4 Z. ZBZBh. CVETJE z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti vrejuje in izdaja P. Stanislav Škrabe«, mašnik reda manjših bratov sv. Frančiška. Vsebina 2. zvezka. '6e potresa reši nas, o Gospod!..................................................33 ^einarodni evharistični shod v Londonu. (Dalje)..............................39 r^tjeredni nagovori. 2...............................................................44 ~astit|jjva Lilija od presv. Križanega, devica 111. reda.........................48 Va)e duhovnega življenja. II. Pogl. Kako moramo ceniti skromnost in spo- dobnost............................................ ........................30 ^uli tretjega reda sv. Frančiška. 2. Tretji red in beg pred duhom sveta . . 51 Levičnik f....................................................................56 ^aka Sinjska, daljmatinska tretjerednica. II. Iz mladih let....................58 Materam tretjerednicam, ki imajo sinove dijake, v prevdarek!..................59 Oklic!...............................................................................82 ^'Poročilo v molitev.................................................................62 ahvala za vslišano molitev...........................................................83 -a kitajski misijon..................................................................63 ^'nsko-frančiškanski koledar za leto 1909. Mesec februarij..................64 V GORICI Narodna Tiskarna 1909. khaja v prostih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov): 1 )< 50 h. Naslov za naročila: „Cvetje“ frančiškanski samostan v (gorici. Texfuoi eulalianei. ». ■) Cantuo alterne. Doneči grdto "tia fiino. Neci uo alio potissio Juvene brachidu ddiane A ie cervice, ie candide Di io rfige di Persia fiino mo beatissio. Ddneci tdo di alia Ndndumi mžgi ardfiina, Nondu po Chlofi nefiine Lydia, ha polyonyma,. Di ia Rdnidna, ia ilia fiino mža clArissia. Nu mo regfine ia Thršcia, Chloe, scienta i£ citharž, Docta di rnodoi, di dulciei; M6o pro la morifinuro, Si iei fAtoi parcenirei A ia puella superstita. Mžš torrfine co mutue Face Calaie, di Ornyto Filio, orto da Thurioi; Duifi pro lo morifinuro, Si iei fžtoi parcfinirei A io superstito puero. Quere, si prisca redifinire Venere, a jugo ahfinee Ja idu diductdu cdgfinire, Chlofi ia flšva fiscutifilire Aci ie janua aperifilire A ia rejecta, ia L^dia? Quamiqua Ho pulchrissio fine di lucide sidere, To leviissio di cortice, Hadria irdto u io improbo, M£a co tdo vivfinuro! M£a co to obifinuro! H or. car m. III. 9. Doneč gratus eram tibi nec quisquam potior brachia cafl' didae cervici juvenis dabat, Persarum vigui rege beatior/ Me nune Tliressa Chloe regit, dulcis docta modos et citharae sciefSi pro qua non metuam mori, si parcent animae fata superstiti. Me torret face niutua Thurini Calais filius Ornyti, pro quo bis patiar mori, si parcent puero fata superstiti. Quid si prisca redit Venus diductosque jugo cogit aeneo, si flava excutitur Chloe rejectaeque patet janua Lydiae? Quamquam sidere pulehrior ille est, tu levior cortice et inprobo iracundior Hadria, tecum vivere amem, tecum obeai" libens. *) Doneč non alia magis arsisti neque erat Lydia post Chloe11' multi Lydia nominis, • Romana vigui clarior Ilia. *) V zadnjič podanih primerih so ostale neketere pomanjkljivosti gle^c znamenja dolžine. Tako bi moralo stati: Bčthlehemme nam. BethP' h e m m e, p r 6 n o i ali (in pausa) p r 6 n 6 o i nam. p r 6 n d i. Za 16 n u 0 je brati seveda Ič s u o. s) Ta oda velja za eno najlepših Horacijevih pesmi. V izvirnem metr11 je pač ni mogoče preložiti v evlalijo. Nekako sami od sebe so se n*1” 1 [p CVETJE z vertov sv. Frančiška. n je tudi res izkazal svoje vsmiljenje. Že v pervi sili, ko nihče tamkajšnih ljudi ni vedel, kaj bi in kako bi, so mornarji neke ruske ladje, ki je bila po naključju v mesinskem pristaniščih z velikim junaštvom skušali rešiti, kar se je dalo, in tudi angleški so neki priskočili. Ko se je nesreča zvedela po svetu-pa seje od vseh strani hitelo pomagati, bodisi z denarjem, bodisi z blagom, zlasti hrano in obleko. Naš dobrotljivi cesar je bil mej pervimi, ki so poslal' obile darove, in dunajsko mesto je tudi ob tej priliki pokazala svoje dobro serce. Vozne kuhinje dunajskega rešilnega društva dele še zdaj vsak dan mnogim tisočem mesinčanov, ki so be-žaji v Katanijo, dobro in zadostno hrano, ne glede na čern« nehvaležnost, ki jo razodevajo neketeri italijanski časniki v svojem strupenem sovraštvu do naše vboge Avstrije. Pametni Italijani, kaker papež in kralj, so seveda hvaležni tako Dunaju, kaker drugim mestom in deželam. In kako ne bi bili? Saj zna' šajo darovi, ki so se poslali od vseh strani in se še pošiljaj«) do zdaj samo v denarju menda okoli 80 milijonov frankov-Pošilja se pa tudi hrana, obleka, les za začasna stanovanja, & Amerike celo cele hiše, ki se bodo kar postavile na mestu-Veseliti se smemo, da se je pokazalo res veliko sočutje z nesrečnimi po vsem svetu, brez razločka narodnosti in vere. In morda je bil mej drugimi tudi prav to namen previd-nosti božje. Saj je bilo pač treba, jako treba nekako opomniti človeštvo, da smo vsi ljudje mej sabo bratje, da se nimajo prevzemati, kateri so močnejši, ne tlačiti in zatirati šibkejših, ne sovražiti eden drugega, ne posamezni, ne skupno narodi i" deržave. Ali ne le zoper bližnjega se sovražno vzdiguje dandanašnji človeška prevzetnost, narod zoper narod, deržava zoper der-žavo, — „coelum ipsum petimus stultitia", nebo samo našita- kujemo v svoji neumnosti, kaker pravi stari rimski pesnik, nad Boga samega si upa človeški napuh, Bogu samemu odrešuje celo bitje in sebi prisvaja božanstvo. ,,Noben Bog ni vstvaril človeka; človek se je sam naredil iz opice ali kake druge take ali podobne zverine. Noben Bog ni učil človeka staviti hiše, zidati mesta in gradove, pisati in brati, delati železnice in zrakoplove, telegrafe in gramofone. Vse to je človek sam iznašel. Sam je vkrotil naturne moči, sam jih vpregel v svoje stroje. Sam je prenovil obličje zemlje in prenavljal ga bo dalje in dalje. On je sam svoj Bog in tu na svoji zemlji hoče imeti svoja nebesa". :— Tako pridiga in prerokuje današnji „napredni“ svet; tako se napihuje prah in pepel. In ne najmenj na Laškem. Grozno je, kar se je delalo ln kar se je pisalo in tiskalo Prav v Mesini zadnje dni pred potresom. V Mesini so že nekaj časa gospodarili antiklerikaljci in Prav v nedeljo, ta dan pred potresom, so imeli zbor, ki se je zveršil z najsilovitišim napadom zoper vero. Prav malo prej, za božični praznik, seje natisnilo v nekem časniku z imenom „Telefono“ nekako pesniško zasramovanje božične devetdnevnice, kaker so v navadi' na Laškem, zasramovanje, v keterem se naravnost izziva „b ožje dete" (bam bino po laško), „naj pošlje vsem potres".*) — *) Rimski katoliški dnevnik „Corriere d’ Italia“ je prinesel v svojem 5. Štošajem številu (5. jan. 1909) naslednji dopis, ki stoji tu v pervotnem jeziku za tiste gospode, ki ga umejo. Egregio si g. Direttorel La prego di dar notizia ncl suo giornale di questo particolare, per otku nesreče, bi bil moral pomisliti mej tisoč drugimi rečmi, tudi to : tisti, ki bi bili mogli pomagati, so bili mertvi. — In, kakor sem že omenil v svojem prejšnjem pismu, 26. (prav menda 27.) decembra 1908 je bil po prizadevanju antiklerikalnega krožka Giordano Bruno v Mesini shod, na kate- To so seveda res »slepe in sirove" moči in vničujejo brez namena; ali vprašanje je, od kod pa so te moči? Ali so same od sebe? To ni mogoče. Ali od nature? Kaj pa je to, natura? In od kod je vzela natura te moči? Ali jih je sama naredila? Od kod je pa dobila moč za to ? Mi imenujemo naturo skupnost vsega tvarinskega sveta. Ta skupnost pa si sama ni mogla dati moči, ki jih ni imela, ker nihče ne more dati, česer nima. Kaker si človek ne more sam dati svojega življenja, tako si tudi natura ni mogla sama dati svojih moči. Naša vera in ob enem »naša svobodna misel" je torej ta, ki jo uči kerščanski nauk: »Bog je vstvaril nebo in zemljo in vse, kar je", tudi vse razne naturne moči. Vse te moči so torej v božji oblasti. Nobena ne more ničeser, kar Bog noče. Le človeku je Bog dal na tem svetu pamet in prosto voljo; zato more človek in le človek storiti tudi, kar Bog noče, kar je proti božji volji, in to je greh. Potres delajo seveda naturne moči, ki se gibljejo v skorji naše zemlje, in gotovo ni vsaki potres šiba božja, ker ne stori vsaki škode; v kakem oziru more celo koristiti. Ali tak potres, kaker je bil mesinski, ni mogoče imenovati drugači, kaker ga je imenoval, ako smo prav brali v časnikih, sam kralj italijanski v svojem pervem telegramu z mesta nesreče na minister-stvo v Rim: »šib a, šiba božja!