Pütt nino plačana v gotovini.
Leto XXI., št. 73
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, šelen-burgova uL — Tel. 3492 in 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 17.749.
Ljubljana, sobota 30. inarca 1940
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Londonska izjava
Sovjetska zunanja politika
Govor predsednika sveta Hudskih komisarievin zunan jega ministra Molotova
na vceraišnii seii vrhovnega sovjetskega sveta
Pred dvema dnevoma smo na tem mestu pisali o novih diplomatskih ofenzivah s posebnim ozirom na pobude, ki so jih poročila iz raznih virov pripisovala nemški, odnosno italijanski diplomaciji po znanem brennerskem sestanku. Pripomnili smo. da se tudi obe zavezniški velesili na zapadu pripravljata na večjo diplomatsko aktivnost in da bo zato bližnji mednarodni razvoj stal predvsem v znamenju ostrejše diplomatske borbe med obema vojnima taboroma. Nova poročila iz prestolnic velesil, zlasti ona iz Londona in Pariza, te domneve potrjujejo.
V prvi vrsti mislimo tu na sklepe 6. zasedanja vrhovnega zavezniškega vojnega sveta, v četrtek v Londonu. Šele zvečer, ko se je francoska delegacija že vrnila v Pariz, je izšel komunike, ki sporoča javnosti besedilo v Londonu sklenjene skupne angleško-franco-ske izjave Poleg te izjave pa kažejo še drugi znaki na povečano diplomatsko aktivnost zapada. Predvsem smemo šteti v to vrsto posvetovanja novega francoskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Rey-nauda z nekaterimi francoskimi veleposlaniki v inozemstvu, zlasti z rimskim in bruseljskim veleposlanikom, ter podobno, a z več vidikov še pomembnejšo diplomatsko konferenco, ki je za prve dni aprila napovedana v Londonu, kamor so bili pozvani vsi angleški poslaniki iz balkanskih prestolnic. Zaradi odpoklica sovjetskega veleposlanika Suriča v Parizu ter zaradi razgovorov sovjetskega veleposlanika v Londonu Majskega z angleškim zunanjim ministrom lordom Ha-lifaxom so stopila v bolj aktualno fazo tudi vprašanja odnošajev obeh zapadnih velesil do Sovjetske Rusije; najnovejša v tej smeri je vest, da se bo po daljšem dopustu v kratkem spet vrnil na svoje mesto v Moskvo tamkajšnji angleški veleposlanik Seeds.
2e sam ta pregled kaže. da sta se tudi Anglija in Francija odločili, da po nemškem zgledu tudi oni krepko posežeta v razvoj dogodkov. Njuna akcija ima trenutno predvsem diplomatski značaj, toda napoveduje nam obenem tudi večjo odločnost v pogledu vojevanja kot takega. Med najnovejšo londonsko izjavo in bodočim vodstvom vojevanja je namreč že na prvi pogled opaziti tesno povezanost ne le zato, ker je v sporazumu o sklepanju miru. o proučevanju mirovnih pogojev ter o razgovorih za vzpostavitev novega mednarodnega reda prišla do izraza njuna popolna diplomatska solidarnost, temveč tudi zato, ker ta solidarnost izključuje odslej vsako misel na »polovičen mir« ali kompromise z nasprotnim taborom.
Z izjavo o popolnem diplomatskem sodelovanju med sedanjo vojno, ob sklepanju miru ter še po vojni sta obe zapadni velesili izpolnili, kakor se zdi, poslednjo, a tudi najobčutljivejšo vrzel v skupni borbi. V Franciji so že leta in leta razni politični krogi očitali Angležem, da je treba prav v niih nerazumevanju za skupne angleške in francoske diplomatske interese iskati levji del krivde za neuspehe, ki sta jih Anglija in Francija doživljali v zadnjih letih kot čuvarici versajskega miru. Angležem so bili ti očitki še do pred kratkim zelo neprijetni in le redki angleški državniki so se strinjali z mišljenjem ogromne večine Francozov, da bi bil povojni razvoj Evrope povsem drugačen, ako bi Anglija in Francija tudi po svetovni vojni ohranili in še poglobili svoje sodelovanje izza oboroženega konflikta. Anglija pa je namesto tega nadaljevala glede Evrope svojo tradicionalno politiko »kontinentalnega ravnovesja«, često v popolnem nasprotju s francoskimi in s tem. kakor je pokazal razvoj zadnjih let, tudi v nasprotju s svojimi lastnimi interesi. Od izbruha nove vojne dalje pa se zdi. da se je Anglija že precej oddaljila od te svoje tradicionalne politike in se močno približala francoski zamisli v medsebojni solidarnosti.
Prav ta razvoj je v glavnem omogočil tudi najnovejšo skupno izjavo, ki jo v razvoju zunanje politike obeh velesil lahko označimo za zgodovinsko Ne le, da sta se sedaj sporazumeli, da ne bosta sklenili v tej vojni ločenega premirja ali miru in da »ne bosta proučevali mirovnih pogojev, razen takih, ki bodo po medsebojnem sporazumu nudili jamstva za trajno varnost«, temveč se obenem »zavezujeta. da bosta vzdrževali medsebojne stike v svoiih akcijah v vseh pogledih, dokler bo to potrebno za njuno varnost in obnovo drugih narodov ter za vzpostavitev mednarodnega reda, ki naj zagotovi svobodo vseh narodov, spoštovanje zakonitosti in ohranitev miru v Evropi«. Tako daleč se Anglija in Francija doslej diplomatsko nista še nikoli vezali in prav v tem je zgodovinski pomen njune skupne predvčerajšnje izjave. Njen pomen pa je
Moskva, 29. marca. sj. (Havas). Danes ob 16. lokalnega časa se ie v veliki dvorani v Kremlju sestal k zasedanju vrhovni sovjetski svet (parlament). Službeno tribuno so zasedli predsednik Sovjetske unije Kalinin. predsednik vlade in ljudski komisar za zunanje zadeve Molotov ter ostali ljudski komisarii Stalin ni prisostvoval otvoritvi. V diplomatski loži so bili navzoči skoro vsi diplomatski zastopniki tujih držav. V loži komisariata za zunanje zadeve i e prisostvoval otvoritveni seji sovjetski poslnaik v Berlinu Skvarcov.
Ko so bila overovljena pooblastila novih ukrajinskih delegatov, ie bil spreiet naslednji dnevni red zasedania:
1.	Razprava o zunanji politici Soviet ke Unije.
2.	Spremenitev avtonomne Karelske republike v Kareisko-finsko sovjetsko republiko.
3.	Sprejetje proračuna za 1. 1940.
4.	Odobritev onih ukazov vlade, ki j'h mora potrditi vrhovni sovjetski svet.
Takoj nato je dobil besedo predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov, ki je imel naslednji eks-poze o sovjetski zunanji politiki:
Odnošaji do Nemčije
Doslej v vojni na zapadu Evrope še m bilo velikih dogodkov. Nemčija je bila že lani pripravljena na mir, Anglija in Francija pa sta mirovne ponudbe odklonili in skušali razširiti vojno. To se je zgodilo zato, ker sta videli Anglija in Francija v Nemčiji, ki se je zelo ojačila, glavnega nasprotnika v svojem imperializmu. Anglija in Francija sta zavzeli sovražno stališče tudi napram Sovjetski uniji in sicei zato, ker jima ni hotela pomagati v njihovi imperialistični politiki proti Nemčiji. Sovražna politika proti Sovjetski uniji s strani Anglije in Francije se je pričela že v finski vojni. Anglija in Francija sta hoteli razširiti vojno še na švedsko in Norveško. Politika Sovjetske unije ie bila vedno miroljubna in je ves čas od zadnjega zasedanja parlamenta izvajala sovjetska vlada v vojni strogo nevtralno politiko. V tem času so bili z Nemčijo sklenjeni sporazumi in pogodbe, ki so privedli do bistvenega izboljšanja odnošajev med obema državama.
•••Anglije in Fraudi®
V odnošajih z Anglijo in Francijo je bila stvar drugačna. Obe te dve državi sta kazali proti Sovjetski Rusiji zadnje čase na vsakem koraku sovraštvo. Najdalje je to šlo v finskem vprašanju. S policijsko preiskavo v gospodarskem zastopstvu v Parizu in z afero poslanika Suriča je iskala francoska vlada umeten pevod, da bi podčrtala sovraštvo v odnošajih do Sovjetske unije. Ker pa ima Sovjetska unija interes na dobrih odnošajih s Francijo, je Suriča takoj odpoklicala. Nadaljnji dokaz sovražnih odnošajev Anglije in Francije do Sovjetske unije predstavlja postopanje Angležev s sovjetskimi trgovinskimi ladjami na Daljnem vzhodu. Anglija in Francija skušata obrazložiti sovražne odnošaje do Sovjetske unije s tem, da mi s svojimi trgovskimi odnošaji z Nemčijo pomagamo Nemčiji v vojni z Anglijo in Francijo. Zakaj pa Anglija in Francija enako sovražno ne nastopata proti Rumuniji, glede katere nimata nobenih ugovorov za njeno trgovino z Nemčijo. Po mnenju sovjetske vlade izhaja sovraštvo do Sovjetske unije samo iz tega, ker se Sovjetska unija ni pustila izkoristiti za vojno proti Nemčiji. Kljub vsemu temu pa Sovjetska unija ni podvzela nobenega sovražnega dejanja proti Angliji in Franciji. Fantastične izmišljotine so govorice, da bi Sovjetska unija nameravala napasti Indijo ali druge angleško-francoske kolonije na vzhodu. Stvar je v tem, da politika nevtralnosti, ki jo vodi Sovjetska unija, ni po okusu Anglije in Francije, ki nam hočeta vsiliti drugo politiko: politiko sovraštva in vojne z Nemčijo. Treba je razumeti, da Sovjetska unija nikdar ni bila in nikdar ne bo orodje tuje politike, da je vodila in bo vedno vodila svojo lastno politiko, ne ozirajoč se na to, če to drugim ugaja ali ne.
Vojna s Finsko
Prehajajoč na finsko vprašanje, je izjavil Molotov, da se je v sovjetsko-finski vojni posrečilo zasigurati severozapadne meje države in zlasti Leningrad. V svoje-časnih pogajanjih je nameravala doseči Sovjetska unija samo ono, kar je smatrala
končno še v tem, da sta si obe državi edini tudi v pogledu mirovnih ciljev, kajti samo tako sta se mogli diplomatsko vezati tudi za čas po sedanji vojni in s tem za dobo, ki lahko traja desetletja.
Posledice tega sporazuma se bodo gotovo prav kmalu pokazale. Prav tako pa smemo pričakovati tudi reakcije nasprotnega vojnega tabora, medtem ko nova diplomatska borba ne bo ostala brez vpliva tudi na politiko tako zvanega »tretjega tabora«, t. j. onih držav, ki se nahajajo izven sedanjega konflikta. Tako kažejo že sedaj nekateri znaki, da hočeta zapadni velesili razčistiti svoje odnošaje do Sovjetske Rusije, a v Londonu so govorili tudi o Italiji in o Balkanu. Pričakovati smemo v bližnjih tednih važne diplomatske dogodke.
kot neobhodno ln neodložljivo za svojo varnost. Iz pogajanj pa nI bilo rezultata, ker je Finska zavzela neprijateljsko stališče. Tako je prišlo končno do vojne. Sovjetsko-finski spor bi bil lahko brez vojne rešen že jeseni, če se ne bi bile vmešavale tretje države, ki so podžigale Finsko k odporu. Utrdbe Mannerheimove črte so predstavljale nevarnost za Leningrad in so bile po mnenju vojaških strokovnjakov ne-zavzetne. Finska je zgradila ob vsej vzhodni meji še tudi strateške železnice in ceste in je tvorila že leta 1939 eno samo vojaško taborišče. Finsko so hotele tretje sile izkoristiti za napad proti Sovjetski uniji in Leningradu.
Po podatkih sovjetskega generalnega štaba je imela sovjetska vojska v vojni s Finsko 48.745 padlih vojakov oziroma takih, ki so umrli za ranami, ranjenih pa je bilo 158.863 vojakov. Finske izgube so znašale po cenitvah sovjetskega generalnega štaba 60.000 padlih, brez ozira na one vojake, ki so umrli za ranami ter 250.000 ranjenih. Izgube finske vojske so tem večje, ker je imela Finska pod orožjem vsega skupaj okoli 600.000 mož.
Anglija in Francija 6ta svojo pomoč Finski naravnost - vsiljevali pod pretvezo zaščite malih narodov, dočim se nista niti najmanj zavzeli za Češkoslovaško in za Albanijo.
Konec februarja je vprašala švedska
vlada v Moskvi, ali so sovjeti pripravljeni •Aleniti premirje ki b? mu sledil defini-tivni mir Odgovorili smo takoj pritrdilno te. sporočili naše pogoje. Teden dni nato i i tudi z angleške strani prišla ponudba za posredovanje. Ko pa so v Londonu izvedeli za naše pogoje, se na stvar niso več vrnili. V sklepu miru smo pokazali zmernost in velikodušje.
Takoj po miru so se pojavile govorice o neki obrambni zvezi severnih držav in zlasti švedski socialisti -o izjavljali, da ta
Pariz. 29 marca. AA (Reuter) Sporočilo vrhovnega vojnega sveta se smatra v tukajšnjih krogih kot eno najpomembnejših. kar iih ie bilo doslej obiavlienih in naravnost zgodovinskega pomena Enaka deklaracija ie bila objavljena leta 1914 ni pa bila tako pomembna kakor ie včerajšnja. Kar se tiče iziave o skuonem franccsko-angleškem sodelovanju na vseh poljih po obnovi miru. predstavlja to izraz zveze, ki jo ie sporočil iavnosti že Chamberlain v nekem svoiem govoru vendar oa ie sedai prvič, da ie bil ta sklep urdano obiavlien.
»Excelsior« pravi, da ne bo londonski sklep nikogar presenetil. Francija in Anglija sta objavili Nemčiji voino istočasno in iz istih razlogov. 2e istega dne sta se obe državi sporazumeli, da ne bosta odložili orožia brez skupnega sporazuma Obe državi sta mobilizirali vse svoje sile. da bi poleg lastne neodvisnosti reš'1? tud: neodvisnost malih držav. Londonski sklen potrjuje, da mir ne bo sklenjen na fkodo narodov, ki jih bosta Francija in Anglija osvobodili.
»Journal« piše da ie svečana iziava. ki ie bila objavljena snoči. orišla o pravem času. Ta dokument, nravi general Duval v »Journalu«. z nekoliko besedami oove. kako važno je obnoviti mednarodni red ki bo zagotovil svobodo evropskim narodom. Želimo izvesti to obnovo s pomočio drugih narodov Zveza med Francijo in Angliio obstoja sedaj tudi v pravnem oziru. enako kakor je obstojala v deianiih. On;. ki so upali, da bodo ločili oba demokratska naroda. morajo opustiti sedaj zadn'e iluz .ie. Pred nami ne leži samo oo sodba po navadnem kopitu. Treba ie samo omeniti konvencijo, ki je bila med Francijo in Anglija sporazumeli predhodno o oogoiih konvencija ie samo potrdila, da obe državi ne bosta sklepali ločeno mirovnih pogodb s sovražnikom. Toda akt z dne 28. marca 1940 določa, da se bosta Franciia in Anglija sporazumela predhodno o oogoiih za sklenitev miru in da bosta skupno delali za izvedbo učinkovitih in trainih garancij za varnost. Skupno sodelovanje na bo trajalo tako dolgo, dokler bo to zahtevala varnost novega ev.opskega reda. Sporazum z dne 4. decembra 1939 določa, da bo angleško-francoska finančna solidarnost ostala tudi oo koncu sovraštev za najmanj 6 mesecev, politična in vojna solidarnost pa ostane sedaj v veljavi za neomejen čas. Ta sol darnost ne izkjjučn"'e sodelovanja drugih držav. Obe demokratični sili ne nameravata ustanoviti neke vrste direktorija, ki bi vladal nad vsemi drugimi. Zveza obeh demokracij bo S3mo središče izvrstnega sistema lige. List izraža na kraju priznanje Paulu Revnaudu in Daladieru. ki sta pri pravi'a to veliko delo.
London. 29. marca A A. (Havas) Zadnja točka sporočila vrhovnega vojnega sveta predstavlja pravo revolucijo v angleški zunanji politiki. Tako Izjavljajo pooblaščeni angleški krogi, ki trdijo, da je ta sklep napravil v vseh angleških krogih
; mir ne more biti stalen in da se je treba zi bodočnost pripraviti na učinkovito obrambo, češ da sovjeti streme po zasedbi Narvika in nekaterih norveških luk. Tudi 1 to je gola izmišljotina. Moskva nima s I Švedsko in Norveško nikakršnih spornih j vprašanj, ne more pa dovoliti, da bi se j proti duhu. smislu in besedilu mirovnega i dogovora s Finsko sklepale zveze, ki bi bile naperjene proti tej mirovni pogodbi.
Bližnji vzhod
Kar se tiče naših mej na jugu, ni nobenega povoda za poslabšanje naših odnošajev s sosedi. Na Bližnjem vzhodu zbirata Anglija in Francija v Sinji kolonialno armado. Biti moramo zelo pazljivi, da ne bodo te vojske porabljene v sovražne namene proti Sovjetski uniji. Toda na vsak napad bomo odgovorili, kar naj upoštevajo vse one države, ki so sovražne Sovjetski uniji, in tudi vse one sosede, ki bi se morda pokazale kot orodje take politike. Kar se tiče Turčije in Irana, temelji naša politika na dogovorih o nenapadanju in na stremljenju, da izpolnjujemo obveznosti dogovorov.
Besarabija
Zadnje čase je bilo govora tudi o paktu nenapadanje med Sovjetsko unijo in R'imunijo Z Rumuniio imamo še neurejeno sporno vprašanje o Besarabiji. Nik-d. i nismo priznali aneksije Besarabije. nikJar pa nismo tudi hoteli tega vprašanja urediti z vojno. Zaenkrat ne vidimo no-beut osnove h kaki spremembi odnošajev do Rumunije. V Bukarešti imamo sedaj svojega polnomočnega predstavitelja, čeravno je rumunska vlada leta 1938 v aferi Eutenko postopala nepravilno. Podobnih dejanj ne bi hoteli več trpeti.
wmmmmmmmm> iii^hmm
najboljši vtis Obveznosti, ki sta jih vladi v Londonu in Parizu prevzeli, da bosta ohranili skupnost akcije tudi po vojni, dokazuje, da je Anglija odločena nadaljevati in razširiti svoje sodelovanje s Francijo. Ta sklep bo treba smatrati kot element angleške politike.
Reynaud poroča Lebrumi
Pariz, 29 marca. br. (Havas). Prezi-dent Lebrun je danes dopoldne sprejel ministrskega predsednika Paula Reynauda, ki mu je poročal o poteku in zaključkih včerajšnje londonske seje vrhovnega vojnega sveta. Razgovor je trajal dobro uro.
Razmere z Japonsko in Ameriko
V naših odnošajih z Japonsko so bila urejena že mnoga vprašanja, nenormalno pa je, kako postopajo japonske oblasti s sovjetskimi organi na Japonskem in v Mandžuriji. Japonska mora končno razumeti, da Sovjetska unija v nobenem primeru ne pusti kršitve svojih interesov. Samo ob takem razumevanju je mogoče, da se sov-jetsko-japonski odnošaji lahko na zadovoljiv način razvijejo.
Odnošaji z Zedinjenimi državami se niso v zadnjem času niti poboljšali niti poslabšali, kljub tako zvanemu moralnemu embargu, ki po zaključitvi sovjetsko-finskega miru nima več nobenega smisla. NaS trgovski promet z Zedinjenimi državami se je kljub protiukrepom ameriške vlade v preteklem letu povečal.
Glavna naloga sovjetske politike
Iz vsega tega vidimo, v čem je glavna naloga naše zunanje politike pod sedanjimi mednarodnimi razmerami. Naloga naše zunanje politike je v kratkem, da zasigu-ramo mir med narodi in varnost naše države. Na podlagi tega temelji naša pozicija nevtralnosti in neudeležbe v vojni med večjimi državami Evrope. Ta pozicija je osnovana na dogovorih, ki smo jih zaključili, in na interesih Sovjetske unije. To naše stališče istočasno zadržuje razširjenje vojne v Evropi in zato služi interesom vseh narodov, ker stremi k miru. če delamo bilanco, moramo reči, da se je zadnje mesce varnost naše države zelo izboljšala. Zbiramo svoje sile. Nadaljevali bomo svojo zunanjo politiko tudi dalje ne-lzpremenjeno.
, Nato se je ministrski predsednik sestal z notranjim ministrom Royem in letalskim ministrom Laurent Eynacom.
V torek bo govoril Chamberlain
London, 29. marca. j. (Reuter) Po sedanjih dispozicijah bo predsednik angleške vlade Chamberlain v torek pred angleško spodnjo zbornico podal izjavo o sestanku vrhovnega vojnega sveta, ki je bil v četrtek v Londonu.
Angleži o pomenu
londonskih sklepov
„Trajna In učinkovita jamstva za varmost v Evropi44 Razprava o vseh važnejših mednarodnih problemih
London, 29. marca. s. Diplomatski dopisnik angleškega radia daje naslednji komentar k včerajšnjemu zasedanju vrhovnega angleško-francoskega vojnega sveta:
Važnosti sklepov vojnega sveta, ki so razvidni že iz oficielnega komunikeja, ni treba še posebej podčrtavati. Sklep, da ne sme nobena izmed obeh zaveznic skleniti separatnega miru ali premirja, ni prišel nepričakovano. Sličen sklep je bil sprejet v svetovni vojni že kmalu po izbruhu vojne. Včerajšnji sklepi pa gredo še dalje. Predvsem je važno, da določajo, pod kakšnimi pogoji so se zavezniki sploh pripravljeni pogajati za mir. Zahtevajo namreč najprej trajne in učinkovite garancije za svojo varnost. Nadalje določa sklep vrhovnega vojnega sveta sodelovanje med obema zaveznicama še tudi po vojni, pri čemer se dopušča tudi možnost sodelovanja drugih narodov.
Nedvomno so bili važni tudi drugi sklepi včerajšnjega zasedanja vojnega sveta, o katerih pa se komunike ne izraža posebno jasno in samo v splošni obliki. Brez dvoma pa je bilo eno izmed glavnih vprašanj, o katerem je bilo na zasedanju govora, stališče nevtralnih držav v sedanji vojni. Nevtralne države prav nič ne protestirajo proti kršitvam svoje nevtralnosti z nemške strani, pač pa se razburjajo celo zaradi majhnega tehničnega poškodovanja svoje nevtralnosti s strani zaveznikov. To popolnoma različno stališče nevtralcev napram obema taboroma vojujočih se držav povzroča velike skrbi Angliji in Franciji.
Trenutno je najbolj akutno v tem oziru vprašanje Skandinavije. Anglija in Francija posvečata posebno pozornost prevozu železne rude za Nemčijo skozi norveške in | švedske teritorialne vode. Nemčija zadnje j
dni zahteva od Norveške celo, da zapre svoje luke za zavezniške trgovinske ladjo in sicer samo zato, ker so oborožene z obrambnim orožjem. Od včeraj dalje, ko so norveške oblasti internirale nemško pod-mornarico »U 21«, se je nemška kampanja proti Norveški še poostrila.
Drugi predmet razprav so morali biti odnošaji zaveznikov do Italije in Sovjetske Rusije. Anglija in Francija posvečata posebno pozornost nemškemu trgovinskemu prometu, ki gre preko Vladivostoka in Sovjetske Rusije v Nemčijo. Mnogi opazovalci sodijo, da je ta pot najresnejša vrzel v zavezniškem bloka dnem sistemu. Vrhovni vojni svet je to vprašanje gotovo v vseh ozirih proučil.
Kar se tiče Italije, zahtevajo mnogi francoski listi zadnje dni, da naj Anglija in Francija resno poskusita doseči zbliža-nje z Italijo. Tudi to vprašanje je vrhovni vojni svet gotovo proučil.
Končno je bilo brez dvoma govora o položaja na Balkanu in nemški aktivnosti v srednji in jugovzhodni Evropi. V zvezi a sklicanjem konference angleških poslanikov v balkanskih državah, ki se prične že začetkom prihodnjega tedna v Londonu, so bile gotovo sprejete odločitve, ki naj nemSko akcijo na Balkanu parirajo.
Tolmačenja tiska
London, 29. marca. j. (Havas) Angleški tisk z največjim zadoščenjem komentira skupno francosko-angleško deklaracijo, ki je bila včeraj sprejeta od vrhovnega vojnega sveta v Londonu. »Evening Standard« naglasa, da pomeni ta deklaracija odgo-
Nadoljevanje tui 2. strani
JALEKCSE2N0ST SKLEPOV
ZAVEZNIŠKEGA VOJNEGA SVETA
najvažnejši sklep smatrajo splošno dejstvo, da bosta Francija in Anglija najtesneje sodelovali tudi po vojni do končne ureditve
Evrope
vor diplomacije zavezniških držav na brennerski sestanek med Hitlerjem in Mussolini jem. Komentirajoč poklic angleških poslanikov iz raznih evropskih držav v London na poročanje, naglasa isti list, da se bosta tako angleška diplomacija kakor tudi angleška trgovina v kratkem pokazali na Balkanu mnogo bolj aktivni kakor doslej, da pa je potrebno v bodoče uporabiti to vrsto strategije tudi napram Moskvi.
»Yorkshire Post« pravi med drugim, da je angleški narod z največjim veseljem sprejel na znanje prve znake, ki kažejo, da sta angleška in francoska vlada alarmirani in pripravljeni tekmovati z Nemčijo na Balkanu. Zavezniški državi bosta znali s pridom izkoristiti vse, kar jima daje njuna gospodarska nadmoč, njuno prijateljstvo s Turčijo ter njun trdni položaj na Bližnjem vzhodu, kadar bo treba nastopiti.
»Daily Telegraph« pravi, da je londonska deklaracija odstranila vse tendencioz-ne vesti o mirovnih pogajanjih ter vsak dvora glede popolnosti in solidarnosti an-gleško-francoske zveze v tej borbi. Jas-
nejše obrazložitve vojnih ciljev ni mogoče objaviti.
»Times« piše: Vrhovni vojni svet je jasno pokazal vsemu svetu, da je enotnost zavetnikov tako močno obnovljena, da je ničesar ne more zrušiti in da bo po doseženi zmagi predstavljala gotovo in trajno osnovo dolgotrajnega miru. Sklepi vrhovnega vojnega sveta izražajo prepričanje zavezniških narodov, da je prišel čas, ko je treba delati z največjo energijo in odločnostjo.
»Daily Mail« pravi: Včerajšnje zasedanje pomeni končni odgovor vsem poskusom napraviti razdor med Anglijo in Francijo. Zavezniki nimajo nobenega namena po končani vojni vsiliti Evropi svojo voljo. O priliki obnove reda bodo poklicane tudi druge države k udeležbi.
Diplomatični urednik Reuterja pravi, da j- bilo na sestanku vrhovnega vojnega sveta govora tudi o borbi proti gospodarskim stremljenjem Nemčije v jugovzhodni Evropi. Nemška vlada posveča velike napore poglobitvi trgovinskih zvez z malimi nevtralnimi državami. Angleški in francoski državniki smatrajo, da je treba te napore preprečiti.
Odmev v
V Italiji so prepričani o nosinajnl solidarnosti Anglije in Francije glede vojsiih ciljev
Rim, 29. marca. AA. (Reuter) Sporočilo o sestanku vrhovnega vojnega sveta v Londonu smatrajo v tukajšnjih političnih krogih kot najdalekosežnejšo in najsveča-nejšo deklaracijo o neomajni solidarnosti med zavezniki od začetka vojne. V sporočilu se jasno naglaša, da zavezniki ne bedo podvzeli nobene iniciative za mirovna pogajanja. Politični krogi smatrajo, da tako kategorična izjava ne bi bila objavljena, če bi imelo potovanje Sumnerja Wellesa za posledico vsaj najbolj nedoločeno obljubo o sprejetju kakega mirovnega predloga. Zaradi tega se vedno bolj čuti, da bo spomlad prinesla neizbežno spopad z orožjem. Angleško-francoska obvez-
nost, da bosta cbe državi sodelovali kot en narod ne samo v vojni, temveč na vseh poljih tudi po vojni, pomeni, da med Anglijo in Francijo ne obstojajo nobeni spori glede vojnih ciljev.
Washington, 29. marca. AA. (Havas) Tukajšnji politični krogi pripisujejo včerajšnjemu zasedanju vrhovnega vojnega sveta zaveznikov velik pomen. Posebno se naglaša, da se v sporočilu vabijo tudi drugi narodi, naj se udeleže gospodarske reorganizacije Evrope na popolnoma novih osnovah, kar posebno zanima Ameriko in njene gospodarske in finančne kroge, dasi Zedinjene države nimajo namena spuščati se v sedanji evropski spopad.
Po nemškem povszlhz je MI© zadetih od bomb 6 velikih ladij, ena pa potsplfssa, Angleži pa Izjavljajo, da ni bilo
nobene šfco&e
Berlin, 29. marca. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavdo naslednje vojno poročilo:
Na zapadu ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Nemška bojna letala so snoči v večernih urah v najtežjih vremenskih okoliščinah uspešno napadla britanski konvoj v bližini šetlandskega otočja. Konvoj je bil razpršen, šest velikih trgovinskih ladij je bilo zadetih. Na neki ladji je nastal požar. Ena spremljevalna ladja je bila potopljena. Vsa letala, ki so sodelovala pri napadu, so se nepoškodovana vrnila na švoja oporišča.
Podnevi se je nadaljevalo ojačeno izvid-niško delovanje nad Severnim morjem, Veliko Britanijo in Francijo. Poleti so se razširili vse do Orknejskih in šetlandskih otokov. Kljub hudi obrambi sovražnika so bili doseženi dragoceni izvidniški rezultati. Dve naši letali se nista vrnili na svoje oporišče.
Pariz, 29. marca j. (Havas). Komunike francoskega generalnega štaba pravi, da na fronti ni bilo nobenega pomembnejšaga dogodka.
Zaradi slabega vremena je bila aktivnost na fronti včeraj manjša, kakor pro-šle dni. Francoska in nasprotna izvidni-ška letala so izvršila več poletov nad Nemčijo odnosno nad severno in vzhodno Francijo. V okviru teh poletov se je eno izmed nemških letal tipa Dornier 17 zrušilo na tla zaradi pokvare na motorju. Nemška posadka se je ubila.
London, 29. marca. A A. (Reuter) Nemško vrhovno poveljstvo trdi, da so nemška letala pii včerajšnjem napadu na neko britansko skupino ladij blizu šetlandskega otočja zadela 6 velikih trgovinskih ladij. Glede na to razglaša britansko mornariško ministrstvo, da je ta trditev popolnoma netočna. Izjava mornariškega ministrstva pravi med drugim, da je neko sovražno letalo napadlo konvoj v Severnem morju, da pa je moralo pobrati šila in kopita že ko je vrglo 5 bomb; pa tudi teh pet bomb ni napravilo nobene škode.
» nemških letal sestreljenih
Pariz, 29. marca. j. (Havas). Iz mero-ciajnih francoskih vojaških krogov potrjujejo, da je bilo v zračni bitki nad francoskim teritorijem 26. marca sestreljenih 5 nemških letal in ne samo 2, kakor je prvotno javil francoski generalni štab iz previdnosti, ker so prvotno opazovalci vi-
deli samo dve letali, kako sta se v plame nih zrušili na tla.
Pariz, 29. marca. s. (Reuter) V severovzhodni Franciji je strmoglavilo včeraj na zemljo nemško letalo tipa Dornier. Vzrok katastrofi je bodisi defekt v motorjih ali pa viharno vreme.
Gaitteliit na ebitiui
m
London, 29. marca. s. (Reuter). Vrhovni poveljnik zavezniških armad, general Gamelin. je danes zjutraj v spremstvu angleškega generala sira Edmunda Ironside-ja obiskal kanadske čete v niihovi garni-ziji v okrožju Aldershot, ter imel ob tej priliki na kanadske vojake globoko zajet nagovor, v katerem je zlasti podčrtaval zveze, ki spa,iajo Kanadce in Francoze. Gamelin je zaključil svoj govor z izjavo, da se zavezniški državi ne borita samo za nedotakljivost njunih lastnih držav, marveč hočeta tudi vsem drugim narodom za-jamčiti pravico, da ostanejo svobodni.
Avstralci letalci
na za parlili Srsnti
Sidney, 29. marca. j. (Reuter) Letalsko i ministrstvo objavlja, da bo za prihodnji j božič že lahko uvrščen v angleško vojsko j na zapadnem bojišču prvi kontingent av-! stralskih letalcev: pilotov, opazovalcev in strelcev, ki bodo dotlej dovršili tako zvani »letalski kurz angleškega imperija«. Prvi J kontingent avstralskih letalcev z delno pi-| lotsko izobrazbo bo v nekai mescih odpo-; slan v Kanado, kier se bodo letalci dokončno izvežbali. Vežbanje letalcev se bo po prevzetem načrtu tako pospeševalo, da bo slednjič za angleško letalsko službo na razpolago vsak mesec 1000 novih pilotov in opazovalcev.
Holan^slsi protest v Londonu
London. 29. marca. j. fFeu+eri Kakor se doznava, je holapdska Vada protest«rpta v Londonu zaradi angleškega legala ki ie včeraj prele+elo h o1 a*1 d ^ko o7Pm"e fer ie bilo tamkaj tudi sestre! i p1"» o. Ocìv'dno na . je treba pripisati ta 'n^idpnt cpmn rnvfTa-i cijski pogreški posoHlre ter ie zarpdi t<»«?a ■ verjetno, da ne bo imel za poledico kakršnihkoli nesoglasij med sn?V">n in ho-1 landsko vlado.
Anglija je bogate» založena z vsemi glavnimi življenjskimi potrebščinami
London, 29. marca, j (Reuter) Tajnik v ministrstvu za prehrano Lennox Boyd je izjavil zastopnikom tiska, da ima Velika Britanija danes večje zaloge vseh glavnih življenjskih potrebščin, kakor pa jih je imela ob začetku sedanje vojne. Dejal je, da lahko Anglija, kar se živeža tiče, mirno gleda v bodočnost, čeprav bi morda sedanja vojna še dolgo trajala. Angleška vlada je pripravila vse načrte za racioni-ranje življenjskih potrebščin že leta 1936. Od početka vojne pa je država sama nakupila zelo velike zaloge vseh glavnih življenjskih potrebščin, bodisi domačega angleškega pridelka, bodisi uvoženih iz inozemstva.
Lennox Boyd je nato posebno naglasil, kako dobro se je obneslo angleško-francosko sodelovanje tudi v preskrbi z živežem. Storjeni so bili vsi potrebni ukrepi, da je tudi francoska vlada v francoskem imperiju nakupila ln Se nakupuje vse Usto, kar potrebuje Anglija, obratno pa angleška vlada nakupuje v lastnem imperiju za Francijo na njen račun. Kar se tiče nakupov na tujih tržiščih, se izvršujejo po svo-
ječasnem sklepu v popolni soglasnosti med Anglijo in Francijo.
Stockholm, 29 marca, z Današnji listi objavljajo poročilo o zavezniški kontroli v norveških vodah pod velikimi naslovi, vendar pa brez vsakih glasnih kmentarjev. Odločitev zaveznikov je izzvala v norveški javnosti precejšnje vznemirjenje, kar se boje reakcije s strani Nemčije Splošno prevladuje mnenje, da je za Norveško nastopila že dolgo pričakovana najresnejša preizkušnja njene nevtralnosti. Z nemške strani se je že vse zadnje dni napovedovalo, da bodo skandinavske države zašile v nenavadno nevaren položaj ter da se bo Nemčija zopertavila slehernemu poskusu zaveznikov, da bi jd zaprli dostop v norve-veške vode. Zato smatrajo, da je sedaj nevarnost za Norveško na višku. Oficielni norveški krogi pa slej ko prej poudarjajo,
j da hoče Norveška nadaljevati dosedanjo politiko nevtralnosti.
Oslo, 29. marca, z. V norveških političnih krogih z napetostjo pričakujejo, kakšne posledice bo redila zaplemDa nemške podmornice »U 21«. Dasi ne računajo na to, da bi Nemčija dobrohotno presojala vso zadevo, vendar računajo s tem, da nc bo šla preko formalnega protesta. Na drugi strani pričakujejo, da bo korektno postopanje norveške oblasti razblinilo neupravičene očitke zaveznikov, ki so vedno trdili, da dopušča Norveška, da Nemčija zlorablja norveške vode, in da to ni v skladu z norveško nevtralnostjo.
Angleške podmornice v Skageraku
London, 29. marca. j. (Reuter). Angleška admiraliteta naknadno službeno objavlja, da je nemško ladjo »Heddernheim« potopila angleška podmornica »Ursula«, ki se je odlikovala že svoječasno s potopitvijo nemške križarke tipa »Aachen« v izlivu Elbe. Nemško ladjo »Edmund Hugo Stin-nes« je potopila angleška podmornica »Truant«. Osmero preživelih mornarjev s holandske ribiške ladje »Protinus« ki jo je bombardiralo in potopilo neko nemško letalo, pa je rešila angleška podmornica »Unyty«.
Nemčija In blokada norveške obale
Berlin, 29 marca z. V tukajšnjih krogih so precej vznemirjeni zaradi zavezniške blokade norveške obale in smatrajo, da je tako nastal še resnejši povod za konflikt na severu Evrope, kakor pa za časa fin-sko-ruske vojne. V Berlinu pričakujejo, da bodo zavezniki skušali na ta način popolnoma preprečiti nemško plovbo in obenem zasesti važna oporišča na norveških fjor-dih. Zaradi tega je nemška diplomacija postala zelo aktivna in skuša predvsem razčistiti odnošaje s skandinavskimi državami, mimo tega pa tudi z vsemi ostalimi nevtralnimi državami.
,Selenga" in „Majakovski" izročena Francozom
London, 29. marca. s. (Reuter). Davi je bilo javljeno iz Hongkongä, da je bila sovjetska trgovinska ladja »Sclenga«, ki se je nahajala v Hongkongu v preiskavi od sredine januarja, z vsem tovorom izpuščena. Vest pa ni popolnoma točna in je bilo danes v Londonu objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da so tako »Selengo« kakor tudi sovjetsko trgovinsko ladjo »Vladimir Majakovski« izročile angleške kontrolne oblasti francoskim oblastem v Indokini. Nobena izmed obeh ladij ni bila oproščena in obe sta še v preiskavi, če ne vozita vojno tihotapskega blaga. Obe sta vozili rudo v Vladivostok in so angleške in francoske oblasti sumile, da je ruda namenjena v Nemčijo.
V angleških uradnih krogih še poudarjajo, da v izročitvi ladij francoskim oblastem ni nič izrednega. Angleške in francoske kontrolne oblasti so vedno zelo tesno sodelovale. Iz administrativnih razlogov smatra v sedanjem položaju Anglija kot bolj primerno, da se obe ladji nahajata v francoskem varstvu.
I
Siunner Welles
Washington, 29. marca. br. (Reuter) Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Sumner Welles je bil danes popoldne ponovno v Beli hiši. Prezident Roosevelt ga jc takoj sprejel. Razgovoru je prisostvoval tudi državni tajnik za zunanje zadeve Cor-dell Hull. Ob tej priliki so nadaljevali pioučevanje evropskega političnega položaja na osnovi informacij, ki jih Sumner Welles zbral v evropskih glavnih mestih.
se vrnil v Moskvo
Pariz, 29. marca br (Hava«). »Petit Pa risien« fff>rcèa. da se bo brtanski poslanik v Moskvi Seeds v kratkem zopet vrnil v Moskvo, ki jo je zapustil pred poldrugim mescem ter prebil svoj dopust v Angliji. Kakor se zatrjuje, se bo sedaj vrnili v Moskvo na osnovi razgovora sovjetskega poslanika v Londonu Majskega in angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa. ki naj b' bi! precej razčistil odnošaje med Veliko Britanijo in Sovjetsko uni io.
London, 29. marca. AA. (Havas) Razširile so se v tujini vesti, da bi se britan-sl veleposlanik v Moskvi Seeds moral naglo vrniti na svoie mesto. V anE^eških diplomatskih krogih izjavljajo, da je Seeds še vec'no na dopustu v Angliji in da vprašanje njegovega bivanja v Angliji ni bilo predmet nobenega sklepa in da celo o tem dosedaj sploh niso govorili.
