
►	'	Za	$ 3.90................ 100	Lir	-
*	Za	$ 11.50................ 200	Lir	;
t	Za	$ 17.00............. 300	Lir	<
|	Za	$ 28.00__________...._ 5.00	Lir r
Sok dveh pomaranč z nekoliko sladkorja, ki ga užiješ zvečer pred spanjem, je uspe-
SODNIK GEORGE B WEISS
IZNAŠEL UNIČUJOČE ŽARKE
ffljfigp?
Slika predstavlja chicaškega mestnega sodnika Georga B. Weissa, ki ponovno kandidira na listi redne demokratske stranke v Chicagi. Hon. G. B. Weiss je rodom Čeh in si je kot dosedanji mestni sodnik pridobil ugled med pravnimi,krogi, radi točnosti in vestnosti. Upati je, da ga volilci ponovno nominirajo za ta urad.
>	Nakazovati pošiljatve, da bi se	.2 J	izplačale v ameriških dolarjih	5
►	zdaj ni mogoče.	; < I Vse pošiljatve naslovite na:	!
JOHN JERICH j
1849 West Cermak Road, 2 CHICAGO. ILL.
Neki Otto II...Molir je izdelal aparat, s katerim, kakor trdi, lahko proizvaja s pomočjo sončne svetlobe in elektrike tajinstvene žarke, ki povzroče eksplozijo muriicije iii gasollna na daljavo. Ar;nadno vodstvo se je odločilo, da bo preiskalo iznajdbo. Slika kaže izumitelja poleg njegovega aparata.
Sobota, 30. marca 1940	__AMERIKANSKI SLOVENEC______	Stran f.
Meseca junija 1938 je sto- p pil v krepost federalni zakon, p ki se splošno naziva zakon o ir mezdah in urah, katerega o uradno ime pa je Fair Labor n Standards Act. Ta zakon spa- d da v vrsto raznih novih soci- 3 jalnih zakonov, kot so Social s Security Act, National Labor .i Relations Act in drugih, ka- p terih svrha je zaščita ameri- p ških delavcev. Opozicija proti t Fair Labor Standards Act je bila zlasti močna v južnih dlr-žavah in še vedno se slišijo u- j govori proti temu zakonu, ali s v splošnem se lahko reče, da ^ ta zakon je tu, da ostane. V ] dveh prilikah so federalna t sodišča potrdila ustavnost te- q ga zakona. V neki pravdi t pred federalnim okrajnim so-diščem v državi Illinois je so- ; dišče izreklo: "Dandanes je j. ljudstvo Združenih Držav pre- ; prič an o, da je plačevanje t mezd tako nizkih, da ne o-mogočujejo dostojno življe-nje, antisocijalno in zlo, ki ni ^ le v kvar dotičnim prizadetim ^ delavcem, marveč vsemu ce- j lotnemu narodu." Glavni pro- } blem v zvezi s tem zakonom ( je danes, kako naj se strogo ] uveljavlja. Minimalne plače in maksimalne ure se niso izka- , zala kot škodljive za posel, 1 kakor so nasprotniki trdili. V ; nekaterih državah, yštev?ii . New York, se prizadevajo ; vzakoniti državne postave, ki bi dajale enako zaščito delavcem, zaposlenim v lokalnih in-clustrijah, ki ne uživajo sedanje zaščite federalnega zakona. Federalni zakon namreč velja le za one industrije, katerih proizvodi gredo v meddržavno trgovino.
Minimalne mezde
Ko je zakon stopil v velja-: Vo meseca oktobra, 1938, je določal kot najnižjo urno mezdo 25 centov. Od oktobra 1939 do oktobra 1945 morajo delodajalci, ki so podvrženi temu zakonu, plačevati delavcu vsaj 30 centov na uro. Od 1. 1945 naprej bo minimalna mezda znašala 40 centov na uro.	1
Poleg avtomatičnega povišanja minimalne mezde v ob-dobju sedmih let, se povišanje more vresničiti še prej, kajti upravitelj tega zakona sme za posamezne industrije izdati
iovelje za višje mezde na iodlagi priporočil posebnega ndustrijskega odbora. Taki idbori so že v veljavi v raz-iih industrijah. Tako je bila loločena minimalna mezda 12 in pol centa na uro v tek-tilnih in nogavičnih industri-ah, dočim je bil za nekatere mnoge klobučarske industrije -riporočan minimum 40 cen-ov.