“ Gotovo! Kaj Bog, vsegavedni, ni vedel, kaj se je imelo zgoditi? Ali pa vsegamogočni ni mogel odverniti, kar ne bi bilo po njegovi volji? Ako je bilo pa po njegovi volji, kaj je bilo druzega ko šiba, kazen božja? — Ali vsem kazen? Ne vsem, temuč le tistim, ki so jo zaslužili. — Kaj je misliti o nedolžnih otrocih, ki jih je potres spravil na oni svet, smo že povedali. Pa tudi mej odraslimi jih je bilo gotovo nekaj, ki niso zaslužili kazni. In vender je tudi nje zadela. Zakaj ? to za vsakega posebe le Bog sam ve; sploh pa moramo misliti na to, kar pravi o takih primerih sveto pismo. V skrivnem razo-devenju govori Bog sam (3, 19): »Jaz, ketere ljubim, zavračam in kaznujem" — in v listu do Hebrejcev piše sv. Pavelj (12, rem je bil sprejet dnevni red. ki zahteva zatertje vere v Mesini. Naslednji dan je bila Mesina poderta. V K a tani ji, januarja 1909. Duh. Vincencij Kaudo. 6) i „Koger namreč ljubi Gospod, tega kaznuje, biča pa vsakega sinu, ki ga sprejme". — Spomnimo se tudi na starega Tobija, ki mu je rekel angelj Rafaelj (12, 13): »Ker si bil ljub Bogu, je bilo treba, da te je skušnjava skusila". Spomnimo se posebno tudi pravičnega Joba, ki je v najhujših skušnjah Bogu zvesi ostal. In naposled, ali ni moral terpeti Kristus in tako vniti v svojo slavo? (Luk. 24, 26). Nikaker torej ne obsojajmo Mesincev in Kalabrezov, kaker bi bili vsi zaslužili tako hudo šibo. Mnogim je bila morda le poskušnja zvestobe in prilika k zasluženju z udanostjo v terp-Ijenju in britkosti, ali tudi z dejanskim izkazovanjem ljubezni do bližnjega. Poslednja prilika je dana seveda tudi neposredno ne prizadetim, in ne le Italijanom, temuč vsemu človeštvu, ki je to priliko tudi, kaker smo že povedali, res ko tako sprejelo, cesar se smemo po pravici veseliti. Pri tem vender ne smemo pozabiti, da je mesinski potres gotovo tudi jako resen opomin vsem, ki se podobno vzdigujejo zoper Boga in njegovo cerkev, kaker je znano o mesinskih nevernikih. In takih ljudi je, žal! že tudi po naših krajih, žal! celo v središču naše slovenske domovine. Zato moramo reči h sklepu: Ljubljana, tudi ti stojiš na šibkih tleh! Varuj se! Deus non irridetur! — Mejnarodni evharistični shod v Londonu. p. A. G. (I)alje.) Še le drugi večer ob osmi uri je imel kardinalj legat svoj slovesni vhod v praznično opravljeno veliko cerkev katoliške nadškofije londonske. Cerkev je bila polna do zadnjega prostorčka in pred cerkvijo in v sosednih ulicah se je tei lo ljudstva nepregledna množica. Pri velikih vratih cerkvenih je sprejel legata nadškof westminsterski. Po obredu mu je dal poljubiti križanega ter ga je spremil mej petjem latinskega pred- peva: „Glej veliki duhovnik" v svetišče, v bleščeči zbor že pričujočih kardinalov, primatov, nadškofov, škofov in drugih cerkvenih dostojanstveuikov iz vseh krajev sveta. Globoko spoštovanje in priserčno veselje je napolnilo vse, ko se je na to bralo pismo papeževo izrazujoče in opravičujoče poslanje legata, ko je po tem ta v slovesnem latinskem govoru kongres odperl in ko je nato nadškof westminsterski legata slovesno pozdravil. „Po pravici", pravi papež v svojem pismu, „se je sklenilo, da naj se snide ta kongres v' glavnem mestu tistega kraljestva, keterega ne najmanjša slava je, da vsem deržavljanom enako prostost daje, in keterega oblasti in postavam je toliko sto-tisočev katoličanov pokorno v zavednosti svojih dolžnosti". Legat je to misel razplel v navdušeno hvalo gostoljubnosti obljubljene kongresu: „ln da s tem začnem, kar nam gre najprej do živega, zbrali smo se v posebno gostoljubni deželi, ki jo je Bog v teku stoletji z izrednimi dobrotami obsul, v deželi, ketere prebivalstvo je hotel nekedaj papež velikega imena raji z imenom Angeli ko Angleži počastiti. Če so pozneje nastopili obžalovanja vredni razpori, so jih vgodniši časi spremenili v prizadevanja za mir in spravo. In zdaj, vpervič čez stoletja, so se odperla vrata Angleške kardinalu, ki je prišel ko papežev legat, odperla celim množicam cerkvenih knezev, škofov in duhovnikov vseh raznih narodov. O čudovita pota božje previdnosti, ki nas je tako ljubezni polno pripeljala v to mesto! O v resnici bli-ščeč dokaz neskončne dobrote, ki nas raztresene zopet vkup vodi; posebno hvalo smo dolžni večnemu Bogu za to dobroto. Ti pa, vzvišeni narod, ki nas ^prejemlješ z razpertimi rokami, ki nas varuješ z najplemenitišim gostoljubjem, sprejmi zago-tovljenje naše serčne hvaležnosti. K njemu, keterega modremu vodstvu je izročena osoda tvojega kraljestva, naj se vzdiguje naše vdano češčenje; potem naj bo deržavnikom, ki vodijo tvoje zadeve, izražena naša zahvala. Naj bi mogla naša tu-kajšna pričujočnost kaj pripomoči k zadobljenju tistega ker-ščanskega miru, ki je v njem obseženo vse, kar želiš". Poslednjo misel je razpletal legat še nadalje z ozirom na pismo papeževo, na bližanje Angleške k papeštvu, na pomembo svetega rešnega telesa za vse čeznatorno in zlasti cerkveno življenje, na njegovo nevsehljivo življenjsko moč, na dobrote, ki so iz nje nekedaj tekle Angliji, na spričevala srednjega veka za vero na resnično pričujočnost, na velikanski razvitek angleškega svetovnega kraljestva in katoličane, raztresene v vseh delih sveta in vseh pasovih zemlje, ki jim skupni oče vseh po-PoŠilja svoj blagoslov. Vse to združeno daje pravico k upanju, da se bo sveto resno telo tudi za Anglijo zopet izkazalo ko v>r blagoslova. Vsaki pervih treh dni se je začela delavnost kongresa se slovesno veliko mašo v škofijski cerkvi. Po tem so bile dopoldne od polu enajstih do polu ene, popoldne od polu trijeh do Petih ob enem v treh velikih dvoranah obravnave o tvarinah ’n vprašanjih sv. rešnega telesa. Zvečer ob osmi uri je bil v največem zbirališču londonskem, Albert Hall, splošni shod. V cerkvi so se sveti obredi veršili z največo natančnostjo, tem se je mislilo tudi na razne narodnosti in njih umetnost. ^ri veliki maši v četertek, ki jo je imel pariški nadškof, so se Pele francoske skladbe; v petek je imel veliko mašo nadškof ufrehtski in pele so se nemške skladbe. V soboto je bila ve-hka maša po gerškem obredu; opravljal jo je arhimandrit Ar-Zenij Atijeh; asistirali so avguštinci iz Carigrada; evangelij je Pel princ Maksimilijan Saksonski in angleški eerkveni pevski zbor je pel gerške cerkvene pesmi. V nedeljo je imel veliko mašo kardinalj-legat sam in pele So se skladbe italijanskih umetnikov. V odsekih je bilo skozi tri dni 37 raznih govorov, mej nj>mi mnoga znanstvena dela stanovitne vrednosti. Mi omenimo tukaj le enega, ki ga je imel princ Maksimilijan Saksonski o nauku sv. Janeza Zlatoustega o presvetem rešnem telesu in s>cer v četertek v tretjem (francoskem) odseku v francoskem Jeziku, v petek v pervem angleškem odseku v angleškem jeziku. Ker so bili odseki za take bolj znanstvene obravnave tr'je, dva angleška in eden francoski, je očitno, da ni mogel v’Saki vseh sr vdeležiti, ker so namreč vsi trije ob enem zbo-r°vali. Gostje iz ne-angleških krajev so se zbirali najbolj v francoskem odseku, ker jim je bil seveda francoski jezik bolj znan in lažje razumljiv ko angleški. Vsi pa so bili pri večernih shodih v Albert Hallu in to so bili v resnici bliščeči shodi, ki so morali povzdigniti serca do najvišjega navdušenja. Angleški katoličani so se veselili skupaj sš svojimi gosti, da so po 300 letnem boju pridobili svoji katoliški veri prostost in spoštovanje, da ni več prepovedana pokorščina do papeža, niti sv. maša in vera v resnično pričujočnost Kristusovo v svetem rešnem telesu. K temu je čestital Angležem berž pervi večer, v četer-tek, škof namurski, predsednik stanovitnega odbora za evharistične kongrese. Z grabečo zgovornostjo je to čestitko nadalje razplel pomožni škof nadškofa kambrejskega, ki je pripel na njo pervi sklep kongresa, ki je bil ta: „Udje 19. mejnarodnega evharističnega kongresa se zavežejo, se vsemi sredstvi, ki so v njih oblasti, odkritoserčno, temeljito in kar se da delavno pobožnost do presvetega rešnega telesa razširjevati. Sklenejo v zakramentu pričujočega zveličarja za voditelja, zgled in variha svojega gorečega verskega življenja in svojega nevtrudljivega, splošnega apostoljstva izvoliti". Ta sklep sta priporočala nato nadškof meljbernski iz Avstralije in škof montrealjski iz Kanade v Severni Ameriki. S kratkimi besedami je potem napovedal nadškof vestminsterski še drugi sklep, ki ga je prebral in v kratkem navdušenem govoru priporočil vojvoda Norfoški. To je bil ta: „19. mejnarodni evharistični shod zaterjuje stanovitno zvestobo vseh svojih udov proti svetemu rimskemu sedežu in svojo voljo v vseh rečeh se ravnati po naročilih sv. očeta". V petek večer v Albert Hallu ni bilo govorov; velikanski prostor je bil spremenjen v sprejemno dvorano. Legat z ostalimi kardinali je prišel ob osmi uri, da sprejme pozdrave i° poklone posameznih. Okoli 25 tisoč oseb je poklanjajoč se in pozdravljajoč ga ta večer šlo mimo njega. Mnogi izmej naj-imenitniših gostov v svojih stanovskih opravah so ostali mej tem v dvorani v prijaznih pogovorih. V soboto so imeli pa otroci londonski svoj praznik. Po veliki maši v gerškem obredu so se zbirali na raznih krajih neizmernega mesta učenci katoliških župnij pod vodstvom svojih duhovnikov, učiteljev in učiteljic k slavnostnemu sprevodu. Nabralo se jih je do 20 tisoč, dečkov in deklic, stariših učencev in majhinih otrok. Večinoma so šole imele svojo posebno pra-zniško obleko; tu so bile belo oblečene deklice sč svetinjicam* na erdečih trakovih okoli vrata in cvetličnimi venci v laseh > ^uge so imele svetlo ali temno erdečo obleko z belimi pajčolani; spet druge temno modra oblačila z belimi slamniki; deklice iz nemške šole sv. Bonifacija so bile bele z erdečo čez-ramnico in belimi cvetlicami v laseh in lilijami v rokah, dečki v raznih uniformah z različnimi kapicami, ki so jih veselo vihali v zraku, kjer je bilo treba počeščenja; vmes so bile tudi cele množice mašnih strežajev v erdečih suknjicah in belih Srajčicah. V obliki rožic, ali ko čezramnice, zapestnice ali lasno lepotičje, zlasti pa ko majhine zastavice so nosili skoraj vsi °troci, dečki in dekletca, papeževe barve, belo in rumeno. Lepe zastave, neketere iz bele svile, neketere erdeče ali v drugih barvah, so ločile posamezne oddelke in poviševale barevno krasto sprevoda. Mnoge zastave so imele latinske ali angleške reke ali napise. Lesketajoča se zastava, ki se je nosila pred ysem sprevodom, je imela napis: „Jezus, spreoberni Angleško!