Vsli ,::fslwi-^a
•J*'	~J$	'J»	<1mt
mm TmlHp In S?r!]o
Ankara, 29. marca j (Ha'as) Danes je prispel z letalom iz Bejruta \ Ankaro f>an-ce-ski vrhovni komisar za Sir jo, Gabriel Puaux. ki bo v turiki prestolnici podpisal pogodbo o prijateljstvu in dobrem sosedstvu med turško republiko m Sirijo. Svečan podpis bo jutri dopoldne Francoskega vrhovnega komisarja so na snkarskem letališču pozdravili francoski pcs'anik v Ankari Massi gl;, višji uradniki francoskega poslanstva ter razne turške politične in diplomatske osebnosti.
Trgovinski minister
o treh perečih zadevah
Direkcija za zunanjo trgovino — Kontrola cen — Podražitev fcjjveje žtvftjie in svisj
Beograd, 29. marca. AA. Minister dr. Andres je dal pred odhodom v Bukarešto sledečo izjavo:
Uredba o direkciji za zunanjo trgovino je gotova in bo jutri izšla v Službenih no-vinah. Na ta način je dob:lo svojo rešitev veliko vprašanje, ki se tiče organizacije naše zunanje trgovine. Dosedanji način vodenja teh poslov z razcepljenimi pristojnostmi ni bil več primeren in ga ni bilo mogoče tolerirati zaradi velikih sprememb v mednarodni trgovini. Pri direkciji, ki bo začela z delom že v začetku prihodnjega mesca, se bo osredotočilo vodstvo vseh poslov, ki se nanašajo na uvozno in izvozno trgovino. Tako bo možen splošni pregled položaja v zunanji trgovini in sistematično delo za naše preskrbovanje iz inozemstva, kakor tudi za dirigiranje Izvoza naših odvisnih izdelkov. Direkcija bo nameščena v Ratničkem domu in bo delala z uradniškim aparatom, ki je formiran v oddelku za trgovinske sporazume podrejenega mi ministrstva in v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine.
Urad za kontrolo cen je popolnoma organiziran in je začel delovati s pospešenim tempom. Prvi rezultati njegovega dela se bodo čutili že v nekaj dneh. Urad je vzel v pretres celoten problem gibanja cen
nadziranih predmetov za čas od septembra pa do danes in bo v kratkem izdal sklepe, s katerimi bo posamezne oene maksimiral.
Ko bo to delo končano, se bomo lotili razširjenja seznama predmetov, katerih cene so pod nadzorstvom. Trudili se bomo, da
s primernimi ukrepi preprečimo vsak neupravičen dvig cen. Razume se. da zahteva to delo preoej časa. in mi stremimo za tem, da bi s pospešenim delom čimbolj zmanjšali pripravljalni čas.
Cene živ:ni in svinjam so se na našem tržišču močno dvignile v zadnjem času, kar je treba pripisati podražitvi krme in slabšemu razmnoževanju živine. Cene svinjam so se dvignile za 20 do 30% in so postale prohibitivne za izvoz. Zaradi tega nastaja zdaj vprašanje : Ali povečati izvozne cene živine ali pa sprejeti posledice sedanjih cen za izvoz. Z oz rom na znaten dvig cen v državi in na potrebe močnejše razmnožitve in pitanja živine smatram, da je treba za sedaj povečati izvozne cene živini. Razume se. da bom ves položaj izvoza ter cen v državi v kratkem ponovno proučil v sodelovanju z ostalimi merodaj-nimi činitelji ter sprejel sklepe, ki bi ustrezali ne samo interesom zunanje trgovine, temveč tudi potrebam notranjega tižišča in potrošniških množic.
Ponarejevalci petstotakov aretirani v Zasr
Lep uspeh mariborske policije » Baraka na dvorišču
Zagreb, 29. marca. o. Zagrebška policija je že več dni iskala ponarejevalce bankovcev po 500 din, ki so se pojavili v poslednjem času v prometu. Kot eden izmed razpečevalcev ponarejenih bankovcev je bil aretiran neki Anton Žuraj. ki je rekel, da je ponarejeni denar dobil v Mariboru. Zagrebška policija se je takoj obrnila na policijo v Mariboru, ki je izvršila vsestransko preiskavo ter izsledila celo družbo ponarejevalcev.
Včeraj so prispeli v Zagreb policijski agenti iz Maribora pod vodstvom detektiva Josipa Grobina, ki so zagrebško policijo obvestili, da se nahaja v Brozovi ulici štev. 36 v Zagrebu tvornica za ponarejanje bankovcev po 500 din. Zagrebški in mariborski detektivi so fii vsi skupaj v
! Brozovo ulico ter so v leseni baraki na dvorišču aretirala kovača Konrada Beljaka, ki je barako najel pred dvema mescema za kovaško obrt. Namesto kovačnice je v njej uredil tovarno za ponarejanje bankovcev. Bezjaka so policijski agentje aretirali ter odpeljali uklenjenega. V baraki so našli velik moderen stroj za tiskanje bankovcev kakor tudi nekaj drugih pomožnih strojev, več klišejev za ponarejanje bankovcev po 500 din in večjo količino na pol izvršenih bankovcev, ki so se sušili. Policija je vse to zaplenila. Aretirana sta bila tudi lastnik barake in njegova žena, ki sta vedela za ponarejanje denarja. Preiskava se nadaljuje, da bi izsledili še ostale člane ponarejeva'ske družbe.
Drobiž z vseh str ani
London, 29. marca, br. V resoluciji, ki jo je podpisalo 64 profesorjev birminghamske univerze, protestirajo proti zatvoritvi univerz v Krakovu in Pragi. Resolucija je bila izročena češkemu in po4j&kemu poslaniku v Londonu.
Helsinki 29 marca br Predsednik Fin ske Kallio je izrazil maršalu Manncrheimu v imenu vsega finskega naroda zahvalo za njegove velike zasluge pri obratnbi države. Finski poslanik v Bernu pa te izrazil zahvalo Finske Društvu narodov za izkazano pomoč ter prosil za nadaljnjo materielno podporo za obnovo Finske
Rim, 29 marca br Ob ligruski obali so našli ribiči plavajočo mino angleškega izvora.
Amsterdam. 29 marca, br Danes je bila zopet odprta nemško-nizozeinska meja, ki je bila zaprta pred dvema tednoma zaradi nem'kih ukrepov.
Stockholm. 29 marca br V vsej Skandinaviji je zaradi silnih snežnih žametov popolnoma ustavljen železniški promet. Tudi na morju je promet zaradi hudega mraza in viharjev nemogoč.
Bukarešta, 29 marca, br Danes so prispele semkaj prve nenvke ladje, da natovo-rijo rumunski petrolej.
Sofija, 29 marca br. Bivši predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov je odpotoval v Italijo. Zatrjuje se, da mu je poverjena važna misija.
Bukarešta, 29 marca br. Vlada je izpustila iz zaporov in koncentracijskih taborišč nadaljnjih 333 članov Železne garde.
Ankara, 29. marca br. Turška vlada je odredila, da poštni uradi do nadaljnjega ne smejo sprejemati več nobenih pošiljk za Nemčijo. Do sedaj je bilo dovoljeno pošiljati v Nemčijo živilske pakete do enega kilograma teže.
Bern, 29. marca. j. (Havas). Kakor se doznava iz verodostojnega vira, se bo vsakoletna konferenca nemških škofov, ki se je običajno vršila zmerom avgusta v mestu Fuldi, sestala letos že konec aprila. Kakor poroča berlinski korespondent švicarskega lista »National Zeitung«, bodo nemški škofi ob tej priliki sestavili tako zvano »vojno pastirsko pismo«, ki naj se prečita v vseh nemških cerkvah. Konference nemških škofov se bo udeležil to pot tudi monakovski nadškof kardinal Faulha-ber, dasi je že dolgo časa težko bolan in se iz zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti lanske škofovske konference v Fuldi.
Rim, 29. marca. br. Papež Pij XII. je sprejel danes dopoldne v privatni avdienci osebnega zastopnika ameriškega predsednika Rnosevelta pri Vatikanu Mirona Tay-lorja. Konferenca je trajala eno uro.
Rim, 29. marca. br. Genera'ni tajnik fašistične "Stranke Muti je na odredbo ministrskega predsednika Mussolinija izvršil velike spremembe na vrhovnih mestih fašističnih pokrajinskih zvez. S posebno ured-ko je namreč odstavil 31 pokrajinskih političnih tajnikov ter jih nadomestil z novimi ljudmi. Spremembe so bilie izvršene predvsem v Piemontu, v južni Italiji, Tos-kani in tudi v Julijski krajini. Zamenjani so bili med drugim politični tajniki v Spez-zii, Brescii, Vidmu, Messini im drugod. Na Reki je bil za novega tajnika imenovan G enunzio Servidori iz Ferrare, v Pulju Ni- 1 cola Benagli iz Foriija.	»
na vcdilnlh mestih stranice
S temi izpremembami je bik dovršena reorganizacija na vodilnih mestih fašistične stranke, ki se je pričela takoj po imenovanju Mutija za generalnega tajnika fašistične stranke. V zvezi s temi izpremembami naj bi se pričel v Italiji pod vplivam fašistične stranke tudi nov notranjepolitični razvoj, ki bi bil strogo v skladu s fašistično doktrino in položajem Italije kot sile izven vojne Že pred poldrugim mescem je Muti v ta namen na posebnem sestanku s fašističnimi prvaki obeležil tudi podrobne smernice za tako novo orientacijo ljudstva.	" •
dvan&Jstine gotove
Beograd, 29. marca. p. Izdelava štirih proračunskih dvanajstin, s katero je bila vlada zadnje dni zaposlena, je končana. Danes je imel finančni minister dr. šutej zaključne razgrovore s predsednikom vlade Cvetkovičem, podpredsednikom vlade dr. Mačkom, ministrom dr. Konstantino-vičem in drugimi resornimi ministri. Predlog proračunskih dvanajstin in predlog finančnega zakona sta bila med tem pripravljena za nocojšnjo sejo ministrskega sveta. V Beogradu se mudi tudi hrvatski ban dr. šubašič, ki je imel posvetovanja s podpredsednikom vlade dr. Mačkom, zatem pa z notranjim ministrom Mihaldži-čem. Seja ministrskega sveta se je pričela ob 17. in ob pol 23. še traja.
Sneg tudi sia fug u
Beograd, 29. marca. p. V Beogradu in v vsej Srbiji je začelo davi močno snežiti. V Beogradu samem sneg ni obležal, temveč se je sproti talil, pač pa je obležal po deželi, zlasti po višje ležečih predelih. Nevarnost je, da nastanejo nove poplave.
Zagreb, 29. marca. o. V pretekli noči je na Zagrebački gori kakor tudi na drugih hribih v gorenjski Hrvatski zapadel sneg. Zavladal je tudi precejšen mraz. Tudi iz Hrvatskega Primorja poročajo, da je tamkaj zavladal mraz. Na Učki v Istri kakor tudi v Gorskem Kotaru je ponovno zapadel sneg. Tudi iz Sarajeva poročaio, da je tamkaj kakor tudi v ostalih predelih Bosne vso noč in tudi dopoldne snežilo.
švicarski poslanik pri patriarhu Gavrilu
Beograd, 29. marca. AA. Patriarh Ga* vrilo je sprejel danes v svojem letnem dvorcu v Sremskih Karlovciih švicarskega poslanika Steinarja in se z njim delj časa pogovarjal.
Begovičeva drama v weimarskem gledališču
Weimar, 29. marca. AA. (DNB). V okviru kulturne izmenjave med Nemčijo in Jugoslavijo so izvajali snoči v nemškem nacionalnem gledališču v Weimarju prem i ero drame jugoslovanskega pisatelja Milana Begoviča »Srca v burji«. Gledališče je bilo natrpano in uspeh popoln. Med prisotnimi je bil okrožni vodja in namestnik za Turingijo Fritz Baukel z ostalimi predstavniki državnih in strankinih ustanov ter kulturnega življenja Nemčije.
Bolgarski planinci pri nas
Beograd, 29. marca. p. Davi je prispela iz Sofije delegacija bolgarskih planincev. 12 članov te delegacije bo odpotovalo v Ljubljano, kjer se bodo udeležili planinskega kongresa ter tudi nekaj izletov, ki jih bo priredilo Slovensko planinsko društvo.
Iz državne službe
Beograd, 29. marca. p. Imenovan je za višjega računskega inšpektorja 5. pol. skupine pri dravski finančni direkciji Teodor Tomšič, višji računski inšpektor v pokoju.
V železniški službi je premeščen strojevodja Gabrijel Rataj iz čakovca v Maribor.	_
Vremenska napoved
Zemunska: V severnih in zapadnih krajih se bo zjasnilo. Delno oblačno drugod, x možnostjo dežja ali scinga.
Kaši kraji in ljudje
2elezo — zlato naše dobe
Na Jesenice dovažajo kmetje polne vozove starega železa — Kriminalne posledice „železne mrzlice" na
Hrvatskem
Jesenice, 29. marca.
Na Lukmanovem trgu na Jesenicah je vsako sredo dopoldne razgibano. vrvenje. Kmetje iz bližnje in daljne okolice dovažajo na Jesenice staro železo, ki ga v tovarni KID lahko spravijo v denar. Vzdolž trga in ceste stoje dolge vrste voz, naloženih z železjem. Vozniki pohlevno čakajo, da pridejo na vrsto, ko lahko vozove potegnejo v tovarno, kjer delavci hitro zlože železo, ga stehtajo, sortirajo in s pomočjo dvigal spravijo na velike kupe.
Zbiranje starega železa je torej postalo donosna obrt. železo je zlato naše dobe. Voz starega železa predstavlja danes večjo vrednost kakor voz krompirja, repe ali korenja. Kmet dobi zanj skoraj toliko, kakor če bi na trgu prodal tele, junico ali pita-nega prašiča. Seveda je z zbiranjem železa dosti manj truda kakor za pridelavo krompirja, za rejo prašičev in za podiranje dreves visoko v planinah. In tako ima zbiranje starega železa, ki na eni strani do-naša zbiralcu nekaj posebnega zaslužka, tudi svojo slabo stran, da ubija voljo do kmečkega prizadevanja na zemlji.
Organizacija zbiranja starega železa je pri nas še primitivna. Povsod se opaža, da dela vsak preveč po svoje, brez ozira na skupnost. Kmet se omejuje le na svojo hišo, na podstrešje, na gospodarska poslopja, na svoje dvorišče. Pobere stare obroče, raztrgano mrežo, podkev, pokvarjen plug, mo-tiko. žago in sekiro, staro škatlo in zavrženo pločevino. Neprimerno večji uspehi bi se dosegli, če bi gotovo razdobje sodelovala pri zbiranju starega železa vsa vas. Če bi se naši kmetje skratka organizirali, bi dosegli z zbiranjem, skupnim prevozom in skupno prodajo lepši uspeh. Tako pa marsikod obleži kak kovinski predmet, za katerega se posamezniku ne izplača, da bi ga pobral in vnovčil. V Nemčiji je že nekaj let sprovedena organizacija, ki deluje točno po načrtu. V mestih je pobiranje starega železa organizirano po posameznih trgih, cestah in ulicah. Za vsako večjo hišo so določeni zaupniki, ki lahko zasežejo kovinske predmete, kolikor v gospodarstvu in gospodinjstvu niso neobhodno potrebni. Vsaka prazna konzervna škatlica in tuba pride na svoje mesto. V vsakem tramvaju so že nekaj let napisi: »Boj pogubi!« — to se pravi: boj propadanju onih stvari, ki se še dajo porabiti. Industrija je nenasiten moloh. In vojna le še veča njen apetit.
Zadnji čas tudi meščani izpraznujejo
podstrešja, koder se je v teku let nabralo precej železne navlake, ki je v napoto in rji v hrano. Navlaka pa v mnoštvu predstavlja znatno vrednost, če bo spravljena na skupna zbirališča in prodana železarski industriji. Samo opozarjanje javnosti, naj zbira stare kovinske predmete, še ne bo rodilo pravega uspeha, če ne bodo tudi določena posebna, širši javnosti znana in dostopna skladišča in dokler ne bo urejen odbor za pobiranje od hiše do hiše. Resno se je torej treba čimprej lotiti organizacije, da se dvignejo zavrženi milijoni.
Med tem prihajajo zlasti iz hrvatskih krajev poročila, da je lov za železom povzročil mrzlico, ki marsikoga brezobzirno zavede v kriminal, že včeraj smo v »Jutru« poročali o tatvini nagrobnih križev v Me-djimurju. V »Novostih« pa čitamo v poročilu iz Petrin je: Zadnje dni je zavladala prava manija zbiranja starega železa po vsej Baniji. Staro železo se plačuje po 2 din kg, pa ni čudno, da hočejo ljudje priti do železa na kakršenkoli način. Tatovi kradejo vse po vrsti: železna kolesa vodnjakov, lopate, motike, sekire, razno posodo, dele strojev, ograje in pluge, ne prizanašajo niti pokopališkim in cerkvenim ograjam. V Petrinji, Glini, Kostajnici, Vr-ginmostu — povsod se krade po pokopališčih, izginjajo železni križi in ograje in spomeniki. Nedavno je bil poškodovan spomenik bana šokčeviča pri Vrgin-mostu. Izginila je železna glava, ki so jo zdaj našli orožniki na nekem vozu med senom. Voznika Adama Gajdeka so takoj zaprli. V Glini so uvedli preiskavo zaradi drugih tatvin železa in so pri nekem židu našli del spomenika bana šokčeviča, ki je bil že razbit. Žid je plačal neznanim ljudem 340 din. V Kostajnici so orožniki prijeli dva druga tata. ki sta prodajala staro železo. Ker je bilo med robo tudi nekaj razbitih križev, so ju zaprli. Eden izmed njiju, Slavko Sabljarič, se je ponoči v zaporu obesil. Njegov tovariš pa zvrača vso krivdo na pokojnika. V Glini je policija prijela dva vajenca, ki sta rušila železno ograjo okrog pravoslavne cerkve. Izvila sta iz ograje že kakih 100 kosov zvitega železa. Tako dan za dnem izginjajo železni predmeti s pokopališč, iz hiš, iz javnih poslopij. Je nujno potrebno, da se na pokopališča postavijo čuvaji in da se zastražijo spomeniki.
Delavnica denarja na Vrhovem pri Radečah
Po posestniku Jožetu Majhencu so našli 40 klišejev za ponarejanie petstotakov 2 modernimi pripravami ter 9 kg narezanega papirja, več pnšk, samokresov in bodal. — Široko razpredena akcija razpečevalcev v Zagrebu in Mariboru
Radeče, 29. marca
Idiilična vas Vrhovo, ki je uro hoda oddaljena od Radeč v smeri proti Krškemu, je doživela z vso okolico te dni senzacijo, kakršna ni znana v analih kriminalnih dejanj po Dolenjskem. Od ust do ust gre samo govorica o ponarejevalcih denarja, ki so razpredli akcijo tako širokopotezno, da segajo njihove niti v razne kraje, predvsem pa v Maribor in Zagreb. Z zadevo se peča poleg varnostnih oblasti v Radečah tudi policija v Zagrebu, Mariboru in Ljubljani.
Te dni je prejela radeška orožniška postaja brzojavko od predstojništva mestne policije i -z Maribora, da so tamkaj pod ključem ponarejevalci 500-dinarski h bankovcev: Majcen Franc, 2 ura j Anton in Grašič Anton. Izjavili so, da je Majcen nameraval ponarejati denar pri nekem posestniku na Vrhovem pri Radečah. Pri hišni preiskavi pri Grašiču so našli tudi naslov Josipa Majhenca, posestnika na Vrhovem 21. pri Radečah.
Radeški komandir g. Čecko Franjo se je taJcoj podal s patruljo na Vrhovo ter v prisotnosti dveh prič z Vrhovega pričel preiskavo. Niti Majhenc Jože niti njegova oskrbnica Zrmšek Fanika ter njena 21-letna hčerka Zofka niso vedeli za ime Grašiča Antona. Zatrjevali so, da jim je to ime popolnoma neznano. Majhenc je bil hudo razburjen. Orožniki so najprej preiskali vse po sobah, nato pa so šli na podstrešje. Ker niso dolgo našli ničesar sumljivega, so
hoteli že oditi. Slednjič so zagledali za streho ploščo z negativnim odtisom petstota-ka takoj za tem so našli še velik kovčeg, v katerem je bil specialen fotografski aparat, dalje aparat za osvetljenje slik s petimi žarnicami, aparat za retuširanje, priprava za rezanje papirja. 40 dobro izdelanih klišejev za ponarejevanje 500-dinarskih bankovcev, razne kemikalije, ki so shranjene v nebroj steklenicah, barvni svinčniki itd. Pri drugi preiskavi so našli 9 kg fino narezanega, popolnoma ustrezajočega papirja za petstotake, več pušk in samokresov raznih kalibrov, precej municije in bodal. Poleg tega so našli razna pisma, ki docela razkrinkavajo Majhenca kot soudeleženca ponarejevalcev denarja.
Ker je vsa omenjena trojica izjavila, da ne ve odkod izvirajo priprave za ponarejanje denarja, so jih orožniki odvedli v zapore sreskega sodišča v Radeče. Majhenc Jože je pričel z gladovno stavko ter od velike sobote ni zavžil nobene jedi. Ko so ga v sredo zvečer v družbi oskrbnice in njegove hčerke odpeljali v maribor. sodne zapore, je bil tako slab, da so ga morali ne-sti na vlak. Star je okoli 30 let ter podvržen božjasti. Domačijo ima precej zadolženo in mu je že več kot 20 let oskrbuje oskrbnica s hčerko. Možak je bil vedno mirne narave, zato je vzbudila njegova aretacija po Radečah veliko senzacijo. Nihče mu ni pripisoval, da bi se utegnil pečati s takimi posli. Preiskava se energično vodi dalje. Naši orožniki imajo polne roke
dela. Poleg omenjene trojice so do sedaj aretirali Žuraja Antona iz Šmarij pri Jelkah Ln cinkografa Stojčeviča Stjcpana iz Zagreba. Glavna družba jc vsekakor žc pod ključem.
Gospodinje zborujejo
Ljubjana. 29. marca
Zve?a gospodi ni v Liubliani ie včerai polagala obračun svoieaa dela v oreteklem letu. obenem pa pra/novala desetletnico društva, ki ie ižšlo naioi-vo kot sr-mostoien odsek iz »Splošnega ženskega dri št va in se ie pozneie osamosvojilo.
Številne zborovalke ie v dru.štven h oro-storih v Gradišču 14 oozdrav la predsednica ga. Vika Kraigherjeva, ki ie očrtala delo v preteklosti. Izčinno ta in šk;> d i\ č lo je podala tajnica ga. Go=larieva. omenia-joč. da se ie delo zveze v Dreteklem letu še povečalo in razširilo z ustanovitvijo zadruge »Doma gosp d ni«. List »Gospodinja«. ki ga izdaia zveza, ie naividneiši izraz našega gospodiraiskeaa dela. Vestno, neutrudljivo in z vel ko liubezniio ga upravlja ga. Krooivnikova. Od=ekov ima zveza 6: odsek tečaiev. ki ca vodi ga. Kro-pivnikova. vodstvo sestankov, ki ga vodi predsednica skupno z ostalimi odbornica-mi. ekskurzijski odsek, ki mu načeluie ga. Kroftova in ji pomaga ga. Hcč.=varieva. razstavni odsek z načelnico go. Laoaine-tovo. in pa tržni odsek z voditeliico go. Kobetovo in go. Bauconovo. V oreteklem letu ie priredila zveza soet več kuhiniskih
i ter gospodinj kin tečaiev in s-tremila tudi I za tem. aa se ustanove podružnice v dru-j gih kraiih. Sesumke £0 imele članice ske-i raj	mciec. Pii .eni so d slušale razna
predavania. ogledale ua so m tudi novo parcelo, na kateri bo. kakor ie d. ič. kovati, sta', nekoč Dc.,i ges d.ai. Eksku ài. k', ods&k ie piireJil več ooi k v gvso dini v različnih njš h p^cli? i h So ml d: i? zveza priredila skupno s s d ein. m ženskim društvom prekrasno razstavo slovanskih vezenin. Siedila ie razstava o kuhi na električnih reš j h. nato u s ava Za mlade matere itd. Na mestnem tržnem uradu je bilo treba več interven.ii. ki s> bie uspešne, glede na nekatere neoravilnosti
hvalneje pisalo o turneii te mladine. Za vzorec po-:nemamo iz sofijskega dnevnika -Večera« nasltdnio kri li ko. ki io ie nani-salu Margareta Georgiieva:
Na odru v dvorani »B'lgarije* se ie raz-cvel razkošen šopek živih cvetov, z leDimd. pametnimi in toplimi očmi. oblečeni v slikovito narodno nošo. vsi kuk-~<r cvetie soo-miadi. In soodai v dvorani ie bilo vroče kiJcor v poleti u. žarela so lica mater in rdečeličnih otrok od navdušenia in od nežnosti. Ob spremiievaniu harmonik začno p esati majhne. nesigurne noge in se oglase ubrane, tople iužnjaške pe rni. Odlika-ieio se »solist: <. ktikcr Nilka in Dušan Fa-kn. otroka dirigentova. Gobeč. Svetel.
na trgu v zrameniu ccn a'i načina moda- } Stiskaio si z vso silo harmonike na orsi, ianja. Gospodar, ki odsek ie organiziral j kakor bi hote'.i. da bi igrale tem verneie gro?dno i'kciio in priredil več zar> mivih i jn lepše, in toiikai p-ehaiaio v to svoio
predavani.
Prav leeo in temeljito ooročilo o desetletnem cbstoiu društva ie Dodala ood-predsednica ga. Likarieva. Zveza ie Dri-rediia v tei dobi 132 tečaiev. za električno kuho k? bilo 322 predvajani, na s s snkih ie bilo 65 predavanj, no rad u 62. pksku-zii pa ie b lo v Liubliani 71. a izvan Liublia-ne 18. Razstav na veiesejmu ie bilo skupno 12. v društvenih prostorih oa 15. Društvo ie nriredilo tri iavna zborovania oroti draginji. Drevisokim davkom, zamrzlim ori-hrankom ter še več drugih akc'i. Izčrpno poročilo o »Gospodinii« ie Dedala ea. Kro-pivnikova. ooročilo o Dremoženiskem stanju Zveze ga. Hiti jeva. za nadzorni odbor pa ie poročala ga. Zitkova. Sledile so še volitve in ie bil do dališi debati izvolien spet stari odbor s predsednico go. Viko Kraigherjevo na čelu. Pri slučainostih se je razvila živahna debata o internih vora-šaniih društva, nakar ie bilo leno u snelo gospodinjsko zborovanie v redu zakliu-čeno.
Naša mladina zmaguje v
Lepi uspehi zbora Albina Fakina iz Zemuna
nacionalno ekstazo, tako se raze reva io od svoie domače oesmi. da n ti ne čuieio viharja navdušenia... in komai da se na koncu poklcniio.
Kakor iagned vitka leootica dekiam ra »Balkanski zov« Ljubomira Božinoviča. Gibčno se sučeio deklice in ritm čno sDremliaio ter simbolično D'edstavMaio idejo: Balkan ie močan in velik, bratie so se SDravili in so složni med seboi.
Lahko bi rekli, da se ie koncert končal, a ni nihče hotel verieti. da ie res konec, toliko ie bilo navdušenie in tako ie liudi prijela ljubezen do velikega bratskega naroda.
Beograd. 28. marca
Znani glasbeni učiteli Albin Fakin. ki je moral pred dvema letoma po znani gonji proti njemu zapustiti Krani. ie v Ze-munu ustanovil lastno glasbeno šolo. v kateri vzgaja mlade harmonikarie in pevce ter ima tudi svoi lastni mladinski orkester. Kolikšen uspeh je mogoče doseči z vztrajno vzgojo, ie pravkar pokazal izlet, ki ga je napravil g. Fakin s celotnim ansamblom svojih gojencev in goienk oo Bolgariji.
Opravlieni v pestre narodne noše iz vseh predelov Jugoslavije so prispeli mladi pevci in pevke v noči pred cvetno nedelio v Sofijo. Niihov prihod ie bil naiavlien že za popoldne in iih ie tisto uro čakala velika množica sofijske mladine z dvema godbama. Za udobno bivanie ie bilo v vsa-
Naj večja senzacija sezone!
Danes premiera !
Predstave ob 16., 19. in 21. uri!
kem pogledu preskrblieno. V veliki dvorani »Bolgarije« ie sledil v nedelio zvečer prvi koncert, ki je žel res velik usDeh. V ponedeliek si ie mladina ogledala mesto, v torek opoldne oa ie bil v isti dvorani dijaški koncert. Okrog 4000 dijakov ie napolnilo dvorano do kraia in še na ulici ie poslušala mladina koncert do zvočnikih. Zvečer se ie moral koncert za diiaštvo do-noviti in ie bila dvorana SDet Dolna.
Na veliko sredo ie Albin Fakin s svoio gospo Milko k: mu zvesto pomaga pri pevski glasbeni vzgoii zemunske in beograjske mladine, predstavil svoi zbor na jugoslovanskem Doslaništvu. kier ie Dosia-nikov zastopnik Doudaril. da so taka gostovanja neprecenliive vrednosti za propagando ideie bratstva. Iz Sofiie ie zbor odpotoval v Plovdiv. kier ie imel v sredo zvečer koncert. Dvorana ie bila spet na-hito polna in odobravania ni bilo kraia. Na veliki četrtek zjutrai so mladi Jugoslovani zapustili Plovdiv in se ponoči vrnili v Beograd. Časopisje ie splošno naioo-
Krojač je d$M! svojo suknjo nazaj
Ljubljana. 29. mare*
Neke litijske zabave sredi zime se je udeležil tudi krojač Janez Klun. Ko se jc odpravljal domov, je stopil v garderobo in zahteval svojo zimsko suknjo, ki jo jc (»d-dal tjakaj v varstvo.
V garderobi pa so bili močno v zadregi. Preiskali so vse kljuke, prelistali garderobne številke, a vse zaman, nove zimske suknje litijskega krojača g. Janeza K luna ni bilo nikjer.
Klun in njegova družba so zato počakali na veselici do konca v upanju, tla se bo nerodna zadeva morda le še kako poravnala. Proti jutru je ostala na klinu lc šc ena suknja brez gospodarja. seveda niti odda-leč taka. kakršno si je izdelal kroja'ki umetnik zase.
Oškodovani Klun se je nastopne dni na društvo pritožil. Društvo je o zadevi razpravljalo in Klun je prejel odškodnino. Vendar pa mož ni pozabil na svojo suknjo. Da je bo na;el tako hitro in v času. ko je ne bo več potreboval, pa ni mislil. Nedavno je dobil g Klun poziv za orožn" vaje. N*e dalje, le v Ljubljano je moral. Tj dni je pričakoval na ljubljanski postaji svojo ženko, ki ga je prišla obiskat iz Litije, čakajoč na postaji si je og'edovi»! ostale sočakalce in njih suknje. Sredi opazovanja pa se je zdajci zdrznil Va nekem gospodu je opazil suknjo, ki mu je bila silno znana. Pristopil je bliže in, kar je domneval, je bilo res. Gospod jc nosil njegovo suknjo.
Čakalci na glavni ljubljanski postaji so bili zatem deležni neobičajnega prizora. Janez Klun je poiskal stražnika in prijel sumljivega gospoda krepko za ovratnik. N'ato je izročil moža službujočemu policistu in vsa četvorica — medtem je bila namreč dospela tudi Klunova žena — so odkorakali na policijo. »Rila je le zmota in v Litiji ostala suknja je bila še boljša«, je trdi! neznanec. Prosil je, naj bi obdržal suknjo vsaj dotlej, da dobi svojo staro nazaj. Seveda nista na to pristala ne g. Klun, ne policija. Po dolgem času je dobil litijski krojač spet suknjo, ki je o njej menil, da je sploh ne bo več videl. Mož s Klunovo suknjo, ki je neki okoličan iz Zaloga, pa bo imel opravka s paragrafi.
Najnovejše pustolovščine kralja džungle! Predrzne akrobacije, ki jih izvaja mali Tarzanov sinko! Ogorčene borbe z zvermi in divjimi plemeni v pragozdu. — Fantastični posnetki pod vodno gladino! Ukročeni slon in udomačena opica, prijatelja Tarzanovega sinka!
JONNY WEISSMÜLLER
in mali čudežni deček akrobat
JOHN STREFFIELD.
Kino Union, tel. 22-21
in njegov sin
Zaradi ogromnega zanimanja za ta film pri poročamo nabavo vstopnic v predprodaji !
Kulturni pregled
Slovenska umetnost pred štiridesetimi leti
Jutri bo otvorjena velika jubilejna umetnostna razstava, na kateri bo sodelovalo 66 slovenskih umetnikov. Ta velika revija slovenske likovne umetnosti bo prirejena ob 40-letnlci prve razstave v Mestnem domu.
Ko je 27. avgusta 1900 priobčil Vatro-siav Holz svoj članek »Izza kulis Slovenskega umetniškega društva« ie bila misel o potrebi prireditve skupne razstave slovenskih likovnih umetnikov v Liubliani že dozorela, saj so takratni mladi umetniki že nekaj let razpravi iali o potrebi take prireditve. Alojzija Gangla poziv slov. umetnikom, nai bi se udeležili razstave v jeseni leta 1899, ni našel zadovoliuiočega odziva in razstava je bila odpovedana. Zato moremo Holzov podlistek že smatrati za prvi javno oglašeni uvod k razstavi, ki se ie popolnoma posrečila ter ie bila ouvertura vsem mnogoštevilnim razstavam do današnjega dne.
Vatroslav Holz v svoiem podlistku omenja med drugim tudi težave ori pisanju o likovni umetnosti spričo pomanjkljivega tehničnega izrazoslovja. Zato ie razumljivo. da se ie navduševal za »duhovito, s tehniškimi izrazi bogato opremi i eno« ooročilo. ki ga ie Ivan Vavpotič priobčil v »Ljubljanskem Zvonu« o pariški razstavi. Glavno pa je niegovo rforočilo. da ie poziv »Slovenskega umetniškega društva« po enoletnem obstoju rodil uspeh: Za orvo razstavo se ie priglasilo 25 umetnikov in umetnic.
Oficielnj razglas odbora »Slovenskega umetniškega društva« ie sledil že tri dni na to. V njem je naiavliena otvoritev razstave. ki bo 15. septembra. Žirija prične poslovati že 1. septembra.
1. septembra čitamo v >-Sloven:kjm narodu«. da ie odbor odcrl došle zaboie s slikami in kipi. Žirijo tvorilo Franke arh. Fabiani, prof. Mis. Vesel in Sternen ter kipar Zaje. Dekoracijska dela ie orevzela tvrdka Naglas, okrasitev z zeleni-m »m posebni naklonjenosti g. žuoara I. Hribarja« mestni vrtnar Heinic. Aranžiral: fod < razstavo: Mis. Sternen. Grohar. Ji kep č in Germ.
5. septembra biča v istem listu ocdlist-kar Ivo Martinovič liub'iansko brezbrižnost za kolektivne razstave, ki so iih od leta 1887. sem prirejali Ivana Kcb'lca. kipar Al. Gangl in slikar Germ. »N.zan:-manje za umetnost — lo i e naoo.čnn temna stran na svetinji naše kulture«. ČYn k ima v ostalem propagandni ramen
Dva dneva pozneie PorrÀa SI. N « bšir-neje o pripravah za razstavo. »Pod vodstvom stavbnega svetnika Duffe-ia. Groharja in Jakopiča se barvaio in pcstavlia-jo v Mestnem domu velike stene z iute, na katere se obesijo slike ter se razvrščajo poßtavki za kipe.« Akademija v Narodnem domu bo pod vodstvom ravnate-lia Fr. Gerbiča.
Na predvečer pred otvoritvi i o raz-t ave je priobčil Slov. Narod zoo et no dl: st ek o težavah pri organizaciji prve razstave.
»Umetniškemu društvu« so pristooili tudi stavbniki. arhitekti. Disatelii. pesnik . glasbeniki. gledališki igralci in operni pevci. In glejie čudo! S tem se ie okrepčalo niegovo prvotno preš:bko telesce ter se ie razvilo v krepkega dečka, ki stopi iutri pred s'o\ensk: narod kakor čil. življenji ve^el mladenič s palmovo veio um tnosti v reki«. Prijate jski snodi združen h umetnikov vseh pano** so imeli namen da Dre-ženeio »tisto brezmis~l-io li b'.iansko cvičkcslovje in da se nesla ie b ab i e ver? k^ čenče in kvante nadorr.este z dr.sioin mi razgovori o vzvišeneiših oredmetih slovstva in lepo umetnosti.«
Engelberta Gangla p-o'og ki ie n :t;s-njen na on-i «trani razstavnega katalogi in k: ga ie na slavnostni akad°miv rec:-tiral re-'i=er Devi, ie iz'el na dan otvoritve tud' " > Slovenskem Narcdu». »Naš dan ie tu!... Dcsrel ie k -am
b-e hruDa. a len ie velik p^no- ?buiai"č... Umetno t' =-lnvo*--s'.-e fo je praznik, k' ni enakega nik 1! 5e. odka'- o nii se sovori slav'a... V isti številki ie ori?bčeno tudi coroč'lo o drugem občnem zb r.\ »Sove kega umetniškega dri š'va«. ra katerem sta zastopala. Hrvate k par valdee in d;sateli Plaošič. Zaninrv ie predlo? slika-i i Cer-ma. nai bi se odbor »poganjal za ustanovitev zveze iu°oclovan-kih umetnških društev. Zveza bi priredila do iugo«lovan-skih glavnih mestih razstave iugosloven-skih umetnikev.«
Pri slavno tn: otvoritvi razstave niso manikali glavni orosvetni in cerkven' do-stoianstveniki. ki jih ie Dozdravil v imenu oriredite jev Drof Franke. R^zs'avo so pozdravit' v imenu deželne vlade dvo-ni svetnik Safgoč. v imenu me-tne občine župan Hribar, a v imenu deželnega zbora
glavar Detela Bilo ie torei nad vse slavnostno.
Značilno za razpoloženie takratnega časa. ki je tej kulturni erireditvi pripisovalo velik nacionalni pomen, ie veliko število obiskovalcev (preko 5000) na tei prvi razstavi. K temu ie nedvomno pripomogel pomprizni reklamni aparat, ki se ga ie posluževalo Slov. umetniško društvo« sai je ori:edilo na dan otvoritve razen občnega zbora še slavnostno akademiio. Razstavni prostor sam pa ie bil bogato okrašen s prorogami in cvetiem.
8. oktobra ie Drišel iz Trsta oosebni vlak s 316 obi.-kovalci razstave. Na kolodvoru ni manjkalo navdušenega soreiema. ki so ga povzdigovale vihraioče zastave raznih pro vetnih društev in sviranie meščanske godbe.
Tržačanom ie bil po ogledu razstave in muzeja prireen slavnostni obed. podoI-dne izlet na Drenikov vrh. ob 6. uri operna predstava (Zrinjski). nato v Narodnem dem i srstanek s scdelovaniem pevskih d. u£ ev in meščanske godbe.
20. oktobra ie sledil skupni prihod Štajercev. ki iih ie T. Doksov pozdravil z njim posvečeno himno v Slov. Narodu.
Oi bratie na slovenskih naših tleh.
gi mi cozdrav v Ljubljane Vam zideh!...
24. cktobra na ie '-Slovensko umetniško društvo« obiavilo. da ie ugodilo ponovnemu pozivu Društva hrvatskih umetnikov ter da bo preneslo ce'otno razstavo v Zagreb. Pozneie oa ie bil ta sklep v toliko izpopolnjen, da so bili Dozvani umetniki tudi oni. ki na razstavi v Mestnem domu še niso sodelovali — nai vpošlieio še nova dela. vendar z omeiitviio. da smeio razstaviti samo člani SUD.
Zagrebška razstava ie bila slovesno otvorjena 22. XII. 1900. Zvečer istega dne
je bila v Narodnem kazalištu premiera
Cankarjeve drame »Jakob Ruda«. *
Prve slovenske umetnostne razstave se je udeležilo 31 umetnikov in umetnic in sicer: Ažbe (Mcnakovo). Berneker (Dunaj). Cesar (Mozirje). Franke (Ljubljana). Germ (Praga). Grilc (Ljubljana). Grohar (Ljubljana). Grošelj (Selce). Gvaiz (Gorica), Horvat (Gornja Radgona). Jager (Dunaj), Jakopič (Ljubljana). Jama (Monakovo), Kobilca (Sarajevo). Koželj A. (Kamnik). Mis (Ljubljana). Pogačnik (Dunaj). Repič (Dunaj). Rudoflf (Zürich). Siemen (Vrhnika). Santel Avgusta, st. (Gorica). Šantel Henrika (Dunaj). Trinko (Videm v Italiji), Vavpotič (Novo mesto). Vesel (Kamnik), Vesel Jessie (Kamnik). Zaic (Dunai). Za-lar (Dunaj). 2mitek (Kropa) in Znider (Dunaj).
Presenetljivo za današnje dni je ori tem, da je od vseh 31 razstavlialcev živela samo petorica v Ljubljani, med niimi Jakopič in Grohar, ki sta bila pač glavna idejna voditelja slovenskih umetnikov. Ostali so bili raztreseni po raznih umetnostnih središčih oziroma v maniših slovenskih krajih.
Na prvi razstavi so se krepko uveliavöi zastopniki monakovskega impresiionizma. ki so do danes ohranili svoi renome. Niìh umetniška pot ie bila že od začetka borbena. a more jim biti v zadoščenie. da so v tej borbi ostali zmagoviti. Poleg niih se ie že na prv. razstavi krepko uveliavil Ivan Vavpotič. Med kipar i i sta se naiboli uveljavila Repič in Zaic.
O razstavi je izšlo več ocen v dnevnih listih in v slovenskih in hrvatskih rev'i ah. Najobširneiša ocena ie bila M. Zarniko-va v Slov. Narodu. Zamik je v celi vrsti podlistkov z njemu lastno duhovitostjo, a tudi brezobrrno rezkostio analiziral m
\
Preko 10.000 zdraviliških priznanj !