Maksimalne ure
Od oktobra 1939 do okto->ra 1940 morajo delodajalci, ki | io podvrženi temu zakonu.. , plačevati dielavcem čas in pol ; iad redno mezdo za vsako uro , iela čez 42 ur na teden. Ka- . ■neje se bo moral plačevati j ;ak "overtime' 'za delo čez 40 , ar na teden. Torej svrha, ki si . io je postavil Kongres, je mi-limalna mezda 40c na uro n maksimum 40 ur dela na ' :eden.
Imamo mnogo industrij, kjer so take minimalne mezde in maksimalne ure veljala že poprej. N;a drugi strani imamo mnogo industrij, zlasti v južnih državah, kjer se niso nikdar plačevale take minimalne mezdte in kjer delo 10 ali
12	ur na dan ni bilo nič iz-vanrednega. Ravno s strani teh industrij prihaja največ ugovorov proti zakonu. Manj protestov se je slišalo, kar se tiče določbe o otroškem delu, kajti ta zakon prepoveduje med-državno trgovino vseh proizvodov, za izgotavljanje katerih podjetje.zaposluje ne-doletnike pod starostjo 14 let oziroma nedoletnikov pod 16. letom, katerih zaposlitev ovira pohajanje nadaljevalne šole, ali celo nedoletnikov v starosti med 16. in 18. letom,ako so zaposleni v nevarnih industrijah.
Kaznovanje kršiteljev zakona
Oblast, ki upravlja in uveljavlja ta zakon, je mezdo-ur-ni oddelek (Wage and Hour Division) federalnega delavnega departmenta. Ta sprejema pritožbe, preiskuje in kaznuje oziroma prisili delodajalce, da ubogajo določbe zakona. Pritožbe s strani delavcev, zaposlenih v lokalnih industrijah, ki niso podvržene zakonu o mezdah in plačah, se seveda ne uvažujejo.
F. L. I. S.
1	3--
Slika predstavlja kandidata redne demokratske stranke v Illinoisu Mr. Harry B. Her-sheya, za nominacijo kot gu-vernerskega kandidata v Illinoisu. Mr. Ilershey je rodom iz Taylorville, Illinois in je priznan kot vesten in pošten mož. Primarne volitve v Illinoisu se vrše dne 9. aprila.
James M. Slattery, katerega je governer Homer imenoval lansko leto na izpraznjeno mesto senatorja Lewisa, je letos kandidat za nominacijo nti demokratski listi v Illinoisu.
Morda to ne bo šlo, pa se boste zmislili nečesa boljšega. Upam, da boste o tem premišljali in da, karkoli storite, bo v duhu dobrohotnosti.
Ako naši otroci ne marajo za načine in ideje starega kraja, dajmo spoznati zakaj. Ali smo mi sami zares storili najboljše, da jih napravimo interesantne za svoje otroke? Ako je to težko storiti, morda poznamo nekoga, ki zna kaj lepega povedati o starem kraju. Morda ima kak muzej ali razstava nekaj zanimivega pokazati o starem kraju. Morda znate za druge umestne načine. Pa je tudi važno za vas, da pokažete resnično zanimanje za Ameriko, ki je sedaj Vaša domovina in bo vedno ona Vaših otrok. Stari svet je za nami. Amerika s svojimi velikjmi i prednostmi in hibami pa je tu sedaj in v bodočnosti. Naši otroci mora-
jo občutiti, da smo mi del te dežele. Brezdvomno, Vaša narodnost je dala mnogo Ameriki. Ali znate kaj? Ako ne znate, se izplača najti to in povedati o tem vašim otrokom.