“ ^eČ jih je imelo podobo sv. Petra, druge sv. Edvarda spozna-Vavca, spet druge otroka Jezusa ali njegove svete matere. Pojoč „Zdrava Mnrija" so se pomikale brezkončne verste otrok Tdmo veličastnega poslopja angleškega: deržavnega zbora in stare vestminsterske opatije, kjer počiva sv. Edvard. Potem je krenil sprevod na Viktorijino cesto, kjer so bila okna polna radovednih gledavcev. Tu je zadonela pesem „Faith of our Fa-thers“ (vera naših očetov). Skoraj povsod so vesele množice °trok glasno pozdravljali. Mnogi so gledali sprevod globoko ginjeni. Zlasti ker so se mej olepotičenimi otroki premožnih, Podobnimi po svojih beloerdečih obrazih majhinim angeljcem, Prikazavala semtertja tudi vboga, raztergana, bosa bitja ko Priče neizmernega siromaštva in gorja svetovnega mesta. Ko s° vprašali nekega duhovnika, zakaj se pušča take vmes, je odgovoril: „Vbogi ljubi otroci se imajo privaditi misli, da vbo-štvo prj takih slovesnostih ni zaderžek, da so v cerkvi in pri r^izi Gospodovi vselej dobro došli". Na pomolih nadškofijske palače je čakal sprevoda pape-Zev legat z ostalimi kardinali in okrog njih škofje in drugi Cerkveni dostojanstveniki, bliščeča, častitljiva gruča, ki se je korala otrokom nepozabljivo v spomin vtisniti. Z veselimi Vskliki so se pomikali dalje proti veliki cerkvi, ki pa ni imela Prostora za toliko množino. Kar jih ni moglo noter, je šlo na-Prej v veliko vertnarsko dvorano (Horticultural Hall). V veliki eerkvi je irski primat, kardinalj Logue, imel očetovsko priser-cen nagovor do otrok, potem je pristopil k altarju legat sč svojim bliščečim spremstvom. Otroci so zapeli nežno-ljubeznivo „0 salutaris Hostia" in nato je papežev blagoslov zveršil pri-serčno slovesnost, ki je v mnogo oči privabila solze veselja. (Konec prih.) Trefjeredni nagovori. p. k. z. 2. Učite se od mene, ker sem krotkega iz ponižnega serca. Matej 11, 29. Znano Vam je, dragi bratje in sestre, da je napuh pervih starišev razdejal v človeku podobnost božjo. Pa človek je po-stal zopet otrok božji po ponižnosti Sinu božjega in njegovi krotkosti. Krotkost je tista čednost, ki premaguje in zatira jezo v sercu. Jeza in nepokoj omadežuje našo božjo podobnost-Jezen človek je enak razuzdani pošasti, uči že knjiga modrosti; in človek, kateri se ne zatajuje in ne kroti, katerega ne vodi moder razum, bo kmalu zapravil podobnost božjo: ne bo več človek temveč strastna divja zver. Zategadelj kaj lepo imenuje sv. Bernard ponižnost in krotkost dve sestri, ki se naslajate na istih materinih persih, bivate skupno v presvetem Sercu onega, ki kliče: „Učite se od mene, ker sem krotkega in ponižnega serca!“ Da ljubemu Bogu, ki smo ga vsled nesrečne jeze zapustili, zopet podobni postanemo, učimo se torej lepe čednosti krotkosti od treh krotkih sere, namreč od serca božjega jag' njeta Jezusa Kristusa, od serca premile device Marije in našegu sv. očeta Frančiška. I. Rimski cesar Avgust je bil imeniten vsled zmagovitih bojeV> hrabrosti in poguma. Vender Avgust ne slovi, kaker pravi zg<>' dovinar Vulkacij Galikan, le, ker je bil neustrašen vojskovodju« temveč prav posebno „zaradi pohlevnosti, krotkosti in dobrotljivosti je postal bogovom podoben in bil vreden zasesti tudi v'adarski prestol". „Krotkost, uči veliki škof sv. Ambrož, naj ^*či vsakega kralja". To prelepo čednost pa zlasti občudujemo nad kraljem vseh vladarjev, pred čigar imenom se vpogibljejo kolena vseh vernikov, nad milim Jezusom. Da bi se Gospodo-Vega prihoda vsi veselili, so ga preroki napovedali s tolažbe-Polnimi besedami: „Recite hčeri Sijonski: Glej tvoj kralj pride k tebi krotak!" Ko je ravno ta kralj nebes in zemlje negdaj st°pil na goro Sinaj ter se razodel izraeljskemu narodu, so se ^zraeljci silno bali, koperneli so od straha; ko je pa ko človek Pr‘šel na borni svet, da reši in zveliča človeški rod, se ni pridal mej bliskom in gromom, mej treskom in ognjem, ampak kot krotko jagnje je prišel ter zaklical zemljanom: „Učite se °d mene, ker sem krotkega in ponižnega serca!" Predno je bil Jezus rojen, sta mu Marija in Jožef preno-^'šča iskala v Betlehemu, a nista ga našla. Se li ne bo neskončno pravični razserdil nad terdoserčnim Betlehemom ter P°klical nebeškega Očeta, kaker negdaj Elija, naj se maščuje nad neusmiljenim mestom ? Oh, ne! — on je prišel ko krotko jagnje. — Jezus je učil z besedo in vzgledom in s čudeži po-terjeval svoj nauk; v zahvalo pa so ga judje zaničevali, prega-nJali, krivo tožili. Ali ne tirja božja pravičnost za te hudobije Maščevanja ? Oh, ne! presveto božje Jagnje vse krotko prenese, Vse pohlevno preterpi. - Ko je lakomni Judež Jezusa prodal; k° so ga plahi apostoli zapustili; ko ga prevzetni Herod po-r°gljivo zasmehuje; ko ga strahopetni Pilat brezvestnim so-Vražnikom izroči; ko ga naščuvani, brezbožni judje pribijejo na sramotni les križa; se li Jezus ne bo vsaj zdaj razserdilj? ()k, ne! ampak, kaker uči sv. Bernard, krotak in ljubeznivo Pohleven je bil tudi v svoji zapuščenosti. Jezus je prišel na svet kot ljubeznivo jagnje; razpodi je tudi apostole kot ovčice mej volkove, kaker je sam 'okel; „Glejte, pošljem vas kaker jagnjeta mej volkove". Kro-*ak je on bil; pohlevni naj bodo tudi učenci njegovi! Kaker Je on s krotkostjo podobo božjo v človeku prenovil, tako naj rav-naj° tudi njegovi učenci, in kaker je on svet odrešil z neizmerno kfotkostjo, tako naj tudi učenci delo njegovega odrešenja s krotkostjo nadaljujejo. In glejte! česar ni zmogla nobena druga sila in moč, ^'otkost in pohlevnost ste premagali svet ter ga pridobili za Kristusa. Narodi, negdaj divji, ker neverni, so po vzvišenem zgledu krotkih Jezusovih učencev postali goreči spoznavavci Kristusovih naukov. Hočete tudi vi, predragi tretjeredniki, goreči kristijani postati in ostati? Ljubite krotkost, ki jo je ljubi Jezus prinesel i& nebes in učil svoje učence! II. V prelepi pesmi »Zdrava morska zvezda", prosimo Devico Marijo : »O devica izverstna, Ti mej vsemi krotka, Rešene krivic nas Krotke stori in čiste!“ Marija ni bila samo ponižna, ampak tudi čudovito pohlevna. Že sem omenil terdoserčnost meščanov v Betlehemu; slišali ste tudi o ponočnem begu sv-družine v tujo egiptovsko deželo. Ali niso bile to grenke skušnje za blaženo Devico ? Kako hudo je bila skušana dalje, ko je prebivala z Jezusom in Jožefom v Nazaretu! In tisti, ki so Jezusa hudobno zalezovali, so bili morda prijateli Marijini ? Kako zaničljivo so govorili o Jezusu in Mariji! „Kaj ni to tesarjev sin? in se ne imenuje njegova mati Marija?" (Mat. 13, 55.) Pa kaker se ob terdi skali morski valovi v pene razbijajo, tako je krotkost Marijina premagala jezo hudobnih Judov. Res, kerva-velo je Marijino serce pri pogledu na terpečega in umirajočega Sinu; ali mila mati krotkega Jezusa je vse neizmerne bolečine rada in voljno prenašala. »Preglej, pravi sv. Bernard, cele sv. pismo nove zaveze in ne bodeš našel besedice, ki bi nasprotovala krotkosti Marijini". Mati božja ni bila krotka le takrat, ko ji je šlo vse srečno izpod rok, ampak ostala je krotka in pohlevna tudi v sredi viharjev, nesreč in bolečin. Kako lep« pozdravlja zato Dionizij Kartuzijan Marijo ko sladko gospe milega serca, čudežno devico, predobro mater, ter s tem uči, da je bila ona vsigdar zgled globoke krotkosti. Predragi tretjeredniki! Ali vas Marija, vaša mogočna redovna patrona, ne vabi, da jo posnemajte v krotkosti in pohlevnosti ? O varujte se jeze in nevolje, ker jeza in nepokoj pri vas in pri drugik zmanjšuje ljubezen, ali kaker uči .sv. Ambrož: »Kaj mi pomaga ako odložim butaro grehov, če me pa jeza zmaguje ter krotkosti ne poznam!" III. Učimo se pa krotkosti tudi od