žeieznato
KtflA-UIhO
ZA OKREPITEV SLABOTNIH, SLABOKRVNIH IN.
REKONVALESCENTOV,
Izvrsten okus
Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah: litrska steklenica 77.— din, pollitrska 48.— din, četrtlitrska 32.— din _Reg. Sp. br. 3290 od 24. II. 1933._
Grandiozni prizori in podvigi modernega vojskovanja. Največji bombniki na delu. — Nepremagljiva ameriška vojna armada. Ljubavna drama, ki se odigrava med dvema bratoma.
GEORG BREXT — OLIVIA DE HA VILLANO
FIlm »JEKLENA ARMADA« prekaša celo film »Poslednja
zapoved«.
KINO MATICA, tel. 21-24. Predstave ob 16., 19. in 21. urL
Najaktualnejši velefHm
Jeklena
armada
Vse Z3 lepoto	oj^ čnem ..^^euu do p;es našm aKade-
Gosnod urednik to me Da res veseli da	xai3sov v Beo«radu Prav taJko !eP° usPs1'
ČIc vekP°v današnjih é' ih^ne e "e lamo	vsa leta * ^ * «J
. . , „ '	veliko zanimanje med beograjskimi Slo-
tozba o brezposelnosti, marveč, da se mu	„ + i- j
... , , ,.. ...	venci kakor tum med Srbi.
nekateri celo pohvalijo s preobilno zapo-	~ o,.^. . «-,„ .. . ... . .
i *r • i- - i i * •	Srbska izšelienska zveza ne bila te dni
slenostjo Ne mislim špekulantov in pre-	ustanovljena y Jalači Srbsko-amerikanske
kupcevalcev, - ne, v cisto poštenih obr- ; banke vJBeogra$u. PrisoStvovali so ji šte-tih je mnogo dela m zaposlitve, vsaj od ' prilike do prilike.
Imel sem na veliko soboto v Ljubljani nujen opravek, pa sem se proti večeru
vilni ugledni Srbi, ki so se po daljšem bivanju v Ameriki vrnili v domovino. Glavni namen zveze bo, da bo skrbela za kultur-no-nacionalno in gospodarsko sodelovanje
vračal domov v crni revir. Z menoj v ku- j Srbov v domovini in izseljencev v Ameriki. Za predsednika je bil izvoljen vseučili-ški profesor dr. Vasilij Popovič, tutor v združenju ameriških študentov »Mihailo Pupin«. Dr. Popovič je v tem svojstvu bival lani daljšo dobo v Ameriki in je dobro spoznal ondotne razmere.
peju so sedele tri frizerske pomočnice in brivec. Strašno so bili zbiti. Jih gledam, kako kinkajo in omagujejo, pa naposled vprašam brivca:
—	Kaj, ali ste krokali, ali pa ste tako izmučeni?
—	Krokali, milost božja, kje neki! Od dela smo trudni. Pomislite, tovariš predragi, ves teden je bilo polno mladih in starih dam, vsaka je hotela za praznike imeti ondulirano glavo. Včeraj in danes je i bil pa naval, da enakega ne pomnimo. Ta ; je želela vodno ondulacijo. druga trajno j kodranje. pa železno ondr.laeijo — treba je bilo potrpljenja, požreti je bilo treba j marsikatero grenko, saj so nekatere čakale po 6 do 8 ur. preden so prišle na vrsto.
—	Ne boste verjeli, nekatere pomočnice smo delale kar po 20 ur skupaj. Pa ko že opraviš pošteno svoje delo, tako naglo in dobro, kolikor le moreš in znaš, šent, še je marsikateri dami vedno kaj manjkalo k popolni frizuri.
—	Nu, ni nič čudnega, se je spet oglasil brivec, so pač ženske kaprice v lepoti-čenju. Ampak, da so začeli tudi moški sitnariti z enakimi zahtevami pri svoji le-p ti, to pa lahko e3o\reku včasih požene kri v glavo.
Vlak je drdral dalje in vsi štirje so od utrujenosti kmalu začeli kinkati z glavami. Približala se je moja postaja in brez slovesa sem izstopil. Pa nričfem domov —
ljenja snega zrušilo 5 velikih plazov ki so zasuli cesto med Rožajem in Novim Pa-zarjem. šest avtomobilov, od teh trije tovorni, je na tej cesti izročenih usodi, človeških žrtev k sreči ni bilo. Kakor poročajo zadnja poročila, je voda v Sremskih Karlovcih že zalila nad 30 hiš. Dunav je včeraj dosegel svoj višek.
*	Za pirhe slepim otr°kom so poslali upravi zavoda za slepo deco v Kočevju nameščenci zavarovalne banke Slavije v Ljubljani 243 din. Zavodska uprava se iskreno zahvaljuje!
*	Še o nesreči na smledniškem mo'tu.
Na naša poročila o nezgodi trgovskega zastopnika g. Ivana Cedeta. ki ie s svoiim avtomobilom z mostu pri Sm'edn ku padel v Savo. nas smiedniški easilci nrosiio za naslednio ugotovitev: Napak bi bilo trditi, da je most čez Savo pri Smledniku že tako razruvan. da ie meralo prit: do nesreče, res ie samo. da ie graien iz hlodov na stari način, da ie vožnja z avtomobili in mo-tccikli res prece} nerodna. G. Code se ie po klancu proti mostu pripelial s precei-šnjo brzino in na mostnem cestišču ea ie
strokovno Vam svetujejo pri izbiri kosmetičnih preparatov v PAR FU M E R1 JI »VENUS«, TyrSeva 9._
* Socialna politika v Zagrebu. V »Novo-j stih« čitamo, da je zagrebški odbor za zimsko pomoč imel v sredo eno svojih poslednjih sej, na kateri je ugotovil, da je od I letošnje zbirke za pomoč siromakom osta-| lo 1,728.023 din prihranka. Nekaj dni piej smo brali v »Jutarnjem listu« hudo obsodbo ravnanja z zimsko pomoijo v Zagrebu, kjer še nobeno zimo ni prit skalo na kljuke toliko siromakov kakor letos. Toda i na tej seji je bilo poudarjeno, da je oprez-| nost z denarjem umestna, ker ima Zagreb i glede na svetovni položaj pred seboj mor-: da še hujše dhi, ko bo milijonski prihra-i nek posebno prav prišel. Na isti strani be-I remo poročilo pod naslovom: »Zaradi bede i in dolge zime stradajo in hirajo otroci tu-j di v nekaterih zagrebških šolah.« Poroči-I lo pravi, da je v neki šoli na zagrebški pe-i riferiji od 518 otrok njih 106 kržljavih in zaostalih. Ti otroci so žrtev dolge zime. ker jim starši v skrajni bedi niso mogli
dati niti kaplje krvi. Še več. niti otroci v in najdem hišo prazno. Po hiši se je širil mestnih zavetiščih niso dobivali mleka, ker tudovit vonj. Por'edam v pečico — mi- je bil zaradi podraženja živeža proračun žja. velikonočne ptice so se za?Tale. i prekoračen. Rdeči križ sicer vzdržuje v
pasivnih krajih banovine Hrvatske okrog
lost bežja
Iščem, kličem. Kis je vendar žena, kje je niena pomočnica?
— Kje pa naj bo! — mi pojasni soseda. — Pri frizerju mora čakati, saj sem tudi jaz čakala vse dopoldne, da sem prišla na vrsto.
In tako sem letos za Veliko noč tudi jaz imel ženico in njeno pomočnico z nakodranima glavicama. Seveda za žegen smo se pa vsi trije kar tiho pod nosom obrisali.
— Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkužnje uče. da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev.
Ogi reg. S. br ?0474-32.
* Počaščenje zagrebškega znanstvenika. Ob velikonočnih praznikih je bil v Pa-dovi kongres sodne medicine. Na kongres je bil brzojavno povabljen tudi znani hrvatski znanstvenik, vseučiliški profesor in predstojnik zavoda za sodno medicino in kriminalistiko v Zagrebu g. dr. E. L. Milo-slavič. Italijanski znanstvenki so mu izkazovali posebno pozornost. Dr. Miloslavič je predsedoval kongresu. Obširno je poročal sloveči profesor vseučilišča v Firenci F. Leonzini o pojmu poslabšanja telesnega stanja v forenzični medic'ni.
AKademiki Društva Slovencev v Beogradu priredijo 6. aprila svoj tradicionalni akademski ples. Piireditev, ki slovi že več let kot najelitnejša slovenska prireditev v Beogradu, bo p°d pokroviteljstvom Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Posebno obeležje ji bo dal umetniški spored, pri katerem bodo sodelovali odlični slovenski umetniki. Sodeč po pripravah in
300 šolskih kuhinj, v katerih dobi hrano 20.000 otrok. Toda Zagreb sam nima niti ene šolske kuhinje, čeprav pretiva v Zagrebu na t soče oslabljene, lačne in zaostale dece. Naprošen je bil odbor za zimsko pomoč, da bi prispeval za nakup mleka otrokom, ki so žrtev pomanjkanja in bede njihovih staršev v dolgi zimi. Predlog pa ni bil dan na glasovanje, ker da ne spada v delokrog odbora za zimsko pomoč, marveč se morata za to brigati mestni socialni odsek in mestni fizikat.
*	Del°vni jubilej zasavskega obrtnika. Včeraj je preteklo 40 let, odkar izvršuje dimnikarsko obit litijski dimnikarski mojster g. Franc Dobravec. Znan je posebno v gasilskih vrstah, a kot dober gospodar je cenjen v vseh krogih. V gasilskih vrstah se udejstvuje že 35 let. Za svoje požrtvovalno delovanje je prejel tudi odlikovanje. Dobravec je po rodu iz Sitarjev-ca pri Litiji, za dimnikarja se je izučil v Radovljici, vojake pa je služil pri 14. dra-gonskem polku v Klatovu. Mladeniško živahnemu možu k lepemu delovnemu jubileju iskrene čestitke!
*	O vedno večjih povodnjih prinašajo beograjski listi poročila ne samo iz Vojvodine, marveč tudi iz drugih delov države. Poplava v Baranji zavzema vedno večji obseg, tako da je zdaj samo na področju vodne zadruge ob Karašici pod vodo nad 6.000 oralov. Ob Dunavu preti nevarnost povodnji celo Sremskim Karlovcem. Dunav dosega rekord, kakršnega so zabeležili v juliju 1926, ko je iznašalo njegovo stanje 659 cm nad normalo in je pustošila katastrofalna povodenj. Tisa še vedno narašča, Begej pa je porušil nasip blizu ru-munske meje in se šuoko razlil po hetin-skih poljanah, na naši strani pa po dobro-voljski koloniji »Banatsko Karadjordjevo«. V Novem Pazarju se je zaradi naglega ta-
zaneslo z vso silo na levo. da ie trči ob železno grajo in padel v Savo Netočna ie bila navedba, da je g. Cedeta prepeljal v ljubljansko bolnišnico škofjeloški avtobus. V resnici ga ie prepeljal novi reševalni avto smledniške prostovo jne gasilske čete. ki je bil šele pred nekai dnevi nabavlien. Da je tcikrat že četrtič mccral v funkciio. Na nesrečo pa ie avtomobilu med vožnio do-šel bencin, tako da so morali ranienca iz Šiške do bolnišnice prepeljati ljubljanski reševalci.
LCKD JEFF
Miekey Rooney in Freddie Bartholomew — 2 mlada, toda slavna in popularna zvezdnika v zabavni pustolovščini: KINO SLOGA, tel. 27-30	DANES PREMIERA!
Pustolovni roman dveh mladih fantov v poboljševalnici, v zavodu, kjer se dečki pripravljajo za težki in odgovorni poklic mornarjevi Junaštva dveh fantalinov rešijo kapitana in ladjo pred sigurno propastjo! Ob 16., 19. in 21., jutri ob 15., 17., 19., 21. Danes ob 14.15 in jutri dopoldne ob 10.30 nepreklicno zadnjikrat po znižanih cenah: Jeanette Mac Donaldova in Eddy Nelson »PESEM ZLATEGA ZAPADA«.
zdravniško spričevalo. Kazenski senat je sklenil, da je treba dr. Bogdanoviča prihodnjič s policijo prignati na sodišče, predsedniku senata pa je prepuščena pravica, da po potrebi stavi dr. Bogdanoviča do glavne razprave v pritvor.