Mnogo drugih strani ima to vprašanje, ali tu ni mesta govoriti o njih. Nekateri izmed naših otrok se morda poročijo v drugo narodnost. Nekateri si nadevajo drugo ime in tako dalje. Morda je najboljše končati s tem- Ljudje ki so med sebo ločeni vsled nespo-razumljenja, se n a v a d n o vzajemno ne približujejo, ako ni volje za to z obeh strani. Ljubezen in spoštovanje nam ne pride od naših otrok, ako mi sami ga ne pokažemo z naše strani. Ako imate v tem pogledu k a k e težkoče, prosim pišite mi o tem. Kakoršne-koli že naj bodo težkoče, je vedno nekaj, kar se da storiti.
F. L. I. S.
Žena v družbi
Poznate žene, ki hočejo povsod dokazati, kako vzorne gospodinje so, s kakšno nedoseženo umetnostjo podpirajo tri vogale hiše in smejo zato zahtevati respekt in posluh? Seveda jih poznate, te neprijetne prikazni! Neprestano in v vsaki družbi govore skorajda le o svojih kuhinjskih receptih, o svoji vzgoji lastnih otrok, o svojem imenitno ure-jenem stanovanju, o vrlinah in polomijah svoje služkjnje če jo imajo in včasih celo o grehih svojega moža.
Kar se tiče gospodinjstva, vzgoje in slično, zna in ve ona najbolje. Seveda se potem čudi, če družba od nje beži ir če celo lastni mož, kadar lc
MI IN NAŠI OTROCI
(Ta je eden izmed člankov, i; pripravljenih od F.L.I.S., ki i: razpravljajo o nekaterih pro- n blemih, ki nastajajo med tujerodnimi roditelji in njihovi- r mi tukaj rojenimi otroki. Ako s hočete komentirati ali vpra- £ sati kaj v zvezi s temi članki, č pišite na F.L.I.S. — Parent, r 222 Fourth Avenue,New York s City. Ako le mogoče, naj bo- r do pisma pisana v angleščini). I — i
DVA SVETA
Ko ste prišli v Ameriko, ste t bržkone šli živet med svoje > rojake in ste pristopili k nji- i hovim društvom. Mi vsi se i bolj ugodno čutimo med svoj- :
Ko smo dorastli, so običaji in naziranja našega ljud- , »tva postali takorekoč del na- : že8a bitja kakor jiaše roke in ^oge. Mi smo zadovoljni le, ako Jemo gotove jedi,se zabavajo lTl Boga častimo po svojih običa-3lh> proslavljamo življenske do-e°dke, kot poroko, rojstvo in ^mrt, po svojih starih nava-^ah in sploh ako moremo ta-živeti, da one stvari, ki se num zdijo važne, uživajo pri-^erno spoštovanje.
Potem prihajajo otroci, ki Xastejo v drugačnem svetu s '•^ojimi lastnimi idejami. Do-^krat ne vstopajo v naše or-*'ilIdzacije, ne čitajo naših se ne ravnajo po običajih in imajo diru-^ačne ideje. Tako imamo v
isti družini, med ljudmi ' iste krvi, dva sveta. Kaj je nam storiti ?	1
Odgovor ni lahak. Rešiti moremo ta problem le, ako : smo kot starši pripravljeni gledati globoko v svoja lastna čutstva in naznanja, da vidimo jasno svojo ljubezen do svojih otrok. To nam bo pomagalo. Razkomadimo ta problem in poglejmo v nekatere njegove dele.
Mnogi roditelji, ki so pri-J šli v to deželo, ko nis-o bili več mladi,imajo težave z učenjem angleščine. Otroci na cjrugi strani dostikrat ne razumevajo niti ne govorijo dobro jezik starega kraja. Kje* je temu tako, pomenja, da starši in otroci imajo težave v medsebojnem l razumevanju. In brez razumevanja nič dobrega ne more biti. Iz tega stališča vprašanje jezika postaja jako važno.
Recimo, da bi rekli svojim otrokom: "Mi zares ne moremo govoriti med seboj. Vi ne razumevat,e, kar jaz pravim, jaz pa ne razumevam, kar ' pravite Vi. To je slabo in more iti tako naprej. Jaz se bom potrudil naučiti angleški, pa bom pohajal državljansko šolo. Ali se boste tudi Vi potrudili naučiti se jezika Vaših pradedov. Jako lep je in boste toliko na .'boljšem, ako ga poznate."