našega sv. očeta Frančiška! Sv. Frančišek je Mojzes nove zaveze, nad keterim so se izpolnile besede sv. pisma: „Bil je najkrotkejši mož izmej vseh ijudi, ki so bili na zemlji". (Num. 12, 3). Takoj po svojem spreobrnjenju vidimo jasno, kako se je učil v nebeški šoli krotkega Sinu božjega. Lastni oče ga je zaperl v ječo ter ga nevsmiljeno tePel, da bi ga odvernil od njegovega bogoljubnega sklepa; ^'i Frančišek je odgovoril: „Ljubi oče! pripravljen sem še več Prestati od vas, samo da postanem tako pravi posnemavec Kri-s*usa, krotkega Jagnjeta božjega". Sv. Frančišek pa ni le dobro pričel, temveč je tudi juna-'^o napredoval. V gozdu je enkrat ginljivo prepeval v čast Gospodovo; kar ga napadejo roparji ter hočejo, naj jim pove, ^edojein kaj tu dela? „Oznanjevavec sem velikega kralja" jim odgovori. Ta odgovor pa tolovaje tako razkači, da svetnika pre-*ePejo ter veržejo v jamo polno snega krohotaje mu rekoč: »Tukaj leži, ti prihodnji črednik!" Ko otidejo, Frančišek izleze *z jame, in, ne da bi se jezil, vesel nadaljuje svoje pobožno Petje. Pa še dolgo versto zgledov svete krotkosti nam je za-Pnstil sv. Frančišek, ki jih tu ne bom našteval. Le to moram Povdariti, da je tudi od svojih redovnih bratov zahtčval to Cednost ter jim zapovedal, naj se varujejo vsake jeze in ne-v°lje, in kadar po svetu hodijo, naj bodo krotki, miroljubni ter Ponižni in naj se vsakim človekom govore prijazno in ljubez-n>vo. Tudi v vodilu tretjega reda sv. Frančišek vse brate in Sestre očetovsko opominja, naj se varujejo kregov in prepirov 11 aj se ne tožarijo pred svetno gosposko in ne nosijo bojnega 0r°žja razen v obrambo rimske cerkve in kerščanske vere in svoje domovine. Gospod imenuje blažene vse, kateri so krotkega serca, ^er bodo zemljo posedli. Ta Gospodov blagoslov se je v polni n'eri razlil na sv. Frančiška in njegove redove. Dasiravno se n'so ničeser polastili, vender so v resnici posedli zemljo, ker s° se razširili po vsem svetu, ne le mej katoliškimi kristijani, ^emuč tudi mej ločenimi, mej krivoverci in pogani v misijonih povsod jih roka božja hrani in vzderžuje, in če jih v eni deželi ne sprejmejo, beže v drugo, prav po naročilu sv. očeta Frančiška. Ako vas torej jeza napada, ko vas zlobni svet zasme- ali preganja, dragi bratje in sestre, ozrite se v zercalo sv. krotkosti, učite se je pri krotkem Jezusu, pri njegovi sv. materi Mariji, pri sv. očetu Frančišku in potihnil bo vihar sovraštva in varno boste hodili po poti krotkosti proti hiši večnosti, kjer bodo ti, ki so krotki, posedli sveta nebesa, ki nam jih Bog vsem vkupaj daj. Amen. V Častitljiva Lilija od presv. Križanega, devica tretjega reda*). V Laškem mestu Viterbu ste bile rojeni dve veliki svet' niči tretjega reda svetega Frančiška, namreč sv. Roza Viterb-ska, in pa sv. Hijancinta. 25. julija leta 1690 pa je bila rojen*1 ravno v tem mestu tretjerednica Lilija. Njeni stariši, Benedikt in Magdalena Bertarelli, so bil siromašni, ali dobri kristijani-Pri sv. kerstu so ji dali imena Ana Marija Felicija. Vže v otročjih letih je dajala znamenja prihodnje svetosti. Njena po* božna mati jo je večkrat našla v posteljici klečečo sč skle' njenima ročicama. O petkih je neki samo po enkrat sesala i11 še takrat samo malo. Kaker v letih, tako je rastla tudi v p°' božnosti. Zlasti je zelo častila Mater božjo, ki se ji je večkrat prikazala ter jo pokrepčala. Devet let staro so dali stariši 'r šolo pobožnih učiteljic, kjer je bila kmalu vsem drugim učen-kam lep zgled. Ko je odrastla, so jo učiteljice sprejele v svoje društvo ter jo postavile za učiteljico zunaj mesta Viterba. Tu je v šol* učila in vzgojevala otroke do svojega 25. leta. To leto ji je spovednik svetoval, naj stopi v tretji sv. Frančiška, kar je tud* storila. Ko je sprejela obleko tretjega reda, je prejela redovno ime Lilija od presv. Križanega. Vodilo tretjega reda je natančno spolnjevala. V Viterbu so kmalu spoznali njeno sveto življenje-Žene in zlasti dekleta so rade k nji hodile ter se pri nji uČile pobožno živeti. Predstojniki so dobro poznali njeno resnično pobožnost. Pogosto so jo pošiljali v druge samostane, da je vodila redovnice pri duhovnih vajah po načinu sv. Ignacij3 Lojoljskega. Te redovnice so pozneje pričale, da sp jim njene duhovne vaje zelo koristile. *) Glej Acla Ordinis Minorum, anno Vlil. fase. 12. Po nasvetu modrih je vstanovila novo društvo devic, za ketere je sezidala pet samostanov. Dala jim je tudi modre Predpise, po keterih so živele. Do svoje visoke starosti se je trudila za čast božjo in skerbela za zveličanje vseh, ki so ji kili izročeni. Terdno je zaupala v Boga in premagala nasprotovanje, siromaštvo in razne sitnosti, dasiravno je bila skoraj celo svoje življenje bolehna. Bog ji je dal prerokovati in čudeže delati ter ji vtisnil Pet ran Kristusovih, kaker sv. Frančišku Seraflnskemu. Papež Klemen XIV. jo je imenoval svetnico. Dan svoje smerti je prej napovedala. V pismu je opominjala in oserčavala svoje duhovne hčere, pričujoče pa blagoslovila. Polna zasluženja in dobro pripravljena je pokrepčana s£ sv. zakramenti vmerla 12. februarija leta 1773, v 84. letu svoje starosti. Sveta cerkev preiskuje njeno življenje, da ki jo mej blažene prištela. — Vodilo nalaga udom tretjega, da naj pridejo h pogrebu rajnega uda vsi, domači in ptuji, ki se nahajajo na tistem krjiju ter da mej pogrebom, ako je mogoče, skupaj in glasno molijo en del sv. rožnega venca za rajnega ali rajnico. Oddaljeni udje naj prej ko vtegnejo, sami molijo za vmerlega žalostni del sv. rožnega venca. Ravno tako so dolžni prejeti eno sv. obhajilo za rajnega, mašniki tretjega reda pa naj napravijo zanj posebe spomin (memento) pri sveti maši. Goreči udje molijo za rajne ude tretjega reda vsaki mesec en rožni venec, tudi ako od zadnjega mesečnega shoda ni nobeden ud vmerl; da, neketeri vsaki dan nekoliko molijo za rajne. Sveta cerkev namreč želi •n tudi predpisuje, naj za verne mertve molimo; nikaker pa ne 'želi, da bi se za drag denar kupovali venci, ki mertvim nič ne koristijo. Cerkev spominja cvetlice samo pri mertvih otrocih ko znamenje veselja; po pravici se smemo veseliti namreč, ako vmerje človek v kerstni nedolžnosti, ker vemo, da pride tak naravnost v nebesa. Smerti odraslih pa se ne moremo tako b»ez skerbi veseliti, pač pa moramo moliti za nje in namestu za vence da katoliški kristijani rajši kaj vbozim, da molijo za vmerlega, ali za svete maše, ki naj se opravijo za njegovo dušo. Prestrogi vender ne bodimo v tej reči. Venec je znamenje spoštovanja in ljubezni do rancega in pomeni venec pravičnosti, ki mu ga želimo v nebesih. V tem pomenu je tudi venec nekaka molitev zanj. Vaje duhovnega življenja. P. A. M. II. Poglavje. Kako moramo ceniti skromnost in spodobnost. Krotko in skromno življenje je našega ljubega Zveličarja obdajalo s toliko milino in prijetnostjo, da ga je delalo nezmerno ljubeznivega, angelje in ljudi razveseljevalo in sredi največega ponižanja razodevalo ko Boga najvišjega veličastva. „Prikazal se je mej ljudmi skromni Gospod veličastva", pravi sv, Bernard. Vprašajmo se, kako smo mi doslej čislali skromnost in spodobnost. Ali smo to čednost visoko cenili, ker se je tako lepo kazala na presveti osebi Jezusa Kristusa in postala delež vseh pobožnih kristjanov? Neki svetnik je rekel: „Ta čednost se najde pri popolnih ljudeh, možeh doveršene kreposti". Ali smo tudi mi tako kaker svetniki sodili, da je ta čednost lepota in lepotičje vseh drugih in da brez nje vedno nekaj manjka popolni kreposti? Sv. Izidor pravi: „Ona lepotiči in krasi vse druge duhovne darove". Ali smo pomislili, da je ta čednost, čeravno se nam zdi tako majhina, priprosta in nizka, vender prava nebeška in božja cvetlica, ker je njen vir in začetnik sv. Duh in, kaker uči sv. apostelj Pavel, eden najlepših sadov sv. Duha. „Sad sv. Duha pa je milosrčnost, dobrotljivost, krotkost". Gal. 5. Ali smo pazili na to, da ima ta čednost po nauku svetnikov veliko zakladov v sebi in da ona dušo resnično bogati v očeh božjih? „Skromnost je bogata pred Bogom, pred keterim ni nihče bogat", pravi sv. Ambrož. A)i smo vže keterikrat premislili koristi skromnosti, ketere nam sv. Duh naznanja? „Sad ponižnosti je strah Gospodov, bogastvo in čast in življenje". Preg. 22. Torej otroški strah, ki pride iz spoštovanja neskončno svetega Boga; duhovno bogastvo; lep zgled, s keterim bližnjega spodbujamo in ki je nekak zunanji blišč skromnosti in spodobnosti, odsvit lepote ponižne duše; večno življenje, čigar tako rekoč zastava je skromnost. Zarad vsega tega ta lepa čednost pač zasluži, da jo ljubimo in v>soko cenimo. Ali pa nismo večkrat govorili, ako smo kedaj našli res skromnega, ponižnega človeka, da mu je to prirojeno, da je vže po natori k temu nagnjen, da ni veliko na tem; ali J® človek skromen ali ne? Večkrat smo vže našli koga, ki si J’e prizadeval za lepo, vrejeno in spodobno obnašanje in občevanje z ljudmi, ki ga je erdečica