u— Ljubljanski rezervni oficirji in njihove družine so vljudno vabljeni na tova-riški večer, ki ga prirede drevi v veliki dvorani »Zvezde« skupno aktivni oficirji ljubljanske garnizije in Udruženje rezervnih oficirjev. Pričetek po 20. uri. Obleka promenadna.
u— Velika jubilejna umetnOMna razstava v Ljubljani. V nedeljo 31. t. m. bo ob 11. otvorjena velika pomladna umetnostna razstava, ki jo priredi Društvo slovenskih likovnih umetnikov v proslavo 40'etnice prve siO\enske umetnostne razstave v ljubljanskem Mestnem domu. Protektorat nad razstavo je prevzel g. ban Razstavljena bodo dela 66 slovenskih umetnikov in umetnic, med njimi petnaj-storice, ki se je udeležila že razstave v Mestnem domu leta 1900. Sedem teh zaslužnih pionirjev na področju naše likovne umetnosti se veseli še življenja in bo na razstavi zastopano s svojimi deli. Slav-
VENCI
LEPI ln POCENI Frančiškanska 3, nasproti Uniona. tel. 31-74
»ROŽA« j
*	Ubitega je zločinec vrgel pod vlak. 26
letni Cvetko Relja se je po praznikih vračal iz Travnika v Turbe. Zjutraj so ga našli mrtvega ob progi. Komisija je ugotovila, da je Reljo ubil neznan ropar, ki mu je pobral denar, nato pa pokojnika vrgel na progo, kakor da je siromak izvršil samomor ali pa da je postal žrtev železniške nesreče.
*	Premalo jagnjetlne za Beograd. Letošnja zima je imela v južnih krajih hude posledice med drobnico. V pirotskem okraju, ki slovi zaradi okusne jagnjetine, je letos močno padlo število jagnjet, pa tudi kakovost mesa se je poslabšala. Med tem ko so lahko lani poslali v Beograd okrog 12.000 jagnjet, prejšnja leta celo po 15.000, jih bedo letos lahko oddali le kakih 6.000. Lepo zrejeno jagnje je težko najti. Tako je torej letošnja zima na eni strani prikrajšala Beograjčane za dobro jagnjetino, na drugi strani pa, kar je usodnejše, je pri-ščipnila siromašne pirotske kmetovalce pri zaslužku.
MOTEL »SLAVIJA«
H V A R
Odprt vse leto. Moderni komfort, tekoča topla in mrzla voda, centralna kurjava, kopalnice, električna razsvetljava. — Pension od 60 — 80 Din.
*	TisKani krepdešin ostan«i, lepi vzorci vpcrabljivi za otroške cblekce. bluze, rute, kombiniranje oblek i. t. d. dobite mt 15 din v mali Goričarjevi trgovini za Ljubljan'co, Sv. Petra nasip 29. Na zalogi tudi razni ostanki štofov in pralnega blaga po nizkih cenah. (—)
*	Senzacionalen proces pričakujejo v Subotici. Kolonist Milan Svilar, ki sedi v Mitrovici, obsojen na 20 let ječe, ker je zagrešil dvojni umor, je nedavno obtožil javnega notarja dr Luko Bogdanoviča iz Bačke Topole, da je utajil denar in se posluževal krivih listin. Prva razprava je bila pretekli četrtek, toda med tem ko so Svilarja prignali iz Mitrovice, se ni prikazal dr. Bogdanovič, marveč je poslal
presojeval razstavi i en e umetnine ter si s svojimi sodbami bržkone ni pridobil mnogo prijateljev. Danes mu pa lahko priznamo. da je njegova sodba bila samostojna in v glavnem pravilna.
Ko se bodo zbrali naši likovni umetniki ob 40 letnici prve slovenske umetnostne razstave v velikem številu s svoiimi deli v Jakopičevem paviljonu se bomo s hvaležnostjo in ponosom ozirali posebno na dela onih naših pionirjev na poliu likovne umetnosti, ki so s I. slovensko razstavo začeli novo in cvetočo dobo slovenskega kulturnega življenja.	—1.
Zapiski
Srbska mladina slavi Otona Župančiča. Iz Cačka smo prejeli skromen, a razveseljiv doknment napredka v našem kulturnem zbliževanju: letak, ki vabi na »akademijo, posvečeno Otonu Župančiču, največjemu živečemu slovenskemu pesniku«. Akademijo prireja v nedeljo dne 31. t. m. »Zajedniea doma i škole čačanske gimnazije«. Program obsega predavanje gdč. prof. Margite Radovic o Otonu Župančiču, učenka II. razreda bo recitirala »Kadar se Ciciban joče«, učenka III. razreda bo pela »Jaz 'mam pa konj'èa belega«, zopet druga bo recitirala »Cicibana in čebelo«, šesto-šolka pa »Vseh živih dan«. Akademija obsega tudi glasbene točke. Ob koncu bodo učenke prvega in drugega razreda izvajale ritmično igro na napev slovenske narodne pesmi. Beležimo z zadoščenjem prikupni dokaz novega duha, ki začenja navdajati mladino v gimnazijah onkraj Drine. Srbska mladina ne slavi samo slovenskega pesnika, marveč recitira njegove pesmi v izvirnem besedilu: to je pojav, ki bi mu želeli mnogo obojestranskih posnemovalcev, saj samo tako spoznavanje vodi k resničnemu zbliževanju in k duhovni solidarnosti !
Nova knjiga Slobodan« Jovanovióa. Pri
Geci Konu v Beogradu je izSla nova knjiga prof Slobodana Jovanoviča »Primeri političe socikologije«. Učeni pisec daje
zgodovinski pregled družbenega in političnega razvoja Anglije, Francije in Nemčije.
Mednarodni natečaj za novo stavbo beograjske opere je prinesel mnogo osnutkov, vendar se ocenjevalno razsodišče ni moglo odločiti za podelitev prve in druge nagrade. Podelilo je dve nagradi po 75.000, dve po 50.000 in dve po 37.500 din, ter odkupilo pet osnutkov po 20.000 din. Eno izmed obeh največjih nagrad je prejela skupina italijanskih arhitektov, ki je predložila najbolj sprejemljive načrte. Drugo nagrado v isti višini sta dobila zagrebška arhitekta Vladimir Turina in Hinko Gottwald. Nagrade po 50.000 din sta pobrala dva nemška in dva belgijska arhitekta. Nagrade po 37.500 din so dobili dva Američana in beograjski arhitekt Ivan St. Savkovič. V Beogradu so pravkar priredili razstavo teh osnutkov.
Slovenska rodbina v r°manu Josefa Rötha. V Parizu je umrl lani avstrijski pi-satelj-emigrant Josef Roth, znan zlasti po romanu »Radetzkymarsch«, ki je v njem opisal Avstrijo izza druge polovice devetnajstega stoletja. Rodbina, katere vzpon iz preprostih razmer v plemstvo slika v tej široko zasnovani epični kompoziciji, je slovenskega porekla. V romanu predstavlja tisto malce sentimentalno pobarvano avstrijstvo, ki ie spreminjalo Slovane v posebno zvrst Nemcev. Roth je ostal do zadnjega »avstrijski« človek z neomajno zvestobo do Habsburžanov, ki jim je v svoji naivni sentimentalnosti pripisoval posebno poslanstvo v srednji Evropi, zlasti vzdrževanje bariere zoper pangermanizem in prusizem. Kakor poročajo pariške »Les Nouvelles Littéraires« je izšel v Parizu (za sedaj samo v francoski izdaji, prirejeni po neobjavljenem izvirniku) Rothov poslednji roiman, ki se imenuje v francoščini »La crypte des ca-puclns«. Tudi vtem svojem labodjem spe-vb objokuje Roth črnožolto Avstrijo. Roman se dogaja na Dunaju v zadnjih letih pred polomom monarhije in njegovo deja-
nje se podaljšuje v povojno dobo tja do »anšlusa«. Tudi v tem romanu, ki tvoriš »Koračnico Racfcckega« nekak eiptyk o agoniji habsburške monarhije, je pisec podelil slovenski redbini Trottov iz Sipo-Ija dvomljivo čast, òa vteleša v posameznih svojih članih civilizacijsko idejo č.no-žolte in katoliške Avstrije.
Franc°zi in Wagnerjeva glasba. V sedanjih vojnih razmerah je nastala v francoski kulturni javnosti značilna diskusija o vprašanju, ki so o njem javno razpravljali tudi med vojno 1914 — 1918: ali kaže vprizarjati v Franciji opere Richarda Wagner ja m igrati skladbe Bacha, Mozarta in Beethovna, t. j. onih nemških skladateljev, ki so v Franciji najbolj priljubljeni ? Glasovi prijateljev teh del, podprt: s citati najodličnejših francoskih glasbenikov, so za sedaj obveljali. Ne le starejši mojstri, kakor sta Mozart in Beethoven, marveč tudi predstavitelj »vse-nemške mistike« Richard Wagner, so zopet na francoskih koncertnih program:h. Prijatelji njihove glasbe utemeljujejo svoje stališče s tem. da so ti mojstri postali že zdavnaj skupna last evropskega človeštva in da je njih nadčasovna domovina povsod, kjer so s svoj:mi vplivi oplodili umetnost. Zato jih šteje tudi Francija med svoje »duhovne državljane« in ne misli, da bi imeli ti velikani kaj skupnega z današnjimi razprtijami v svetu.
Francoski spis o DOstojevskem. Lanski lavreat Goncourtove nagrade Henri Tro-yat, ki se je na mah povzpel v prve vrste francoskih pisateljev, je pravkar izdal pri Fayardu v Parizu 625 strani ob-segajočo knjigo »Dostoivsky«. Troyat je po rodu Rus in se piše Tarasov. Pripada oni generaciji v vrstah ruskih beguncev, ki se je že popolnoma zakoreninila v novih domovinah in sprejela tuje jezike. Da pa Tarasov ni pozab i jezika in duha svoje domovine, priča njegova živi jen 'ep:f-na na ruskih virih zgrajena študija o Dcstojevskem. Z njo se je p'satelj oddolžil domovini svojih očetovi
nostna otvoritev razstave bo v Jakopičevem paviljonu točno ob 11. K obilnemu obisku te velike revije slovenske likovne umetnosti vabi odbor Društvo slovenskih likovnh umetnikov.
Krasne eksemp!are
LISIC
In v 9 e druge posebnosti kožuhovine — dobite najceneje prt RKZNABSTVÜ
JOŽE DOLENC,
Sv. Petra cesta 19.
u— K°ngres Zveze planinskih društev
kraljevine Jugoslavije bo v soboto in nedeljo 30. in 31. t. m. V nedeljo ob 9. bo slovesno zborovanje planincev iz vseh krajev naše države v veliki dvorani Zbornice za trgovino, cbrt in industrijo. Planinci so vabljeni, da se kongresa v čim večjem številu udeleže. Udeležencem kongresa je odobren SG'/oni popust pri vožnjah na državnih železnicah, in sicer za potovanje v Ljubljano od 28. do 30. marca in za povratek od 31. marca do 2. aprila. Na odhodni postaji je treba kupiti celo vozno karto in obrazec K 13 ter velja ta vozovnica za brezplačen povratek, če je obrazec K 13 potrjen od kongresa. Izrabite ugodno priliko ter pridite na zanimivo zborovanje jugoslovanskih planincev.
V nedeljo s smučmi na Jezersko. Prijave sprejema »Putnik«.
u— Danes se bc nekaj zgodilo, napoveduie Pepe Štrukelj v »Pekovski«. Res se zgodi marsikai in vse ie nadvse zabavno in veselo. Veder humor, lepe Desmi. nevsiljiva, prijetna godba so odlike te prisrčne pekovske godbe, ki jo uprizarja Šentjakobsko gledališče s tolikim uspehom, da so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Sploh je težko debiti vstopnice, če si jih ne priskrbite že v predprodaii pri gledaiiški blagajni v Mestnem domu. »Pekovska« se ponovi danes in jutri ob 20.15.
u— K jubilejni razstavi v Jakopičevem pav'ljOnu Fporoča Društvo slovenskih likovnih umetnikov še tole: Jakopičev paviljon je podoben panju, tako življenje je v njem. še prihajajo zamudniki s slikami in kipi, čeprav so razsodišča za Neodvisne, za Lado, za Brazdo in za ostale člane svoja delo v glavnem že izvršila, Vab-ljenci, predvsem naši impresionisti, so seveda izven razsed šča- V zadnjem trenutku je težko urediti katalog in vse, kar je potrebno za dobro funkcioniranje zunanjega aparata. Obeševalna in razvršieval-na komisija je tudi začela s svojim delom. Razstava bo odprta v nedeljo ob 11. z otvoritvenim govoi oni umetnostnega zgodovinarja in korservatorija dr. Fran* Mesesnela. Nato bo gledališki igTalec g. Fran Kralj recitiral Ganglov prolog, kd je bil čitan leta 1900. ob priliki slavnostne otvoritve pive s'ovenske umetnostne razstave. Prosino občinstvo, naj pride pravočasno, da bi ne motilo govornikov. Opozarjamo posebno na to, da se bodo pri blagajni prodajali fotografski posnetki umetnin skoraj vseh slovenskih umetnikov. Fotografske reprodukcije je mojstrsko izvršil atelier Pogačnik.
u— Predavanje na Taboru. Sokol I. vabi) svoje članstvo, da se udeleži aktualnega predavanja brata dr. Branka Vrčona. ki bo drevi ob 20. uri v maii dvorani na Taboru.
u— Izletniški vlaki ob nedeljah. Smučarje in turiste opozarjamo na izletniški vlak, ki odhaja iz Ljubliane ob 5.40. Za povratek je pa izletniški vlak oni. ki prihaja v Ljubljano ob 22.10. Oba vlaka, iu-trnji in večerni, imata zvezo z Bohinisko Bistrico in Ratečami-Planico.
u— Dr-ms ki odsek Narodne strokovne. zveze vabi gospodične, ki imajo veselrie do pranja (dramatike), nai se zetiase v tajništvu zveze. Delavska zbornica na Miklošičevi cesti 2. nadstropje, od 1. aprila dalie. Uradne ure 10,—12. in 5.-7.
u— Orkestia'no društvo Giambone Matice, ki je moralo preložiti svoi iubileini koncert, sporoča, da bo koncert definitivno 8. aprila v veliki unionski dvorani. Koncert bo dirigiral skladateli L. M. Škerianc. kot solist bo sodeloval pianist Ivan Noč. Vstopnice v kniigami Glasbene Matice.
u— Jezdni o^sek ljubljansKe sok'-^ke župe bo imel jutri v nedeljo jahalne vaje v jahalnici, v lepem vremenu pa na prostem. Zbor točno ob 8.45 na običajnem mestu.
u— Filozofsko društvo. Ker je predavatelj nenadno obolel, se za drevi napove-vodano predavanje in občni ?.bOr Filozofskega društva preložita,
u— Med najmarljivejša pevska društva v Ljubljani spada društvo Krakovo-Trno-vo, ki deluje že nad 20 let in prireja -vsako leto -vsaj en koncert večjega obsega. Letošnji koncertni nastop naših Krakov-čanov in Tmovóanov bo v petek. 5. aprila, ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. O koncertnem sporedu in solistih prihodnjič. (—)
u— Ribarsko društvo v Ljubljani vabi svoje člane na svoj redni letni občni zbor dne 6. aprila v hotelu »Metropol-s: (Mi-klič) ob 20. uri. Odbor. (—)
u— Zvišanje cen mesa. Z današnjim dnem se zvišajo cene mesa z ozirom na visoki porast cen klavne živ;ne takole: goveje meso I. vrste zadnji del 16 din, sprednji del 14 din: prašičje meso sveže (karé) 22 din. vratina 20 din; slanina sveža, salo tujih prašičev 20 d;n. domačih 18 din; telečje meso stegno 18 din; pleče, hrbet 16 din, vrat in prsa pa 14 din za kg. Te cene je kr. banska uprava dravske banovine na prošnjo ljubljanskih mesarjev odobrila, (—)
u— Trgovine v p°nedeljek 1. aprila bodo ves dan odprte, ker ta dan ne bo cerkveni praznik. Zdi-uženje trgovcev.
u— »Tarzan in njegov sin« v kinu Unio-nu! Najnovejši Weissmüllerjev film je pomenil veliko senzacijo na področju kinematograf :.je ! V Ameriki in v Evropi je imel film senzacionalen uspeh. Polna tri leta je produkcijska družba delala na njem, fotografirala in delala posnetke na zemlji, v zraku in celo pod vodno gladino. Avtor Tarzanovega romana Edgar Rice Bur-roughs je po premieri filma v Ameriki izjavil, da je film »Tarzan in njegov sin« najboljši film te vrste, tako napet in sijajen v vsakem pogledu, da si z najbu.inejšo domislijo ne moremo predstavljati boljšega Tarzanovega filma! V novem Tarzano-vem filmu predstavlja glavnega junaka zopet Jonny Weissmüller, njegovega malega sinka pa 61etni čudežni deček, ki izvaja najdrznejše akrobacije in pustolovščine z občudovanja vredno preciznostjo. Ta mali deček, po imenu John Sheffield, bo mahoma postal popularen in priljubljen v Ljubljani — skratka- v njem Ibcdo obiskovalci videli pravega junaka dc pva! Zanimivi so prizori ogorčenih borb z -iävjimi zvermi, s krvoločnimi divjaki v srcu pragozda, rav-notako pa so prisrčni prizori z malim ukročenim slonom in udomačeno opico, ki sta najboljša tovariša malega Tarzanovega sina. Film »Tarzan in njegov sin« bo tedaj senzacija za Ljubljano, ki bo nedvomno nekaj dni polnila dvorano kina Uniona, kjer se bo film predvajal od danes naprej
u— M«stno zdravniško dežurno službo
bo opravljal v soboto od 20. ure do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvidon, Tyrseva cesta 62/1, telefon 27-29.
Iz Maribora
a— Zanimiva umetnišKa razstava našega odličnega slikarja Zorana Mušiča, ki je žel v Beogradu in Zagrebu prodoren uspeh, ter ljubljanskega kiparja Karla Pu-triha, bo otvorjena jutri v nedeljo ob 11. uri dop. v beli dvorani Sokolskega doma. Podprimo domače umetnike!
a— Up°Kojen je bil narednik vodnik I. klase g. Ivan Kos, ki je služboval dolgu leta pri mariborskem vojnem okrugu. Vsi. ki so imeli z njim opravka, so ga cenili kot korektnega in uslužnega podoficirja. Tudi pri svojih starešinah je užival vsestransko zaupanje. Tovariši podoficirji ga bodo zelo pogrešali. Zaslužnemu pod oficirju, ki je zvest naročnik »Jutra«, žeOi-mo, da bi v miru in zadovoljstvu užival zasluženi pokoj.
Velika
TOMBOLA
gradbenega odseka Sokolskega društva Maribor-Matiea 16. ali 23. JUNIJA 1940.
a— Zaradi vpoklica na orožne vaje profesor g. Éedivy danes v soboto ne bo predaval v pedagoški centrali.
a— šahovske novice. Jutri v nedeljo ob devetih dop. je v kavarni Central šahovsko tekmovanje med najboljšimi šahistl SK Železničarja in Ma rib. šahovskega kluba za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze. — Prvak »Vidmarja« g. Mišura se bo preizkus i jutri v Mežici v simultanki proti 20 šahistom.
a— Barvna fotografija. O tei temi predava v ponedeljek 1. aprila pod ckrilism tuk. Ljudske univerze znani strokovnjak dr. Mate Mudrovičič iz Zagreba. Okoli 100 posnetkov v naravnih barvah bo prikazalo izreden napredek barvne fotografija.	'
a— Rftbji tre ie bdi včeral bo!1 tfä* za. ložen. Prvič lebcs so bili naprodaj žabii kraki venec po 2.50 din. Mole bo prodajali po 18 dm.	________
) l