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 30. marca 1910
D ______	— _____ _ __■	' flH
ESETI BRAT
Spisal Jo«. Jurčič
IZVIREN ROMAN
Do ure, ob kateri se je slemeniška družina k zajutrku spravljala, bilo je še precej časa in pot do Krjavljeve koče ne ravno dolga. Zato se je Kvas naposled napotil s svojim tovarišem proti Obrhku.
"Veste kaj vam pravim" — dejal je medpotoma Krjavelj — "jaz sem mož; to so tudi po svetu vedeli in vedo. Stara ciganka, Bog ji daj špeha in masla, bila je pri meni že pred dolgo leti in povedala mi je za tako srečo, da bom, preden sveti božič pride v deželo, nekaj podedoval. Morda je letošnji božič v mislih imela. Kaj menite vi, ki ste učen fant, kakor so se pri Obrščaku o vas menili, ali bi se ne dalo tako narediti, da bi jaz za desetim bratom kako stvarco dobil. On ima nekaj srebrnih kebrov, vi boste pa testament pisali, če jaz prav mislim. Postavite v pisanje take besede in pokrižajte je, da bom jaz tudi kaj dobil. Posebno tiste čevlje bi raci, ki je ima; saj vidite, da bom na zimo bos. In Obrščaku sem trinajst krajcarjev dolga naredil, te bi rad plačal, zakaj če dolg na oni svet nesem, ko bi se primerilo, da bi umrl, ne bom večnega zveličanja dosegel. Pa še eno kozo bi si rad kupil, ko bi denar imel. In kamižolo imam raztrgano, glejte komolec mi jo je preril; Brzetov Tonek pak ima eno na prodaj. Kaj ko bi se kaj denarja dobilo? Naredite vi oto-vrej testament, saj ne maram ravno zastonj, ene krajcarje vam bi htel vreči za molk in poštenje. Nekaj bo vem da Mar-tinek sam rekel vpisati, če ga opomnite, nekaj pa sami priznaroujte.
"Kaj meniš,.da bi bilo to prav, ko bi se tako naredilo ?'"
"Oj, kako ste neumni! Tako govorite, da ni ne za na ramo ne za na voz, prav tako mislite in govorite, kakor bi po temi hodil in sence iskal! Le poslušajte me: jaz imam dve kozi, eno mlado, eno staro —- Dimko in Marogo. Če marogi pokla-dam, dam ji mrve in slame, kaj ne? Nu, če ona zboli in umrje — sveti Luka volov-ske podobe je varuj! — kaj bo v jaslih pustila in komu? Seno bo pustila in slamo, kaj ne? Pa komu? Meni ne, ki sem ji ga dal in ki sem gospodar njen, zakaj jaz tega ne jem; ampak Dimki bo pustila, ki ž njo pri enih klinih privezana stoji. Ali ne bo tako, ka-li? Kaj pravite?"
"To bo morda vse tako, Krjavelj! Ti se umeš, kakove so kozje postave, jaz ne. Ali povedi mi najprvo to, kaj je desetemu bratu, kakovo bolezen ima?" pravi Lovre.
"Nič, zdaj je to govoriti, koliko mi boste v Martinkov testament zaznamovali. Saj vem, da znate, če le hočete; zakaj ljudje govore takisto, da ste črno šolo študirali in še hudobo znate zagovarjati. Zastonj ne bo, če mi dobro storite. Ali bom enkrat za žganje dal, da ga bova pila, ali vam bom kake tri tolste polhe prinesel za večerjo — še ne veste, kako so dobri in užitni v krompirju kuhani —, ali bom pa en poln svinjski pisker smolnjaka za kola prinesel v grad, dobrega, oljnatega, da se bo vlekel od kuhalnice ko dežni curek."
"Le tiho bodi, Krjavelj, vsega tega ne boš nosil."