oblila, ko je slišal kako nespodobno besedo, ki je pazil na svoje govorjenje in sploh kazal veliko zbranost v svojem obnašanju. Ali pa nismo šteli ta-Cega mej priprostc, tope, slaboumne, bojazljive ljudi, ki ne znajo živeti? O ke bi bili prepričani o vrednosti skromnosti in spodobnosti, mi bi svetnikom radi verjeli, da za človeka ni nič b°lj primernega in za kristjana nič bolj spodobnega, kot te Čednosti. Prosim te, o moj Bog, daj mi ljubezen in spoštovanje, ka-keršno te čednosti zaslužijo, da si jih bom izbral in se v njih vadil s tisto gorečnostjo in zvestobo, ki jo morajo imeti tvoji izvoljeni, tvoji ljubljenci. Zato govori sv. apostelj Pavel: „Oble-®ite tedaj, kaker izvoljeni božji, sveti in ljubi, priserčno vsmilje-nje, dobrotljivost, ponižnost, pohlevnost, poterpežljivost". Kol. 3. Duh freljega reda sv. Frančiška. Dr. P. O. R. 2. Tretji red sv. Frančiška in beg pred duhom sveta. Ko so sv. oče Leon XIII. premišljevali življenje sedanjega človeštva, so videli, kako je izumerla prava pobožnost. Ali kako naj, kar je mertvo, zopet oživi ? To more storiti le Bog po čudežu. Čudež si pa moremo sprositi z molitvijo. Vender molitev sama ne bo rešila ljudi, ker vemo, da nas tisti, ki nas je vstvaril brez nas, ne bo rešil brez nas. Bog ne bo pripeljal človeške družbe nazaj k lepemu življenju zoper njeno voljo. Družba pa obstoji iz posameznikov in zato so vedno resnične besede: kakeršni so posamezni udje družbe, takšna je cela družba. Ravno zato so si pa sv. oče Leon XIII. pred vsem prizadevali poboljšati posamezne ljudi. Zakaj ako se bodo poboljšali posamezni ljudje, se bo zboljšalo tudi družinsko življenje, boljša bo tudi vzgoja otrok, boljše bo življenje cele človeške družbe. S tem bi bil pa postavljen tudi močan jez proti tistim skrivnim družbam, ki rušijo, kar je sv. Cerkev v stoletjih s tolikim trudom in naporom sezidala. Kako se pa poboljša posamezni človek? S tem, da se verne k nauku sv. evangelija, k duhu kcrščanstva, h gorečnosti pervih kristijanov. V ta namen pa priporočajo sv. oče tretji red sv. Frančiška vsem katoličanom, ki so dobre volje, kot najboljši pomoček, da se bodo mogli ustavljati duhu sveta in priti do pobožnosti perve cerkve. I)a bomo to moč tretjega reda prav spoznali, pomislimo sledeče: Ko je papež Inocencij III. neko noč spal v svoji lateranski palači, vidi v sanjah, kako se podira njegova velika cerkev sv. Janeza. Kar pride neki siromaško oblečen človek in podpre cerkev, da se ne poruši. Ta mož je bil sv. Frančišek Asiški. Hude poskušnje je morala sv. Cerkev prestati v 13. stoletju. Za časa križarskih vojsk se je po Evropi razširila zapravljivost in pokvarjenost vzhodnih dežel; prodajanje cerkvenih služeb in nezderžnost Bogu posvečenih oseb je skrunila hiše božje. Vstali so pa ljudje, ki so hoteli svet prenoviti, pa so vse zmešnjave svojega časa le v to obračali, da so sramotili sv. Cerkev in njene naredbe ter tako zapeljali milijone ljudi, da so odpadli od sv. vere. Narodi so se vzdigovali drug proti drugemu, kri je tekla v potokih in v sredi teh zmešnjav so silili iz Azije Saraceni, da si podjarmijo Evropo in po nji razširijo svojo mohamedansko vero. Kaj je storil sv. Frančišek? Kaj je bil svetu on in njegov pervi red? . . . Kaker da je prišel Jezus se svojimi apostolji zopet na svet, tako sveto in vzvišeno je bilo življenje sv. Frančiška in njegovih pervih sinov. Pa tudi ženski spol ni hotel zaostati. Sv. Frančišek ustanovi torej drugi red, ki naj bi bil posvečen molitvi, pokori in svetem premišljevanju in naj bi tako v tihoti pomagal odvračati nevarnosti, ki so pretile človeštvu. S tem pa svet še ni bil zadovoljen. Koder je hodil Frančišek, so mu sledile množice. Ni bilo vasi in ni bilo mesta, kjer ”e bi bili ljudje najrazličniših stanov prosili svetnika, da bi jih sprejo v svoj red. Ustanovi torej še tak red, ki je bit primeren tudi liudem mej svetom, in znano je, s kakošno navdušenostjo in s kakošno koristjo so vstopale množice v ta red, tretji red sv. Frančiška. Po teh svojih ustanovah je bil torej sv. Frančišek m°gočna podpora sv. Cerkve, on je bil prenovitelj katoliškega sveta. Tudi v sedanjem času vidimo povsod velike zmešnjave. ^es je, da ni toliko krutosti na svetu kaker v 13. stoletju; 'n'amo pa hujšega sovražnika, ki preti pokončati vse kerščan-stvo. Sovražnik sedanje dobe je nevera, ki se tako naglo širi tudi mej našim mladim zarodom. Vera in življenje po veri se Zgublja. Skorej bi rekli, da nismo več daleč od časa, o keterem Pravi Gospod: „Kadar bo Sin človekov prišel, bo mar našel Vei"o na zemlji?" (Luk. 18, 8). Mladino hočejo vzgajati brez ^°ga; odrasli hite za denarjem. V mladosti niso spoznali Boga, tudi v starosti ga ne bodo našli. Vender v današnji družbi še ni vse mertvo. Podobna je Popotniku, o keterem nam pripoveduje naš Gospod (Luk. 10, 30), da je na poti iz Jeruzalema v Jeriho padel mej razbojnike, heteri so ga oropali, in z ranami obložili, ter ga pustili na pol oiertvega. Še je nekaj duhovnega življenja mej katoliškim ljudstvom, še so najti verniki, ki delajo čast svoji veri; še je celo oinogo svetih duhovnikov in gorečih delavcev v vinogradu Gospodovem. Ali kedo bo vsem tem dajal stanovitnosti, kedo jih v dobrem poterjal? Sv. oče Leon XIII. priporočajo vsem, hi so dobre volje, tretji red sv. Frančiška, kot najboljše sredstvo, s keterim se morejo ustavljati slabemu in vaditi se v dobrem. Kličejo nam z aposteljnom: „Ne ravnajte se po tem svetu" (Rim. 12, 2), ampak prenovite se v duhu kerščanstva. Stopite se svojim zgledom pred svet, ki hoče zopet postati poganski, kaker so stopili pred pogane pervi kristijani in jih pripeljali k luči sv. vere in k lepemu življenju. Pervi kristijani so bežali pred svetom, pred njegovimi navadami in razvadami. Poslušali so besede Jezusove, ki pravi: »Nikar ne mislite, da sem mir prišel vreč na zemljo; ne miru ampak meč sem prišel vreč. Prišel sem namreč razdvojit...“ (Mat. 10, 34, 35). Vedno so imeli pred očmi nauk sv. Janeza : »Ne ljubite ne sveta, ne tega, kar je v njem. Alto kedo svet ljubi, ni Očetove ljubeziii v njem; zakaj vse, kar je na svetu, je poželenje mesa, in poželenje oči, in napuh življenja" (I, Jan* 2. 15, 16). Tudi na ime „kristijan“ so sv. očetje radi sporni* njali vernike pervih stoletij, da bi jih odvernili od pregreh časa. „Mi smo kristijani", je rekel Tertulijan, „glejte, zakaj ne hodimo v gledališča". Strogost pervih kristijanov, ki pa ne prepoveduje poštenega veselja in razvedrila, je sedanjemu svetu bolj ko kedaj potrebna. Nemogoče je, da bi ostal kristijan zvest svojemu Odrešeniku, ako se ne odreče premnogim rečem, ki ga vabijo od Kristusa. Ločiti se mora kristijan od slabih družeb, ki se kaker mreže raztezajo po svetu. V gotovih okoliščinah je ta ločitev težka, zakaj njegovi prejšnji prijatelj, ki imajo moč v rokah, začnejo človeka preganjati in iščejo priložnosti, da bi ga vničili. Treba se je odpovedati verski malomarnosti in neveri. Slovo je treba dati slabemu berilu, pohujšljivim romanom, protiverskim časopisom in knjigam, ki netijo sovraštvo do Boga in duhovnikov. Bežati mora kristijan pred posvetnimi veselicami, ki so mu toliko bolj nevarne, koliker bolj se jih vde-ležuje. Kristijana naših dni, hišna mati in njene hčere morajo dati slovo nespametni obleki; ločiti se morajo od vseh družeb, ki jim lchko vničijo njih najdražji zaklad, lepoto njih duše, pa tudi telesa. Blaženi Jakopon da Todi je stopil nekega dne v krasno dvorano, ki je bila polna ljudi. Ko vidi raskošje v obleki, ko opazi neredno veselje, zakliče ves iz sebe: „Naš Odrešenik je nespameten, sv. Devica je nespametna, aposteljni so nespametni, vsi svetniki, ki so sedaj v nebesih, so nespametni!