Iii®: •"• t i
v,- t.	t •;. •■ r -.TL •
v .
- • -•'.."•" Y<vy J > • .- t :
\ep**	^
a— Mariborski bančni, zavarovalni ter Industrijski uradniki so iz velili na svoiem predsnočnjem rednem občnem zboru sledeči odbor: Vladimir Mesinger. Drago Se-nica. Albin Krševan, Alojzij Duh. Ivan Robnik, Ludvik Stiasnv. Vlado Vrtovec. Hugo Weis in Fanči Kobalova.
a— Motnje v telef. prometu. Zaradi
predvčerajšnjega obilnega mokrega snega so ponekod potrgane telef. žice zlasti ob periferiji. Do popravila bodo motnje v telef. prometu. Zanimivo je, <5 a je z nekaterimi telef. št. mogoče sicer govoriti, dočim dotične štev. same ne morejo klicati drugih štev.
a— Vremenske prilike. Dočim je bila predvčerajšnja maksimalna dnevna temp. 13 st. C nad ničlo, je bila včerajšnja ju-trnja minlm. temp. 0 st. C. Padavin od zapadlega snega je bilo za 19 mm, višina snega v ravnini 6 cm. Tezenska postaja napoveduje za marib. okoliš oblačno in vetrovno vreme.
a— Celi vlaki nemškega premoga v Italijo gredo dnevno mimo Maribora. Ob postanku na tuk. kolodvoru je videti, kako so tovorni vagoni zvrhani s premogom, ki je na vrhu pobeljen z apnom, da bi ga spotoma ne zmanjkalo.
a— Pojoča skupina se pojavlja v zadnjem času zlasti po perifernih in okoliških gostilnah. Poje v tujem jeziku, ki se ga tudi poslužuje pri zbiranju prispevkov od mize do mize. Ker skupina samo od teh prispevkov ne more živeti, skušajo oblastva ugotoviti, s čim se prav za prav preko tedna preživljajo, ker pojo po gostilnah le ob sobotah in nedeljah.
a— Turistična konferenca v Mariboru. Včerai dopoldne ie bila v mestni posveto-valnici konferenca mestnih turističnih referentov štirih slovenskih avtonomnh mest. na kateri so imeli aktualne referate dr. Amošt Brilei iz Ljubljane. direktor Ivo Subic iz Celja, direktor M. Zavrdlal iz Ptuja in Lud. Zorzut iz Maribora. Razpravljali so o statistiki tuiskega prometa v vseh štirih mestih 1. 1939.. o proračunu turističnih odborov za 1940/1. o de' o v nem programu v bodočem letu. o načrtu sodelovanja štirih avtonomnih mest v tuiskem prometu, o načrtu za tui. prom. delo v bodoči sezoni s posebnim ozirom na težki mednarodni položai. Konference so se udeležili med drugim poleg predstavnikov mestnih uradov in mestnega sveta še ravn. dr. J. Tominšek. predsednik združenia trgovcev g. Miloš Oset. Putnikov ravn. J. Loos. gremialni tajnik Fr. Skaza in predsednik združenia gostiln, podietii A. Kle-šič.
a— Na jprej trikrat z nožem v srce. TK>-tem z britvijo v vrat. V Stonnem cri Poli-čanah je obupal nad življeniem 671etni invalid Josip Vinkler. Naiorei ie zamahnil trikrat z nožem naravnost v srce. Ker pa ni bil nož dovoli oster, i e segel po britvi in si prerezal vrat. Žena ga i e našla mrtvesa in v mlaki krvi.
a— Ob 14.400 din. Znani tihotapec se ie zatekel k eblastvom. češ da ie izroč i neki osebi, ki jo vodi službena pot čez meio. znesek 14.400 din za nakup 35 ks saharina. Dotični pa mu ni prinesel niti saharina, niti vrnil denari a. Sploh zanikuie dotič-nik. da bi bil sprejel kakšen denar cd kogarkoli. Tudi tihotapstvo ie pač tvegana in riskantna stvar.
h Celja
e— Franjo Cepin 50 letni k. Eden izm"d naših najzvesteiših sokolskih delavcev br Franjo Cepin stopa danes v naročie Abrahamovo. Obenem ie poteklo 30 let. odkar je začel delovati v sokolstvu. Po rodu ie iz Pilštanja. Pri Sokolskem društvu v Brežicah je kot državni nameščenec pogumno stopil v sokoiske vrste. Ko ga i e po prevratu privedla pot v Celie, ie lahko posvetil svoie sposobnosti sokolski župi. ki ji je bil skorai dve desetletji vzorno delaven tajnik. Številne dnevne pa tudi nočne ure je porabil za tajništvo. On ie oži-votvoril župni socialni odsek, marljivo deloval v prosvetnem odboru župe kakor tudi v prosvetnem odseku matičnega društva. Bil je tudi odličen sodelavec v dramskem odseku in uvaževan igralec. Priobčil je številne članke v sokolskih in dragih nacionalnih listih. Želimo, da bi z zdravim optimizmom smatral svojo 501etnico kot začetek novega razdobja v svoiem sokol-skem delovanju. Zdravo!
e— Mariborska »Obzcr'a« so prs'al t di celjsko glasilo. Umetniški klub v Mariboru izdaja že dve leti svoj mesečnik »Obzorja«, ki ga tiska Mariborska t'skama. Z letošnjim letom pa so postala »Obzorja« tudi glasilo celjskega društva Celjski kulturni teden. Celjski literati in esejisti bodo odslej še v večji meri pri niem sodelovali, celjsko občinstvo pa je naprošeno, da ostane ali pa postane naročnik te res dobro ure-jevane in zelo informativne revije.
e— Vlom v pisarno tvrdke »Jufrosromet« pojasnjen. V noči od 12. na 13. t. m. ie nekdo vlomil v pisarno tvrdke »Jugooro-met«. last trgovca g. Ivana Goloba na Krekovi cesti, in odnesel nov. 4.800 din vreden p: sai ni stroj znamke »Torpedo«. Policija je sedaj ugotovila, da ie izvršil vlom M. L. iz celjske okolice in nato prodal ukradeni stroj v družbi svojega priiatelia R. V. iz celjske okolice neki tvrdki v Liub-Ijani za 1.500 din. Oba se bosta mora1 a zagovarjati pred sodiščem. Pisalni stroi so vrnili lastniku.
e— Tatinski posli. Pred dnevi je nekdo ukradel tapetniku Ivanu Jazbecu na Kralja Petra cesti stroi za pukanie žime. Pozneje ie storilec ponudil ukradeni stroj trgovcu z železnino g. Gcbcu na Sp. Hu-dinji in mu hotel natvezriti. da se p-'š2 Albert Pogoršek in da i e doma iz Nove Cerkve. Gobec je zahteval od neznanca potrdilo. da je stroj v resnici njegova last. Neznanec je pustil stroj in odšel. G. Gob"u se je zdela stvar sumljiva in ie to priiavil policiii. kjer so takoi ugotovili, da ie bil stroj ukraden tapetniku Jazbecu. Pred dnevi so neznanci ukradli oosestnici Pavlin ovi v Košnici pri Celiu 300 din vreden bakren kotel. Nekaj dni oozneie so triie fantje ponudil' ta kotel, ki pa so ga bili med tem že zelo poškodovali, trgovski ge. Glum cevi v Celiu v nakup. Trgovka ie zahtevala od fantov potrd'lo o lastništvu. Fantìe so nato	koiel pri trgovki in
odšH a «e ni^o več vrnili.
r— Opozarjamo na razjrias o varnostnih merah proti gozdnim požarom, ki i e nabit na uradnih deskah mestnega poglavarsva.
e— Poštni upokojenci, ki živijo v Celiu in želijo predajati poštne pakete do znižani tarifi, nai se zglasiio takoi Dri upravi pošte v Celju.
e— Dela za r&zä rjenje hladilnice v mestni klavnici in napravo dvigala i e razpisala mestna občina. Ponudbe ie treba vložiti do 8. aprila do 10. v vložišču mestnega glavarstva. V zvezi s kanalizacijo Vodnikove ulice i e občina razpisala dobavo 18 kanä'skih mrež in 8 litoželeznih pokrovov. Ponudbe ie treba vložiti do 11. aprila do 11. v vložišču mestnega poglavarstva.
e— Piedavanje c pro'ekt'ranju in gradnji zaklonišč. Jutri ob pol 9 dcipcldne b > predaval univ. prof. dr. tech. Miro^iav Kasal iz Ljubljane v risalnici meščanske šole v Celju za obrtnike gradbene stroke o projektiranju in gradnii zakloni "č. Mestno poglavarstvo vabi občinstvo, zlasti do hišne posestnike, da se ude'eziio tega aktualnega predavanja v čim večiem številu.
e— Cilčen.fe po'jyk h jar' ov. Mestno poglavarstvo v Celiu razgaa: Zaradi izredno mrzle letošnje zime in večje količine
zapadlega snega se izjemno podališa rok
za čiščenje poljskih jarkov do 1. maia. Lastniki zemljišč, ki so preieli zadevne odloke, morajo navedene iarke do predpisanega roka brezpogojno očistiti.
e— Obsodba zaradi požiga. P.ed tr češkim senatom okrožnega sodišča v Celiu i e bila včerai že tretja razprava proti 60-letnemu hlapcu Roku Lebru. ki ie bil obtožen. da ie 15. februarja zvečer zažgal gospodarsko poslopje v Kasazah. last trgovca g. Josipa Plavca iz Ceiia in n:egove soproge, pri katerih ie bil Leber v službi. Zgorelo je vse gospodarsko poslopje. ogeni pa i-- tudi uničil poljedelske stroie in krmo. Skoda znaša 60.000 din. pcslonie pa ie bilo zavarovano samo za 20.000 din. Leber je orožnikom in pozneje tudi preiskovalnemu sodniku izjavil, da ie zažgal poslopje. Pri razpravi pa ie odločno tari dejanje in pokazal na krivce v drugi smeri. Sodišče pa mu ni verielo in ea ie obsodilo na 18 mesecev strogega zapora.
e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri zdravnik dr. Josip Cerin v Prešernovi ulici.
K fireseljevanju industrije v Beograd
Nedavno smo poročali, da je po cenitvah »Jugoslovenskega kurirja« v zadnjih 6 mescih pobegnilo iz severnih in zapadnih krajev v center države, predvsem v Beograd in Srednjo Srbijo, za 250 milijonov dinarjev obratnega kapitala. Največ tega kapitala je pobegnilo iz industrije proizvodnje, mnogo pa tudi iz ostalih panog gospodarstva. Nadalje je »Jugoslovenski kurir« poročal, da je bilo po zanesljivih cenitvah v zadnjih 6 mescih plasirano v nepremičnine v Beogradu preko 60 milijonov dinarjev kapitala iz severnega in vzhodnega dela države.
Podatki, ki jih navaja beograjski list, so znova usmerili pozornost javnosti na vprašanje preseljevanja industrije na jug odnosno v Beograd. V hrvatskih gospodarskih krogih zatrjujejo, da bi se lahko ustavilo preseljevanje kapitala iz severnih in zapadnih krajev zlasti iz banovine Hrvatske, predvsem z ukrepi za znižanje visokih občinskih in banovinskih doklad in davščin. Dajatve za samoupravna telesa so v severnih krajih mnogo večje. Listi navajajo primer industrijskega podjetja, ki mora v banovini Hrvatski plačati 68% občinske doklade, 25% banovinske doklade in 10% banovinske cestne doklade, kar da skupaj 103% in mora torej to podjetje plačati samoupravam več davka nego znaša osnovni državni davek. Nadalje navajajo primere iz Bosne, kjer znašajo samoupravne doklade preko 70%. V Beogradu pa se pobira samo 20% občinska doklada in ni nobene banovinske doklade. Sploh so v srbijanskih krajih tudi občinske doklade manjše, ker občinske uprave nimajo tako velikih zahtev in nočejo ustvarjati novih bremen. Vse to navajajo listi kot razlog za preseljevanje kapitala iz severnih in zapadnih krajev v Beograd in v Srbijo.
Primeri, ki jih navajajo hrvatski listi za hudo obremenitev podjetij s samoupravnimi dokladami, pa so še skromni v primeri s stanjem v dravski banovini, kjer znašajo samo banovinske doklade 95%, skupaj z občinskimi, okrajnimi cestnimi ter zborničnimi dokladami pa morajo podjetja plačati 150 in še več odstotkov na dokladah. Na velike razlike pri davčni obremenitvi podjetij v Sloveniji v primeri s podjetji v Beogradu, ki plačajo le 20% občinske doklade in nobene banovinske doklade, smo na tem mestu že ponovno opozorili in smo že pred leti preveliko davčno obremenitev navedli, kot najvažnejši razlog za tendenco preseljevanja v Beograd in v Srbijo, kakor tudi za okol-nost, da se v Sloveniji ne naseljujejo nova podjetja.
Vsa dosedanja svarila, naj samouprave ne pretiravajo z nalaganjem bremen, so bila doslej zaman. Občinski in banovinski
, proračuni so se v zadnjih letih nadalje I dvigali. Ponovno smo čuli ugovore, češ, industrija se seli drugam ne zaradi davkov, temveč zaradi bližine surovin ali manjših prevoznih stroškov do konzumnih centrov. S takimi izgovori smo si doslej brez potrebe zapirali vpogled v dejanske razmere na škodo vsega našega gospodarstva, predvsem pa na škodo številnih delavcev, ki bi pri drugačnem razvoju industrije v Sloveniji lahko našli zaposlitve.
Docela pogrešno je mnenje, da je kon-zunmi center naše države okrog Beograda, kajti podrobna statistika našega železniškega tovornega prometa nam pove, da je največ blagovnega prometa v področiu med Ljubljano. Zagrebom in Brodom. Ce so hrvatski gospodarski krogi prepričani, da se seli kapital v Beograd zaradi visokih samoupravnih davščin, ki pa so še vedno znatno manjše nego v Sloveniji, tedaj velja to še v podvojeni meri za razmere v dravski banovini.
Skrajni čas je, da pričnemo razmišljati o tem, kako bomo v Sloveniji znižali banovinske in občinske davščine. K temu nas sili ne samo skrb za naš bodoči gospodarski razvoj, da preprečimo selitev industrije na jug; še v večji men nam to narekuje potreba, da končno ustvacm^ možnosti za nastnnitf-v novih industrijskih podjetij, ki bodo '!ala novega dela in zasHižka zlasti prebivalstvu, ki se ne more preživljati od rodne grude.
Potreba primernih ukrepov je tem nuj-nejša, ker pripravlja beograjska občina nove dalekosežne olajšave, da privabi še več industrije na svoje področje. Nedavno se je beograjska občina cbrnila na tamoš-n.io Industrijsko zbornico s prošnjo, da ji stavi konkretne predloge za pospeševanje industrije na občinskem področju. Zbornica je te dni dostavila občini obširno spomenico, v kateri predlaga ustanovitev posebnih industrijskih okolišev na obali Save in Dunava in na izsušenem pančev-skem ozemlju (Pančevački rit), nadalje v Rakovici, Makišu in na Cukarici. Zbor-n.ca predlaga številne olajšave za naselitev novih podjetij in je verjetno, da bo občina marsikateri predlog tudi usvojila.
V tej zvezi je zanimiva najnovejša vest, ^Jugoslovenskega kurirja«, ki zatrjuje, da je podjetje »Ipoil« iz Osijeka zaprosilo za dovoljenje za prenos sedeža v Beograd. Banska oblast v Zagrebu pa tega dovoljenja ni dala in namerava v vseh sličnih primerih energično intervenirati in po potrebi predpisati tudi druge fiskalne in gospodarske ukrepe proti podjetjem, ki bi se hotela izseliti iz področja banovine. Ban banovine Hrvatske bo baje v kratkem izdal tozadevne odločbe.
Uredba © hmelju
Minister za kmetijstvo dr. Čubrilovic je izdal uredbo o hmelju, ki ima predvsem namen regulirati obseg nasadov. Po tej uredbi se na predlog hmeljarskih združenj in na podlagi mnenja banovinskih hmeljarskih komisij dovoljuje razširjenje ali odreja zmanjšanje površine, ki je zasajena s hmeljem, in sicer sorazmerno v vseh pridelovalnih področjih, po stanju površine na dan uveljavljen j a te uredbe. Uredba določa tri hmeljske okoliše: 1. štajerski okoliš, ki obsega vse občine celjskega in gornjegrajskega sreza, vse občine sodnega okraja Šoštanj ter občine Marenberg, Muta, Vuhred in Vuzenica v dravograjskem srezu ter občino Ruše v srezu Maribor -desni breg; 2. dunavski okoliš; 3. okoliš banovine Hrvatske.
Dovoljenja za povečanje površine, zasajene s hmeljem, in odločbe o zmanjšanju površine na podlagi odloka ministrstva za kmetijstvo, kakor tudi dovoljenja za iz-krčenje starega in zasaditev novega nasada na enem ali drugem zemljišču enake površine, izdaja banovinska hmeljska komisija na predlog pristojnega hmeljarskega združenja.
V vsakem hmeljskem okolišu se osnuje po eno hmeljarsko združenje. Namen tega združenja je, zastopati interese hmeljarjev, delati za pospeševanje proizvodnje in prodaje hmelja, prirejati sezonske vzorčne sejme ter voditi evidenco o lastnikih in površini zemljišč, zasajenih s hmeljem, kakor tudi statistiko o proizvodnji in prodaji.
Vsi lastniki hmeljskih nasadov morajo biti člani hmeljarskega združenja ter so dolžni prispevati za to udruženje vsako leto najmanj 1% dosežene prodajne cene svojega hmelja. Ta prispevek sme glavna skupščina hmeljarskega združenja pove-! čati, toda največ do 2%.
Prisilno oznamkovanje
Ve« hmelj, pridelan v naši državi, mora biti uradno signiran. Trgovina z nesigni-ranim hmeljem je prepovedana. V vsakem
—~meznem hmeljskem okolišu se osnuje banovinska hmeljska komisija, ki jo imenuje ban za štiri leta iz vrst zastopnikov pridelovalcev in trgovcev s hmeljem. Naloga banovinske hmeljske komisije je, dajati mnenja o vseh vprašanjih prideloval-nja in trgovine s hmeljem, voditi hmeljsko statistiko, izvrševati oznamkovanje hmelja, nadzorovati s hmeljem zasajeno površino in pospeševati vnovčenje hmelja. Trgovati s hmeljem smejo samo hmeljarske zadruge in trgovci, ki imajo predpisano pooblastitev po obrtnem zakonu.
Prijava nasadov
Vsi hmeljarji morajo v treh mescih po uvei ja vi jen ju te uredbe prijaviti svojemu občinskemu oblastvu površino hmeljskih nasadov in število sadik, na hmeljnikib pa morajo na vidnem mestu označiti ime lastnika ter površino in število sadik.
Kršitve uredbe se kaznujejo z globo do 10.000 din ali pa z zaporom do 30 dni. Kazen izreče splošno upravno oblastvo prve stopnje. Vse globe se stekajo v fond hmeljarskega združenja onega okoliša, iz katerega izvira hmelj. Sredstva tega fonda se irrlajo uporabiti za urejanje hmeljskih cen. Končno določa uredba, da mora oni, ki bi sadil hmelj brez dovoljenja, na poziv upravne oblasti I. stopnje odstraniti nasad v roku 30 dni.
Z uveljavljenjem te uredbe preneha veljati pravilnik o kontroli hmelja od 10. julija leta 1932. Uredba bo stopila v veljavo z dnem, ko bo uveljavljen pravilnik za izvršitev te uredbe.
vesti
= Za po^predSf.^n'ka Privilegirane agrar ne b^nke je s kraljevskem ukazom Imenovan na podlagi čl. 17 zakona o PAB V°jln D juri čl č, župan mesta Beograda ln član upravnega, odbora banke. Kakor smo že poročali, je bü dosedanji podpredsednik An (Mja Radovič nedavno razrešen.
= Naš konzum morskih rib. »Jadranski ribar«. glasilo jugoslovenskega društva ribičev na Jadranu, obiavlia zanimivo sta-i tistiko o odpremi morskih rib s postaie na Sušaku. v Sibeniku. Splitu :n Dubrovniku v notranjost države. S teh 4 pestai, là pridejo v glavnem v peštev za oskrbo notranjosti države z morskimi ribami, ie bilo lani cdpremlienih 5483 metrskih stotov rib nasproti 5048 v prejšnjem letu. Naiveč rib je bilo poslanih v Zagreb, namreč 3241 ste tov (prejšnje leto 3442): nadalie ie bilo
poslanih v Beograd 858 stotov (702). v Ljubljano 661 (251). v Maribor 228 (248). v Celje 111 (108). v Karlovec 50 (74). v Novo mesto 33 (14). v Banjaluko 28 (25). v Ogulin 25 (5), v Novi Sad 23 (29). v Subo-tico 22 (27). v Zenico 20 (7), v Sarajevo 17 (0). v Rakek 17 (6). v Sisek 14 (13) itd. Nai-občutneie se ie povečal konzum morskih rib v Ljubljani, ki se ie skoro potro il. Statistika nam kaže. da se morske ribe konsurrjiraio skoro le v zapadnem delu države in razmeroma maio v Beogradu.
Razširjenje nameščenskega pokojninskega zavarovanja na trgovske pomet'
Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Budisavljevič je izdal na podlagi pooblastil v finančnem zakonu za leto 1940 uredbo o razširjenju pokojninskega zavarovanja na trgovske pomočnike, po določilih zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev.
Po tej uredbi se morajo pokojninsko zavarovati trgovski pomočniki, ki delajo v trgovinah in prodajalnah obrtnih in industrijskih podjetij ali zadrug, pod pogojem, da imajo potrebno izobrazbo. Kot dokaz te izobrazbe velja dveletna učna doba in pomočniško spričevalo. Učno dobo nadomeščajo dovršeni štirje razredi meščanske šole, srednje šole ali njej enake strokovne šole. Razen teh izjem (glede izobrazbe) so izrečno izvzeti iz tega zavarovanja trgovski pomočniki, ki so v službi v branjevskih in podobnih malih trgovinskih obratih (obrtni zakon točka 3, § 19). Pokojninsko zavarovanje torej ni razširjeno na vse trgovske pomočnike, ker je bilo treba krog zavarovancev prilagoditi našim gospodarskim razmeram. Kljub temu trgovski pomočniki, ki po tej uredbi ne pridejo pod obvezno trgovinsko zavarovanje pri pokojninskih zavodih za nameščence, niso ostali brez svojega pokojninskega zavarovanja, ker bodo tudi v bodoče zava-
Blagow«,ü tržišča
«ito
'+ Chicago. 29 marca. Začetni tečaji: pšenica: za julij 103 625, za sept. 103.125; koruza; za maj 56.75, za sept. 58.375.
+ Winnipeg. 29. marca Začetni tečaji: pšenica za maj 89.25. za julij 90.375.
+ Novosads^a blagovna borza (29. t. m.). Tendenca stalna. Pšenica: baška, okolica Novi Sad 210 — 212; sremska 209
—	211; slavonska 208 — 210; gornjeba-natska 208 — 210; gornjebaška 212 — 214; baška ladja Tisa 214 — 215. Rž: baška 177.50—180. Oves: sremski 172 — 174; slavonski 173 — 175. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 185 — 187.50. Koruza: baška pariteta Indjija in pariteta Vršac 167
—	169. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 320 — 330; >2« 300 — 310; »5« 280
—	290; »6« 260 — 270; »7« 230 — 240; »8« 160 — 165. Otrobi: baški in sremski 150 — 152.50; banatski 147.50 — 150. Fižol: sremski beli brez vreč 435 — 440.
Iz življenja na deželi
Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal drevi in jutri popoldne in zvečer oh običajnih urah film vesele in zabavne vsebine »Trije artilerijci«. Dodatek FV> xov zvočni tednik.
Jesenice. Kino Radio bo predvajal danes in jutri ob 20. (v nedeljo tudi ob 15. uri) velefilm »Kitty in svetovna konferenca« s H. Schrottovo in Paulom Hör-bigerjem v gl. vlogah. Med dodatki domači tednik »Zora« in žurnal Universum. Sledi »Spahijev roman«. (—)
Dolenji L°gatec. Zvočni kino »Sokol« bo predvajal drevi ob pol 21. in jutri ob 16 in pol 21. sijajni glasbeni ln pevski film »Dunajski žvckl«. V glavni vlogi: Leo Slezak. Hans Holt, Rudolf Karl. V nedeljo ob pol 15. in v ponedeljek ob pol 21. »Tarzan v haremu«. (—I
rovani za onemoglost, starost in smrt v okviru delavskega zavarovanja.
Zavarovanje se prične 1. julija
Kot rok za začetek obveznega pokojninskega zavarovanja velja 1. julij t. 1. Prijave pokojninskemu zavarovanju zavezanih trgovskih pomočnikov se imajo izvršiti v 14 dneh pri pristojnih pokojninskih zavodih za nameščence na obrazcih, ki jih izdajo pokojninski zavodi. Obenem s prijavo pokojninskemu zavodu so delodajalci dolžni odjaviti take trgovske pomočnike iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt pri pristojnem okrožnem uradu za zavarovanje delavcev.
Ta uredba bo ustregla davnim željam in stalnim zahtevam organizacij zasebnih nameščencev. Obenem bo popravila krivico, storjeno trgovskim pomočnikom še v času Avstrije, ko se je prvič uvedlo name-ščensko pokojninsko zavarovanje. Po drugi strani se bodo s tem socialna bremena pokojninskega zavarovanja pravičneje razdelila na gospodarske stroke, ker bodo obsegala tudi trgovino. Pri prijavi za pokoj-rineko zavarovanje velja načelo, da je pristojen tisti pokojninski zavod, na čigar področju ima nameščenec službo, ne pa, kje* ima podjetje svoj sedež.
Borze
29. marca
Na irgoslovenskih borzah not'rajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagebu trgovali po 32.25 (v Beogradu pa po 32.50). Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo pri čvrstejši tendenci povpraševanje po 443 (v Beogradu je bil promet po 442.50). Zaključki pa so bili zabeleženi v 6% begluških obveznicah po 78.50 (v Beogradu po 78—78 20) in v 7»/o Blairovem posojilu po 92.50 — 93. Končno je bil promet v delnicah Trboveljske po 230.
Devize
Ljubljana. Of^-lelni tečaji: London 158.40 — 161.60, Pari i 89.45 — 91.75, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2349.75 — 2387.75, Bruselj 755.50 — 767.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 195.70 — 198.90, Pariz 110.57 — 112.87, New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2902.09 — 2940.09, Bruselj 933.06 — 945.06.
Curih. Beograd 10, Pariz 9.06, London 15.90, New York 446, Bruselj 76.25, Milan 22.5250, Amsterdam 236.30, Berlin 178.80, Stockholm 106.25, Oslo 101.30. Kö-benhavn 86.1250 Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.30, Bukarešta 3.40.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 443 den., 4«/„ agrarne 50.50 — 52, 4<Vo severne agrarne 50.50 — 52, 6«/0 begluške 78 — 79 (78.50). 6% dalm. agrarne 71 bi., 6o/o šumske 67 den., 7«/« invest. 98.50 den., 7Vo Blair 92.50 — 93 (92.50— 93), 8°/o Blair 100 den.; delnice: Narodna banka 7750 den.. PAB 192 den., Trboveljska 230 — 233 (230), Gutmann 55 den.. šečerana Osijek 175 den.
Beograd. Vojna škoda 442—443 (442.50) 4o;0 agrarne 53 den.. 4"/« severne agiame 57 den., 6°/0 begluške 78 — 78.50 (78 — 78.20), 6°/o dalm. agrarne 72—72.25, 6«/« šumske 71 — 72. 7o/0 stabiliz. 99 den., 7°,'0 invest. 101 den., 7«/0 Seligman 101 den., 7«/o Blair 93 den., 8% Blair 101.75 den. (101 — 101.50), PAB 194 cien.
IGN.VOK
LJUBLJANA,^TAVČARJEVA 7
MOTORJI - KOLESA
Naše gledališče
DRAMA
Sobota, 30.: Praznik cvetočih češenj. A. Nedelja, 31. ob 15.: Neopravičena ura. Izven. Izredno znižane cene od 16 din navzdol. Ob 20.: Severna lisica. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 1. aprila: zaprto. Torek, 2.: Županova Micka. Varh. Premiera. Premierski abonma. Opozarjamo na nedeljsko popoldansko predstavo Bekeffijeve veseloigre »Neopravičena ura«, ki se bo uprizorila pri izrecno znižanih cenah od 16 din navzdol. V igli so pokazane neopravičene ure osmošolke Lili v šoli in zakonu. Zabavna, vedra in izvrstno igrana igra ima velik uspeh.
Nestor slovenskih aktivnih igralcev Josip Daneš-Gradiš bo praznoval 401etnico svojega umetniškega delovanja. Proslava 401etnice bo 9. aprila. Priljubljeni igralec nam je v teku svojega delovanja na našem odru ustvaril veliko število kreacij, te zajemajo gledalca predvsem s svojo človeško preprostostjo in iskrenostjo. Za svoj jubilej si je izbral vlogo Hlestakova v Go-goljevi komediji »Revizor«. Režija je v rokah dr. B. Krefta.
OPERA
Sobota. 30.: Tosca. Izven. Znižane cene. Gostujeta Vera Majdičeva in Boris Popov.
Nedelja, 31. ob 15.: Lumpacius Vagabun-dus. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Adriana Lecouvreur. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven. Ponedeljek, 1. aprila: zaprto. Torek, 2.: zaprto.
Sreda, 3.: Adriana Lecouvreur. Red sreda.
Drevi bosta gostovala v Puccinijevi »To-sci« Vera Majdičeva in baritonist Boris Popov. Oba pevca sta v tem delu pri svojih prejšnjih dveh nastopih na našem odru žela močan umetniški uspeh zavoljo svojih igralsko in pevsko dovršenih kreacij. Poleg njiju nastopi kot Cavaradossi naš priljubljeni tenorist 2. Franci, ki šteje to partijo med svoje najboljše. Sodelujejo še Zupan, Rus, Dolničar in španova. Dirigent dr. švara.
V nedeljo zvečer bo nastopila ga. Zlata Gjungjenčeva prvič v naslovni partiji prelepe italijanske romantične opere »Adriana Lecouvreur«, katere avtor je F. Cilea. Partija je enako z ostalimi glavnimi igralsko in pevsko zelo hvaležna, ter bo nudila priljubljeni gostji polno možnost, da uveljavi vse svoje znane odrske odlike. Saškega grofa Mavricija poje Franci, princeso Buillonsko Kogejeva, princa Bouillonskega Zupan, abbeja de Chazeuil Banovec in režiserja Michonneta Janko. Režiser Ciril Debevec. Dirigent A. Neffat.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15
Sobota, 30.: Pekovska. Nedelja, 31.: Pekovska.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota. 30.: Cigan baron. Gostovanje g.
Bellzarja Sancina. Nedelja, 31. ob 15.: Kovarstvo in ljubezen. Ob 20.: Zaroka na Jadranu. Znižane oene. Zadnjič.
»
Tudi ženske nosijo puške
švicarska vojska vežba v posebnih oddelkih tudi ženske, ki kažejo vse vrline
bojevitih Amaconk
„Ne govorite !M — Rajši molčite ?
Borba z blebetači v Angliji
Britanska vlada je sklenila izdelati tri filme, ki bi nazorno* prikazovali veliko opasnost, ki preti naiodni obrambi od raznih ljudi, ki naravnost uživajo, kadar lahko raznašajo važne podobnosti o tej ali oni stroki svoje zaposlitve.
Prvi film bo posvečen mornarjem in bo prikazoval nevarnost, ki si jo pomorščaki sami nakopavajo, ako prezgovorno na desno in levo raznašajo podatke o svoji ladji in o bližnjem potovanju. Drugi film pod naslovom »Ne govorite!« bo prikazoval škodo, ki jo lahko napravijo delavci mu-nicijskih tovam narodni obrambi, ako po
nepotrebnem in nehote izdajajo sovražniku važne tajnosti proizvodstva. Tretji pa bo imel naslov »Nevarna pojasnila« ter bo nazorno naslikal nesrečo letalca, ki je svoji ženi in svojim najbližjim zaupal neke važne podrobnosti svojega bližnjega poleta.
Vsi trije filmi se bodo predvajali v 2000 angleških kinematografih in vlada je pre^ pričana, da bo ta nazorni nauk imel pričakovan uspeh. Ogledalo si jih bo vsaj kakih 20 milijonov ljudi, s čimer bo javnost dovolj poučena o silni nevarnosti neodgovornega blebetanja.
Zdravnik z ljubosumno žena
Vzrok ljubosumnosti: ženske pacientke
Dr. Olaf G. je imel v Oslu obsežno prakso. Najmičnejše in najbogatejše mestne dame so prihajale k njemu, to pa njegovi ženi ni bilo povšeči. Bila je že po naravi preveč ljubosumna, da bi mogla mirno prenašati, kako moledujejo nežni žensk5 glasovi njenega moža podnevi in ponoči za pomoč in uteho. A kakor se je tudi trudila, da bi pri tej stvari na moževi strani našla kaj nepoklicnega, nje trud je bil zaman. Zavoljo tega njena ljubosumnost ni bila nič manjša. V njenem znamenju si je izmišljala najbolj čudne zasledovalne poteze.
Najprvo je ljubosumna žena posedala po cele ure v vedno prenapolnjeni čakalnici svojega moža in prisluškovala vsem pogovorom. Bila je tako preoblečena in zastrta., da je mož ni spoznal. Neki dan se je v dogovoru s pomočnico svojega moža skrila celo za špansko steno v njegovi sobi sami. Čeprav tu:i to oprezanje ni potrdilo n,jenega glodajočega sumničenja, ji je pogled na številne nezakrite ženske mike še bolj podprl odločitev, da bo tej vrsti zdravniške prakse napravila konec.
Naslednje dni se je postavila na prežo pred hišo. v kateri je nje mož ordiniral. Ustavila je vsako pacientko, ki jo je po videzu poznala, in jo tako-le nagovorila: »Sem žena dr. G. Vest me sili, da vam nekaj razodenem. Moj mož je na možganih
resno bolan. Na zunaj mu sicer ni videt', toda bolezen se je v zadnjem času poslabšala. Pred letom dni je neko pacientko skoraj zadavil. Nimam nobenega miru več, kajti razni znaki mi kažejo, da se utegnejo slični napadi v najbližjem času spet ponoviti ...«
Samo ob sebi umevno, da je obhajala pacientke zona, da so se lepo zahvalile in da niso več prihajale k dr. G. Njegova čakalnica se je izpraznila tako hitro, kakor je bila nekoč prišla v modo. Zdravnik si tega ni znal razlagati.
Nekega dne pa je srečal eno izmed svojih bivših pacientk in ta mu je dejala sočutno: »čim vam bo bolje, se vrnem k vam, gospod doktor.« Takšne stvari so se ponovile še nekolikokrat in vsak dan so prihajala psma z željami, naj bi priljubljeni gospod doktor čim prej ozdravil Končno si dr. G. ni vedel drugega sveta, nego da je odšel naravnost h grofici P-, eni svojih najbolj zvestih pacientk, in jo vprašal, zakaj je izostala. Tedaj je zvedel, kaj se je bilo zgodilo. Popolnoma zlomljen je prišel domov. Niti od daleč ni bil slutil, kako bolno ljubosumna je njegova žena. Vložil je tožbo za ločitev zakona. Nje izid je jasen. A obenem je jasno, da bo postal spet najbolj priljubljeni zdravnik ženskega sveta v norveški prestolnici.
Zvonovi za tcpave
Rekvlsicije iz svetovne vojne se ponavljajo
V Nemčiji se ponavljajo dogodki iz svetovne vojne. Vse zvonove snemajo iz cerkvenih stolpov in jih prelivajo v topove. To odredbo je izdal maršal Göring kratko pred velikonočnimi prazniki in v njej pravi, da je treba pripraviti potrebno materialno rezervo za dolgo vojno.
Zvonovi so z majhnimi izjemami last cerkva, država pa prevzema za sedaj samo stroške za snemanje in odvoz. Obljubila je, da bo po vojni dala za zvonove samo primerno odškodnino. Odredba govori tudi o nadomestni kovini za nove zvonove, vendar iz nje ni jasno, da-li dobe cerkve ta nadomestek že sedaj ali šele po vojni. Zvonovi sestoje večinoma iz 75 do 80 odstotkov bakra ter 20 do 25 odstotkov cina. To zlitino je lahko stopiti ter jo spremeniti z dodatkom bakra v trdi bron, ki je primeren za izdelavo topovskih cevi.
Toda država namerava zapleniti tudi bakrene dele cerkvenih in zasebnih poslopij, predvsem bakrene strehe stolpov in kupol.
Ta bakreni material je treba nemudoma prijaviti, a država bo potem od časa do časa odločila, kdaj ga bo treba izročiti. Prav tako bo od primera do primera odločila glede nadomestnega materiala in denarne odškodnine. Nemški tisk o Göringovi odredbi molči kakor riba.
Menih streljal na
Ko so bili menihi iz kapucinskega samostana Tagliava pri Palermu v Italiji zbrani pri jutranji molitvi, je neki nenadno zblazneli pater potegnil izpod kute lovsko dvocevko in je začel nanje streljati. Blaznež je potem pobegnil v bližnji gozd. kjer so ga obvladali. Eden i?m?d menihov je obležal takoj mrtev, dva sta umrla na poti v bolnišnico, trije so težko ranjeni več je pa lažje ranjenih.
Če še ne veš, zdaj izveš:
da se je bivši angleški minister za mornarico Duff Cooper vrnil iz Amerike v Evropo;
da je posadka nemškega parnika »Columbus«, ki je sama potopila ladjo, odšla : iz San Francisca na krov neke japonske ! ladje proti Yokohami. odkoder se bo vr- : nila v Nemčijo:
da je del posadke nemške oklopnice »Admiral Spee« interniran v taborišču v Cordobi ;
da je veliko število duhovnikov v Nemčiji zadnje dni prejelo poziv v vojaško službo, čeprav je ta stan po predpisih cerkve oproščen vojaškega službovanja:
da so v Belgiji prijeli pet vohunov, ki so izdajali vojaške skrivnosti neki sosedni državi:
da je v Berlinu zapovedana vsak dan zatemnitev, ki se mora začeti izvajati pol ure pred sončnim zahodom:
da je svetovna vojna 1914-18 zahtevala 10 milijonov mrtvih, 22 milijonov ranjenih in 8 milijonov ujetnikov;
da so odkrili v zgodovinskem arhivu Tatarske republike okoli štirideset pisem Petra Velikega tedanjemu azovskemu guvernerju Petru A. Tolstoju;
da kopljejo Italijani v Albaniji na dveh krajih baker in da znaša ta produkcija letno 6000 ton;
da so menihi samostana Vaiamo v La-doškem jezeru za časa sovjetsko-finske vojne pretvorili samostan v pravcato trdnjavo z betonskimi jarki;
da bodo ob jezeiu Nemi v Italiji otvo-rili muzej, v katerem bosta razstavljeni dve Kaligulovi galeji;
da bodo v Trrčiji zeradili mavzolej za preporoditelja države Kemala Ataturka:
da je v 75. letu svoje dobe preminil grški športnik Spiros. zmagovalec v maratonskem teku n?i olimpi jadi 1. 1896:
da je umrl zrani poljski helenist Sterbach. Po vrsti je to že 17. profesor jage-lonske univerze v Krakovu. ki so umrli v nemškem internacijskem taborišču od lanske jeseni;
da borio na Angleškem dali v promet nove bankovce po 1 funt in 10 šilingov;
da je bilo v sovjetsko-finski vojni uničenih n?d t;soč mostov in 1250 industrijskih poslopij:
da bo v najkrajšem času dovršena železniška proga Bag'ad-Mosul. ki ima v današnjih časih posebno velik strateški in vojaški pomen.
Ameriška letala za Evropo
Francoska vojska na delu
Betoniran je utrjene postojanke
Ameriška letalska industrija je zdaj silno zaposlena t naročili vojnih letal za evropske države v vojni. Na sliki vidimo nakladanje letal na ladje, ki bodo tovor prenesle
čez Ocean
Novo umetno srce
Mehanizem francoskega zdravnika
Francoski zdravnik dr. Becart, specialist za prenos krvi. je izumil majhen stroj, ki sestoji iz neznatne črpalke, dveh cevi. dveh kanalov ter stojala s števcem in regulatorjem. Ta stroj je sposoben nadomesto-vati človeško srce.
Priprava poganja kri v srce, in sicer z rednim ritmom 60 do 100 utripov na minuto. Prehudega navala krvi se ni bati,
a tri vključila modrx», belo in rdeče, omogočajo točno odmerjanje števila utripov, ki se po potrebi zviša ali zniža.
Znano je, da se je prof. Carrel v New Yorku s polkovnikom Ldndberghom dolgo trudil, da bi zgradil umetno srce, dr. Be-cartu pa je to sedaj uspelo. Njegov izum bo imel gotovo velik pomen za obravnavanje srčnih bolezni ter bo omogočilo nove raziskave o vprašanju življenja m smrti.
Usodna častna beseda
Odpravnina za bivše bojevnike je moža privabila
v naročje družine
častna beseda, ki je neki mož ni hotel prelomiti, bi ga bila kmalu po nedolžnem spravila na električni stol.
L. 1928. je izginil neki monter Jesse Gifford, ki je živel z ženo in dvema otrokoma v Susanvilleu v Kaliforniji. Gifford se je med svetovno vojno boril na francoski fronti ob strani svojega najboljšega prijatelja Jamesa Woodalla Zakaj se je nenadno odtegnil svoji družini, ni znano. Vsekako se je odločil, da jo zapusti na skrivaj in da prične nekje drugje novo življenje. Samo prijatelju Woodallu se je zaupal in ta mu je moral s častno besedo obljubiti, da ne bo izdal njegovega novega bivališča.
Kmalu potem so našli Giffordov voz nedaleč od mesta Stevensova v Allabami. Lastnika ni bilo nikjer. Menili so, da se je zgodil zločin, oblast pa ni našla nobenega sledu o izginolem. Končno so zaslišali Woodalla, ki je pa na vsa vprašanja vztrajno molčal. Takrat se je porodil prvi sum, da je on umoril svojega prijatelja. Tri leta pozneje so našli ob bregu neke reke v Alabami moško truplo, o katerem je ga. Giffordova, ki se je bila med tem
Rssska ©pera v Berlinu