"Kaj!" — zadere se možanec — "kaj misli kdo, da ne morem ali da lažem. Vse, kar jaz rečem, je tako res, kakor bi pribil in privezal s klinom in s trto. Le stojte, cla vam povem eno, potlej boste spoznali, če
sem jaz resničen mož ali je kdo drugi."
"Že vem, da si pravi mož, le povedi, kar sem te vprašal, kako bolezen ima Marti-nek," pravi Lovre.
"Čakite no, saj ne gori voda in obesil se ni nihče, to moram razpovedati, kar sem začel. Jaz sem resničen mož. Na svete Lucije dan so Hrvatje prašiče gnali — ono leto je bilo, ko se je Izvirnikova čreš-nja podrla, votla je bila in suha in stara kakor naša vas. Pa so je gnali po poti in tepli po ščetinah in en grd kosorep, črn pes jim je poganjal. Tisti kosorepi pes poganja, laja in leta okoli takistih prašičev kakor sama božjast. Jaz pa gledam in ogledujem tisto živo žival. Kar ti jo en prašič ocl krdela ubere čez njive in dirjiha gori za mojo hišo in proti hosti. Jaz ves vesel mislim, Bog ti daj zdravje prase, ti boš v hosto ubežalo, Hrvatje bogme te bodo pustili- in jaz te bom našel in jedel. Ali tisti pes kosorepec leti za prašičem in. ga grozno griže in ustavlja. Bil je že klek. kmalu ga prižene nazaj, pa bil je ves krvav in raztrgan od pasjih zob. Komaj je hodil. Jaz postopim in plavim Hrvatom: Možje! pravim, vi svinjski prekupci, pravim, ta žival bo crknila, predenj na semenj pridete, in bo! Dajte jo meni za dar božji. Srečo boste imeli, pravim, kamor . boste prišli. Pa mi ga niso hoteli dati. Kar me jeza popade in pravim jim: Šleve hrvaške, skoporitci, šemeži, svinje ženete gori, svinje boste gnali doli, prodali ne boste nič, zato ker ste nevoščljivi. In kaj se je zgodilo? Jaz sem tisti večer molil na čast svete Lucije in ona je Hrvatom tako naredila, da sem jaz resnico govoril. Prekupci niso skoro nič prodali na semnju. Drugi dan sem videl, da so več gnali nazaj ko tri polovice tistih prašičev."
"Ali bi tudi zdaj sveto Lucijo prosil, da bi meni škodo naredila?"
"Nemara da bi jo hotel poprositi. Ona me ima rada, to sem že tačas pri tistih prašičih videl."
"Te molitve te bom odrešil, zakaj nobenega testamenta ne bom delal, če je prav Martinek res bolan, kakor praviš," pravi Lovre.
To je Krjavlju upanje malo potrlo. Prizadeval si je po svoji najboljši moči Kvasa prepričati, da ni na to ni na ono stran ne bi bilo napačno, ko bi se kaj takega napravilo, kar je on želel. Ivo je pa videl, da mu noče ničesar obljubiti, obmolknil je in se jezno držal.
Tako sta prišla do Krjavljeve hiše, katero hočemo bravcu natančneje pred oči postaviti, nekaj zaradi tega, ker je enakih človeških stanovanj že poredkoma najti po Slovenskem, nekaj pa, ker smo te vere, da. se je naš Krjavelj, vsem njegovim slabostim in pomanjkljivostim vprek, vsaj kateremu izmed bravcev toliko prikupil, da bo potrpljivo bral, kje in v kako-vem je stanoval. Krjavljeva hiša je njegovega lastnega dela, tedaj ji ne moremo zameriti, če ni po nobenem pravilu stavljena.	(Dalje prih.)
NAROČNIKI, ki obnove v tej kampanji celoletno naročnino, dobe brezplačno krasen zgodovinski zemljevid z 32. stra«
m.