“ Pri teh besedah so pričujoči ostermeli. Vprašali so ga, kaj hoče s tem reči. Svetnik jim odgovori: „Naš Odrešenik, sv. Devica in vsi svetniki so šli v nebesa po potu terpljenja; vi pa hočete priti v nebesa po potu veselja in raskošja. Ali so bili oni nespametni, ali ste pa vi". Te besede bi se kaj lehko obernile na mnoge kristijane današnjih dni. Kljub vsi svoji veri nimajo moči in ne odločnosti, da bi se odtergali od tega, kar jim služi v padec in greh. Taki kristijani so nedosledni sami se seboj. Na eni strani terdijo, da so verni, na drugi pa se ne ravnajo po zahtevah svoje vere. Za to je potrebno, da obnovimo v sebi in mej svetom tisti duh, k* je dal moč pervim kristijanom, da so se ločili od sveta in njegovih slabih dejanj, potrebno je, da obnovimo duh, iz katera je zrastlo novo in sveto življenje v sredi pokvarjenosti, k' je vladala v rimskem cesarstvu. V tem prenovljenju nam *3° pomagal tretji red sv. Frančiška, ki nalaga v drugem po-Slavju vodila svojim udom sledeče dolžnosti: „Udje tretjega reda naj se derže v vsi svoji noši in obleki tiste srednje poti, k* se slehernemu spodobi, zderževaje se predragega lišpanja. Plesov in nespodobnih glediških iger, kaker tudi pojedin naj Se skerbno varujejo. Jed in pijačo naj vživajo zmerno in naj ne opuste pobožne molitve pred jedjo in po jedi .... V dru-z*n* naj si prizadevajo dajati dober zgled, pospeševati pobožnost 'n dobra dela. Knjig in časopisov, ki bi mogli škodovati čed-n°sti, naj ne puste prinašati v svojo hišo in naj jih prepovedo Svojim podložnim. Marljivo naj gojijo blagovoljno ljubezen mej seboj in do drugih ter naj skerbe, kjer je mogoče, da se poravnajo prepiri......Nesramnega govorjenja in nespodobnih ^alj naj se varujejo11. Vse te dolžnosti, ki vežejo tretjerednika v toliko pod smertnim grehom, v koliker je vezan po za-Povedih božjih, te dolžnosti in redovna znamenja, ki jih nosi, 8a neprestano opominjajo, kako mora živeti, kaj mora storiti, kaj opustiti, da bo dal svojemu bližnjemu dober zgled in ga s tem pripeljal na pravo pot. Namestnik sv. Frančiška govori tretjeredniku, predno mu da redovna znamenja: »Sleče naj te Gospod starega človeka z njegovimi deli in odverne naj tvoje serce od posvetnega blišča, keteremu si se odpovedal, ko si sprejel sv. kerst“ (Obrednik tretj. reda). Ta znamenja, ki so mu vedni opomin, so torej najti na persih človeka, ki je v težavah, hišnega očeta in hišne matere, najti so tudi na persih urednika in vojaka, obertnika in tergovca, priprostcga delavca ’n najvišjega dostojanstvenika. Duhovniki, škofje in kardinali s° si šteli v čast, da so smeli nositi ta znamenja. Pij IX. in Leon XIII. so jih nosili pod svojim belim talarjem. Pij X, sedanji slavno vladajoči papež, so prav tako ud III. reda sv. Frančiška. Ako se smeš šteti k otrokom Frančiškovim tudi ti, ne Pozabi, da ti oznanja obleka tvojega reda ločitev od sveta. Beži torej pred svetom in njegovim dejanjem in spominjaj se besed, ki ti jih je govoril mašnik pri sprejemu: »Sprejmi, predragi brat, luč Kristusovo v znamenje svoje nevmerjočnosti, stani od mertvih in razsvetlil te bo Kristus". (Obrednik tretjega t reda). ' 1 . „Sedemnajstemu učencu novomašniku božja pomoč" — to berzojavko je dobil pred dobrimi sedmimi leti pisavec teh ver- leznikih v visoki starosti skoro 83 let zatisnil svoje oči. Lepa* častitljiva starost! in moramo reči tudi: lepa smert, ako se more umirajoči ozirati nazaj na dolgo življenje, ki je bilo življenje dela in molitve. In tako je bilo življenje g. Levičnika. Dolga pot je bila, vsa prehojena v neprestanem trudu za božjo čast in bližnjega blager. Po rodu torej Železnikar iz stare, spoštovane rodovine je preživel gospod Jožef večino svojih dni v rojstnem kraju. In tukaj mu je bila perva in glavna skerb šola. Ko sem jaz hodil k njemu v šolo, je bil že starček; pa še vedno nam je z veliko vnemo in s pra\r mladeniško navdušenostjo vbijal v glavo abecedo in druge začetne nauke. Prav dobroserčen je bil se vsemi učenci brez izjeme; strog je seveda znal tudi biti, keder je bilo treba, ali nikedar ni zatajil svojega blagega serca. Pridnega učenca je rad pohvalil in še malomarnim je prizanesel, če se je le dalo. Posebno se mu je prikupil, kedor je lepo in razločno pisal, kaker je imel sam tudi še zdaj v pozni starosti prav čedno in prikupljivo pisavo. Ker je bil sploh jako dobrih rok, zato je tudi pridne šolarje kaj rad razveselil s kakim darom. Cel praznik pa je imel navado napraviti ob koncu šolskega leta: takrat ni šel nihče praznih rok domov; posebno lepe darove pa so dobili tisti, ki so bili zapisani v tako imenovanih »zlatih bukvah". Porednežem v strah je pa dobri mož imel tudi »Černe bukve", v ketere pa seveda ni rad vpisaval. Vzgajal ni samo razuma, ampak tudi serce: pri vsaki priliki nas je opominjal h krepostnemu življenju, pa še bolj ko Jožef devičnik f. stic od svojega blagega učitelja g. Jožefa Levičnika, ki je dne 8. januvarija letošnjega leta v svojem rojstnem kraju v Že- -**'• t Opominjal, dajal nam je sam najlepši zgled se svojo izredno P°božnostjo. Če je bil le zdrav, šel je vsaki dan k sveti maši, pri ke-ter> se je vselej prav spodbudno obnašal. Svete zakramente je P°gosto in z veliko pobožnostjo prejemal in bil sploh zgled 'ernega moža. Prav po otroško sd je veselil, če je keteri nje-k°vih učencev zapel novo mašo; pomagal je pa tudi rad vsa-kemu, da je mogel priti do te časti in sreče. Če je pa kateri Zašel na napačna pota, ga je to bolelo, kaker boli le očeta, če v 01 u zgubi lastni sin. Prav po očetovsko je takega posvaril, e Je prišel do njega, in tudi brez ostrih besed ni bilo. Rajni je bil tudi marljiv pisavec. Pisal je zlasti v prejšnih ^tih v „Novice“ in „Zgodnjo Danico", s ketere vrejevavcem, Preblagirn gospodom Jeranom, sta bila posebno dobra prijatela. Pisal je poljudno, tako da so preprosti ljudje gotovo radi rali. ]{er je mnogo vedel, zato se njegovi sestavki precej na ' lroko vlečejo; ohranjena je pa v njih marisketera dragocena drobtina; ke bi se njegovi spiski zbrani izdali, bi gotovo še zdaj mnogo koristili. Keder je vtegnil, zlasti o velikih počitnicah, jo je rad kam ^‘'hnil, ali na božjo pot, ali pa na obisk h kakemu prijatelu, keterih je imel veliko po širokem svetu. Za lepoto božje hiše je bil ves vnet. Povsod je rad kaj Prirtieknil iz svojega, terkat je šel pa tudi drugam za cerkvene Potrebščine. Več malih kapelic ob potih je dal postaviti ali pa Vsaj olepšati. Tri lepe Marijine podobe je imel samo zato, da s° J*h v adventnem času nosili od hiše do hiše. Menda ta lepa navada ne bo ž njim vred zaspala! Se pri skladatelju Riharju, ki je že davno mej rajnimi, se Je bil naučil orglanja, do keterega je imel posebno veselje. »Dokler mi bodo persti migali" je rekel, „toliko časa bom or-v cerkvi" — in je res prav do zadnjega. Njegovi rojaki ga bodo gotovo težko pogrešali; saj je P°vsod pomagal, ali se svetom, ali z denarjem, ali pa, če je ‘*o treba, tudi z ostro besedo. Toliko let je živel mej njimi in ^edno pridno delal — kako se bo zdaj poznalo, da ni več do-rega „gospoda šomoštra", kaker smo ga navadno imenovali! Počivaj torej v miru, blagi mož! Le skromen spominik ti J niogel postaviti tukaj eden izmej tvojih mlajših učencev; le nekaj malega je mogel povedati iz tvojega dolgega, lepe»a življenja. Naj bi se oglasil kmalu keterih izinej stariših, bolj sposobnih, ki bi opisal tvojih 83 let tako, kaker zaslužiš! Ti si se spomnil vsakega količkaj znamenitega rojaka njegovi smerti v kakem časniku; mi tudi ne smemo popolnon^ molčati o tvoji. Saj si bil zvest naročnik tudi „Cvetju“ sko*' vsa leta in vedno prijazen spodbujevavec; ne bomo te poz*' bili. Počivaj zdaj v božjem miru in večna luč ti naj sveti! P. V. K- Ivanka Sinjska, daijmatinska tretjerednica. P. M. S. II. Iz mladih let. Ivka, ali Ivanka se je rodila od siromašnih, pa pošteni*1 starišev delavskega stanu, pod Sinjem, v „Goručici“ dne 14. n0' vembra 1842. Že od mladih dni je bila vedno bolehna. Ob času lako*e je terpela z ostalo družino dve celi zimi veliko pomanjkanja ker bi bili njeni stariši raje vmerli, kaker da bi bili šli prosi*' Od velike slabosti ni mogla Ivka zjutra vstati, da še cel° glave ni mogla na postelji vzdigniti, dokler si ni mati z velik0 težavo zdaj tukaj zdaj tam kaj koruzne moke izposodila tef jo sč sokom napitala. Čez dan je hodila v hlev k blagu i° berskala po slami, ki so jo živini pokladali, da bi našla kakšn0 zerno žita in ga v usta dela. Vedno je rada molila, ker je imela pobožno mater. če' ravno so se ji od lakote in slabosti noge tresle, ko jo je v postnem času vjutro zgodaj pošiljala v cerkev k sv. maši i0 da sliši pevati sv. evangelij (keterega so peli v domačem je' ziku), zdelo se ji je od veselja in dragosti, da gre v raj. Ko je hodila z ovcami na pašo, je molila rožni venec. Janjčki so ji bili dragi kaker oči v glavi; raje je videla, se napasejo oni, kaker da je sama sita. Vsakemu jagnjetu j6 dala posebno ime; ž njimi se je pogovarjala, milovala jih )e in objemala. Kedar je ketero po imenu poklicala, da mu & skorjico svojega kruhka, hitro je k nji priskakljalo. Ali kaj se godi? Nekega dne zboli neko jagnje, zgubilo je vse veselje in 4e ni več moglo gristi trave; slednjič se počne opotekati in Pade na zemljo, da pogine. Ivka vdari v jok, poklekne in zdihne k Mariji: „0 Gospa moja, ozdravi mi jagnje in zmolila bom ^Va rožna venca". V tem božjem trenotku skoči jagnje po koncu, 2dravo in veselo in priteče k nji, ona pa ga se solzami v očeh Zacne objemati od radosti. Vredno je povedati tudi ta dogodek. Stariši so jo poslali P° opravku v planino (Visoštnico), tri ure daleč. Šla je sama, lsto sama. Ko gre mimo neke dolinice, jo zagleda neki moški, ^ je tam kopal; berž verže orodje iz rok in steče za njo. Ona ^a V tek pred njim. Človek hiti za njo, kaker besen; ali delčka, tedaj komaj 13 ali 14 let stara, bolj bolna kaker zdrava, Zraven tega še bosa, leti kaker strela čez ono ostro in strahovito kamenje in ujde mu. V dvajsetem letu je šla služit, da se je mogla z lastnim Zaslužkom oblačiti. Do tedaj je bila nekoliko od bolezni neko-*'ko od potrebe — prav revna in slaba. V službi se je kmalu Popravila, postala