Prej „življenje za carja", zdaj „Ivan Suzanin
Sovjetski listi dvomijo, da-li bodo Nemci v stanu uprizoriti rusko opero »Ivan Suzanin« tako, da bo v skladu zamisli skladatelja Giinke. Opera se je p:ej imenovala »Življenje za carja«, pa so jo v Moskvi nekoliko predelali ter ie imela tudi v današnjih časih velik uspeh.
V tej operi je posebno znamenit finale, v katerem Giinka zaključuje svojo veliko skladbo z zvonenjem ruskih zvonov. Ta del je brez primera v vsej svetovni glasb in že v moskovskem Velikem gledališču
so imeli silne težave, da so podali ta pre-lestni finale. Napraviti je bilo treba posebno mašinerijo, ki je posnela zvonenje moskovsk h zvonov prav po zamisli skladatelja Giinke. Vsa priprava je tehtala okoli 35.000 kilogramov in si je iz te številke lahko predstaviti, kako ogromna je ta priprava, ki je v Berlinu seveda nimajo in se v današnjih časih tudi ne da prepeljati v Nemčijo, saj bi se celo v mirnih časih ne izplavalo voziti jo v Berlin za nekoliko predstav.
znova poročila, zatrjevala, da je nedvomno truplo njenega prvega moža.
Po tej najdbi so Woodalla, ki se je bil ež pri tedanjem zasliševanju vedel sumljivo, obtožili umora. Toda obtoženec je znova odklanjal vsako informacijo. Izjavljal je, da svojega prijatelja ni umoril in da ne more povedati, kje je, ker ga veže častna beseda. Javno mnenje je bilo proti njemu, ker si pač ni znalo razlagati, da bi nekdo dal toliko na svojo častno besedo. Toda porotniki na zadnje vendarle niso pritrdili vprašanju o krivdi. Nenadno se je Jesse Gifford namreč sam pojavil.
Povedal je, da mu v teh letih ni šlo dobro. Ko je zvezna vlada sprejela zakon, po katerem dobe vsi bivši bojevniki enkratno odpravnino, je sklenil da se v ine v Susan ville. O obtožbi proti prijatelju Woodallu ni vedel ničesar, zvedel je šele v Susanvilleu. Njegov povratek je seveda imel za posledico, da so razpravo proti Jamesu Woodallu takoj ustavili. Ni še znano, kako bodo uredili vprašanje odpravnine za Jessea Gifforda. ali ga bodo prijeli zavoljo njegovega pobega pred dvanajstimi leti in kako bo z dvojnim zakonom njegove žene, ki je sedaj vendar poročena z dvema možema.
ANEKDOTA
Nestrov je šel z nekim znancem po cesti. ko ju ie srečal mlad moški, ki ie s komediografom spregovoril nekoliko besed.
Pozneje je Nestroyev spremljevalec vprašal, kdo ie bil mladi mož in ie prejel odgovor: »Mlad igralec.«
»Igralec? Tega mu pa na cesti ni videti!« je dejal znanec.
»Na odm tudi ne!« je odgovoril Nestrov z nasmeJ.^om.
Z
s> a
Ko so miss Alice McFralaneovo iz In-dianopolisa, kjer je služila kot učiteljica, upokojili, ker je štela že 65 let, ji' novo življenje nikakor ni prijalo. Ni si mogla misliti življenja brez dela. Sklenila je. da bo moškim že pokazala, česa je ženska sposobna, šla je in je nekoliko semestrov študirala jus. študirala ga je s tolikšnim uspehom, da je vse predpisane izpite opravila s pohvalo. Sedai. ko ji je že čez 68 let, je začela z odvetniško prakso. Klientov ima že dosti.
©peka v zibelki
Pri Belmonte Picenu v Italiji se je zavoljo lahkomiselnosti mlade matere zgodila velika nesreča. Kmetica Pierina Mi-chelinijeva je položila v zibelko svoje tri tedne stare hčerkice vročo opeko, da bi ležišče ogrevala. Nato je za malo časa odšla. Ko se je vrnila, ie bila zibelka vsa v ognju in dimu. V grozi je stekla, da bi otrečiča rešila iz plamenov, toda bilo je prtnozno. Našla je samo zogljenclo tru-pelce.
VSAK DAN ENA
Profesor: »Tak potisnite že enkrat goeli pod brado!«
Dijak: »Pod katero pa, prosim?«
(»Politiken«)
MICHEL ZÉVACO:
74
KO ALAN.
»Grof bi me iskal, dokler me ne bi našel. Poznam ga: ta ne pozabi ničesar! In tudi sebe poznam: vse žive dni bi se tresel. Ljubše mi je, da me kar precej ubije.«
»Kaj bi te ubijal, bedak! Reci mu, da so se prikradli v dvorec vlomilci, ko si ti sedel v krčmi in pil!...«
»Veš kaj,« se je razveselil Brisard, »ta pa ni slaba.. Porečem mu, da si bil ti!«
Bel-Argent je skomignil z rameni in krenil za Klotarjem Ponthuškim, ki je ta čas že stopal po Vrvarski ulici in se z dolgimi pogledi oziral na Arronški dvorec. Mehkejše misli so ga obhajale. Srce se mu je širilo. Tu je počivala skrivnost, ki mu bo kmalu očita. Tu je bila zakopana materina povest. Tu je dihala ona, ki je bila utrip njegovega življenja ... Tu je bilo spravljeno vse, kar je ljubil na tem svetu!
Sklenil je, da pojde v Arronški dvorec takoj, ko si nekoliko uredi obleko, kajti s svojimi togotnimi izbruhi in obupnimi poizkusi, da bi se rešil, jo je bil spravil v kaj nekazno stanje.
Toda ko je prišel v svoje stanovanje v Ulici svetega Dioniza, se je šele zavedel, kolikanj so mu 5>ili ti štirje dnevi muk izpodkopali moči.
Stoprav čez pet ali šest dni je Klotar začutil, da
je spet tako krepak, kakor je bil pred svojim srečanjem z Amuri jem de Loraydanom.
XXXI
Borba med Karlom V. in Francem I.
Bralec naj nas zdaj za trenutek spremi v Louvre, v kraljev kabinet, kjer sta se Franc I. in Karel V. v štiri oči znova razgovarjala o vprašanju vojvo-dine milanske. Človek bi bil mislil, da vidi dva brata, tako prisrčno sta se vodila za podpazduho, sem in tja po širnem kraljevem kabinetu, bogato okrašenem z razkošnimi preprogami in stenskimi oponami. Nazadnje pa je cesar dejal:
»Odloživa to zadevo, dragi sire in brat; nenadna smrt namestnika de Ulloa me je pripravila ob svetovalca, ki sem mu bil naročil, naj to vprašanje posebej preuči... Oh, ubogi moj Ulloa! Zmenjena sva bila, da mi v Parizu poveš svoje mnenje... brez oporekanja bi ga bil sprejel...«
»Torej bi se bilo vaše veličanstvo pridružilo na-mestnikovi misli?« je z obupnim gnevom vprašal Franc I.
»Brez oporekanja!...«
In z rezkim nasmehom zmagoslavne zvijačnosti je cesar vrgel oči po kraju. Nato je potrto vzdih-nil.
»Sire,« je vzkliknil Franc I., »saj imava v svoji bližini moža, ki izmed vseh najbolje ve, kaj je mislil namestnik de Ulloa o vojvodini milanski; moža, ki ga je odlikoval vaš svetovalec s svojim neomejenim prijateljstvom... saj ga je bil spoznal za vrednega, da mu postane zet!«
»Aha,« je dejal cesar, »to meri na vašega dragega svetovalca, giofa de Loraydana?«
»Da, sire; ali ga ne bi izvolili zaslišati? Pripravljen sem se ravnati po tem. kar nama pove.«
»Da se podvržete njegovemu odgovoru? ... Imenitno! ... Prekrasno!... Na to nisem niti pomislil! ...«
»Dragi sire,« se je vzradoval Franc I., »takoj ga dam pokiicati...«
»Bodite tako ljubeznivi... se pravi... stojte ... počakajte, piosim, še malo...«
Fodoba je bilo, kakor da bi S2 bil Karel V. globoko zam;slil. Franc 1. je sam pri sebi cepetal od nestrpnosti.
»Samo malo . .. samo trenutek ...« je cesar ponovil. »Namreč... tole mi je prišlo na misel, dragi sire in brat: gioì de Loraydan je, če se ne motim, Francoz?«
>:Seveda,« je zavzeto odvrnil kralj, »Francoz iz osrčja Francije.«
»Izvrstno. Povejte mi po pravici: ali torej mislite, da bo grof de Loraydan, Francoz iz osrčja Francije, zmožen izreči strogo nepristransko sodbo o vprašanju, ki zadeva špansko krono prav tako kakor francosko?«
»Sire,« je rekel Franc I. v svesti si svoje pravične stvari, »saj ne gre za sodbo grofa de Loraydana, ampak za to. da nama pove, kako je sodil namestnik de Ulloa ...«
»Tako je!« je vzkliknil cesar. »Res je pa vendarle, da bo ta vrli plemič nehote pritisnil na tisto ^ran tehtnice, ki je njegovemu srcu bližja... to
je, na vašo!... Kdo bi mu mogel šteti v greh? Ia kaj bi rekli vi, če bi vam predložil, da se zanesite na besedo tega ali onega dobrega Španca, ki je do dna poznal mišljenje namestnika de Ulloa?«
Franc I. ni vedel kaj odgovoriti.
»Ta je bolj gluh od tistega, ki noče slišati!« je srdito zamrmral sam pri sebi.
In ko je videl, da ga Karel V. skrivaj ogleduje in se zvijačno muza, ga je mahoma pograbila jeza, tem strahovitejša, ker se je ni upal pokazati. Razburjeno je jel hoditi po kabinetu sem ter tja in trpko premišljevati:
»Izigran sem!... Kaj mi je storiti? Kaj naj rečem? ... Tako mi božje luči! Zdi se mi, da ni časa za besede: za dejanja gre!... Oh, ko bi se upal! Ko se ne bi bal, da mi bodo očitali zavratnost!... A prav za prav, v čem bi bila zavratnost? ... Vojna zvijača je zmerom dovoljena!...«
»Sire,« je nenadoma izpregovoril, »opravičiti se vam moram ...«
»Opravičiti? ... Vi meni? ... Zaradi česa neki,
sire?«
»Da. Poročali so mi o neljubem pripetljaju. Moj sin Henrik je strašanski razposajenec. In razen tega je še tako mlad... Povedali so mi, da se je včeraj po turnirju ta noroglavec predrznil skočiti konju vašega veličanstva na zadek in vas je objel z obema rokama in zaklical: ,Sire, zdaj ste ujetnik!' ...«
Ta dogodek je bil povsem resničen. Naj se )e zdel včeraj Karlu V. sam po sebi ge tako nevažen, glas Franca I., ko je zdaj izpregovoril o njem, mu je dal mahoma poseben, ziovesten pomen. ______
O razdelitvi Suzorja
Suzor je splošno običajna kratica za Središnji ured za osiguranje radnika, Osrednji urad za zavarovanje delavcev, s sedežem v Zagrebu.
Svoj čas je dr. Tavčar napisali, da se mu agrarna reforma zdi kot zvon na blejskem otoku: kdorkoli mimo gre, potegne zanj, komur se le poljubi, sme govoriti o agrarni reformi. Bilo je takrat tako, da so o agrarni reformi govorili vsi vprej, poklicani, še bolj glasno pa nepoklicani. Podobno neodgovorno početje opažamo te dni s problemom socialnega zavarovanja. Socialno zavarovanje je lika stvar, ki zasluži skrb in pozornost vsega naroda, od naj-resnej;ih in najodgovornejših ljudi navzdol. Ta stvar ne sme biti igračka v rokah ma Il ih častihlepnih, neodgovornih oseb. Vtis imamo, da socialno zavarovanje za odgovorne politične ljudi noče biti zanimivo, kar o njem ne govore, čeprav ni dvoma, da je za to našo najpomembnejso povojno socialno pridobitev prišel usodni čas. Ne moremo zaslediti izjave, ki bi pomenila mnenje in gledanje vladnih ljudi na to kočljivo socialno-gospodarsko institucijo. . Zaenkrat se z reformo delavskega zavarovanja najbolj nestrpno ukvarjajo južno od Slovenije, toraj tam, kjer so od sedanjega sistema zavarovanja imeli največ gmotnih in moralnih koristi. Godi se čudo, da celo pokrajina, ki je imela v svoji sredi sedež gospodarsko, socialno in finančno velepomembne vsedržavne sosia boža v aro val ne ustanove, po svojih las enih sinovih izjavlja, da te skupne ustanove noče in da hoče nieno likvidacijo. Pojav, ki hoče razbitje SUZOR-a tako do temelja. <la ne ho ostal kamen na kamnu, jc psihološko zelo zanimiv in poučen, ker je_v nasprotju z naravnimi sebičnimi težnjami vsakega posameznika in vsake tudi etično najpopolnejše celotc. Ni sicer izključeno, da gre pri tem tudi za ìdea'izem. ki načelno odklanja vsak centralistični sistem četudi v svojo lastno škodo. Verjetna jc tudi domneva, da pri teh hoten iih igra po-seb:i ? vlogo osebna nota, osebna nerazpo-ložcnja napram Suzorju in njegovim ljudem Ni skrito, da imajo vodilno besedo v zboru za likvidacijo Suzorja ljudje, ki so bili nekdaj v tesnejših odnosih z njim, toda so sc potem radi ali neradi oddaljili od tc ustanove. Torej gre deloma tudi za neporavnane račune! Nekaterim reformatorjem tudi nočemo odrekati dobre volje in lepih namenov. Nekateri so prepričani, da jc razbitje Suzorja upravičena zahteva vsesplošnih socialnih koristi slovenskih, hrvatskih in srbskih zavarovancev.
Zelo pametno besedo je povedal inž. Av-ramovič, ki jc na vsedržavnem zboru obrtnikov v Ljubljani rekel, da je treba sklicati državno konferenco vseh interesentov, ki bo razpravljala o aktualnih problemih reforme socialnega zavarovanja. Po temeljiti razpravi naj bodo šele storjeni pre-udarjeni sklepi. Reforma socia'nega zavarovanja ni samo stvar hrvatske banovine; v skupno blaga ino so vplačevali tudi Slovenci in Srhi. Do izraza mora priti objektivna pamet, ki razume, da urejena država z enotnim državnim gospodarskim življenjem ne more biti kos svojim socialnim nalogam, a.kn v socialnem zavarovanju ni nobene ■ sedržavne skupnosti. Ako je v u-rsdbi o banovini Hrvatski predvidena zakonodajna skupnost v načelih socialno-zavarovalnega prava, je samo nujno in dosledno, ako taki skupnosti odgovarja tudi primerna upravna skupnost, ki naj jamči za pravilno izvedbo skupnih zakonodajnih načel. O likvidaciji Suzorja bo dopustno šele takrat govoriti, ko bo točno računsko ugotovljeno, v kakšen položaj pridejo novi pokrajinsko samostojni nosilci zavarovanja. Igra na slepo z delavskimi koristmi ne sme biti dopustna. Kdor govori o brezpogojni in popolni likvidaciji Suzorja, pozablja, da je socialno zavarovanje samo del gospodarskega življenja, ki mora po izjavah gospodarstvenikov ostati enotno in skupno. Socialno zavarovanje je del delovnega prava, ki mora v načelih tudi ostati skupno, saj jc delovno pravo najtesnejše povezano z gospodarskim tokom v državi.
Likvidacijo Suzorja zahtevajo nekateri delodajalci v glavnem zato, ker so mnenja, ■da bo v novi obliki zavarovanje cenejše, da bodo denarna sredstva služila samo domačim potrebam, kratko, da bo vse boljše kakor jc danes. Jasno pa je, da zavarovalne premije v avtonomnem decentraliziranem zavarovanju ne bodo reducirane, nasprotno. zvišane bodo. Grdo ravna oni, ki delodajalce z drugačnimi nestvarnimi trditvami vara. Denar tudi danes ostaja doma. Nobena tajnost ni, da je vsaka pokrajina z občutljivo natančnostjo hitela v svojih krajih investirati vse razpoložljive pre-mijske rezerve, ki so bile v njej nabrane. Investicijske strasti so šle najbrže cello predaleč. Obrestna služba danes ni lahka. Nosi jo delavstvo in delodajalci v obliki večje premije. Hipotečna posojila in vloge so po strogem ključu razdeljene na pokrajine ali za nje rezervirane. Žal se nihče nc potrudi, da bi analiziral letne računske zaključke, ali pa se odreže, »da številkam nc verjame«-.
Težko je ljudi z načelnimi predsodki prepričati o dejstvu, da je vsedržavna zavarovalna solidarnost samo teoretična in zava-rovalno-tehnična, v praksi pa vsaka pokrajina na razne načine v celoti sama konsu-irira to. kar daje. Denarna solidarnost je samo knjižna. To se pravi, da avtonomno zavarovanje dejansko nc bo imelo nič več sredstev na razpolago, kakor jih ima danes. V posebno nevarne prilike znajo v avtonomnem in po rizikovi razsežnosti skrčenem zavarovanju priti pokrajine, ki bi gospodarsko zaostajale. Kdor na zavarovanje g!eda samo kot gospodarstvenik, ki zna denar ceniti, ne more zagovarjati zavarovalno- matematično atonv-zacijo sedanje velike rizikove skupnosti. Ta skupnost jc dopuščala precejšnjo popustljivost^ pri izterjavi prispevkov in, to je psihološko razumljivo, večkrat širokogrudnost pri priznavanju dajatev.
Po razbitju Suzorja hrepene, dalje tisti, ki hočejo biti v svojih političnih tendencah neovirani Tudi takim strastem je do največjih podrobnosti možno ugoditi, ne da bi se Suzor razbil Ni n pr. potrebno, da nastavitev osebja odobrava centrala. Toda, kako bodo zgledali pokrajinski pokojninski fondi za nameščence? Kdo je izračunal posledice razbitja enotnega sklada?
Ali ni zanimivo, da so delavske zbornice v državi spoznale za potrebno, da v skupnem uradu branijo vsedržavne delavske so-
cialne koristi. Ali delavsko zavarovanje no pozna skupnih potreb? Reformirana je bila tudi ustanova javnih borz dela. Skupaj pa je ostalo to, kar ima načelno, vsedr-žavno socialno važnost. Osrednja borza dela je ostala. Nihče ne zahteva decentralizacije zasebnih zavarovalnic. Zakaj nc? Ali so gospodarski interesi važnejši cd socialnih interesov delavcev? Pokojninski zavodi za nameščence so po uredbi do skrajnosti avtonomni. Toda nameščenci so smatrali za potrebno, da so «stali v medsebojni skupnosti potom posebnega zavarovalnega sveta, ki v bistvu predstavlja osrednji organ nameščensketfa pokojninskega zavarovanja v državi. Ta organ skrbi za skupni rezervni fond, za enotno upravo, za enotno izvajanje zakona, za enotne službene pragmatike. za enotno m skupno so-cialno-zavarovalno politiko in prakso, za enotno zaščito nameščenca v kateremkoli kraju države. Ali v delavskem zavarovanju tudi taka skupnost ni potrebna? Kdo bo*delavcu varoval pravicc pri prehodu iz pokrajine v pokrajino? Rirokratičen odsek pri ministrstvu na mesto vrhovnega in skupnega samoupravnega organa delavskega zavarovanja? Zakaj morajo baš delavci zaščito svojih socialno-zavarovalnih potreb oslabiti in jo izročiti na milost in nemilost birokraciji, ki ji bodo koristi zavarovanja najmanj ležale pri srcu. Ali je gospodarstvu vseeno, kako bodo strankarske politične koristi v svoi voz vpregale tudi ustanove zavarovanja? Kdo naj vodi politiko za enotne premije, t. j. za enakomerno obremenitev gospodarstva in delavskih pllač v državi? Uradnik v ministrstvu? Kdo naj se bori za enakopravnost zavarovancev pri preseljevanju iz kraja v kraj? Ali naj medsebojne odnose v delavskem zavarovanju uredimo s kako mednarodno in meddržavno pogodbo? Kdo bo za izvajanje pogodbe nosil odgovornost? Zopet samo birokracija, brez sodelovanja interesentov?
Noben problem gospodarskega in socialnega življenja ni tako zamotan, kakor ie socialno zavarovanje, ki ima opravka z živini življenjem, z dnevnim kruhom delavca in nameščenca Naše dosedanje zavarovanje ni bilo idealno, toda dalo je izredno veliko; tekom časa je klljub velikim ne-prilikam zgradilo stavbo, ki jc lahko vsem v ponos. Slovencem, Srbom in Hrvatom. To bo priznal vsakdo, ki o teh stvareh vsaj malo razume. Globoko sem prepričan, da pokrajinsko samostojna zavarovanja za svoja področja niti polovico tega ne bi ustvarila, kar je ustvarila skupnost v kratkem času. Poglejte, kako daleč so za nami razdrobljene bolniške blagajne v naprednejših državah! Razbita zavarovanja so živela v neprestanih krizah, ki so jih zdravili z vednimi sanacijskimi uredbami, z
večjimi premijami in manjšimi dajatvami. Jugoslovanski delavec je s svojim zavarovanjem šel skozi vse krize, ne s poslabšanjem dajatev, temveč z zboljšanjem. Drugod s petkratno večjimi premijami nudijo komaj polovico višje dajatve kakor so naše n. pr. v pokojninskem zavarovanju. Nič ne pomaga: socialna koristnost jc dosegljiva samo na široki osnovi. Kdo vzame na svojo vest, da razbija zavarovalno-ra-čunsko skupnost, ko je za slepca jasno, da to pomeni karikiranje zavarovanja, ki bi zašlo v katastrofalno krizo! Oni, ki kriči po razbitju zavarovalne enotnosti in skupnosti, naj pove, kako visoke bodo v novi ureditvi premije in kakšne bodo dajatve zavarovancev po kvaliteti m kvantiteti. Kdor o teh stvarnostih molči, ne more biti prijateilj ljudstva, ne dclavcev in ne narodnega gospodarstva.
Reforma delavskega zavarovanja ne sme prinesti ne podražitve zavarovanja in tudi nc poslabšanja zavarovanih dajatev. Finančna politika mora hiti naslonjena na pokrajinske predloge in potrebe. Okrožni uradi morejo postati samostojni nosilci bolniškega zavarovanja s samostojnim bud-žetiranjem in samostojno personalno politiko in z jamstvom, da je zavarovancem zagotovljeno očuvanje pridobljenih pravic pri prehodu iz pristojnosti enega urada v pristojnost drugega. Tudi v bolniškem zavarovanju jc potrebno pozavarovanje v obliki skupnega rezervnega sklada. Potrebna so enotna načela za izvajanje zdravniške službe, potrebne so skupne zdravstvene ustanove. S solidnim skupnim pokojninskim skladom jc treba zaščititi nokojninske pravice nameščencev in zdravnikov. Okrožni uradi vrše v prenesenem delokrogu naloge rentnega zavarovanja. Strogo jc iresti načelo samouprave po zavarovancih in delodajalcih, dosledno sc jc izogibati birokratizaciji zavarovanja. Suzor mora ostati skupen in enoten nosilec rentnega zavarovanja s široko decentralizacijo uprave ^tudi v teh zavarovalnih panogah. Finančno politiko naj vodi poseben finančni odbor, sestavljen iz pokrajinskih delegatov iz vrst interesentov ter zastopnikov banskih oblasti. Komisariati morajo biti onemogočeni. Sodstvo naj bo organizirano pokrajinsko. Okrožni uradi spadaj pod nadzorstvo banskih uprav in Suzorja
Vse drugo bi bila pot v kaos. Vsaka drugačna reforma bo nezadovoljstvo z zavarovanjem samo pojačala in podžgala zabavljanje nad ustanovo. To pa ne sme biti namen.
Kar stoji, je treba prebeliti in v notranjosti preurediti, ker ni čas za to, da bi z napori zgrajeno do tal podirali in — pozneje gledali zavarovance, kako bodo na teh razvalinah jokali. Novo državno ureditev hočemo zato. da bomo državo s pametjo upravljali, nc zato, da bi jo z zalc-tavščinami oslabili!
Dr. J. Bohinjec.
ščititi pred vsakim svojevoljnim izpodbijanjem. Neveljavnost zakona se sme uradoma preiskati-le iz javnega interesa. V
čem naj bi bil iavni interes podan v primeru zakoncev Franca in Mariie prijava banske uprave ne navaia. Sodišče ie prišlo do spoznanja, da je v javnem interesu, da se ta zakon ne tansrira. kaiti mladoletna hčerka Marije iz prvega zakona živi že vsa leta Pri niei in Franc skrbi za nio. Poleg tega sledi iz pravdnih spisov, da ie bM kriv ločitve samo Ciril zaradi krute žalitve žene in čistosti zakonske skupnosti.
Starokatoliški zafconi so bili v sličrrih okoliščinah sklenjeni povsod v naši državi Zakonca Franc in Marija živita v harmonični skupnosti ki se protrvita razveljavi. Za izrek o neveljavnosti manjkata oba bistvena kriterija: neveljavnost kot taka in javen interes. Zato se ie zahtevek zavrniL Sodba okrožnega sodišča v Murski Soboti je tudi za širšo javnost važna in zanimiva. Stališče, da ie treba zaščititi zakonsko zvezo in srečo staršev in otrok ie z moralnega in narodnega stališča edino pravilno.
BELEŽKE
Za koncentracijo narodnih sil
Glasova dveh vplivnih beograjskih listov
»Napred«, ki ga izdaja beograjski vse-učiiiški profesor dr. Mihajlo llič, eden sodelavcev pri sporazumu, objavlja uvodnik, v katerem opozarja odgovorne politične kroge, da prihaja pomlad, ki prinaša težke ure ne samo že vojskujočim se državam, temveč tudi vsem ostalim, ki so še ostale nevtralne. Med drugim piše:
»Zunanjepolitične prilike še nikdar niso diktirale razvoja notranjepolitičnih prilik v taki meri, kaikor jih bodo prihodnje mesce. Pogreške ali pa zamujene prilike lahko postanejo s svojimi posledicami naravnost fatalne. Mi smo v naši državi pričakovali mnoge politične reforme Pričakovanja se niso izpolnila. Vlada doslej ni pokazala dovolj odločnosti pri tem tako potrebnem in nujnem reformatorskem delu. Predvsem pa je odrekla v pričakovanju, da bo prinesla v naše politično življenje reformatorskega duha, ki bo označeval novo razdobje našega notranjepolitičnega življenja. Ostala je pri starih metodah verbalizma in počasnih akcij, ali pa sploh opustita vsako akcijo. Mnogi opravičujejo vse to postopanje vlade z zunanjepolitičnim položajem. To opravičilo pa služi z isto utemeljitvijo tudi za obtožbo. Zunanje politični položaj morda res nalaga odložitev široke konzultacije naroda s svobodnimi in tajnimi volitvami, prav tako pa ravno zunanjepolitična situacija naravnost diktira nam vsem, da storimo vse, kar lahko okrepi moralo naše države in našega naroda.
V naši zgodovini so bili redko trenutki, ki so zahtevali močnejše ljudi, kakor jih
zahteva sedanja situacija, ljudi, močne ne samo po svoji osebni vrednosti, nego tudi po svojem političnem in družabnem pomenu. Čas, v katerem živimo, zahteva sodelovanje čim širše aajetih narodnih sil ter naravnost kriči po širši osnovi političnega sodelovanja. V velikih in resnih trenutkih ni doba za ozke strankarske vlade. Interesi države so neprimerno večji od inte-/csov strank.«
O istem problemu razpravlja tudi »Trgovinski glasnik« ki pravi da je »nastopil trenutek, ko se morajo znajti pred nosilcem kraljevske oblasti vsi predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev, da poskušajo vsi skupaj najti izhod iz sedanjega položaja. To se seveda nanaša na predstavnike tistih strank, ki so res zasidrane med ljudstvom Prepričani smo, da bi tako zbrani pravi predstavniki narodnega razpoloženja našli za skupno mizo zadovoljivo rešitev za vse naše probleme Prav tako smo globoko uverjeni. da bi v svojem patriotizmu potisnili v stran vse svoje malenkostne strankarske koristi, ko bi bila na dnevnem redu vprašanja državnega interesa. V današnjih časih je koncentracija narodnih sil najbolj enostavna in najhitrejša pot za rešitev naše notranje krize. Vsi drugi poskusi bodo samo zapravljanje časa in ne bodo prinesli boljših rezultatov lznesli smo pot za rešitev naše notranje krize. Oni, ki o tem odločajo, naj premislijo poslcdice in zgodovinsko odgovornost, ako bodo dopustili, da se nadaljuje s sedanjimi metodami.«
12 veljavnosti sfarokatoliSkih zakonov
Načelno važna	okrožnega sodišča v M. Soboti
Na pobudo banske uprave ie bila nedavno pri okrožnih sodiščih ljubljanske anelaci] e sprožena cela vrsta sodnih posiop-kov za razvel j a vii en i e zakonov, sklenjenih med pripadniki starokatoliške vere ki so poprej e že bili poro čeni kot rimski katoliki. Gre pri tem za vprašanje ali ie bivšim pripadnikom rimskokatoliške cerkve, ki so živeli že v zakonu po rimskokatoliškem obredu, zabranieno sklepanje nove zakonske zveze v starokatoliški cerkvi. Samo v Ljubljani je bilo vloženo pri okrožnem sodišču okros 70 prijav. Nedvomno bo vso našo javnost zanimala razsodba, ki jo je pravkar izrekel senat okrožnega sodišča v Murski Soboti v zadevi staro-katoliških zakoncev Franca in Mariie. Okrožno sodišče i e zahtevek banske uprave na proglasitev neveljavnosti njunega zakona zavrnilo in svoio razsodbo obrazložilo takole:
»Franc, samec in evangeliiske vere." "in Marija, razporočenka in starokatoMške vere, sta dne 6. novembra 1936 v Celju sklenila zakon po starokatoliškem obredu. Zakon je bil sklenjen brez vsakega zadržka, kajti pripadniki starokatoliške in evangelijske vere morejo med seboi po starokatoliškem obredu skleniti veljaven zakon, a veljaven je tudi po občem državljanskem zakoniku, ker ie sklenjen med kristjani. Banska uprava se v svoii oriiavi sklicuje na § 62 odz.. ker je Marija dne 18. februarja 1927 že sklenila zakon s Cirilom. po rimskokatoliškem obredu. Senat se je iz spisov okrožnega sodišča v Celju prepričal, da je bil ta zakon s pravomečno sodbo ločen dne 24. avgusta 1934 in sicer po edini krivdi Cirila. Zakonca Ciril in Marija sta že takrat devet let ločeno živela. Njun zakon ie bil torei deiansko mrtev, čeprav ie v smislu § 111 odz. za-
radi rimokatoličanstva obeh še zmerom obstojal in bil nerazdružliiv.
Toda iz listine duhovnega sodišča starokatoliške cerkve v Zagrebu z dne 30. iuliia 1936 sledi, da ie Marija pozneje prestopila v starokatoliško vero in da i e duhovno sodišče zakon med Cirilom in Mariio razrešilo z veljavnostjo za Marija. S tem ni duhovno sodišče storilo ničesar, kar bi nasprotovalo določbam § 97 odz.. ker si n: prisvajalo nikakih jurisdikuii-kih pravic in ni zakona z dne 18. februarja 1924 proglasilo za neveljavnega, ampak le za razrešenega z veljavnostjo za svoio versko pripadnico Mariio. Starokatoliška cerkev je cerkvena oblast, ki io priznava tudi državna oblast, kakor vsako drugo usvojeno veroizpoved. Starokatoliška cerkev sme po svojih predpisih in statutih obravnavati za svoje verske pripadnke zekonske (bračne) zadeve z veljavnostjo pro foro interno in externo. Področje starokatoliške cerkve obsega v naši državi ves teritorij brez izjeme. Zakone, ki jih starokatoliška cerkev za svoje verske pripadnike priznava, priznava tudi državna oblast. Zakon med Francem in Marijo ie po predpisih in statutih starokatoliške cerkve veljaven z nie-nega stališča, zato oa mora biti veliaven tudi za državno oblast.«
V podrobnejši obrazložitvi se sodišče sklicuje na ustavo, ki jamči za vsa priznana veroizpovedania enakopravnost, svobodo vere in vesti. Vsak državljan v starosti nad 14 let more svobodno izjaviti, h kateri veroizpovedi nai se prišteva. Po čl. 5 zakona z dne 25. maja 1868 prenehajo z menjavo vere vse pravice zapuščene verske zajednice nasproti izstopniku in cbratno. Po čl. 12. uredbe z dne 18. maia 1936 ie treba zakon (brak) po službeni dolžnosti
Aca Stanojevič
pride v Beograd
Iz Niša poročajo, da je predsednik radikalne stranke g. Aca Stanojevič, ki je pred velikonočnimi prazniki oboleli, sedaj že skoraj popolnoma okreval. V četrtek dopoldne ga je obiskal član glavnega odbora NRS, bivši minister Ante Radojevič, ki je potem izjavil novinarjem, da bo stan šef radikalov najbrže že prihodnji teden zapusti! sanatorij in odpotoval v Beograd, kjer se bo udeležil plenarne seje glavnega odbora Narodno radikalne stranke.
Dr. Pinterovič umrl
V	Osijeku je umrl, 76 let star, tamoš-nji odvetnik dr. Ante Pinterovič, ki je svoj čas kot poslanec hrvatskega sabora igral odlično vlogo. Dr. Pinterovič je v Osijeku ustanovil prvi hrvatski list »Narodna obrana«, v katerem je vodil ostro borbo proti Khunenovem režimu. Poslanec v saboru je bil od leta 1906. do 1918. Od leta 1910. pa do leta 1919. je bil tudi podžupan ln župan mesta Osijeka, za katerega razvoj si je stekel velikih za si ag. Z dr. Pinterovičem je odšel v večnost zaslužen borec, kateiega ime je znano in spoštovano v vsej narodni javnosti.
O finančni samostojnosti Hrvatske
Na sinočni seji ministrskega sveta so reševali v zvezi z dvanajstinami državnega proračuna tudi vprašanje proračuna banovine Hrvatske, v kolikor je zvezano s problemom njegovega pokritja. V to svrho se je mudil v Beogradu tudi ban dr. Ivo šu-bašič, ki je prinese1 s seboj že končno sestavljeni hrvatski proračun, številke tega proračuna še niso objavljene. Celotna vsota znaša okrog 1400 milijonov dinarjev. Zdi se, da je dosežen sporazum o tem, da bo v pokritje izdatkov prepustila država banovini Hrvatski neposredne davke in takse, katerih dohodki iz območja sedanje banovine Hrvatske prilično odgovarjajo izdatkom, ki nastajajo za Hrvatsko zaradi prevzema ministrskih kompetenc. Ne-razščiščeno pa je bilo do sedaj vprašanje, ali se prenesejo te državne davščine na banovino Hrvatsko samo v pobiranje in v uporabo, ali pa tudi v legislativno ureditev. Po besedilu uredbe o banovini Hrvatske od 26. avgusta 1. 1. »se ima osigurati potrebna finančna samostojnost banovine Hrvatske«, ki »sestoji v samostojnem zbiranju njej odrejenih dohodkov in v izvrševanju izdatkov, ki so predvideni s proračunom banovine.« Na to stališče se postavljajo oni. ki pravijo, da prenos neposrednih davkov in taks na banovino Hrvatsko znači le pravico banovine, da jih za sebe pobira in troši, ne pa da na polju neposrednih davkov in taks ustvarja svoje posebno zakonodajstvo. Zagrebška teza pa zavzema stališče, da gre banovini v okviru prenesenih dohodkov tudi samostojna legislativa.
Strokovna šola NSZ
na Jesenicah
Tiho, toda z vso vztrajnostjo in požrtvovalnostjo obiskuje vsako sredo in soboto 42 delavcev KID z Jesenic in Javornika strokovno šolo, ki se vrši pod okriljem Narodne strokovne zveze na Jesenicah. Ta strokovna šola se bliža koncu ln že sedaj lahko trdimo, da je uspeh nadvse zadovoljiv in da so delavci jako požrtvovalni. Po svojem težkem delu posvečajo dvakrat tedensko še po tri ure predavanjem, ki so vedno polnoštevilno obiskana. To kaže, da delavstvo pravilno razume pomen te strokovne šole in da si hoče pridobiti potrebnega znanja za nadaljnje uspešno delo v strokovni organizaciji.
Strokovna šola je bila otvorjena 17. februarja. Sedaj se predavanja nagibajo h koncu, kajti 13. aprila bo slovesna zaklju-čitev šole.
S to strokovno šolo, kakor tudi z drugimi predavanji, ki se vrše po posameznih krajih Slovenije in z akademijami, ki jih prireja širom Slovenije, je NSZ pokazala, da poleg težkega socialnega zaščitnega dela ne pozablja kulturnega vzgojnega dela delavskega in nameščenskega stanu.
Socialistična konferenca v Mariboru
V	nedeljo bo v Mariboru ob 9. dopoldne ; v hotelu »Orel« politična konferenca so-; cialističnih zaupnikov za mariborsko in
murskosoboško volilno okrožje. Na konferenci bodo razpravljali o obnovi socialistične stranke v Sloveniji. Glavni govornik bo dr. živko Topakmč.
Po nesreči pri Ozlju
»Hrvatski dnevnik« zahteva v zaključnem poročilu o nesreči pri. Ozlju in obnovi prometa na progi Karlovac — Ljubljana, da vse čimpreje vzpostavi stanje iz leta 1924., do katerega je del te proge (do Bubnjarcev) pripadal zagrebški železniški direkciji, dočim se sedaj nahaja v rekah Ljubljane«. Kot razlog navaja »Hivatski dnevnik«, da je prebivalstvo na tem odseku proge čisto hrvatsko. Zagrebški direkciji naj se dodeli odsek od Karlovca do Črnomlja, potem pa se naj proga v vsakem pogledu osigura, da bo varna pred katastrofami, kakršna je bila zadnja.
Proti denunciantom
Tudi na Hivatskem se je v zadnjem času silno razpsslo denunciantstvo in oblastva dobivajo nebroj anon'mnih prijav in ovadb zlasti proti uradnikom in nameščencem. posebno pa še proti učiteljem in profesorjem. Sedaj objavljajo zagrebški listi opoeorilo javnosti, da Oblasti na ovadbe brez podpisa, tudd če bi bile upravičene, ne bodo reagirale. Ozirale «e bodo samo na reme pritožbe ki ao podpisane s polnim imenom. ; .
,Hrvatska straža"
v starih vodah
Za pisanje »Hrvatske Straže« odgovarja, odkar je odšel preko noči v Rim »na študije« njen dolgoletni direktor in ideolog msgr. Šimrak. hrvatski katoliški episkopat. Iz pisanja tega lista v zadnjem času pa nikakor nc moremo sklepati, da bi nad njim pazljivo cko visokih hrvatskih dušnih pastirjev, ter sumimo, da je sedaj popolnoma zašel v frankovske vode, saj brani in prepoveduje ideje nedavno ustavljenega »Hrvatskega naroda«. Tako čitamo v njej n. pr. sledeča razmotrivanja o nadaljnji preureditvi države:
»Iz celega preostalega ogromnega dela države, ki je ostal izven okvira banovine Hrvatske, bi hotela beograjska čaršija stvo-riti čisti velikosrbski pašaluk, kjer bi po mili volji paševala in gospodovala. V tej bodoči »Veliki Srbiji« bi ostalo še milijon Hrvatov in skoraj trikrat toliko drugih Ne-srbov. Z namenom, da bi vse te Nesrbe pretvorili v Srbe, ali pa vsaj v čaršijsko rajo, so mobilizirali sedaj vsesrbsko vse-mirje. ustvarjajo srbsko fronto, ki naj bi ta načrt oživotvorila. Srbstvo ni nikjor ogroženo, pač pa sc boji čaršija. da je ogroženo ust\arjanje njenih pašalukov. Boji se tudi, da ne bo mogla več mirno paševati in izsesavati v tem vsesrbskem pašaluku. Zato kriči sedaj: Srbi skupaj! Srbstvo jc v nevarnosti! Beograjska čaršiqa pa nc vidi, da je ustvarjanje srbske fronte dvorezen nož. Njej mora namreč logično slediti ustvaritev nesrbske hegemonistične fronte. Nc vemo. čc je danes čas za borbo na življenje in smrt med srbsko in ncsrhsko he-gemonistično fronto, Hrvati se pa tc borbe prav nič nc bojimo, ker smo prepričani, da bodo prebegli izpod čaršijskega paševa-nja vsi, ki streme po svobodi in ki nc marajo biti več njena raja ...«
Srbska izseljenska zveza
V Beogradu je bila ustanovna skupščina »Srbske izseljeniške zveze«, ki bo prvenstveno skrbela za srbske izseljence v Ameriki. Glavni funkcionarji nove zveze so Srbi, ki so se povrnili zadnja leta iz Severne in Južne Amerike v Jugoslavijo. Glavni cilj zveze bo poglobitev kulturnih in nacionalnih stikov med Srbi v stari domovini in srbskimi izseljenci. Za predsednika Srbske izseljeniške zveze je bil izvoljen vseučiliški profesor dr. Vasilj Popovič, ki je bil že doslej prec.sednik Društva ameriških dijakov, v katerem so včlanjeni mladi akademiki Srbi, sinovi srbskih izseljencev, ki študirajo na beograjski univerzi.
Italijanska sodba
o angleški vojski
Glavni fašistični organ »II Popolo d'Italia« je objavil pred dnevi članek o angleški vojski. V članku najprej na splošno ugotavlja, da je »tako kvalitativna kakor številčna vrednost britanske vojske neprimerno večja kakor leta 1914«, nato pa piše med drugim: »Ne zdi se nam, da se motimo, ako rečemo, da utegne biti njena najvišja številčna moč, vštevši tudi čete._ ki prihajajo iz dominionov, dosežena ne šele v štirih letih, kakor je to bilo leta 1914, temveč že v približno dveh letih.«
Svoj pregled zaključuje glavni fašistični organ takole: »V celoti je jasno, da se je britanska vojska razvila v smeri kvalitetne vojske, ki je bogato opremljena z orožjem in mehaničnimi sredstvi, ki ji stoji ob strani ogromen industrijski aparat s prav tako ogromnimi zalogami surovin, katere so ji na razpolago v okviru imperialne gospodarske organizacije. Vojaški ukrepi Velike Britanije predstavljajo dejstva. ki jim ni primere v angleški zgodovini in značilno izpričujejo voljo do zmage, ki preveva angleške vodilne sloje.«
Občni zbor mladine JNS v Gorjah pri Bledu
Jutri v nedeljo, bo v Gorjah pri Bledu občni zbor tamošnje krajevne organizacije O JNS. Poročali bodo tudi delegati bano-vinskega odbora iz Ljubljane. Občni zbor bo ob 15. popoldne v Mačkovi gostilni. Vabljeni vsi člani in somišljeniki!
I
SObot», 30. marca
Ljubljana 7: Ju trn ji poadrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče).
_ 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave,
napovedi. — 13.02: Poskočne s plošč. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Slovenske narodne pravljice bere ga. TJkmar-Boltarjeva, nato kramlja in prepeva stri-ček Matiček. — 17.50: Pregled sporeda»
_ 18: Za delopust igra radijski orkester.
_ 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19:
Napovedli, poročila. — 19.20: Nac. ura.: O osnovanju Jadranske straže. — 19.40: Objave. — 20: Zunanje politični pregäed (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pisan večer za konec mesca (sodelujejo znanci in neznanci). — 22. Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Beograd 19.40: Narodna gfra^ja. — 22: Operne arije. — 22.50: Lahka glaAa. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Petje. — 21: Operni prenos ix Neaplja. — S°fi|» 18: Bolgarska glasba, — 18.30: Kvartet mandolin. — 19: Petje. — 20: Lahka glasba. — 20.46: Koncert solistov. — 22": Ples. — Praga 20.06: Plošče. — 20.30: Operetni večer. —- 22.20: Ples. — Dunaj 15: Pester spored. — 18: Celo in klavir. _ 20.15: Spevoigra. — 22.20: Lahka glasba. — Berlin 19.30: Pester spored. — 20.15: Operetni večer. — 22.45: Melodija in ritem. — 24.10: Nočni koncert
Postani in ostani član Vodnikove drnibol
»JUTRO t si 71
S
sor>ot£- s:. m. 2^4*
jztr o: no. z_ doc izdoi re - aoiir km; stsrta^- 5- enste ve. naš: estddìté smučar: - sidsei: msapimaE n sicer -mriirmngtr meztLsro-Et tsEzt- ttieìs - -sest smuku ttde_ ? Tngiava e d-i. iea> zsraa	— razni?' hekqiìk
tre:azeE_ mer v ooìee. oeoi 4 ke. "" šm: t- 10(i r C'oener z nmfitm dc-c —d n z»eD£- duk" * stk>~" ìette. doc r. seteisse ttde sestes_: ■•'t'5: 7~ eice" e koč- ' zh j: —
y TTT	- -rr-ne-. s S- OE DTei Vf—-
"•■■ mocr. srremerj- tacs rs.em. 5 .-.m. c: s tede e:te rem e s- hodt
Z: rnret"" "	viaas. kskt* vsaK ~
- run: leto me	tesmova: : ~eln:	■
ia thsste	JZS; sm	en
rnsr-e	ttes*"- oko! J- resmc-
VE	n"--Tr"--- '—"— - • ———— Tosta-- ^ :— ■
e_e-~ nssaier vktitv^.: r_ f tu-, i:
SEE. aytUDijaCi l^;. t-tr>rrrv sar. ixir,r Ì1DTS3BE- H_ V»r-TH"mr EOSiEŽD.
e:te- vset Tnza-DevsE^er osta., tuneisE^ spet sama na Neme-: Ker oei_ x: Ixarrar zara": nerriiiE e itt.t-'»- r-: doc: nte-nastop— 2\emšK. =grr,- ste"1- • me: s-— ocOiEEir. zasomikD' fvd11 eetox-. e eicc" dogo sisras-	" Snstl	.
ne* Zest" r "m Ktüjmt Z'csieèi me:	D' Tsznmijrv omeier.;. sa—
r_ on- k s re? estdoìts- ee nzioc K--tstze ?ni2"'ict me: osesee- tud rrrzETii; prvaEmi; P Din K Permiser. :
3iec_ s:ce~ ------- ami Ztuoithe- ru-
ceee^ G: d - še ~ KOHKrrrsnc" tut sv cete: Mete:: seesee e: s- zaa eiucste muè -	TDrs: tt ma. oa fvd~-
zvez-	z: nastoi
Ssk:" vs&E" -et- r sor ov- tt teemovr E"- tut. -sto: t ìhiiiii. izič zaKrničn —
e dee do trt." seeicethe sszge
Z.^&SL JMLL
v. ^