I
1849 West CermaK Road, CHICAGO, ILLINOIS
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se! *
TO IN ONO IZ DOMOVINE
Podlegel poškodbi
Na kirurškem oddelku ljubljanske bolnice je umrl za hudimi poškodbami 32 letni delavec Leopold Oman. Oman ,ie bil zaposlen v tovarni gume v Kranju. V skladišču je zlagal avtomobilske pnevmatike na kui), pa se je visoka, skladovnica iznenada zrušila nanj in ga pod seboj pokopala. Ker je bil v skladišču sam, so ga šele po daljšem času našli nezavestnega pod kupom. Odpeljali so ga nemudoma v bolnico, kjer so se s skrbjo zavzeli zanj, a je bil ves trud zaman.
--o--
Za manj nadarjeno deco
Na šoli v Zagorju je bil pred kratkim otvorlen pomožni razred za manj nadarjeno deco. Ta razred je min*-
sterstvo odobrilo že leta 1929, a do otvoritve je prišlo šele letos.
--o--
Hlod je padel nanj
Tridesetletni gozdni delavec Anton Novak iz Velike ravni pri Novi cerkvi je nekega dne delal v gozdu pri Vitanju, kjer ga je doletela nesreča. Nanj je namreč padel velik hlod in ga nevarno po-mečkal, da so ga morali odpeljati v bolnico v Celje.
-o--
Pod tramvajem
Mestni reševalci ljubljanski o spravili v bolnico 75 letno upokojeno učiteljico Terezijo Kordiševo, katero je povozil tramvaj in jo močno poškodp-val. Poleg zlomljene ključnice, ima tudi hude notranje poškodbe.
——_________
i
Maršal ali Kraljica?
Kdo bo zavladal letos naročnikom "Am. Slovenca"? — To bodo povedale hi določile letošnje kampanjske volitve, v katerih si bodo naročniki "Am. Slovenca" zopet izvolili novega maršala, ali pa novo kraljico.
1. Oni tekmec ali tekmovalka, ki Ip prejel(a) v času med 1. februarjem 1940. pa do 15. aprila 1940 najvišjo število glasov, bo izvo-ljen(a):
Če moški: ZA ČASTNEGA MARŠALA vseh naročnikov "Amer. Slovenca".
Če ženska: ZA ČASTNO KRALJICO vseh naročnikov "Am. Slovenca".
2.	Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) v omenjenem času drugo najvišje število glasov, bo izvoljen (a):
Če moški: ZA ČASTNEGA POD-MARŠALA v pomoč častnemu maršalu, ali kraljici.
Če ženska: ZA ČASTNO PRIN-CEZINJO v pomoč maršalu ali kraljici.
3.	Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) v omenjenem času do zaključka kampanje tretje najvišje število glasov, bo izvoljen (a):
Če moški: ZA DRUGEGA ČASTNEGA PODMARŠALA v pomoč maršalu ali kraljici.
Če ženska: ZA DRUGO ČASTNO PRINCEZIJO v pomoč maršalu ali kraljici.
POLEG ČASTNIH TITELNOV DOBIJO IZVOLJENI ŠE SLEDEČE NAGRADE:
Prvi glavni zmagovalec(ka) prejme častno nagrado:
ZMAGOSLAVNO SREBRNO KUPO
Drugi slavni zmagovalec (ka) bo prejel kot častno nagrado:
KRASEN SPOMINSKI GRB
Tretji glavni zmagovalec(ka) bo prejel kot častno nagrado:
KRASNO ZLATO SPOMINSKO DIPLOMO
Nagrade se razdelijo po končani kampanji in končanih volitvah.
PRAVILA ZA TE VOLITVE IN TEKMO SO:
1.	Kandidat za to tekmo postane lahko vsaka oseba moški ali ženska, bodisi, da se priglasi sam(a), ali ga (jo) nominira kdo drugi. Od te pravice so izključeni samo oni, ki so vposleni v Upravi, uredništvu ali tiskarni Amer. Sldvenca.