je lepo dekle. Materam frefjerednicam, ki imajo sinove dijake, v prevdarek! Pred kakimi petnajstimi leti je bilo. V tergu Kaltern na južnem Tiroljskem nesejo nekega dne meseca majnika k več-nemu počitku sedemnajstletnega mladeniča iz najimenitniše kunkašnje rodbine. Pogreb je veličasten. V sprevodu se pomika mn°go duhovnikov svetnih in redovnih. Osebe najvišjih krogov stoPajo za kersto. Gimnazija iz bližnjega mesta Bočen je pol-u°številno za pogrebom. Pokojni je bil njihov sošolec. Ko sPuste mladega merliča v zemljo, skoraj nobeno oko ne ostane *uho. Vsakemu se omili, daje moral tako mlad človek že vmreti. Vaj mu je pa vzelo življenje v najbolj cvetoči dobi? v Pred tremi dnevi so imeli dijaki mesta Bočen svoj obi-aJni majniški izlet. Višjegimnazijci so si izvolili goro Mendel, leži med Bocnom in Kalternom za svoj cilj. Šestošolec, ’gar pogreb sem ravnokar opisal, vzame bicikelj ali kolo se seboj, da bi se tu pa tam lahko malo vozil. Toda glej nesreče-Mala neprevidnost pri vožnji, mladenič pade raz kolo ter močno pobije. Le sv. poslednje olje more sprejeti. V kratke"1 času je merlič. Ni mu dano posloviti se od svojih dobrih sta' rišev, ne vjeti še enkrat njihovega ljubezni polnega pogled"' Če tudi blizu v Kalternu doma, mudili so se ravno ta dan v glavnem mestu. Ko dobijo berzojavno poročilo o nesreči (d® je sin že mertev, se jim je zamolčalo), hite berž v domovin0. Mati, četudi plemenitega stanu, je bila pobožna ter g°' reča tretjerednica. Ko izstopi na zadnji postaji ter zagleda znane obraze, je njeno pervo vprašanje : „Živi li še moj ljub* sin K., ali je morda že vmcrl ?“ S težkim sercem ji morajo s°' rodniki odgovoriti: „K. je že v večnosti". Hudo skušani m"' teri tretjerednici se začne serce kerčiti; slabo ji prihaja; komaj se derži po koncu. Ko ji odleže, odpre usta in kaj pravi ? ! Al* se začne nad Bogom hudovati, ker ji je vzel ljubljenega sinu-O ne! Le poslušajte matere tretjerednice, kaj govori vaša s°' sestra ob smerti svojega ljubega otroka! Ona pravi: „Gospod' Oče nebeški, zahvalim se Ti, da sem Ti mogla svojega sinu ravno tako lepega, čistega in nepokvarjenega nazaj dati, kakef sem ga sprejela iz Tvoje božje roke!" Velepomenljive besede vsako kerščansko mater, posebno za vsako mater tretjerednic°' Kako pa je mogla in smela ta mati tretjerednica tak° govoriti ob smerti svojega sedemnajstletnega sinu dijaka? P°' slušajte! Tej tretjerednici ni bila nobena skerb imenitniša vzgoja njenih otrok. Čuvala je je kot zerklo svojega očes") storila je vse, da bi ostali verni, nepokvarjeni. Posebno ji jč bila pri sercu nepokvarjenost njenega sinu dijaka. Skoraj vedo0 je molila zanj, da bi ga Bog ohranil čistega, nepokvarjenega' Ker ga ni mogla sama vedno nadzorovati, prosila je enega izmej patrov profesorjev, naj pazi na njenega ljubljenca, n°J ga varuje pred zapeljivostjo, naj mu podaje potrebna navodila za pošteno kerščansko življenje. Kaker hitro je dopolnil štif' najsto leto, dala je dijačka vpisati v Marijino družbo ter ga opominjala naj vestno spolnuje nje vodilo. To veliko skerb m"' tere za svojega sinu dijaka je Bog obilno blagoslovil. Sin je bil pokoren duhovni otrok patra profesorja, keterega mu je mati za posebnega variha in voditelja naprosila; pravila Mari' jine družbe je natančno spolnoval. Vsak mesec ga je bilo vi' deti pri mizi Gospodovi. Še kot višjegimnazijec ni poznal ve' Cega odlikovanja ko da je smel pri sv. maši streči. V šoli je b>l pervi. Od njegovih tovarišev sem slišal, da ni bilo takrat 'jubeznivišega mladeniča, ne boljšega dijaka na gimnaziji v ^°cnu ko sin te matere tretjerednice. Nedolžnost in nepokvar-Jen°st ste mu odsevali tako izredno iz obraza, da se je tudi strogo materino oko lahko prepričalo, da še tudi sedemnajst-jetnega noben smertni greh ni omadeževal. Zato pa je smela ln mogla ob njegovi, četudi nagli in neprevideni smerti, govo-r’ti lepe besede: „Gospod, Oče nebeški, zahvalim se Ti, da sem mogla svojega sinu ravno tako lepega, čistega in nepokvarjenega nazaj dati, kakor sem ga sprejela iz Tvoje božje roke!“ Slovenske matere tretjerednice! Tudi izmej vas ima mar-s'ketera svojega sinka v šolah, bodi si v tem ali onem mestu. ^°da, kako je ž njim? Ali še odseva iz njegovega obličja nepo-kvarjenost kaker iz obraza sinu dijaka tretjerednice v Kalternu? *n če ne, kedo je tega kriv? Mnogo je pač kriv sam; še več s'abi tovariši. Pa morda si tudi ti, mati tretjerednica, kaj za-Srešila. Glej, dobrega, nepokvarjenega sinčka si popeljala v 'hesto. Toda pred vsem: Kako stanovanje si mu izbrala? Ali s' sploh kako pošteno osebo prosila, naj pazi nanj? Ali si mu naročila, da naj vsak dan moli ter gre pozdravit svojega najboljšega prijatela v cerkev ? Ko ti je sinček dopolnil štirinajsto let», imel je še morda nepokvarjeno in vbogljivo serce. Takrat ^ ga bila lahko opomnila, naj stopi v Marijino družbo, ali se vpisati v tretji red, keterega ud si ti sama. Takrat bi te k>l sinček še z veseljem slušal ter imel potem zaslombo v Manjini družbi ali v III. redu. Če bi morda sam tu pa tam po-Z:*bil moliti, molilo bi za njega mnogo tovarišev, mnogo duhovnih sobratov in sosester. Po teh pripomočkih bi bil ostal ‘hjak na pravem potu, dober in nepokvarjen tudi v poznejših lotih. Poznam na Slovenskem mater tretjerednico, ki je na popisani način poskerbela za svojega sinka dijaka. Poleg tega je Posebno tudi sama vsak dan molila zanj. Še celo, ako je v °erkvi naprej molila, je pristavila očitno molitev za svoje otroke. In posledica? Sin je ostal nepokvarjen v gimnaziju, nepokvarjen celo na vseučilišču. Pri učenju je bil vedno mej Porvimi. Sedaj ima že 30 let ter je sodni pristav na Štajerskem, l^obro ga poznam od mladosti in smelo terdim, če bi sedaj otoral vmreti, bi tudi njegova pobožna mati tretjerednica lahko govorila besede tiroljske matere tretjerednice: Gospod, Oče ne- beški, zahvalim se Ti, da sem Ti mogla svojega sinu tako k' pega, čistega in nepokvarjenega nazaj dati, kakor sem ga sprejel iz Tvoje božje roke!“ Matere tretjerednice ? Posnemajte vaši sosestri s Tiroli' skega ter iz slovenske domovine! Imejte posebno skerb ^ vaše sinove dijake! Izberite jim pošteno stanovanje, poštenega variha v mestu! Dokler so še nepokvarjeni in poslušni, j'*1 dajte vpisati v III. red ali vsaj v kako Marijino družbo. P°J' dite večkrat za njimi pogledat v mesto! Posebno pa naj °e mini dan, ne bodite nikdar pri sv: maši, da bi se ne spoin*' njale vaših sinov dijakov, da bi ne prosile Boga, naj j’*1 ohrani verne, nepokvarjene. Ako bote svojo skerb z molitvij0 združevale, bo Bog blagoslovil vaš trud, vaši dijaki bodo ostal' verni ter nepokvarjeni, delali bodo veselje vam, posebno P" ljubemu Bogu. Potem nebo nobeni materi več treba jokati na1! svojim zgubljenim sinom dijakom. In če bi vsemogočni Bo(> kateri materi sinu dijaka k sebi poklical v najbolj cvetoči dob' kaker je to doletelo tiroljsko mater tretjerednico, jo bo lahk0, kakor to, tolažila zavest, da je Bogu vernila sinu čistega in ne* pokvarjenega, kakeršnega je prejela iz njegove božje roke. P. S. Č. Oklic! Tretji red pri sv. Trojici v Slov. gor. si je sklenil oskef* beti zastavo, ki je do sedaj še ni imel. Podpisano vodstv0 torej vse ude skupščine sveto-trojiške vljudno prosi, naj vsa** po svoji moči pomaga pri kupovanju. Nova zastava naj bi bil® po svoji krasoti priča, da ima skupščina sveto-trojiška lepo število — 6317 udov. Kar bo morda od zastave ostalo, porabil0 se bo za napravo potrebne mašne obleke v slavni romarsK' cerkvi. Kedor radi vboštva ne more prispevati z denarjem, bod' naprošen, da izmoli tri očenaše, zdravamarije in „slava očetu' za razširjanje III. reda posebno mej mladino. Vodstvo III. reda pri sv. Trojici v Slov. gor. P. Simon Čurin, t. č. voditelj- Priporočilo v molitev. V pobožno molitev se priporočajo rajni fr. Homobo® Wolf, lajik 1. reda sv. Frančiška, f v Pazinu 8. jan. t. l.jrej11' UcUe III. reda skupščine go riške: Katarina (Elizabeta) Jug iz Gorice, Marija (Elizabeta) Komelj iz Kronberga, Terezija (Ludo-v*ka) Golob iz Ravni, Terezija (Elizabeta) Rjavec iz Dzrnberga, Jera Moškat iz Cerkna; kobariške: Katarina (Elizabeta) Sivec 'z Kobarida, Marija (Ana) Koren iz Krede ; brežiške: Katarina yidmar s Kapelj, itatarina Povodnlk iz Brežic, Helena Bogovič *z Dobove, Marija Savnik z Vidma. Nadalje se priporočajo v pobožno molitev: K. C. župnik v Pokoju za dušno in telesno zdravje in hišni mir; Z. S. kmet sebe in svojo obitelj za dušno in telesno zdravje; štiri osebe v velikih zadregah za pomoč v pravdah, da bi se po pravici zveršile; Fr. R. za pomoč v raznih potrebah; I. S. priporoča trdovratnega sinu in hčer, ki se podaje na nevarno pot, da ^ se spreobernila; I. Kr. priporoča sebe in svojo družino; I. D. svojega bolnega in pijači vdanega moža, da bi ozdravel in poboljšal se, in svoje otroke; P. I. od sv. Lucije za zdravje; neka °seba, da bi ostala še zanaprej v svoji službi. Zahvala za