V

• T III


mar: zanoi- Fvr limi' Dazrtrr E. S-BDreie" eì. dete ma-cesei. Vs- zažrvt ,. CT2£E£: E ZVOiE t-	E£.
ficag-r-w- uE.napo^-S- riè;- e?x- iaiii: ■ nego" dos'ie ftrot ea: coee~ e imi
Tw-ir-—-- arai : DOELLG.- • Eribir.
ZD- 5- ^ Et SE1EČE: TTTt " E. TT: - i>- -eeee. Simif	~ - «e?: 1t>d sde"
e. doz tt tei: srrošc. ehe e ortutri naoetl e 5- n- mor- eeeieste: v? -• raf— - de ìli llte tct." e. oozotl tmr-	dde det. ~1£"" ittelt' ~ "
tene: ci. f m "—: " oetoi ETDt_ titr?" iia et &-' ì=en?-ser m f eiet dostd njjr- - Wf	ZtmSKer DDČltSlt Ikjìhsì
norme— - tott	^e. tsg-^r eleeet.
E—DZDTE K: tBEČlC E TDreEt" DETT I
llDtiCr Ticane- e cti-- crt:	ST::
et- e vrth- s ' —-- k - macest d-tt^t sitot TretrtriE- e ver"-- fvc^i^cv- -r. sneei nt dc::2e e-— ■ teEiT DIE JDZ - -i" -r-c----: nn—— ~DEtT. SEEdiÈ"!	1 "
kan?* n: t e- seeie- e- tzder-.t- ttdi
Vr-
ir 02J-- et? ttek __ze==~:r- e. Ja --"--
T	DETreT	'uny	"I7u",-:r--	—---Č-
itaeenrta	Momaz e- ttt- e ed:
r TEE.-- UL'I'iS- Z'DIDEEtD" V ' E	-
Ttl 1 "ellEEE e ZEEllFr c e- tet detti
t—etEE. Distra Sdc:. ti	— z krmor
s.odet1: preiei> je::ish: ±-_rtiiE.. : takr deseišr t—-'s:--." Ltr e1—li EEEEEi. Err ZEJOStet- z: e e Kf-kt" ca te. nein mar ist c. e t: izetu -zaeiat etrdener- r- rtres-t" e eiiek• nest e tele e deed" ddttmot
TKjeae: t*. m-T_ čtei neiasr. -;t. viSÌEv.	- i' '-- inr— - t s- mr~
Bar.- Ea (rimiar. E ZEEIEE.: eó_;: e DiSSl- ČTE1 Ét. " L 1EE s't-lie e e --——-	EELUwK - ' DOS : USE :-
naj- DesT VE —- - r - - ÒODT" snet e. -a t- SETI- e D.eiE EOÒr TTElt IŠ [-—na:. -- e- kcte dei:
1 —~ C" Das e Et- e TieEt" t-j —" " —" -'	- -	a TtTE- E* te"
—— BffflpJ ireTT" - —- D " -
s e. zanDVDiEL Etne- r- me Ea sdoed": — nanar r -'-d-—: Zena E DDE.:t " " r ' Ei:-:tt*
Wiliv JEE1DT DOC	K.DÌ1Ì".
2- nsDremwsj e. éebs pnrrr èm -ei
EtE~^lS- Posa ETEE Ttnwwn1 1 " TEELIE
toc: reto ud=e. e. oseee- * Btovemi. ko-	r-	doc eainrt o-.očl
Tršma M-eèui.. SraoešE: Ketocbe e reči' Ce:Da d,- sntrea doooe. dot.
videl: 5- - lt" nona.. Eospooo* E nn- aouD.
k-- r- 1 ea~"- ' tttree::-'	rs:
L.tut:iHE_ varrtn : let* a : or.—-t aar.r t-~-'	tee t "< ee:
heìddìte :et_.' jeeosiev' zr~ tn -
KIK3T- T__i ÜJ- 1__1 ET Ili:-	-----	1T1E
		
		—7-z:
		
7 KT STI! CU Fffsr- TTHacar" ;--		
ssse. sd ce

Earcii
teiar:- sjose' Komümaci; n. Kasnr
EeDe." rrr-- _ TESTE t. EìeEiEEDSiL
tänn " amse ----------- — te. piami.
ir- Soči j enea e -- nar—te e. eie -Si-teE e Eeii l.UDSrieE 1 teil	LHt
>irtr: triic čvotrril
1 Ramur^c
v_ ddeeee E---7— .- -
Qnrir.- D r ■ _eee=--:•= r
Ltori.
10C.1
rrezEEtE r.Eti'E . —-. — ---		TTIOS. T	Ulf J UITOSIH""- '		—
	E TTT» -	Fp-rm F- DOC	EliH.-; Nu	DOilS-	»-__
			-^rr sestav		
T:					
set! ìa	e _i r i :				
EDS-		OČiOČIi	m c - err		
			—- —T - r»»--		-
					
	Q-				
DDÌiÈ. DI TT^ r	____	- -T—,	trr — T" -	■t>r T" ■	
	t ^	— -—		———-> n.*~ .	
	VEŽ-	— E " IT : • T. E E			
5				~ -	
		■«TPČ* T!	„_- — — t — - -		
C - »-»r- ■*• - —			—-^ - -	__	
		________		Tau iti	
--' -			---- ■ 2šas t a-TT .—i—T-	-«-■f.___ DTTTiŠ".	
IH	- BuKarer . — Tvr				
					--
t-artar se
^T.-Zf--
DOC
—1— - - —
^rosr^varif SI". LitSW ^ Zelr-
• ir	T-ej
tr' ET ' =. noe
"tnoTio-T —.---07J
T E EEOSL teEE.
iSeDETTEE ■ — .
LEI DI


----—•--■ *	T DL>:
zeEtEET" teET	r- ::—___ EI-EÈIE orti: E SIC-" t"	—■r-E£3E. EITEL	t £iE
ia e. o Ea. z\a?	e:--
x^.E-'-PSE. 'ir'-'-a.
>13
SDS-



r>e. -- -issv-
Table-teniški rnrnir
z^ p"- en>n sto^eni;- n. nmnaz: n- r«;.iiana_"
>n°rr'dt f-erfe tcttìfi!1- uror? r: xütirriav&e; smm; k j >- rreo; " ziro1 uer. aeit ooets^it toìik c: i> srar- zarac sn^ementenii ^nezm: razro?- izi»o:
lìt e- nt - Kreoanc
Smučarska spomiac m Koi
- ___-- r r-o-r^ - eoe' "tt"1*"
-tra: e ddeete* — d~ ette e- t
V ti EODa Et TEEElElt: EDEL
ce rrLD6E_ e: smu;
• Etc	L5DE- i EDEL TEISE-
r--er-- tETVEE- E ÌE ESTTET
T^eET DDEL^" DOt""-- r-	' ir. "CEt
TEE1:. r~rr^er - E. ECEE	I-'dsies- EEÌL e
ETZT„	Pt- -Et.	-
SiDve^	r " t)C i	= «f • • -- :	- m .. —
			
VrLTTT. 1 :	nrwop	ve- EisnmìrE ce-——-mOET - CDUD.- E "' "Fe: E1SE1EEEE' 1 ----— --- -t-tn ct—	Qrr
— '			
			
			KC
}VEET.- iaarEEE DOEE	X>Q	"z t- t-; f- -	Oro-
		-- z l- -r—- — —"ir	---•••^c : "
		T>n--- - -'T—s.- fc- »m ic r	
	tt-	.— ——i—— — ——- - — ---* :TE- ETI' DTEE DO FT' T.' DOC DOTE mOSTT- E'j 2mecee:E ?TTTST.- He:	
DOTE-			
r*			•^-.oc _
Oe:; Mianosi. Sin		;e Karotan.-. Pistee-Zi- ETI tue r- DL ks"	üet-L tai:
DE-t-e." E TQt - L:i r£. S	n. ^ ■
naoniK veht smucars, tökt: e
teEE	EEEt od: . :■=: a f et.ule"-" e
^ ■ - - 2 CTS: t— ' —-- E '' ~ ~ . "LFDST- D-DSET:-t—? 1EL 1.	■ ~- ■ -
va. ir e - sìtett ocer	nr—•- •-= i-
i'. E E^tE 1 *'•-. ' IL'L.-a t
rs.
-RE-
SE-UE -- =
------ - ~
a 2-._l: e E" - :

-—
DDE? ET ?EET " ' 1SE T SE-Eil — E	:
si LmD.iaiE- EE EE
i^GStS".'- *■ * DEiEna t:
S Cei«—noCTPen:
noe: idee d Et- Tener, i;
Sì li-	et: UE T
liusr-nvai* sDC-r SÌ v ■ ■ ■ :
v g ''»Jlj1 ■ v	1" ; ___
L __ TEET1 Sil Er:
EE_ DO ir.Et TEL-ÙTÈ: E SEE C- E- TD	TrSDUL. : E-E
_-,el ------- - puttos = £ei£e-^--.
Bač:r-v te etee e r-:»c rrr-
t ddt:.- Z-. DDEDEE EEi "E
- -. - > -
ELE SET?"5»- — ta
J—t-oTisTT-oj-.. r-KT?-
n	—- ■ -	- — ' - '_
net

MALI OOLASI
Clhl fr a L I k C G i À § O k
TT^ovse:	nis:
■_ro:- r-.rč::: r:r
"-rfTTr	-m -,
3c :r.	c-
i- 6- DZ Z- KWu Int — OETK: & V8BJ CSI&i E SUtTSEE: pr
ettinm. Lel «— k. ferrr oaiam? uaxicrrz-* macai or- e išee» ■ >ttt. -r r. rTTMtrK BMC: k ec£T&Bt oosvt finn Ln II trami
fe ^BE. DE1B. E SEETEETì ETIB'-Jlltnn Dr i,— t ÈET:	OS. TEE -
nasiBiT Kubhoj» uhi si sii Erma oojsr snac Du S> -
t vsi. o riß- t wnrrfr-T- rmsr rinnt' Del i— k SEt e. oe-^ee"?-nit- »»"- S nimantt bm. n tiin i t*i (Uw> ipK De
' __p ———	«na, ,
	T r-rr
;______ — v	
	
	
MODROd
ji£.teEtr Dosteiir mrs2- DUC soiiar
E D ——t-
E RADOVAN
carv°m;-
Mesu tr« U
T EH" 1 t6K®t TD^	E?
—et, —	>ia± >.:t:i.j-
r« sete »m	*>» ta r-r—T'jni«- t—a-
CTE;".— r-EE? "	Sil " . ."i
-e-stHTiE hitunc.	Piar
EEE1-. PoeEE-~~	" . — —
SvoDoca— INÌEE. METE-:-- - 2r.e—

ti	cen:
r_ T mOKO»—-
Msrioo* sram- cuc ^ znnsKec sccru
XiaritK 1 e
" Man dot .
ElUIV" E orzi
DOET-:
D crSr". EEES E DSt r TE.
ara::" eet-shee st-zasiETE-i-:" Dosames ilEEterSEL	- 1
-1. -- r
SI
E
smz:
T-reEse:
uvoatE
— - sor
t Z. "TEE iL
SDtrt- eee:	tt-te-. vdostt ed:
rerr DocrreciE- ee_. ^ * ~ t Knvn - j - - - - -- " -»t-šimer. —eirrEi :
► "'"nei, C TIS- D	E. UEEEE E"
£E£" GorerE . s z " ett. =—-----iT--- El'Sl " "TE EE:
•IS?

—T-STLE-


DOÈ;"
-- j ru'^uc ; jr —: - s
iiše- ms
C-r>r>en t^»-
-t—- c n; -
se..: sr E.
r - -	k ii » — .
3~ Zi E.5P- c:- r- IT TE"7 rr—'-1 : _ uonrrr!-- V-miiL :
>ODr
nč ErmakEeE:
moistrE
aie») sec
—■ » Mzrrr
ty^XStC - - 11 ■ i j

srcrnmit	c
Hu. v rrtrr. 1L
T-.-r
^-"ccnii:- -	_ ._
nirt sms- - c -i	5>ann" nre^Tf
- rrv-.aši:	vroz rranc- Orr- Gariš^.
: !ü--rrr3Cirr	- c: rzz-. "—r:—
xzsrrr ist I--rrr— r. ^
MieEam
Onremner' sop
'-'r * ' i
■ scirrcB	ro?crr.-r
stzn rrvznrr- r.. rram:r_ t
TiErocr- TZ r> : -7.:	.
DOSICTSIT; : -

Postremi e
z:	^ o:
— : -rrrrre-n-"- t" izzzicr.
f mŠKOHOTS£ nise-
niračrr- T*
M Cesa-
—tnr—
JiS.iSiL. JI
Ii. 1 --
. vem: srvet: sor
Tnocnr. r: t mrrr tu : z-, r^arr. -■-T—	T. 3ISS— N -
sir* - Tse. t>o5icrzi
UBV SOD
• 5oi;G- asrr t srrr-r rr - szl Vittt: —Z -
■ TT

~ TEOV5I: nomocnii
Ceouicei
'ìtfovse ioke
! occzr. ' ne n: - rup
i.fm' somm- con
occzrr r zen:- ~r rr
is.	- r>-;'rasr
Ruó2rsì:i inzenie:
mlajši
udi nameščen'- runniKa eeee. * are:' PomwDt - DOEC" dcjsie: r-. et z.eee as. e rtiacEfc: _ - šmozi he dqse. DretEia- 6
TOPILNIC-- AVTIMON.
ÈireEttr". topiim : EsmiE.. metEiETEa svojstva ton. e. asisteEE- PreEEOt ;rr.r. ~ "tr;a?T
DOiOZeEE ETEaTEtr StTOKOTE TttEUED- Pronairanc i.	tv-oETH. DDE
nra . 40r- t et." : ""er * eoieor tt DrostiE- et— die srncevE no: . L2L-
ete ie.-: tua ; i prtsual ot.._EEStD r-on-c-anir:? — ee-ere. eeeerlee- et "ti- —• -ttdtev t e"drentfk ddcm"£e iL ee" e-
- ^rFi ------- -settel ddet'Et-
-r- -	- - - H--: r ' usmer ~--tTEr.r::.-
t ' ~ eees d£i0e-. e:'" - et
c a *"=.-:- e ~ -ti - e. ce l-èiece— vse t--
—er. E. • tra e:-:" razdaščet.
r . - - eeeee — tee Si" EESE. STE-
TP - àein e. asta... edcteie-l e t er li- -
-—	--—- cteet^eeee. e-DT"e il
r ?" orrrmeE etett " e~te: _*ee e- Manr -reee e caa eeeeeeei - ter
EST. DEE. EETT E E- :---- -- _E - ~
zasEizer. poc:
r— Prenanuu- < Ture:.1 " li ■■■ ■■
D ' - IE
SOEO
-»EIE.
DTT-.a: E



EDE
nnsir iìt cazroc; r e"	,
2J10E. - SiOEÜ-	"

ž' r.:zzr nerte. Nas:""	_
rss;gr«Tn:r.-	ros.:::- - =2Si~_r.- cz_.
fi«-	oz_ DO: »ucnsiiizc. __'	63S2-6
AosoJventK:
TXE ataceffinf
jj4-ri.1t Oureuiimi ' sor»
■ ser-	L'UALJJi. — -^rionor-
o-r:--	ižriisi.
Enonatìsrronn: vii t
__i rrzsr- nor- z orrz-=	„^
KUU1D1'	i tm- uaroci koK:n--—ajr noi:!?-1 T ~ ctt=t: i- al i Tnrhitif Pobis ir - ttì -- bimr facmrr 5c=r. f __ -;t. mp- rar 5i-Et. ine or iss=r m»r. or tonar- c. tx: oc.
oc: »jirsPr	i 1
išz- riwnrir- re-
RUPIMO no al mai raoìjei
AVTOBUS
Dre ano?"- znETEE- Pora amensE- e. 1 a"n tr - kó>L- ETEE- ZEEE1E- " TTSTEi
n-rr- seaet za ZI ose: — Pnnudr-ee Vfom silo lieocra — ncéti ..rU-IV.T,- 72* dol vöe---22
Lreju.H Dsvom tt«vnet> —
S POR T
Devetič — smuk s
Jutri ponovitev najlepše smučarske tekme v sezoni
Jutri ob pol 11. bodo izpod Rži v dolino Krme startali še enkrat vsi naši najboljši smučarji v alpskih disciplinah, in sicer v tradicionalni mednarodni tekmi »Triglavskem smuku«. Proga s Triglava, ki je bila letos zaradi snežnih razmer nekoliko preložena, meri v dolžino okoli 4 km, v višino pa 1000 m. Obenem z moškimi, ki bodo imeli cilj pri Debeli bukvi v Spodnji Krmi, bodo na skrajšani progi startala tudi dekleta, in sicer do koče v Zgornji Krmi. Snežne razmere so se od pred včerajšnjim močno spremenile, toda računa se lahko, da so progo kljub temu še dobro pripravili.
Za prireditev je vladalo kakor vsako leto tudi letos med tekmovalci veliko zanimanje. Iz pisarne JZSS smo izvedeli, da so tjakaj prispele prijave okoli 30 tekmovalcev, največ med njimi članov jeseniških klubov, nekateri tekmovalci pa so tudi iz
SmK Ljubljane, SmK Bohinja, SmK Dovja-Mojstrane itd. Mednarodna udeležba je kljub vsem prizadevanjem ostala omejena spet samo na Nemce, ker Cehi in Italijani zaradi neprilik s potovanjem ne bodo mogli nastopiti. Nemška ekipa šteje 6 mož, samih odličnih zastopnikov svoje stroke, in sicer bodo startali: Seer, Gusti Maler, Körner, Egger Krallinger in Kullnig. Udeležba med dekleti bo razumljivo omejena samo na one, ki so res najboljše in najbolj ko-rajžne. Prijavljena je med ostalimi tudi državna prvakinja Poldka Pernuševa z Bleda, sicer članica SmK Ljubljane. Računajo, da bo šla v konkurenco tudi švi-carka Margit Schaad, ki se zdaj slučajno mudi v Triglavskih gorah in ima od svoje zveze dovoljenje za nastop.
Kakor vsako leto bo gotovo to tekmovanje tudi letos z lepimi izidi zaključilo letošnjo bogato smučarsko sezono.
TaiqLAKSICI SAfÜÜT 31.MAQCA 1Q4O.
Shematični pregled jutrišnje proge za »Triglavski smuk«, ki jo je treba v zgornjem delu popraviti toliko, da bo start zaradi spremenjenih snežnih razmer izpod
Rži, ne pa s Kredarice
Smučarska spomlad na Komni
movju zapoje svoj jutranji pozdrav in se spreleti na bližnji macesen. Vse zaživi, smučarja dvignejo ti zvoki, te barve nad vsakdanjost in. napoti se višje, kjer lahko njegov pogled kroži nad dolinami in hribi. Doživlja pravo pomlad v hribih.
Vzpel se je na smučeh prav na vrh Bogatina. Smuči zasadi v sneg, Toplo sonce ga boža in mu sprošča misli in občutke. Gleda naokoli in se ne more nagledati, vse je kakor v bajki. Tam prav na obzorju dviga svojo ponosno glavo Triglav, rahla tenčica se mu ovija okrog hrbta, naprav-lja ga Se vzvišenejšega in še manj dostopnega v svojem zimskem počitku. Dolina sedmerih jezer je vsa zasanjana, meglica prozorna kot tenčica se sprehaja okrog Kopice, Tičarice ln dalje proti Lepi Spici. Temne in vitke smreke, macesni pogledujejo skozi pregrinjalo in delajo občutek večje svetlobe na snegu. Nad poljano se premikajo temne pike, Joža s Komne vodi svoje ovčice na sončna snežišča. Počasi kakor da bi še sanjali, se vzpenjajo proti Kalu.
In dalje zre preko Lanševice na Jalovec po ostrem grebenu Ozebnlka, hrbtišča Mangarta, Viša, Montaža in prav na koncu rahle obrise Dolomitov. Kako so čudoviti ti velikani in zamisel, da se tam okrog pretaka bistra Soča, da je tam za Krmom Kobarid, prelepa Julijska Krajina, ki jo tako pesniško proslavlia Kugy v svojih knjigah. V srcu je žalosten, zdi se mu kakor, da mu nekaj manjka, da so to izgubljeni zakladi .hrepenenje po odrešenju mu stiska pesti in misli na bližnjo bodočnost. Levo od Krma bela črta Tagliamenta vodi pogled tja k morju, čisto nejasno, jedva vidljivo, vendar to je morje, naše morje.
Bajte na Govnjaču ga zamamijo, kako se bleste čisto doli v dolini. Spusti se in uživa v likih, smučke drse poslušno levo, desno, desno vse niže. kako si dober sneg. ki tako šumiš in delaš godbo brzine. Na Govnjaču je že kopica onih. ki hočejo biti črni, do pasu so goli in gledajo nepremično v sonce. Leže si puste, naj jim dobro sonce preganja mestne bolezni. Srečni so in zadovoljni, nihče ne moti planinskega spokoja — balzam za obnemogle živce.
Lepa si pomlad v hribih, nikdar čisto doživeta. vedno hrepenimo, da bi jo doživpli do kraia. zato nas vedno znova zvabi v bele višave.
Po dolini že vejejo topli vetrovi, kmet obrača in obdeluje svojo grudo, ko po planinah še vlada »smučarsko« nastrojenje narave.
Vendar je v hribih tudi pomladno razpoloženje, dnevi so daljši in sonce že mo-
čno pripeka. Za smučanje je ta doba najlepša. Zgodaj vstane in uživa v čudovitih barvah, ki jih ustvarja vzhajajoče sonce, njegov pogled potuje po svetlih in temnih obrisih grebenov in dolin. Posluša kako se prebuja »glasna« narava. Ptič tam v gr-
Table-teniski turnir
za prvenstvo Slovenije na gimnaziji na Poljanah
To največje table-teniško tekmovanje v Sloveniji bo danes in jutri ves dan v telovadnici II. drž. gimnazije na Poljanah. Turnir obsega vse discipline: senior je, dame, juniorje, moštva, double in mixe double. Borba v vseh disciplinah bo izredno hi-la. Zato nam jamčijo imena kot Marin o, Dolinar, Blaži, Heksner, Stein, Merksamer ter še kopica drugih. Seniorski pokal brani Dolinar žarko, še hujša bo borba v moštvih, kjer brani pokal Uranija (Zgb.) Tu se bodo borila moštva Urani je, Haška, TTC, Macabija, Ferrarle, Hermesa, Mladike, Celja, Korotana, Planine, Mure, Mladosti. Single dam tudi ne bo kar tako! Ljubljančanke Pustoslemškova, Virantova, Bačičeva ter druge se bodo prav zagrizeno borile za ponosni naslov prvakinje Slo-
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par ca besedo, Din Ä.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— sa ftlfro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki ISfieJo ■luib. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din IZ.—. Dopisi in fcenitve se aaraftunajo po Din 2— aa vsako besedo. Din 3.— davka es vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5-— aa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši cneaek ca enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostal) oglasi se caračnnajo po Din L— ca besedo, Din 3.— davka aa vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro al) dajanje naslovov. Najmanjši saesek aa enkratno objavo «glasa Din 17.—»
Kam pa,kam ?
Pri Putrichu
danes in jutri zabava s plesom. Odprto do 1. ure. Vljudno vabljeni.
6421-18
				