2.	Pogoji za nominacijo ali priglašenje kandidatov so:
a)	z priglašenjem ali z nominacijo se mora poslati najmanj enega novega naročnika za list "Amer. Slovenec" z naplačilom
naročnine;
b)	tako priglašen, ali po drugem nominiran popularni kandidat se objavi v listu.	>
3.	Glasovanje se vrši po sledečem redu:
a)	Glasovanje se vrši od 1. februarja 1940, pa do IS. aprila 1940. Veljavnost in število glasov je razdeljena v dve dobi, kakor sledi:
b)	Glasovi se štejejo po Upravi "Amer. Sloventa" prejetem denarju za naročnine za list in sicer:
c)	V dobi od 1. febr. 1940. pa do 15. marca 1940. šteje vsak dolar, ki se plača na račun, poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 500 (petsto) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej prvi dobi za NOVE NAROČNIKE, šteje 5000 (pet tisoč) glasov.
d)	V drugi dobi začenši 16. marca 1940., pa do konca kampanje 15. aprila 1940, se število glasov za vsak za naročnino plačan dolar zmanjša za petkrat manj od števila v prvi dobi in sicer šteje vsak dolar, ki sp plača v tej drugi dobi na račun poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 100 (sto) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi za NOVE NAROČ-
« NINE šteje 1000 (tisoč) glasov.
4.	Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 (šest) mesecev od dneva, ko prejme Uprava za nje naročnino, niso bili naročniki na list.
5.	Novim naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da bi se listu odpovedal mož in bi se žena naročila, ali obratno. To je, da bi se enemu list ustavil in naslovil na drugega. Dovoljeno pa je, če se želi naročiti mož zase in žena zase in da oba prejemata vsak svoj list. Isto velja za sinove in hčere v eni in isti družini, na enem in istem naslovu.
6.	Vsak, ki pošilja naročnino, mora jasno omeniti, komu naklanja svoje glasove. Pravico do volitve ima vsak, ki pošilja naročnino.
7.	Glasove se objavlja v listu.
8.	Za slučaj, da se pripeti pri objavah glasov kaka napaka, sprejema list le to odgovornost, da objavi pravilno popravo.
9.	Vsakdo lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli drugega ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu.
10.	Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu se ne more prenesti v korist drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak po želji nakloni komurkoli, dokler niso objavljeni.
12.	V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v tej kampanji ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista.
13.	Za slučaj, da dobita dva kandidata enako število glasov, dobita oba enake nagrade in titelne.
Pisano polje
J. M. Trunk
(Dalje)
(Konec)
Še drugi pojavi sicer dobrega stanovanjskega zakona. Ob vrbskem in baškem jezeru so sezidali posestniki na lepih krajih hiše za tujce. Se je obrestovalo. Že med vojsko pa so čutili na Dunaju, in od tam so bili letoviščarji, da je težko za prehrano, na deželi ni bilo težav. Morda so sami še marsikaj slutili. Kaj se je zgodilo? Pokupili so vile ob jezerih, in jih večinoma zamenjali za hiše na Dunaju. Cena je bilo nekako: vila 50 tisoč, hiša na Dunaju 500 tisoč. Ampak posestnik na Dunaju! Bogami, so nekateri nosili glave visoko. Obremenili so domača posestva, češ, saj bodo hiše na Dunaju nesle. Prišel je konec vojske in prišla je stanovanjska postava. Hiše na Dunaju so žrle, ne nesle, in požrle vse. Poznam tri prave stebre, dobre narodnjake, ki so se zrušili in izgubili vse, ko so bili prej pravi kmetski magnati, vsi trije župani, ugledne in premožne družine. Enemu se je zmešalo, pač umevno, da je šel v jezero, drugi je umrl v naj boljši dobi suh in prazen ko cerkvena miš, tretji je rešil za veliko družino le neko kajžo, pred par leti zatisnil oči v revščini. Strašne tragedije, ampak v Ameriki jih ne poznajo.
Poslom na deželi so socialisti, ko so šli v njih stranko, določili mezde: toliko hlapec, toliko dekla. Fine and dandy. Ampak vsa kmetija ni nesla toliko, da bi se plačal le hlapec. Posledica je bila, da si je moral kmet sam pomagati, in garati, hlapci so pa po sencah ležali, ko so imeli brezposelno podporo, ali šli v mesta. Zato porast mest, dosti ljudi, dela pa nič. Financirala pa je te r a z m e r e — Amerika, ki nikoli ne bo več videla beliča.