vslišano molitev. F. A. S. se zahvaljuje blaženi Devici Mariji, sv. očetu Frančišku, sv. Antonu Padovanskemu in svojemu patronu za Srečno zveršenje važne poskušnje in za ljubo zdravlje ter se Priporoča nadalje v njih mogočno varstvo; F. V. P. se zahva-Ijuje presv. Trojici in ljubi Materi Božji, da je srečno dosegel Sv°j namen; I. K., učitelj, se zahvaljuje Mariji pomočnici, da mu je ozdravela roka, ki si jo je bil po padcu poškodoval; neka oseba se zahvaljuje Materi Božji in sv. Antonu, da je bila vslišana v neki važni zadevi; neka druga oseba, da je dobila nazaj neko izgubljeno živinče; M. M. v N. m., da je našla °eko založeno reč, ko se je z gorečo prošnjo zatekla k sv. °eetu Frančišku; M. I. od Sv. Lucije za zadobljeno zdravje, n®ka oseba za zdravje. Za kitajski misijon So poslali v Kamnik: neki neimenovan gospod 10 K, f g. žup-°ik Frančišek Grivec: 30 K, neimenovan 3 K, neimenovane ; ^ K, Ana Čadež iz Ljubljane 16 K, Marija Ana Drinovec, za. deklico, ki naj bi se kerstila na ime Marija: 20 K; — k nam: Jakob Prašnikar (p. Izlake-Medija): 6 K, neimenovana za kit-dečka (Jožef): 25 K, Marija Požar (p. Gradec) za deklico (Marija): 10 K, Fr. Nastran (p. Železniki): 2 K, Terezija Bajec (p. Osilnica): 2 K, tretjerednik iz Šmarij pri Kopru: 6 K, M-(p. Koper) za dečka (Jožef): 30 K; Ana L4gat: 9 K 20 h. Rimsko - frančiškanski koledar za leto Mesec 1. pondeljek: bi. Andrej, sp. 1. r. P. O. 2. torek: Svečnica. P. O. 3. sreda: bi. Odorik, sp. 1. r. P. O. (P. O.) 4. četertek: sv. Jožef Leoniški, sp. I. r. kap. (P. O.) 5. petek : sv. Peter Kerstnik in tovariši jap. mart. 1. in 3. r. P. O. spomin križevega pota n. gosp. J. K. 6. sobota: sv. Agata d. m.; sv Doroteja, d. m. 7. nedelja, 1. predpepeln.: bi. Anton Stronkonski, sp. 1. r. 8. pondeljek: sv, Janez Matski, sp. 9. torek: spomin molitve n. g. J. K. bi. Egidij Marija, sp. 1. r.; sv. Apolonija, d. m. 10. sreda: sv. Skolastika, d. 11. četertek: prikazanje brezm. dev. Marijo v Lurdu. 12. petek: 7 sv. vstanovnikov reda služabnikov Marijinih. 13. sobota: bi. Ivana Valeška, vd. 3. ! r.; bi. Viridijana, d. 3. r. 14. nedelja, 2. predpep.: sv. Andrej Korzin, šk.; sv. Valentin, m, 1909. februarij. 15. pondeljek: sv.' Romuald, opati sv. Kaustin in Jovita, m.; pre-nesenje sv. Antona Padov. 16. torek: spomin terpljenja n. g. J-K.; zv. Filipa Marerijska d. 2. r- 17. sreda: sv. Hilarij, šk. c. u. 18. četertek: sv. Marcelj, pap. m. I sv. Simon, šk m. 19. petek: sv. Konrad, sp. 3. r. P. O. 20. sobota ; sv. Rajmund Penafortski, sp. 21. nedelja, 3. predpep.: sv. Angela Meriči, d. 3. r. P. O. 22. pondeljek: sv. Marjeta Kortoneka. spok. 3. r. P. O. 23. torek: sv. Petra stol v Antioli- 24. sreda, pepelnica: sv. Matija ap- 25. četertek: bi. Sebastijan, sp. 1. r. 26. petek: spomin krone Jezusove; sv. Ignacij, šk. m. 27. sobota: bi. Janez Triorski, m. 1-r.; bi. Evstohija, d. 2. r. 28. nedelja, 1. postna: bi. Tomaž Korski, sp. 1. r. 1‘. O. pomeni popolnoma odpustek za vse v cerkvah 3 redov sv. Frančiška. (P. O.) „ „ „ samo v kapucinskih cerkvah. P. O. , „ „ samo za ude svetovnega 3. reda. Somnio hiberne. Heine, Lyrisches Interm, 33. Uo pinuo stžne sdlitdrio Vi septentridne ni calve culmine; Lo dormitšne co albe operimento Involvčanei 16 nive e glade. E somnidne di ua palma pallida, Qua procu vi terra Orientdlie Solitšria e tacita liigžne Ni saxee ardente pariete. Cantilena verne. Ein Fichtenbaum steht einsam Im Norden auf kahler HOh’. Ihn schiafert; mit vveisser Dečke Umhullen ihn Eis und Schnee. Er traumt von einer Palme, Die fern im Morgenland Einsam und schweigend trauert Auf brennender Felsenwand. 3) Heine, Neuer Friihling. (i. l^ne Ičnii pe moje mente Sonituo di dulciei campanai; Tinničnua, exigue včrne canlilčna, Tinničnua lii vi i6 longinquitdt6. Tinnienua Iti d lie domuo usque, Ubi iei fl6rei gržtei germinšnei; Si ue ros£ intučunia lii — Dicžnua, qui 16 jubenio salvčni. le absolute moo. — — A 6vitani hi6 6di6s6 con-sequentid e tame nerelinqu6ni ie idealisticč puncto di statuo, susci-Pične ie objectivi idealistice spiri-bižlismo juxta ve potiu supra iei ernpfricei m6oi už communič, transcendentni, absolutč m66, ve ue universaiib conscientiž, que omniči xi 16e prognatd e vi 16e manentči 'ndividualiei m66i aniplectčne Leise zieht durch mein Gemiit Liebliches GelSute, Klinge kleines Fruhlingslied, Kling hinaus ins Weite.. Kling hinaus bis an das Haus, Wo die Blumen spriessen. Wenn du eine Rose schaust, Sag, ich lass’ sie grussen. J) Aus e. philosoph. Abhandlung. ------Um dieser leidigen Conse- quenz zn entgehen und doch den idealistischen Standpunkt nicht zu verlassen, nimmt der objectiv-idea-lištische Spiritualismus neben oder vielmehr liber den empirischen Ichs ein allgeimes, transzendentes, abso-lutes Ich oder Gesammtbevvusst sein an, welches alle aus ihm stani-menden und in ihm bleibenden individualen lchs umfasst. 5) naredili daktiljski trimetri, seveda po akcentu, ne po kvantiteti merjeni. Na-mestu »ha poly6nyma bi sc lehko reklo z navadnim členom »ia poly-b n y m a; v poeziji smemo za io, ia, ie pripuščati ko člen ho, ha, h e po Portugiškem zgledu. — Namestil Calaie bi se smelo reči C a Ia'(, kaker Neapoli nam. NeApolie. — Hadria irAto u io improbo IrAto u io ‘mprobo Hadria; Hadria je personilicirano, zato: io improbo. ‘) »Ein Fichtenbaum* moška personifikacija; zato v našem prevodu »uo pinuo solitario. Nasproti »eine Palme« ženska personifikacija; zato »ua Palma pallida«. V prozi bi se reklo: ue pinuo sdlitarie, ue palma pallide«. *) Čudovitega lepoglasja te pesmice ne doseže nobena prestava, gotovo tudi naša ne. Ali da je v evlaliji vender jako lepa, se menda ne bo dalo tajiti. Namestu »jubenio« bi se smelo morda postaviti si ne ni o, kar bi bilo še blagoglasniše in germanizma bi se nam v evlaliji ne bilo tako bati kaker v pravi latinščini: „Le sinenio salveni" ^ ,lass’ sie hoch leben*. 5) Radovedni smo, kako bi prestavili ta odlomek naši prijatcli novi •'speranlisti v svoj »ido«; stari esperanto bi si mogel pomagati so znamenjem plurala pri adjektivu: »la empiraj mi«, novi pa pripušča pluralno obliko pri substantivih. Knjižne novosti. S p i 11 m a n o v e povesti. XV. zvezek. Angeli sužnjev. Brazilska j povest. Založila »Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena 40 v, karton. 60 v. — j S hvale vredno marljivostjo si prizadeva „Kat Bukvama* slo- jj vensko ljudstvo, zlasti mladino oskerbeti z dobrim, spodbudnim berilom; | upamo, da se ji to v posameznih primerih vsaj več ali menj posreči. Tudi ta povest je spisana gotovo z najboljšim namenom; ali ga more tudi v obilni meri doseči, tega bi si pa ne upali terditi. Vender j pustimo povest samo na sebi; glejmo le prestavo, ali je taka, da je more biti človek vesel. Presodimo nekoliko stavkov! Berž na začetni strani se bere: „Za obdelovanje takega posestva in živine je rabil mnogo sužnjev". Ali se tudi živina „obdeluje“? fn namestu „rabi'‘ j bi moralo stati „potreboval“ t. j. »brauchte" (ne »gebrauchte"); „ra-biti“ pomeni pervotno „arbeiten , . vvozu dienen", ..vervvendet wer- i den“ „gabraucht vverden", ne pa »brauchen", .bendthigen". — „Zato ' je imel Rodriguez nad 50 črncev moških in žensk in veliko majhnih otročičev". Namestu »Rodriguez bi bilo pisati po naše „Rodriges“, ; tako se namreč izgovarja to ime; namestu žensk" bi bilo prav „ženskih“ (kaker »moških); »majhnih" pred »otročičev" je odveč, ker velikih otročičev ni, tisti bi bili že vsaj otroci; pa »otročičev" R. tudi ni imel za »obdelovanje". — „V bližini je začul nek šum, kaker bi padal bič po nagem človeškem telesu". Ali tisti glas, ki se : sliši, ko pada bič po telesu, se imenuje »pokanje", ne „šum“; — ,'a šum dela dereča voda, ali veter v košatem drevju. Namestu „nek“ je edino prav »neki", stsl. nčkyj. — »Za vsakim udarcem je pa sledilo bolestno ječanje, ki se ni prav nič vjemalo z nočno tišino, in odmevalo v bližnji okolici". Ali ni prav nič »odmevalo"? , Pač je! Namestu »in odmevalo"... bi bilo torej prav: ,. k e r je daleč ; odmevalo po okolici". — Ali ke bi teli vse jezične in stilistične ne- ’ dostatke te knjižice našteti, bi bilo treba še obilo prostora, mi ga imamo pa malo. Zadostuj to. Prosimo pa »Kat. Bukvarno", naj skerbi da bodo zanaprej njeni pisatelji bolj mislili tudi na pravo slovenščino ‘ in dober zlog; potem bomo radi priporočali, kar bo koristnega izdala. .lakob Aljaž, Mešani in moški zbori. V. zvezek. Založila Kat. Bnkvarna v Ljubljani. Cena 60 v, kaker pri prejšnjih zvezkih. Kaker v prejšnjih, tako imamo tudi v pesmih te zbirke odmev mehkega, veselega serca, ki zbuja enaka čustva. Skladatelja hvaliti sedaj, ko so ga njegova dela že davno ovenčala se slavo, bi bilo pač odveč. Par tiskovnih pomot je lehko popraviti. Brezplačno dodaja Kat. Bukvama temu zvezku tudi najnovejšo Aljaževo skladbo »Stražniki" — vsem slovenskim pevskim zborom in društvom tudi v večerni številu na zahtevo brezplačno. P. A. V.