G	m	m	s	33
Artistična zadruga
v Zagrebu, Ilica br. 31 — spretema v izobraževanje v artistično plesni umetnosti talentirane začetnice in ar-tistke, posreduje namestitve in skrbi za niihov napredek in socialno sigurnost. Za podrobnejše informacije — obrniti se osebno ali pismeno na Artističko zadrugo, Zagreb, Ilica 31.
110-1
Dva mizarska
pomočnika
dobra in enega	strojnika
sprejmemo takoj.	»Bor«,
Franc Kregar &	Comp.,
Vi? mar j e 87.	5754-1
Kuharico
prvorazredna moč z odgovarjajočimi spričevali iščem za Split. Prednost s pozna-niem italijanščine ali nemščine. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kuharica«.	6345-1
Hči krojaškega
mojstra
išče krojaškega pomočnika z d;žele v starosti 30 do 40 let. kateri bi vodil krojaško obrt.'z mojstrskim izpitom. Nastop takoj. Ženitev ni iz. ključena. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6415-1
Postrežnico
iščem za dopoldan. Wolff, Herbersteinova 27, Stadion.
6436-1
Službe išče
Trgovski pomočnik
z 2 letno prakso, star 20 let želi službo kjerkoli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6357-2
Absolventka
trg. akademije
obvlada stenografijo, per-fektno nemščino in stroje-pisie. išče namestitve. Ponudbe z navedbo pogojev na podružnico Jutra Maribor pod »Resna«.
6440-:
Pouk
Strojepisni pouk
(desetprstni sistem) Večerni tečaji oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesce. Pouk tudi po diktatu Novi tečaji se prično 2. aprila. Šolnina najnižja. Naivečja strojepis-nica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od b. do 8. ur? zvečer. — Christofov učni zavod. Domobranska c. 15, telefon 48-43
6276-4
Potniki
Zastopstva
špecerijske, galanterijske in manufakturne stroke, sprejmem. Uveden pri ljubljanskih in okoliških trgovcih. Cenj. ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Provizija«.
6320-5
I HU,Hill,U,1
Prodam
Cepljeno frsje
prvorazredno dinsi komad, divjak- korenjaki. sadno drevje nodi Zihei Pranjo. Zamušam. S» Marjet», Mo škamci Zahtevane seznam 77-6
Sadno drevje
proda France Osez Goriški, Sv. Jurij ob Južni železnici.
6313-6
Razna butelčna vina, penušce
Fruškogorski biser
naročite pri
M. Cesar
vinska trgovina, Ljubljana 7 Gasilska ul. 3 Tel. 23-69.
112-6
Čebulček
nudim lep, okrogel po din 7.25, dokler traja zaloga. Pošljite svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod »Dolenje«.
6382-6
L
Kupimo
24 m traverz NP I 16 ali 18. Mavrič, telefon 33-82, Tyrieva 55.
6385-7
Priložnostni nakup
majhen 4-sedežen avto, nov model in tovorni avto 3—4 tone, najboljša znamka za vsako ceno naprodaj. Poizve se: Mlekarna Slomškova 9.
6423-10
Kolesa
Kolo
luksuzno, najboljše znamke popolnoma novo in pisalni stroj naprodaj za vsako ceno. Mlekarna, Slomškova 6424-11
Pohištvo
Pohištvo
krasna, nova spalnica, pi salna miza, nov klavir, (pia nino) itd. za vsako ceno naprodaj. Mlekarna, Slomškova 9.	6422-12
Spalnice
iz orehove korenine, solid no izdelane, s 5 letno garancijo, 17 komadov, dobite za 8.500 din pri KR2E FRANC, pohištvo. Vrhnika skladišče : Liubljana. Preč na ulica 6.
6262-12
r/
Mlekarno
s stanovanjem na prometu oddam ugodno radi bolezni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6333-19
Trgovska hiša
center mesta naprodaj. — Ugodni plačilni pogoji. Prevzem hipoteke. Letni do nos 100.000 din. Pojasnila daje Interpromet.
6372-20
Stavbna parcela
pod Rožnikom 1572 kv. m naprodaj v bližini centra in na lepem položaju. Pojasnila daie dr M.iček Viktor, odvetnik, Ljubljana, Dalmatinova ul. 10.
6319 20
w" *:ka hiša
s trg^vsKimi lokali, v me stu Celju, naprodai. Ponudbe' poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Prilika«.
Dopisi
»Erna«
Danes odpotoval za mesec dni — ko se vrnem Ti bom javil. Pozdrav Tvoj Janko.
6391-24
Stanovanje
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, balkonom mo derno, vse pod enim ključem oddam 15. aprila ali 1. maja. Stanko Potočnik. Ob Ljubljanici 37, Kode-lievo.	6437-21
4-sobno stanovanje
lepo, solnčno, v strogem centru oddam za maj. Telefonirati 30 01.
6407-21
Pes
nemški ovčar, se je na veli konočno nedeljo na tromo stovju zatekel. Kdor bi vedel kai o njem — sliši na ime Luksi — naj sporoči Trnovcu, Prulc, Sokolska ulica 5.	6435-27
Informacije,
Preklic
Podpisani preklicuiem in obžalujem, kar sem dne 16. marca t. 1. rekel o g. Gašperin Jerici napram njenemu možu na dvorišču nje gove hiše. ker je vse to neresnično. Mikulič Franc s. r. Blejska Dobrava št. 4 6351-31
Lepo sobo
z uporabo kopalnice oddam bolišemu gospodu ali gospodični. nasproti pivovarne Union. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6399-23
Gospodu
oddam opremljeno sobo z vso oskrbo. Idrijska 11.
6392-23
Sobo
z dvema posteljama in hrano. v bližini Napoleonovega spomenika takoj oddam, Huč. Vegova 10.
6413 23
Opremljeno sobo
solnčno, s posebnim vhodom, oddam. Linhartova 9/1.	6411-23
2 veliki svetli sobi
s posebnim vhodom, primerni tudi za pisarno, oddamo v centru mesta. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.	6406-19
Trgovski lokal
oddam v novi hiši v Fiig-nerjevi ulici. — Informacije Slograd, Vrtača 9.
6410-19
Enonadstropna vila
krasna, nova, z ograjenim vrtom naprodai. Kodeljevo, Ljubljana. Poizve se v trafiki pri lesenem mostu pri karmeličankah.
6325-20
Lepo sobo
čisto, opremljeno, s posebnim vhodom takoj oddam solidni osebi v sred'ni mesta. Mestni trg 17/11. vrata štev. 8.	6416-23
Lepo solnčno sobo
oddam po ugodni ceni eni ali dvema bol'šima gospo-dičnama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6438-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom oddam takoj. Idrijska 13.
6439-23
Sobe išče
Sobo
v bližini bolnice iščem. Po oudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stanovalka«.
6306-23«
SKLilHO, tKi.At.E KAM.NL in vsaKovrstnr
ZLATO
Kupuje » oajvišjih cenai JOS. EBLKLE..
Ljubljana, ryrseva ; • tiara hotela «Slon.
ZA VSAKO PRILIKO
tajboijša m aai cenejša oblačil* si nabavite pn
Preske-fu,
I S\ PE I UA C 14
I
u 9 p e h o %
na
en osila* f
»JUTRO«
venije. Junlorji bodo pokazali, koliko so že napredovali in kako pridno dohitevajo starejše. Pokal brani Bubanovič (Uranija) toda letos upamo, da ostane v Sloveniji. Kdo ga bo prejel, bodo najbrž odločili: Tršinar (Mladika), Bradeško (Korotan) in Vrečič (Celje). Da bo spored popoln, bomo videli še napete igre v doublu gospodov in mixe double.
Ker bo to največja prireditev te vrste v Ljubljani, vabimo občinstvo, da si ogleda danes zvečer od 9., jutri pa ves dan naše najboljše igralce Jugoslavije ter moralno podpre Slovence.
MODROCE
patentne posteljne mreže nudi solidno tn po nizki ceni
R. RADOVAN
tapetnik Mestni trg 13.
Jutri trije dvoboji
z Rumunijo
Jutri bo za naš nogometni sport letošnji prvi pomembni dan. Prvič od obstoja JNS odn. VNS bodo na isti dan igrala tri reprezentančna moštva med Jugoslavijo in Rumunijo. Z Rumuni vzdržujemo že dolga leta živahne športne stike. Najboljše reprezentance se bodo jutri sestale že dvaj-setič. Med dosedanjimi srečanji jih je Jugoslavija 11 odločila zase, eno odigrala neodločeno, 7 pa izgubila. Ta obračun jasno kaže, da je bil naš nogomet zmerom boljši od rumunskega, kar pa seveda ni nobeno merilo za jutrišnjo tekmo. Prognoze so tem težje zato, ker bo naša reprezentanca v Bukarešti nastopila nepopolna, in sicer iz razloga, ker imajo Hrvati dva dni pozneje svojo reprezentančno tekmo s Švico in so zato njihovi igralci oproščeni nastopa v Bukarešti. Našo nogometno elito tvorijo to pot večinoma igralci BSK, trije pa so iz Jugoslavije in Jedinstva. Obenem s to tekmo bo v Beogradu igrala B reprezentanca proti enaki reprezentanci Rumunije, v kateri pa bodo nastopili tudi nekateri hrvatski igralci. Tretjo reprezentančno tekmo bo igrala mladina obojih. in sicer kot predtekmo glavni tekmi v Bukarešti. Tekmo A-reprezentanc bo prenašala tudi beograjska radijska postaja, in sicer od 16.15 dalje. Naše dve moštvi sta že v četrtek zvečer odpotovali v Bukarešto. Rumuni pa v teku petka prispeli v Beograd.
+
V nedeljo in ponedeljek so bile na Ko-paoniku velike smučarske tekme, na katerih je nastopilo okoli 80 smučarjev iz Srbije, Bosne in Južne Srbije. Dejansko je bil to smučarski troboj med najboljšimi smučarji Beograda, Skoplja in Sarajeva. Uspehe posameznikov so tudi tako ocenjevali in so v skupni oceni bili najboljši Sarajevčani, ki so zbrali 1634.68 točke, za njimi Skopijar.ci s 1339 45 in slednjič Beograjčani s 1328 03 točke. Med najbolje plasiranimi smučarji v vseh disciplinah či-tamo številna slovenska imena. Tako je v smuku zmagal Mirko Bračič, član beograjske Jugos'avije. v slalomu Davorin žvan. član SPD (Srbskega planinskega društva) iz Beograda, ki je osvojil tudi najboljše mesto v alpski kombinaciji. Za posebno senzacijo je v teku na 20 km preskrbel Mirko Bračič — isti kakor v smuku —. ki je s časom 1:12:35 zmagal nad našim »starim« olimpijcem Leonom Knapom — ta je startal za Smučarski klub Sarajevo — s časom 1:12.49.
Prvenstvene tekme v območju SNZ se bodo začele v nedeljo dne 7. aprila. Spored prvega prvenstvenega termina obsega nad 20 tekem, med katerimi bodo najbolj zanimive naslednje: Amater—Hrastnik. Atletik Olimp, Hermes -Bratstvo, Svoboda—Mars. Reka Disk, Kranj -Jadran, Gradjanski Rapid, Mura— ČSK, Maribor- železničar itd.
Rudarski inženjer, mia pi
dobi nameščenje v rudniku lignita v Srbiji Ponuabe s pogoji poslati pod šifro »Rudarski« na Publicitas. a., d.. Beogiad, poštni pretinac 60
TOPILNICA ANTIMONA
sprejme k direktorju topilnice inženjerja-kemika (metalurga) v svojstvu topilniške-ga asistenta. Prednost imajo inženjerji s položenim državnim strokovnim izpitom. Ponudbe Propagandi a. d., Beograd, pošt. pret. 409 z življenjepisom in prostimi prepisi spričeval pod »1282«.
Maribor za status quo v zimskem športu
Maribor, 29. marca
V Mariboru je bila sinoči pri »Orlu« konferenca zastopnikov zimskosportnih klubov in organizacij na področju mariborske zimskosportne podzveze, ki se je prvenstveno bavila z vprašanjem reorganizacije zimskega sporta. Razen številnih zastopnikov posameznih klubov sta se konference udeležila tudi zastopnika JZSS gg. dr. Ferenčak in S. Predalič iz Ljubljane. Konferenco je otvoril predsednik MZSP g. Zorzut. ki je uvodoma prisrčno pozdravil predstavnike našega zimskega sporta, nakar je prevzel vodstvo konference podpredsednik MZSP g. Kovač iz Celja. Zatem je v obširnem referatu g. dr. Ferenčak orisal borbe za ustanovitev Slovenske smučarske zveze, ki jo zlasti for-sirajo Gorenjci, ki so za 7. april t. 1. že sklicali ustanovni občni zbor Slovenske smučarske zveze. V svojih nadaljnjih izvajanjih je govornik obrazložil stališče JZSS, prav tako tudi g. S. Predalič. Oba zastopnika JZSS sta poudarjala, da dela JZSS na reorganizaciji našega zimskega sporta. Dotaknila sta se tudi znanega spora Zvezne uprave z gorenjsko podzvezo, ki je kar na svojo pest začela akcijo za 'ustanovitev Slovenske smučarske zveze. Cilj snočnje konference pa je bil, da izve JZSS za stališče mariborske zimsko-sportne podzveze ter na podlagi sklepov usmeri reorganizacijo. Na podlagi daljše, deloma živahne razprave so zastopniki obmejnega smučarskega sporta odločno odklonili vsak poizkus ukinitve mariborske zimskosportne podzveze, ki bi bil prav gotovo razpuščen, če bi bila ustanovljena Slovenska smučarska zveza. Mariborčani, pa tudi Celjani zagovarjajo stališče, naj se čim prej likvidirajo spori med Ljubljano in Jesenicami ter želijo, da bi ostali športniki na teritoriju MZSP izven omenjenega spora, ki je zlasti obmejnemu športu le v kvar. Tudi se Mariborčani ne dado angažirati v tem
sporu niti z ene niti z druge stranL Tudi odklanjajo zastopniki klubov MZSP ustanovitev novih organizacijskih edinic, ki bi naj nadomeščale dosedanje podzveze JZSS, ' ki jih forsira zvezna uprava. Mariborčani so za status quo glede organizacije zimskega sporta.
Razpis
tekme v alpski kombinaciji na Rad uhi
Smučarski odsek SPD Prevalje priredi v nedeljo dne 31. marca ti. medklubsko tekmo v alpski kombinaciji nad planino Grohot na Raduhi. Pokrovitelj tekme je tov. Sodja Janez, ki je daroval za klubskega in medklubskega prvaka dva lepa pokala. Tekma bo v visokogorskem terenu in bo zaradi dobro izbrane proge zanimiva, posebno pa še sedaj, ko so nastopile ugodne snežne razmere.
Odhod bo danes iz črne po prihodu po-j poldanskega avtobusa (ob 17.15) do pa-I stirskih stanov na Grohotu. Ker bo treba prenočevati v pastirskih kočah, naj se vsak temu primerno opremi.
Prijave se bodo sprejemale na startu pred pričetkom tekme. Smučarji vabljeni!
Gostovanje SK Litije v Celju
Kakor že objavljeno, se bo pričela jutri ob 16. na Glaziji v Celju prva letošnja tekma, in sicer med prvima moštvoma Litije in Celja. Tekma bo gotovo zanimiva, zlasti ker se bodo Celjani v letošnji sezoni prvič predstavili celjski publiki, ria drugi strani pa bo nasprotnik popolnoma nov gost v Celju, ki je s svojimi lepimi uspehi dokazal, da je vreden upoštevanja. Vabimo prijatelje nogometa, da pohitijo jutri na Glazijo k prvi tekmi. Predtekmo bosta odigrali moštvi štor in SK Celja II. s pričetkom ob 14.15.
Zagrebška Concordia v Mariboru. Jutri v nedeljo bo gostovala v Mariboru liga-ška enajstorica zagrebške Concordije, ki bo odigrala proti ISSK Mariboru prijateljsko nogometno tekmo.
SK Ljubljana. Jutri igra ligaško moštvo v Kranju. Odhod ob 11.40 z glavnega kolodvora. Juniorji igrajo ob 10. prijateljsko tekmo s Slavijo. Igralec Ceglar sigurno! Postava je v omarici pri »Sport-Kmetu«. Vsi igralci točno in sigurno! Načelnik.
SK Celje-nogometna sekcija. Igralci, ki pridejo v poštev za nedeljski tekmi, naj bodo točno ob določenem času v garderobi. Postavi sta razvidni z razglasne deske. Načelnik.
SK Reka. Jutri igra I. moštvo v Kranju s Savico. Igralci naj dvignejo opremo pred odhodom od 10. do 11. v garderobi. Odhod ob 11.40. Tajnik.
»Ilustrovane sportsko novosti« štev. 13. so izšle. Vsebina: Hrvatski nogometaši proti Švicarjem, zdaj najboljšim v Evropi.
—	Kdo bo tretji hrvatski predstavnik v državni ligi? — Naš dnevni tisk ni dovolj podčrtal triumfa Gradjanskega nad Ferencvärosem. — Vsi hrvatski veslači bedo 31. marca skupno otvorili novo sezono.
—	Kaj delajo teniške zvezde Amerike in sveta? — Slovenski učitelj Maks Marinko je po štirih letih spet table-teniški prvak države. — Razen BSK bo iz srbske lige šla v državno ali Jugoslavija, ali Vojvodina, ali Slavija (S), ali Gradjanski (Si. Šestletna bilanca Planice itd. Vmes je š mnogo pestrega drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1.— din.
Iz Novega mesta
n— UpOK°.jen je bil po dolgoletnem vestnem službovanju na lastno prošnj" tajnik novomeškega sreskega načelstva g. Alojzij Rozman. Mož, ki je po rodu iz Kianja, je služboval vrsto let v raznih krajih Dalmacije. V Novo mesto je prišel kmalu po prevratu leta 1919. in je kot tajnik sreskega načelstva služboval do svoje upokojitve. Na tem odgovornem mestu je imel stalen stik z našim ljudstvom, ki je moža zelo cenilo in spoštovalo. V službi je bil vedno korekten in. če je bila dana le kaka možnost, je stranki ugodil. Ta n jogo va vrlina ni bila malenkost za našega podeželskega človeka, ki mu je vsak urad nekaj tujega, če pomislimo, da prebiva v novomeškem srezu preko 52.000 duš. dobimo približno sl:'ko o delu sreskega tajnika. V času svojega 21Ietnega službovanja pri sreskem načel-stvu v Novem mestu je imel mož kar osem šefov. Takoj po vojni je bil postavljen za sreskega načelnika g. dr. Franc Vončina. kaberernu so sledili gg. Svetek. Kakelj, Logar, Krajšek, Maršič, Mairnič in sedaj Vidmar. Vsi. so bili na svojih mestih povprečno niti po tri leta. Sreskemu tajniku g. Rozmanu, ki se je poslovil od svojega urada po 361etnem vzornem službovanju, želimo, da bi na svojem skromnem domu zdrav in zadovoljen užival svoj zasluženi pokoj.
n— Predavanje o Turčiji v Novem mestu. Sokolsko društvo v Novem mestu ie priredilo s sodelovanjem ZKD v Liubliani v četrtek ob 20. uri v Sokolskem domu drugo predavan i e v ciklu večerov o balkanskih državah. Medtem ko ie v prvem predavanju orisal znani potopisec dr. I. C. Oblak iz Ljubljane romunsko deželo in ljudstvo, je v četrtek predaval urednik B. Borko o T urei i i. Kliub slabemu vremenu je bil večer prav dobro obiskan. Predavatelj je v enournih izvaianiih seznanil poslušalce z mogočno reformo, ki io i e izvršil Kemal Atatürk. Posebei ie prikazal današnje socialne in kulturne razmere v Turčiji. Po predavanju ie kakšnih petdeset slik pokazalo vidne sledove turškeea napredka v zadnjih dvajsetih letih, odnosno slikovitost turških krajin in mest.
KUPIMO nov ali mal° rabljen
AVTOBUS
prednost znamke Ford, ameriške ali lahko kake druge znamke s premičnimi sedeži za 12 oseb. — Ponudbe na »Sedmo silo«, Beograd — poštni pretinac 728 pod »Savez«.
Umrl je moj brat, svak in stric, gospod
NIKOLAJ AZAROV
konjeniški kapetan ruske carske vojske in uradnik finančne
kontrole na Rakeku
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 31. marca ob 4. popoldne na župno pokopališče na Rakeku.
Rakek—Ljubljana, 29. marca 1940.
JÜRIJ AZAROV in sorodstvo
Urejuje Davorin Ravljen. - Lzdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Ze Narodno uskamo <K d. kot tiakamarja Fran Jeran — Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? Ljubljani.
Vremenske prili«e. Dočim je bila predvčerajšnja maksimalna dnevna temp. 13 st. C nad ničlo, je bila včerajšnja ju-trnja minim. temp. 0 st. C. Padavin od zapadlega snega je b io za 19 mm, višina snega v ravnini 6 cm. Tezenska postaja napoveduje za marib. okoliš oblačno in vetrovno vreme.
a— Celi vlaki nemškega premoga v Italijo gredo dnevno mimo Maribora. Ob postanku na tuk. kolodvoru je videti, kako so tovorni vagoni zvrhani s premogom, ki je na vrhu pobeljen z apnom, da bi ga spotoma ne zmanjkalo.
a— Pojoča skupina se pojavlja v zadnjem času zlasti po perifernih in okoliških gostilnah. Poje v tujem jeziku, ki se ga tuoi poslužuje pri zbiranju prispevkov od mize do mize. Ker skupina samo od teh prispevkov ne more živeti, skušajo oblastva ugotoviti, s čim se prav za prav preko tedna preživljajo, ker pojo po gostilnah le ob sobotah in nedeljah.
a— Turistična konferenca v Mariboru.
Včerai dopoldne ie bila v mestni posvetovalnici konferenca mestnih turističnih referentov štirih slovenskih avtonomnih mest. na kateri so imeli aktualne referate dr. Arnošt Brilei iz Ljubljane. direktor Ivo Subic iz Celja, direktor M. Zavsdlal iz Ptuja in Lud. Zorzut iz Maribora. Razpravljali so o stat-stiki tuiskeea drometa v vseh štirih mestih 1. 1939.. o proračunu turističnih odborov za 1940/1. o deicvnem programu v bodečem letu. o načrtu sodelovanja štirih avtonomnih mest v tuiskem prometu, o načrtu za tuj. prom. delo v bodoči sezoni s posebnim ozirom na težki mednarodni položaj. Konference so se udeležili med drugim poleg predstavnikov mestnih uradov in mestnega sveta še ravn. dr. J. Tominšek. predsednik združenja trgovcev g. Miloš Oset. Putnikov ravn. J. Loos. gromialni tajnik Fr. Skaza in predsednik združenia gostiln, podietii A. Kle-šič.
a— Ob 14.400 d'"n. Znani tihotapec se ie zatekel k oblastvom. češ da ie izroči neki osebi, ki jo voli službena pot čaz me i o. znesek 14.400 din za nakup 35 kg saharina. Dotični pa mu ni prinesel niti saharina, niti vrnil denarja. Sploh zanikuie dotič-nik, da bi bil sprejel kakšen denar cd kogarkoli. Tudi tihotapstvo je pač tvegana in riskantna stvar.
e— Franjo Čepi:; EOetnik. Eden irmrd naših najzvastejših sokolskih de.avcev br Franjo Če-pin stopa danes v naročje Abrahamovo. Obenem ie coieklo 30 let. odkar je začel delovati v sokoLstvu. Po rodu ie iz j Pilštanja. Pri Sokolskem društvu v Breži-I cah je kot državni namešč:nec pogumno steipil v sokoiske vrste. Ko aa ie po prevratu privedla pot v Celie, ie lahko posvetil svoje «posebnosti sokolski župi. ki ii je bil ?" dve desetletji vzorno delaven tajni levilne dnevne pa tudi nočne ure ie porabil za tajništvo. On is ož-votvoril župni socialn odsek, mariiivo deloval v prosvetnem odboru župe kakor tudi v prosvetnem odseku matičnega društva. Bil j e tudi odličen sodelavec v dramskem odseku in uvaževan igralec. Priobčil je številne članke v sokolskih :'n drugih nacionalnih listih. Želimo, da bi z zdravim optimizmom smatral svojo 501etnico kot začetek novega razdobja v svoiem sokolskem delovanju. Zdravo!
e— Vlom v pisarno tvrdke »Jugopromet« pojasnjen. V noči od 12. na 13. t. m. ie nekdo vlomil v pisarno tvrdke »Jugooro-met«. last trgovca g. Ivana Gclrba na Krekovi cesti, in odnesel nov. 4.800 d:'n vreden pisalni stroj znamke »Torpedo«. Policija je sedai ugotovila, da ie izvršil vlom M. L. iz celjske okolice in nato prodal ukradeni stroj v družbi svojega prijatelja R. V. iz celjske okolice neki tvrdki v Liub-ljani za 1.500 din. Oba se bosta mora1 a zagovarjati pred sodiščem. Pisalni stroi so vrnili lastniku.
e Obsedba zaradi požiga. Pred tr črnskim senatom okrožnega sodišča v Celju ie bila včeraj že tretja razprava proti 60-letnemu hlapcu Roku Lebru. ki ie bil obtožen. da je 15. februarja zvečer zažgal gospodarsko poslopje v Kasazah. last trgovca g. Josipa Plavca iz Celia in njegove soproge, pri katerih ie bil Leber v službi. Zgorelo je vse gospodarsko poslopie. ogeni pa je tudi uničil poljedelske stroie in krmo. Skoda znaša 60.000 din. poslopie pa ie bilo zavarovano samo za 20.000 din. Leber je orožnikom in pozneje tudi preiskovalnemu sodniku izjavil, da ie zažgal poslopje. Pri razpravi pa ie odločno taiil deianie in pokazal na krivce v drugi smeri. Sodišče pa mu ni verjelo in ga ie obsodilo na 18 mesecev strogega zapora.
I Vsi lastniki hmeljskih nasadov morajo biti člani hnieljar.'kega združenja ter so dolžni prispevati za to udruženje vsako
šiio najmanj 1% dosežene prodajne cene svejega hmelja. Ta prispevek sme glavna
skupščina hmeljar-ker? zdrjženja povečati, toda največ do 2%.
m
Prisilno oznamkovanje
Ves hmelj, nridean v naši državi, mora biti uradno signircn. Trgovina z nesigni-ranim hmeljem je prepovedana. V vsakem eenem hmeljskem okolišu se osnuje banovinska hmeljska komisija, ki jo imenuje ban za štiri leta iz vrst zastopnikov p: •'•-'t lova'cev in trgovcev s hmeljem. Naloga banovinske hineljske komisije je, dajati mnenja o vseh vprašanjih prideloval-nja in trgovine s hmeljem, voditi hmeljsko statistiko, izvrševsti oznamkovanje hmelja, nadzorovati s hmeljem zasajeno površino in pospeševati vnovčenje hmelja. Trgovati s hmeljem smejo samo hmeljarske zadruge in trgovci, ki imajo predpisano pooblastitev po obrtnem zakonu.
Prijava nasadov
Vsi hmeljarji morajo v treh mescih po i uveljavljcnju te uredbe prijaviti svojemu občinskemu oblastvu površino hmeljskih nasadov in število sadik, na hmeljnikih pa morajo na vidnem mestu označiti ime lastnika ter površino in število sadik.
Kršitve uredbe se kaznujejo z globo do 10.000 din ali pa z zaporom do 30 dni. Kazen izreče splošno upravno oblastvo prve stopnje. Vse globe se stekajo v fond hmeljarskega združenja onega okoliša, iz katerega izvira hmelj. Sredstva tega fonda se imajo uporabiti za urejanje hmeljskih cen. Končno določa uredba, da mora oni,
j ki bi sadil hmelj brez dovoljenja, na poziv upravne oblasti I. stopnje odstraniti nasad j v roku 30 dni.
Z uveljavljenjem te uredbe preneha veljati pravilnik o kontroli hmelja od 10. julija leta 1932. Uredba bo stopica v veljavo z dnem, ko bo uveljavljen pravilnik za izvršitev te uredbe.
film »Dunajski zvoki«. V glavni vlogi: Leo Slezak. Hans Holt, Rudolf Karl. V nedeljo ob pol 15. in v ponedeljek ob pol 21. »Tarzan v haremu«. (—)
Gosps ^i-nfe/B vesti
= Za podpredsoln'ka Privilegirane ag-rar ne banke je s kraljevskim ukazom imenovan na podlagi čl. 17 zakona o PAB V°jln Djuričič, župan mesta Beograda in član upiavnega o«.ibora banke. Kakor smo že poročali, je bil dosedanji podpiedsed-nik An diri ja Radovič nedavno razrešen.
= Naš konzum morskih rib. . Jadranski ribar«. glasilo jugcslovenskega društva ribičev na Jadranu, objaviia zanimivo statistiko o odprem;' merskih rib s postaje na Sušaku. v Sibeniku. Splitu in Dubrovniku v notranjost države. S teh 4 pestai, lri pridejo v glavnem v počit e v za oskrbo notranjosti države z morskimi ribami, ie bilo j lani odpremljenih 5433 metrskih stotov 1 rib nasproti 5043 v prejšnjem letu. Naiveč rib je bilo poslanih v Zagreb, namreč 3241 stotov (prejšnje leto 3442): nadalje ie bilo poslanih v Beograd 858 stotov (702). v Ljubljano 661 (251). v Maribor 228 (248). v Celie 111 (103). v Karlovec 50 (74). v Novo mesto 33 (14). v Banjaluko 28 (25). v Ogulin 25 (5). v Novi Sad 23 (29). v Subo-tico 22 (27). v Zenico 20 (7). v Saraievo 17 (0). v Rakek 17 (6). v Sisek 14 (13) itd. N ;i- j občutneje se ie povečal konzum morskih ' rib v Ljubljani, ki se ie skoro potroül. Statistika nam kaže. da se morske ribe konsumdrajo skoro le v zapadnem delu države in razmeroma malo v Beogradu.
Naš-a zlmizlišče
Razširjenje nameščenskega pokojninskega zavarovanja na trgovske pomočnike
evanjn Industrije v Beograd
Nedavno smo poročali, da je po cenitvah »Jugoslovenskega kurirja« v zadnjih 6 mescih pobegnilo iz severnih in zapadnih krajev v center države, predvsem v Beograd tn Srednjo Srbijo, za 250 milijonov dinarjev obratnega kapitala. Največ tega kapitala je pobegnilo iz industrije proizvodnje, mnogo pa tudi iz ostalih panog gospodarstva. Nadalje je »Jugoslovenski kurir« poročal, da je bilo po zanesljivih cenitvah v zadniih 6 mescih plasirano v nepremičnine v Beogradu preko 60 milijonov dinarjev kapitala iz severnega in vzhodnega dela države.
Podatki, ki jih navaja beograjski list, so znova usmerili pozornost javnosti na vprašanje preseljevanja industrije na jug odnosno v Beograd. V hrvatskih gospodarskih krogih zatrjujejo, da bi se lahko ustavilo preseljevanje kapitala iz severnih in zapadnih krajev zlasti iz banovine Hrvatske, predvsem z ukrepi za znižanje visokih občinskih in banovinskih doklad in davščin. Dajatve za samoupravna telesa so v severnih krajih mnogo večje. Listi navajajo primer industrijskega podjetja, ki mora v banovini Hrvatski plačati 63% občinske doklade, 25% banovinske doklade in 10% banovinske cestne doklade, kar da skupaj 103% in mora torej to podjetje plačati samoupravam več davka nego znaša osnovni državni davek. Nadalje navajajo primere iz Bosne, kjer znašajo samoupravne doklade preko 70%. V Beogradu pa se pobira samo 20% občinska doklada in ni nobene banovinske doklade. Sploh so v srbijanskih krajih tudi občinske doklade manjše, ker občinske uprave nimajo tako velikih zahtev in nočejo ustvarjati novih bremen. Vse to navajajo listi kot razlog za preseljevanje kapitala iz severnih in zapadnih krajev v Beograd in v Srbijo.
Primeri, ki jih navajajo hrvatski listi ra hudo obremenitev podjetij s samoupravnimi dokladami, pa so še skromni v primeri s stanjem v dravski banovini, kjer rnašajo samo banovinske doklade 95%, skupaj z občinskimi, okrajnimi cestnimi ter zborničnimi dokladami pa morajo podjetja plačati 150 in še več odstotkov na tìokladah. Na velike razlike pri davčni obremenitvi podjetij v Sloveniji v primeri s podjetji v Beogradu, ki plačajo le 20% občinske doklade in nobene banovinske doklade, smo na tem mestu že ponovno opozorili in smo že pred leti preveliko davčno obremenitev navedli kot najvažnejši razlog za tendenco preseljevanja v Beograd in v Srbijo, kakor tudi za okol-nost, da se v Sloveniji ne naseljujejo nova podjetja.
Vsa dosedanja svarila, naj samouprave
ne pretiravajo z nalaganjem bremen, so bila doslej zaman Občinski in banovinski
proračuni so se v zadnjih letih nadalje dvigali. Ponovno smo čuli ugovore, češ, industrija se seli drugam ne zaradi davkov, temveč zaradi bližine surovin ali manjših prevoznih stroškov do konzumnih centrov. S takimi izgovori smo si doslej brez potrebe zapirali vpogled v dejanske razmere na škodo vsega našega gospodarstva, predvsem pa na škodo številnih delavcev, ki bi pri drugačnem razvoju industrije v Sloveniji lahko našli zaposlitve.
Docela pogrešno je mnenje, da je kon-zunmi center naše države okrog Beograda, kajti podrobna statistika našega železniškega tovornega prometa nam pove, da je največ blagovnega prometa v področju med Ljubljano, Zagrebom in Brodom. Ce so hrvatski gospodarski krogi prepričani, da se seli kapital v Beograd zaradi visokih samoupravnih davščin, ki pa so še vedno znalno manjše nego v Sloveniji, tedaj velja to še v podvojeni meri za razmere v dravski banovini.
Skrajni čas je, da pričnemo razmišljati o tem, kako bomo v Sloveniji znižali banovin; ke in občinske davščine. K temu nas sili ne samo skrb za naš bodoči gospodarski razvoj, da preprečimo selitev industrije na :ug; še v večji men nam fo narekuje potreba, da končno ustvarm" možnosti za nastrtnitf-v novih industrijskih podjetij, ki bodo <-!ala novega dela in zaslužka zlasti prebivalstvu, ki se ne more preživljati od rodne grude.
Potreba primernih ukrepov je tem nuj-nejša, ker pripravlja beograjska občina nove dalekosežne olajšave, da privabi še več industrije na svoje področje. Nedavno se je beograjska občina cbrnila na tamoš-njo Industrijsko zbornico s prošnjo, da ji stavi konkretne predloge za pospeševanje industrije na občinskem področju. Zbornica je te dni dostavila občini obširno spomenico, v kateri predlaga ustanovitev posebnih industrijskih okolišev na obali Save in Dunava in na izsušenem pančev-skem ozemlju (Pančevački rit), nadalje v Rakovici, Makišu in na Čukarici. Zbor-n.ca predlaga številne olajšave za naselitev novih podjetij in je verjetno, da bo občina marsikateri predlog tudi usvojila.
V tej zvezi je zanimiva najnovejša vest, ^Jugoslovenskega kurirja«, ki zatrjuje, da je podjetje »Ipoil« iz Osijeka zaprosilo za dovoljenje za prenos sedeža v Beograd. Banska oblast v Zagrebu pa tega dovoljenja ni dala in namerava v vseh sličnih primerih energično intervenirati in po potrebi predpisati tudi druge fiskalne in gospodarske ukrepe proti podjetjem, ki bi se hotela izseliti iz področja banovine. Ban banovine Hrvatske bo baje v kratkem izdal tozadevne odločbe.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Budisavljevič je izdal na podlagi pooblastil v finančnem zakonu za leto 1940 uredbo o razširjenju pokojninskega zavarovanja na trgovske pomočnike, po določilih zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev.
Po tej uredbi se morajo pokojninsko zavarovati trgovski pomočniki, ki delajo v trgovinah in prodajalnah obrtnih in industrijskih podjetij ali zadrug, pod pogojem, da imajo potrebno izobrazbo. Kot dokaz te izobrazbe velja dveletna učna doba in pomočniško spričevalo. Učno dobo nadomeščajo dovršeni štirje razredi meščanske šole, srednje šole ali njej enake strokovne šole. Razen teh izjem (glede izobrazbe) so izrecno izvzeti iz tega zavarovanja trgovski pomočniki, ki so v službi v branjevskih in podobnih malih trgovinskih obratih (obrtni zakon točka 3, § 19). Pokojninsko zavarovanje torej ni razširjeno na vco trgovske f/umočnlKe, Ker jc bilo
treba krog zavarovancev prilagoditi našim gospodarskim razmeram. Kljub temu trgovski pomočniki, ki po tej uredbi ne pridejo pod obvezno trgovinsko zavarovanje pri pokojninskih zavodih za nameščence, niso ostali brez svojega pokojninskega zavarovanja, ker bodo tudi v bodoče zavar
rovani za onemoglost, starost in smrt v okviru delavskega zavarovanja.
Zavarovanje se prične 1. julija
Kot rok za začetek obveznega pokojninskega zavarovanja velja 1. julij t. L Prijave pokojninskemu zavarovanju zavezanih trgovskih pomočnikov se imajo izvršiti v 14 dneh pri pristojnih pokojninskih zavodih za nameščence na obrazcih, ki jih izdajo pokojninski zavodi. Obenem s prijavo pokojninskemu zavodu so delodajalci dolžni odjaviti take trgovske pomočnike iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt pri pristojnem okrožnem uradu za zavarovanje delavcev.
Ta uredba bo ustregla davnim željam in stalnim zahtevam organizacij zasebnih nameščencev. Obenem bo popravila krivico, storjeno trgovskim pomočnikom še v času Avstrije, ko se je prvič uvedlo name-ščensko pokojninsko zavarovanje. Po drugi strani oc bodo o tem socialna bremena pokojninskega zavarovanja pravičneje razdelila na gospodarske stroke, ker bodo obsegala tudi trgovino. Pri prijavi za pokoj-rinsko zavarovanje velja načelo, da je pristojen tisti pokojninski zavod, na čigar področju ima nameščenec službo, ne pa, kje* ima podjetje svoj sedež.
Minister za kmetijstvo dr. Čubrilovic je izdal uredbo o hmelju, ki ima predvsem namen regulirati obseg nasadov. Po tej uredbi se na predlog hmeljarskih združenj in na podlagi mnenja banovinskih hmeljarskih komisij dovoljuje razširjenje ali odreja zmanjšanj površine, ki je zasajena 3 hmeljem, in sicer sorazmerno v vseh pridelovalnih pudročjih, po stanju površine na dan uveljavljenja te uredbe. Uredba določa tri hmeljske okoliše: 1. štajerski okoliš, ki obsega vse občine celjskega in gornje^rajskega sreza. vse občine sodnega okraja Šoštanj ter občine Marenberg, Muta, Vuhred in Vuzenica v dravograjskem srezu ter občino Ruše v srezu Maribor desni breg; 2. dunavsk: okoliš; 3. okoliS banovine Hrvatske.
Dovoljenja za povečanje površine, zasajene s hmeljem, in odločbe o zmanjšanju površine na podlagi odloka ministrstva za kmetijstvo, kakor tudi dovoljenja za iz-krčenje starega in zasaditev novega na- j sada na enem ali drugem zemljišču enake oovršine. izdaja banovinska hmeljska komisija na predlog pristojnega hmeljarskega združenja. V vsakem hmeljskem okolišu se osnuje < eno jarsko združenje. Namen tega ■'druženja je. zastopati interese hmeljar-!ev, delati za pospeševanje proizvodnje in orodaje hmelja, prirejati sezonske vzorčne -»ime ter voditi evidenco o lastnikih in površini zemljišč, zasajenih s hmeljem, kakor tudi statistiko o proizvodnji in prodaji.
Borze
29. marca
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagebu trgovali po 32.25 (v Beogradu pa po 32.50). Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo pri čvrstejši tendenci povpraševanje po 443 (v Beogradu je bil promet po 442.50). Zaključki pa so bili zabeleženi v 6% begluških obveznicah po 78.50 (v Beogradu po 78—78 20) in v 7% Blairovem posojilu po 92.50 — 93. Končno je bil promet v delnicah Trboveljske po 230.
Devize
Ljubljana. Oficlelni tečaji: London 158.40 — 161.60, Paria 89.45 — 91.75, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2349.75 — 2387.75, Bruselj 755.50 — 767.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 195.70 — 198.90, Pariz 110.57 — 112.87, New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2902.09 — 2940.09, Bruselj 933.06 — 945.06.
Curih. Beograd 10, Pariz 9.06, London 15.90, New York 446, Bruselj 76.25. Milan 22.5250, Amsterdam 236.80, Berlin 178.80, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kö-benhavn 86.1250, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.30, Bukarešta 3.40.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote. Vojna Skoda 443 den., 4<>/0 agrame 50.50 — 52, 4<Vo severne agrarne 50.50 — 52, 6% begluške 78 — 79 (78.50), 6% dalm. agrrarne 71 bi., 6»/e šumske 67 den., 7»/0 invest. 98.50 den., 7% Blair 92.50 — 93 (92.50— 93), 8o/o Blair 100 den.: delnice: Narodna banka 7750 den., PAB 192 den., Trboveljska 230 — 233 (230), Gutmann 55 den., šečerana Osijek 175 den.
Beograd. Vojna škoda 442—443 (442.50) 4°/o agrarne 53 den.. 4o/„ severne agrarne 57 den., 6°/„ begluške 78 — 78.50 (78 — 78.20), 6°/o dalm. agrarne 72—72.25, 6o/0 šumske 71 — 72. 7»/0 stabiliz. 99 der.., 7<V0 invest. 101 den., 7®/o Seligman 101 den., 7% Blair 93 den., 8% Blair 101.75 den. (101 — 101.50), PAB 194 den.
baška pariteta Indjija in pariteta Vršac 167
—	169. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 320 — 330; »2« 300 — 310; »5« 280
—	290; »6« 260 — 270; »7« 230 — 240; »8« 160 — 165. Otrobi: baški in sremski 150 — 152.50; banatski 147.50 — 150. Fižol: sremski beli brez vreč 435 — 440.
Iz življenja na deželi
Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal drevi in jutri popoldne in zvečer ob običajnih urah film vesele in zabavne vsebine »Trije artilerijci«. Dodatek Fo-xov zvočni tednik.
Jesenice. Kino Radio bo predvajal danes in jutri ob 20. (v nedeljo tudi ob 15. uri) velefiim »Kitty in svetovna konferenca« s H. Schrottovo in Paulom Hör-bigerjem v gl. vlogah. Med dodatki domači tednik »Zora« in žurnal Univerzum. Sledi »Spahijev roman«. (—)
Dolenji L°gatec. Zvočni kino »Sokol« bo predvajal drevi ob pol 21. in jutri ob 16. in pol 21. sijajni glasbeni in pevski
Paročita naše II. izdaje :
TOfSiiiSHS
DRAMA
Sobota, 30.: Praznik cvetočih čečenj. A. Nedelja, 31. ob 15.: Neopravičena ura. Izven. Izredno znižane cene od IS čin navzdol. Ob 20.: Severna lisica. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek. 1. aprila: zaprto. Torek, 2.: županova Micka. Varh. Premiera. Premierski abonma.
Opozarjamo na nedeljsko popoldansko predstavo Bekeffijeve veseloigre »Neopravičena ura«, ki se bo uprizorila pri izredno znižanih cenah od 16 din navzdol. V igri so pokazane neopravičene ure ormošolke Lili v šoli in zakonu. Zabavna, vedra in izvrstno igrana igra ima velik uspeh.
Nestor slovenskih aktivnih igraiccv 'Josip Daneš-Gradiš bo praznoval 40Ictnico svojega umetniškega delovanja. Proslava 401etnice bo 9. aprila. Priljubljeni igralec nam je v teku svojega delovanja na na-i šem odru ustvaril veliko število kreacij, i te zajemajo gledalca predvsem s svojo člo-I veško preprostostjo in iskrenostjo. Za svoj ! jubilej si je izbral vlogo Hlcstakova v Go-! goljevi komediji »Revizor«. Režija je v i rokah dr. B. Krefta.
OPERA Sobota, 30.: Tosca. Izven. Znižane cene. Gostujeta Vera Majdičeva in Boris Popov.
Nedelja, 31. ob 15.: Lumpacius Vagabun-dus. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Adriana Lecouvreur. Gostovanje Ziate Gjungjenac. Izven. Ponedeljek, 1. aprila: zaprto. Torek, 2.: zaprto.
Sreda. 3.: Adriana Lecouvreur. Red sreda..
Drevi bosta gostovala v Puccinijevl »To-sci« Vera Majdičeva in baritonist Boris Popov. Oba pevca sta v tem delu pri svojih prejšnjih dveh nastopih na našem odru žela močan umetniški uspeh zavoljo svoiih igralsko in pevsko dovršenih kreacij. Poleg njiju nastopi kot Cavaradossi naš priljubljeni tenorist 2. Franci, ki šteje to partijo med svoje najboljše. Sodelujejo že Zupan, Rus, Dolničar in španova. Dirigent dr. švara.
V nedeljo zvečer bo nastopila ga. Zlata Gjungjenčeva prvič v naslovni partiji prelepe italijanske romantične opere »Adriana Lecouvreur«, katere avtor je F. Cilea. Partija je enako z ostalimi glavnimi igralsko in pevsko zelo hvaležna, ter bo nudila priljubljeni gostji polno možnost, da uveljavi vse svoje znane odrske odlike. Saškega grofa Mavricija poje Franci, princeso Buillonsko Kogejeva. princa Bouillonskega Zupan, abbeia de Chazeuil Banovec in režiserja Michonneta Janko. Režiser Ciril Debevec. Dirigent A. Neffat.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota, 30.: Pekovska. Nedelja, 31.: Pekovska.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 30.: Cigan baron. Gostovanje g.
Belizarja Sancina. Nedelja, 31. ob 15.: Kovarstvo in ljubezen. Ob 20.: Zaroka na Jadranu. Znižane cene. Zadnjič.
Na sìkusckS sežzmurni šefi vlade sta fcCla sprejeta začasna poračuna za državo in za oauovke Hrvatsko
Blagovna fcržišSa «ito
'+" Chicago. 29. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 103.625, za sept. 103.125; koruza; za maj 56.75, za sept. 58.375.
+ Winnipeg, 29. marca Začetni tečaji: Pšenica za mai 89.25. za julij 90 375.
+ Novosadska blagovna borza (29. t m.). Tendenca stalna. Pšenica: baška. okolica Novi Sad 210 — 212; sremska 209 — 211; slavonska 208 — 210; gornjeba-natska 208 — 210: gornjebaška 212 — 214; baška ladja Tisa 214 — 215. R2: baška 177.50 — 180. Oves: sremski 172 — 174: slavonski 173 — 175. Ječmen; baški in sremski 64/65 kg 185 — 187.50. Kom«*:
Beograd, 30. marca. p. Ministrski svet je imel nocoj sejo od 17. do 24.30. Po seji je finančni minister dr. šutej izjavil novinarjem, da je na seji poročal o proračunskih dvanajstinah ln da bo 31. t. m. zvečer govoril po radiu ter vsej jugoslovenski javnosti obrazložil njihove podrobnosti. Seje ministrskega sveta se nista udeležila trgovinski minister dr. Andres, ki je na potu v Bukarešto, in minister dr. Bariša Smoljan, ki je prav tako na potovanju. Po končani seji vlade so dobili novinarji naslednja pojasnila:
Ministrsld svet je odobril štiri proračunske dvanajstine in sicer po določbah ustave na podlagi dosedanjega proračuna za mesce april, maj, junij in julij. Po določbah ustave mora namreč vlada finan-sirati državne potrebščine s proračunskimi dvanajstinami, ako narodno predstavništvo ne more uveljaviti novega proračuna.
Te dvanajstine bodo uveljavljene s posebno uredbo. Uredba bo vsebovala določbe čisto finanCne prirode za Izvršitev štirih dvanajstin ln bo tako nadomestila običajni finančni zakon, razlikovala pa se bo od njega v tem, da bo vsebovala samo finančne določbe, nikakor pa ne, kilior prejšnji finančni zakoni, določbe zakonodajnega značaja.
Te štiri proračunske dvanajstine znašajo približno 5 milijard dinarjev. V to vsoto so všteti tudi krediti, ki odpadejo na banovino Hrvatsko za pasle, ki jih je prevzela od države. Ti krediti ee bodo izločili iz proračunski Ii dvanajstin s posebno uredbo o finansiranju banovine Hrvatske.
Na nocojšnji seji vlade je bila razen proračunskih dvanajstin sprejeta tudi že uredba o finansiranju banovine Hrvatske. Hrvatska bo dobila svoje dohodke in tudi svoje organe za pobiranje teh dohodkov. Tudi državna uprava bo pobirala v banovini Hrvatski svoje dohodke ter vzdrževala svoje organe za njihovo pobiranje. Novost bo ta, da bodo obstojali skupni do-dohki in skupni organi, ki bodo plačani od države in banovine.
Na seji ministrskega sveta je bil jdo-bren dalje kredit 4.5 milijona di no rje v za pomoč krajem, kl so prizadeti cd poplav, in za nadaljnje preprečen ie poplav, končno so bili odobreni krediti ministrstvu za prosveto in ministrstvu pravde, da U mogli zaposliti večje število suplentov ln .sodnih pripravnikov.
Uredba o pror- . i'- dvanajstinah bo objavljena 1. ap;j!,i » Službenih novinah«.
sa »JUTRO« IL IS. " ■■	.—
Todi iesske nos£$o puške
Švicarska vojska vežba v posebnih oddelkih tudi ženske, ki kažejo vse vrline
bojevitih Amaconk
Ne govorite!" — Rajši molčite!
Borba z blebetači v Angliji
, i i, Botwt», SO. TCL 1948- —a
Ameriška letala za Evropo
AmerlSka letalska Industrija Je zdaj silno zaposlena % naročili vojnih letal za evropske države v vojni. Na sliki vidimo nakladanje letal na ladje, ki bodo tovor prenesle
čez Ocean
Novo umetno srce
Mehanizem francoskega zdravnika
Britanska vlada je sklenila izdelati tri filme, ki bi nazorno prikazovali veliko opasnost. ki preti narodni obrambi od raznih ljudi, ki naravnost uživajo, kadar lahko raznašajo važne podrobnosti o tej ali oni stroki svoje zaposlitve.
Prvi film bo posvečen mornarjem in bo prikazoval nevarnost, ki si jo pomorščaki sami nakopa vajo, ako prezgovomo na desno in levo raznašajo podatke o svoji ladji in o bližnjem potovanju. Drugi film pod naslovom »Ne govorite!« bo prikazoval škodo, ki jo lahko napravijo delavci mu-nicijskih tovarn narodni obrambi, ako po
Dr. Olaf G. je imel v Oslu obsežno i prakso. Najmičnejše in najbogatejše mest- : ne darne so prihajale k njemu, to pa njegovi ženi ni bilo povšeči. Bila je že po n arari preveč ljubosumna, da hi mogla mirno prenašati, kako moledujejo nežni ženski glasovi njenega moža podnevi in ponoči za pomoč in uteho. A kakor se je tudi trudila, da bi pri tej stvari na moževi strani našla kaj nepoklicnega, nje trud je bil zaman. Zavoljo tega njena ljubosumnost ni bila nič manjša. V njenem znamenju si je izmišljala najbolj čudne zasledovalne poteze.
Najprvo je ljubosumna žena posedala po cele ure v vedno prenapolnjeni čakalnici svojega moža in prisluškovala vsem pogovorom. Bila je tako preoblečena in zastrta, da je rnož ni spoznal. Neki dan se
je v dogovoru s pomočnico svojega rno*.» skrila celo za špansko steno v njegovi sobi
sami. čeprav tudi to oprezanje ni potrdilo nienega glodajočega sumničenja, ji je pogled na številne nezakrite ženske mike še bolj podprl odločitev, da bo tej vrsti zdravniške piakse napravila konec.
Naslednje dni se je postavila na prežo pieci hišo, v kateri je nje mož ordiniral. Ustavila je vsako pacientko, ki jo je po videzu poznala, ln jo tako-le nagovorila: »Sem žena dr. G. Vest me sili, da vam nekaj razodenem. Moj mož je na možganih
V Nemčiji se ponavljajo dogodki iz svetovne vojne. Vse zvonove snemajo iz cerkvenih stolpov in jih prelivajo v topove. To odredbo je izdal maršal Göring kratko pred velikonočnimi prazniki in v njej pravi, da je treba pripraviti potrebno materialno rezervo za dolgo vojno.
Zvonovi so z majhnimi izjemami last cerkva, država pa prevzema za sedaj samo stroške za snemanje in odvoz. Obljubila je, da bo po vojni dala za zvonove samo primerno odškodnino. Odiedba govori tudi o nadomestni kovini za nove zvonove, vendar iz nje ni jasno, da-li dobe cerkve ta nadomestek že sedaj ali šele po vojni. Zvonovi sestoje večinoma iz 75 do 80 odstotkov bakra ter 20 do 25 odstotkov cina. To zlitino je lahko stopiti ter jo spremeniti z dodatkom bakra v trdi bron, ki je primeren za izdelavo topovskih cevi.
Toda država namerava zapleniti tudi bakrene dele cerkvenih ln zasebnih poslopij, predvsem bakrene strehe stolpov in kupol.
nepotrebnem ln nehote izdajajo sovražniku važne tajnosti proizvodstva. Tretji pa bo imel naslov »Nevarna pojasnila« ter bo nazorno naslikal nesrečo letalca, ld je svoji ženi in svojim najbližjim zaupal neke važne podrobnosti svojega bližnjega poleta.
Vsi trije filmi se bodo predvajali v 2000 angleških kinematografih in vlada je prepričana, da bo ta nazorni nauk imel pričakovan uspeh. Ogledalo si jih bo vsaj kakih 20 milijonov ljudi, s čimer bo javnost dovolj poučena o silni nevarnosti neodgovornega blebetanja.
resno bolan. Na zunaj mu sicer nI videti, toda bolezen se je v zadnjem času poslabšala. Pred letom dni je neko pacientko skoraj zadavil. Nimam nobenega miru več, kajti razni znaki mi kažejo, da se utegnejo slični napadi v najbližjem času spet ponoviti..
Samo ob sebi urnem, da Je obhajala pacientke zona, da so se lepo zahvalile in da niso več prihajale k dr. G. Njegova čakalnica se je izpraznila tako hitro, kakor je bila nekoč prišla v modo. Zdravnik si tega ni mal razlagati.
Nekega dne pa je srečal eno izmed svojih bivših pacientk in ta mu je dejala sočutno: »čim va,m bo bolje, se vrnem k vam, gospod doktor.« Takšne stvari so se ponovile še nekolikokrat in vsak dan so nrihnjaia ivsmn z željami, naj bi priljubljeni gospod doktor cim prej ozdravil Končno si dr. G. ni vedel drugega sveta, nego da je odšel naravnost h grofici P., eni svojih najbolj zvestih pacientk, in jo vprašal, zakaj je izostala. Tedaj je zvedel, kaj se je bilo zgodilo. Popolnoma zlomljen je prišel domov. Niti od daleč ni bil slutil, kako bolno ljubosumna je njegova žena. Vložil je tožbo za ločitev zakona. Nje izid je jasen. A obenem je jasno, da bo postal spet najbolj priljubljeni zdravnik ženskega sveta v norveški prestolnici.
Ta bakreni material je treba nemudoma prijaviti, a država bo potem od časa do časa odločila, kdaj ga bo treba izročiti. Prav tako bo od primera do primera odločila glede nadomestnega materiala in denarne odškodnine. Nemški tisk o Göringovi odredbi molči kakor riba.
Menili streljal
na menihe
Ko so bili men:hi iz kapucinskega samostana Tagliava pri Palermu v Italiji zbrani pri jutranji molitvi, je neki nenadno zblazneli pater potegnil izpod kute lovsko dvocevko in je začel nanje streljati. Blaznež je potem pobegnil v bližnji gozd. kjer so ga obvladali. Eden izmed menihov je obležal takoj mrtev, dva sta umrla na poti v bolnišnico, trije so težko ranjeni več je pa lažje ranjenih.
======= 6 =====
Če še ne veš, zdaj Izveš:
da se je bi vài angleški minister za mornarico Duff Cooper vrnil iz Amerike v Evropo;
da je posadka nemškega parnika »Columbus«, kl je sama potopila ladjo, odšla iz San Francisca na krov neke japonske ladje proti Yokohami, odkoder se bo vrnila v Nemčijo;
da je del posadke nemške oklopnice »Admiral Spee« interniran v taborišču v Oordobi;
da je veliko število duhovnikov v Neim-či£ zadnje dni prejelo poziv v vojaško službo, čeprav Je ta stan po predpisih cerkve oproščen vojaškega službovanja:
da so v Belgiji prijeli pet vohunov, ki so izdajali vojaške skrivnosti neki sosedni državi;
da je v Berlinu zapovedana vsak dan zatemnitev, ki se mora začeti izvajati pol ure pred sončnim zahodom;
da je svetovna vojna 1914-18 zahtevala 10 milijonov mrtvih, 22 milijonov ranjenih in 8 milijonov ujetnikov:
da so odkrili v zgodovinskem arhivu Tatarske republike okoli štirideset pisem Petra Velikega tedanjemu azovskemu guvernerju Petru A. Tolstoju;
da kopljejo Italijani v Albaniji na dveh krajih baker in da znaša ta produkcija letno 6000 ton;
da so menihi samostana Vaiamo ▼ La-doškem jezeru za časa sovjetsko-finske vojne pretvorili samostan v pravcato trdnjavo z betonskimi jarki;
da bodo ob jezeru Neni v Italiji otvo-rlll muze^j, v katerem bosta razstavljeni dve Kaligulo\i galeji;
da bodo v Turčiji zsrrrdili mavzolej za preporoditelia države Kemala Ataturka:
da je v 75. letu svoje dobe preminil grški športnik Spiros, zmagovalec v maratonskem teku na olimpijadi 1. 1896:
da je umrl znani poljski helenist Sterbach. Po vrsti je to že 17. profesor jage-lonske univerze v Krakovu, ki so umrli v nemškem internacijskcm -.aborišču od lanske jeseni;
da bodo na Angleškem dali v promet nove bankovce po 1 funt in 10 šilingov;
da je bilo v sovjetsko-finski vojni uničenih nad tisoč mostov in 3250 industrijskih poslopij;
da bo v najkrajšem času dovršena železniška proga Bagdad-Mosul, ki ima v današnjih časih posebno velik strateški in vojaški pomen.
Francoska vojska na dein
Betonlranje utrjene postojanke
Sovjetski listi dvomijo, da-li bodo Nemci v stanu uprizoriti rusko opero »Ivan Suzanin« tako, da bo v skladu zamisli skladatelja Glinke. Opera se je prej imenovala »življenje za carja«, pa so jo v Moskvi nekoliko predelali ter je imela tudi v današnjih časih velik uspeh.
V tej operi je posebno znamenit finale, v katerem Glinka zaključuje svojo veliko skladbo z zvonenjem luških zvonov. Ta del je brez primera v vsej svetovni glasbi ln že v moskovskem Velikem gledališču
Odvetnica z 68« letom
Ko so miss Alice McFralaneovo lz In-dianopolisa, kjer je služIla kot učiteljica, upokojili, ker je štela že 65 let, ji novo življenje nikakor ni prijalo. Ni si mogla misliti življenja brez dela. Sklenila je, da bo moškim že pokazala, česa je ženska sposobna, šla je in je nekoliko semestrov študirala jus. študirala ga je s tolikšnim uspehom, da je vse predpisane izpite opravila s pohvalo. Sedaj, ko ji je že čez 68 let, je začela z odvetniško prakso. Klientov ima že dosti.
Francoski zdravnik dr. Becart, specialist za prenos krvi, je izumil majhen stroj, ki sestoji iz neznatne črpalke, dveh cevi, dveh kanalov ter stojala s števcem ln regulatorjem. Ta stroj je sposoben nadomesto-vatl človeško srce.
Priprava poganja kri v srce, ln sicer z rednim ritmom 60 do 100 utripov na minuto. Prehudega navala krvi se ni bati,
častna beseda, ki je neki mož ni hotel prelomiti, bi ga bila kmalu po nedolžnem spravila na električni stol.
L. 1928. je izginil neki monter Jesse Gifford, ki je živel z ženo in dvema otrokoma v Susanvilleu v Kaliforniji. Gifford se je med svetovno vojno boril na francoski fronti ob strani svojega najboljšega prijatelja Jamesa Woodalla Zakaj se je nenadno odtegnil svoji družini, ni znano. Vsekako se je odločil, da jo zapusti na skrivaj in da prične nekje drugje novo življenje. Samo prijatelju Woodallu se je zaupal in ta mu je moral s častno besedo obljubiti, da ne bo izdal njegovega novega bivališča.
Kmalu potem so našli Giffordov voz nedaleč od mesta Stevensova v Allabaml. Lastnika ni bilo nikjer. Menili so, da se je zgodil zločin, oblast pa ni našla nobenega sledu O izginolem. Končno so zaslišali woodalla, ki je pa na vsa vprašanja vztrajno molčal. Takrat se je porodil prvi sum, da je on umoril svojega prijatelja. Tri leta pozneje so našli ob bregu neke reke v Alabami moško truplo, o katerem je ga. Giffordova, ki se je bila med tem
so imeli silne težave, da so podali ta pre-lestni finale. Napraviti je bilo treba posebno mašlnerljo, ki je posnela zvonenje moskovskih zvonov prav po zamisli skladatelja Glinke. Vsa priprava je tehtala okoli 35.000 kilogramov in si je iz te številke lahko predstaviti, kako ogromna je ta priprava, ki je v Berlinu seveda nimajo in se v današnjih časih tudi ne da prepeljati v Nemčijo, saj bi se celo v mirnih časih ne izplačalo voziti jo v Berlin za. nekoliko predstav.
Opeka v zibelki
Pri Belmonte Plcenu v Italiji se je zavoljo lahkomiselnosti mlade matere zgodila velika nesreča. Kmetica Pierina Mi-chelinijeva je položila v zibelko svoje tri tedne stare hčerkice vročo opeko, da bi ležišče ogrevala. Nato je za malo časa odšla. Ko se je vrnila, je bila zibelka vsa v ognju in dimu. V grozi je stekla, da bi otročlča rešila iz plamenov, toda bilo je prepozno. Našla je samo zogljenelo tru-pelce.
a tri vključila, modro, belo in rdeče, omogočajo točno odmerjanje števila utripov, ki se po potrebi zviša ali zniža.
Znano je, da se je prof. Carrel v New Yorku s polkovnikom Lindberghom dolgo trudil, da bi zgradil umetno srce, dr. Be-cartu pa je to sedaj uspelo. Njegov Izum bo Imel gotovo velik pomen za obravnavanje srčnih bolezni ter bo omogočilo nove raziskave o vprašanju življenja in smrtL
znova poročila, zatrjevala, da je nedvomno truplo njenega prvega moža.
Po tej najdbi so Woodalla, ki se je bal ež pri tedanjem zasliševanju vedel sumljivo, obtožili umora. Toda obtoženec je znova odklanjal vsako informacijo. Izjavljal je, da svojega prijatelja ni umoril in da ne more povedati, k,je je. ker ga veže častna beseda. Javno mnenje je bilo proti njemu, ker si pač ni znalo razlagati, da bi nekdo dal toliko na svojo častno besedo. Toda porotniki na zadnje vendarle niso pritrdili vprašanju o krivdi. Nenadno sc je Jesse Gifford namreč sam pojavil.
Povedal je, da mu v teh letih ni šlo dobro. Ko je zvezna vlada sprejela zakon, po katerem dobe vsi bivši bojevniki enkratno odpravnino, je sklenil da se v:ne v Süsanville. O obtožbi proti prijatelju Woodallu ni vedel ničesar, zveiel je šele v Susanvilleu. Njegov povratek je seveda imel za posledico, da so razpravo proti Jamesu Woodallu takoj ustavili. Ni še znano, kako bodo uredili vprašanje odpravnine za Jessea Gifforda, ali ga bodo prijeli zavoljo njegovega pobega pred dvanajstimi leti in kako bo z dvojnim zakonom njegove žene, ki je sedaj vendar poročena z dvema možema.
ANEKDOTA
Nestroy je šel z nekim znancem po cesti, ko ju ie srečal mlad moški, ki ie s komediografom spregovoril nekoliko besed.
Pozneje je Nestrov sv spremljevalec vprašal, kdo ie bil mlad: mož in ie oreiel odgovor: »Mlad igralec.«
»Igralec? Tega mu pa na cesti ni videti!« je dejal znanec.
»Na odnj tudi ne!« ie odgovoril Nestroy z nasmehom.
VSAK DAN ENA
Profesor: »Tak potisnite že enkrat gosli pod brado!«
Dijak: »Pod katero pa, prosim?«
(»Politiken«)
Zsfravnifc z Ipfegsmttno žem
Vzrok ljubssumrsssü: ženske pacientke
Zvenov! za topsfte
{■■■■■■■■■nwMHBHHWMHNaaManHMM
Rekvzzieije iz svetovne vojne se ponavljajo
Ruska opera v Berlina
Prej „življenje za carja", zdaj „Ivan Suzanin"
Usodna častna beseda
Odpravnina za bivše bojevnike je moža privabila
v naročje družine
MICHEL ZevACO:
itOMAJN
»Grof bi me iskal, dokler me ne bi našel. Poznam ga: ta ne pozabi ničesar! In tudi sebe poznam: vse žive dni bi se tresel. Ljubše mi je, da me kar precej ubije.«
»Kaj bi te ubijal, bedak! Reci mu, da so se prikradli v dvorec vlomilci, ko si ti sedel v krčmi in pil!...«
»Veš kaj,« se je razveselil Brisard, »ta pa ni slaba.. Porečem mu. da si bil ti!«
Bel-Argent je skomignil z rameni in krenil za Klotarjem Ponthuškim, ki je ta čas že stopal po Vrvarski ulici in se z dolgimi pogledi oziral na Arronški dvorec. Mehkejše misli so ga obhajale. Srce se mu je širilo. Tu je počivala skrivnost, ki mu bo kmalu očita. Tu je bila zakopana materina povest. Tu je dihala ona, ki je bila utrip njegovega življenja... Tu je bilo spravljeno vse, kar je ljubil na tem svetu!
Sklenil je, da pojde v Arronški dvorec takoj, ko si nekoliko uredi obleko, kajti s svojimi togotnimi izbruhi in obupnimi poizkusi, da bi se rešil, jo je bil spravil v kaj nekazno stanje.
Toda ko je prišel v svoje stanovanje v Ulici svetega Dioniza, se je šele zavedel, kolikanj so mu bili ti štirje dnevi muk izpodkopali moči.
Stoprav čez pet ali šest dni je Klotar začutil, da
je spet tako krepak, kakor je bil pred svojim srečanjem z Amuri jem de Loraydanom.
XXXI
Borba med Karlom V. in Francem I.
Bralec naj nas zdaj za trenutek spremi v Louvre, v kraljev kabinet, kjer sta se Franc I. in Karel V. v štiri oči znova razgovarjala o vprašanju vojvo-dine milanske. Človek bi bil mislil, da vidi dva brata, tako prisrčno sta se vodila za podpazduho, sem in tja po širnem kraljevem kabinetu, bogato okrašenem z razkošnimi preprogami in stenskimi oponami. Nazadnje pa je cesar dejal:
»Odloživa to zadevo, dragi sire in brat; nenadna smrt namestnika de Ulloa me je pripravila ob svetovalca, ki sèm mu bil naročil, naj to vprašanje posebej preuči... Oh, ubogi moj Ulloa! Zmenjena sva bila, da mi v Parizu poveš svoje mnenje... brez oporekanja bi ga bil sprejel...«
»Torej bi se bilo vaše veličanstvo pridružilo na-mestnikovi misli?« je z obupnim gnevom vprašal Franc I.
»Brez oporekanja!...«
In z rezkim nasmehom zmagoslavne zvijačnosti je cesar vrgel oči po kraju. Nato je potrto vzdih-nil.
»Sire,« je vzkliknil Franc I., »saj imava v svoji bližini moža, ki izmed vseh najbolje ve, kaj je mislil namestnik de Ulloa o vojvodini milanski; moža, ki ga je odlikoval vaš svetovalec s svojim neomejenim prijateljstvom... saj ga je bil spoznal za vrednega, da mu postane zet!«
»Aha,« je dejal cesar, »to meri na vašega dragega svetovalca, grofa de Loraydana?«
»Da. sire; ali ga ne bi izvolili zaslišati? Pripravljen sem se ravnati po tem, kar nama pove.«
»Da se podvržete njegovemu odgovoru? ... Imenitno! ... Prekrasno!... Na to nisem niti pomislil! ...«
»Dragi sire,« se je vzradoval Franc I., »takoj ga dam poklicati...«
»Bodite tako ljubeznivi... se pravi... stojte... počakajte, prosim, še malo ...«
Podoba je bilo, kakor da bi se bil Karel V. globoko zamislil. Franc I. je sam pri sebi cepetal od nestrpnosti.
»Samo malo ... samo trenutek ...« je cesar ponovil. »Namreč... tole mi je prišlo na misel, dragi sire in brat: grof de Loraydan je, če se ne motim, Francoz?«
»Seveda,« je zavzeto odvrnil kralj, »Francoz iz osrčja Francije.«
»Izvrstno. Povejte mi po pravici: ali torej mislite, da bo grof de Loraydan, Francoz iz osrčja Francije, zmožen izreči strogo nepristransko sodbo o vprašanju, ki zadeva špansko krono prav tako kakor francosko?«
»Sire,« je rekel Franc I. v svesti si svoje pravične stvari, »saj ne gre za sodbo grofa de Loraydana, ampak za to, da nama pove, kako je sodil namestnik de Ulloa ...«
»Tako je!« je vzkliknil cesar. »Res je pa vendarle, da bo ta vrli plemič nehote pritisnil na tisto stran tehtnice, ki je njegovemu srcu bližja... to
je, na vašo!... Kdo bi mu mogel šteti v greh? In kaj bi rekli vi, če bi vam predložil, da se zanesite na besedo tega ali onega dobrega Španca, ki je do dna poznal mišljenje namestnika de Ulloa?«
Franc L ni vedel kaj odgovoriti.
»Ta je bolj gluh od tistega, ki noče slišati!« je srdito zamrmral sam pri sebL
In ko je videl, da ga Karel V. skrivaj ogleduje in se zvijačno muza, ga je mahoma pograbila jeza. tem strahovitejša, ker se je ni upal pokazati. Razburjeno je jel hoditi po kabinetu sem ter tja in trpko premišljevati:
»Izigran sem!... Kaj mi je storiti? Kaj naj rečem? ... Tako mi božje luči! Zdi se mi, da ni časa za besede: za dejanja gre!... Oh, ko bi se upal! Ko se ne bi bal, da mi bodo očitali zavratnost! ... A prav za prav, v čem bi bila zavratnost? ... Vojna zvijača je zmerom dovoljena!...«
»Sire,« je nenadoma izpregovoril, »opravičiti se vam moram ...«
»Opravičiti? ... Vi meni? ... Zaradi česa neki. sire?«
»Da. Poročali so mi o neljubem pripetljaju. Moj sin Henrik je strašanski razposajenec. In razen tega je še tako mlad... Povedali so mi, da se je včeraj po turnirju ta noroglavec predrznil skočiti konju vašega veličanstva na zadek in vas je objel z obema rokama in zaklical: ,Sire, zdaj ste ujetnik!' ...«
Ta dogodek je bil povsem resničen. Naj se je zdel včeraj Karlu V. sam po sebi še tako nevažen, glas Franca I., ko je zdaj izpregovoril o njem, mu je dal mahoma poseben, zlovesten pomen.