Tisti, ki so pridobili, so bili seve zadovoljni, ampak ljudje niso slepi. Ruski komunisti so vsaj vse vzeli, pa imejte, in hiša naj razpade, ako je ne popravite; avstrijski so-
HIŠA NA PRODAJ
na 2020 W. 22nd Place, Chicago. Dve stanovanji, eno pet, drugo šest sob. Zelo nizka cena. Za pojasnilo pokličite MANsfield 1292 ter vprašajte za Mr. John Fremgen.
NA PRODAJ JE
dvonadstropna zidana hiša z 4 renti in zadaj manjša, tudi zidana hiša z enim rentom. Vse udobnosti. Cena nizka, samo $3800.00; na naslovu: 2048 W. Coulter Str. Vprašajte za podrobnosti na: 1848 W. 23rd Street, Chicago.
BR, H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St)
Tel Canal S817 CHICAGO, ILL.
cialisti so hiše lepo pustili posestnikom, da jih vzdržujejo, popravljajo in plačujejo davke. Odkod naj vzamejo, niso vprašali, saj spadajo posestniki hiš med buržoazijo.
Kdor je vse to gledal z lastnimi očmi, okusil tudi sam (jaz sem komaj dobil stanovanje v lastni hiši, in občina me .je še od tam izgnala. . .) in videl, kako gre, in da tako ne more iti naprej, se ne bo čudil, da je pričel rasti odpor tudi pri drugače dobrih napravah, in le tako je prišlo do — Dollfussa. Socialisti so si postavili krasen Marxhof, in pri tem je tudi g. Molek zijal nad sijajnim socialističnim početjem, ampak postavili so Marxhof z davki, ne z lastnimi' žulji, in kaj takega lahko naredi vsak činehane.
Socialisti so sami krivi, če naletijo na odpor, ker jahajo na konju razrednega boja, in si na ta način sami pripravijo reakcijo, pa potem preklinjajo reakcijonarce. Ce naj velja razredna borba, skusite napraviti, kakor skušajo komunisti, le en razred, če pa poznate le delavski razred, potem ostane še izvendielavski razred, in borba gre na nož, kdor je močnejši. To je zgodba Dollfussa.
Molek je šel gledat na Du-na krasni Marxhof in zdaj kolnč Dollfussove kanone. Ali so mu pokazali tudi strojnice v Marxhofu in skrivne kanale? In čemu so mislili že naprej na strojnice in kanale? Ako so delali za ljudstvo,so morali pričakovati, da bodo mirno delali naprej, reakcija mora imeti razloge, in če ni razlogov, ne bo reakcije. Morali so čutiti, da je rdeča stavba postavljena na krivična tla, da bo sila zadela na protisilo, in da se bodo le s silo vzdržali, ako se bodo. Pa se niso. Zdaj kolnejo to, kar so si sami nakopali.
To je nekaj iz praktičnega življenja, lastnih doživetij. Teorija ali zapečkarija v A-meriki k^že teorijo, a življenje, izkušnje kažejo drugače, zato socialisti že sami govorijo o čiščenju v lastni hiši.
-o-
CROMWELL SE NE BO UMAKNIL
Ottawa, Out. — Tukajšnji poslanik Zed. držav. Cromwell, se je zadnji torek izrazil, da ne misli na to, da bi resigniral s svojega mesta, in, cla torej tozadevne govorice niso točne. Govorice o njegovem odstop u so se pojavile, ko je drž. tajnik Hull izrazil ukor nad poslanikom zaradi njegovega govora, v katerem je poveličeval zaveznici in napadal Nemčijo.
^■iiiniii!iB!iBiiimii«Miii!isiii!ijii]»i!in!niiaiiiiniiiii^
m Pregleduje oči in predpisujp očala 23 LET IZKUŠNJE
S OR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST A 1891 So. Ashland Avenu« H	Tel. Canal 0523
g Uradne ure: rsak dan od 9. i zjutraj do 8:30 zvečer.
SllllHlllinilll!ailll!BIII!IWl|iHI!l!IBIII!HIIIII«lll!BIIIIPI||l!l
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DANi
—- Najboljši automobili za pogrebe, krste In ženitovanja Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.