Leto X., štev. 42. Poštnin« pUfan* r gosoTisi. V LJUBLJANI, f soboto, 16. oktobra 1926. Današnja številka Din l*š& Izhaja razen ponedeljka in dneva po prašniku veak dan. Začasno le enkrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica št. 19. a dopise: Ljubljana p. p. 168. Na«do,T ia telegrame: >Naprej<, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14.398. NAPREJ Stane mesečno 25 Din »ažasa* 6 Din.. Za HiozecastTO 35 Din, »časne 10 Bik. Oglasi: Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglesi-beseda 60 par, najmanj 5 8ia. Doipise franki raj te in podpisujte, si«er s» ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so požlnine proste*. Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS). Letnik VII., štev. 42. Četrtkova wiapre|eva" številka Isshafa S«ot tednik: LJUDSKI GLAS Gliissilo Kmetsko>delav»ke fcvc» Kristan na Jesenicah. (Dopis z Jesenic.) Na Jesenicah se je 26. sept. vršilo v Delavskem domu konsumno krajevno zborovanje. Glavni poročevalci so bili minister n. r. g. Anton Kristan, Jeram in Zugwitz. Predsednik kraj. odbora Mulej je uvodoma omenjal, da odbor ni na jasnem, v kakšnih odno-šajih sta si Konsumno društvo za Slov. in zadruga »Produkcija«. Nato je dal besedo Kristanu, ki je na dolgo razlagal o zadrugarstvu in lastni produkciji. Predvsem se je sukal okrog delovanja Delavske pekarne v Ljubljani in Produkcije za izdelovanje kreme. Pravi : sedaj se dela pražama za kavo. Dalje ima Produkcija zalogo manufak-turnega blaga, slično kakor v Avstriji takozvani Warenhaus itd. Zelo mu je ugajalo delo avstrijskih delavcev, ki imajo velike naprave in vse tako lepo urejeno, da je kar veselje in pravi: Mi smo vse to videli in spoznali za dobro, zato smo manufakturno zalogo tudi pri nas ustanovili. Je last Kons. društva, ki ima 90 odstotkov v njej, le 10 odstotkov imajo drugi, ki so bili tako požrtvovalni, da so pristopili k tej ustanovi. Za tem pojasnuje delo klerikalne Zadružne zveze, koliko je nabrala denarja od kmetov in delavcev, tako da razpolaga danes s 400 milijoni (Din ali K?) in zato lahko podpira razne zadruge ter na ta način daje visoke procente. Razlaga težkoče in zapreke, ki so pri nas in da se nahajajo tudi zato nastavljeni ljudje, ki zlivajo blato in gnojnico na naše delo, ter tarna, da nosi delavstvo denar v klerikalne in druge meščanske hranilce, ne pa v delavske. Jeram je prišel k meni v Ljubljano po denar, ki ga potrebujete za stavbo. Sicer ga je na Jesenicah dovolj, samo da je namesto v delavskih po raznih meščanskih hranilnicah naložen. — Res, prav lepo in dolgo pridigo nam je napravil. Tudi ob socialne demokrate se je obregnil in mahal po njih. Priporočal je, da naj nikar vse kar imamo na veliki zvon ne obešamo, kakor so to naredili berno-tovci v neki zadrugi, kjer je nekdo tam, ki je 40.000 poneveril. Tudi poročilo iz Delavske zbornice mn ni bilo pravilno in je rekel, da škoduje to delavskemu gibanju. H koncu je poročal se o pričevan ju pri sodni razpravi med Dražilom in Urbančevo ter društvom. Kako da smo hoteli dokajati, da je pogodba, ki je bila narejena, za načel stvo pravilna, in da smo imeli dogovor z Dražilom in Urbančevo, ako dobita tožbo ter % tem od Konsumnega društva izplačilo 700.000 Din, ustanoviti svoje Konsumno društvo. K zaključku j‘' pristavil: Denar je vladar sveta. — Nato se je pričela debata. S. Žnidar odgovarja: Gospod Kristan nam je lepo razložil pomen in napredek Kons. društva, kakor da bi bil res tako iskren socialist, če ima delavstvo v Sloveniji 42 prodajalen z 17.000 člani, je to res velik napredek. Toda vodstvo ni znalo te člane v socialistični ideji vzgojiti, drugače bi imeli danes od teh članov vsaj eno četrtino politično zrelih in tudi organiziranih. Kristan hvali avstrijsko delavstvo, ali on ne dela tako. V Nemški Avstriji delajo gospodarska, strokovna, kulturna in politična organizacija ramo ob rami in na ta način so tam tesno združeni. Zakaj mora biti pri nas gospodarska organi- zacija popohnoma sama zase, zakaj strok, organizacije politično nevtralne? Pri nas voditelji teh organizacij direktno zatirajo socialdemokratično stranko, iz katere so izšle vse te organizacije in prav raditega nastaja kriza v* Konz. društvu. Ker nima članstvo idejne vzgoje, zato se ne dela tako kakor v Avstriji. (Medklic cvd Jerama: Mi delamo!) Vi delate, toda napol kapitalistično. (Jeram od jeze vstane in gre proti vratom, pri zborovalcih aplavz s. Žnidarju.) Prav nič ne de, ako gre Jeram ali Kristan ali pa jaz iz dvorane, kajti socialistično delavstvo bo spoznalo, kaj je prav in kaj ni prav. (Medklic: Vi razbijate!) Mi ne razbijamo, ampak vi, ki pravite, da združujete in da ste združeni, v resnici pa razganjate delavstvo. Vprašam 'vas, ali je bil shod ob priliki volitev v Delavsko zbornico združevanje, ko so glavni funkcijonarji združenih strokovnih organizacij hujskali delavstvo, naj socialne demokrate ven pomeče? Nadalje: Kristan ni povedal, da je naš strankin List »Naprej« vedno prinašal zdravo kritiko o Kons. društvu. Opominjal je delegate pred občnim zborom radi tajne pogodbe ter jih pozival, da naj dajo raditega vodstvo zapreti. Pri sodni razpravi so sodrugi Bemot in drugi pričali na sodišču ta-Ito, kakor so za pošteno spoznali in niso mogli drugače. Vsak pošten socialist pa drugače spoznati ne more, kaj kor to, da je pogodba še nadalje v veljavi, ako je občni zbor ni razveljavil. Občni zbor je sklenil le to, da se izdela za uslužbence službena pragmatika in šele takrat pogodba izgubi veljavo. Zato zagotavljam, da je zaved-nejše delavstvo trdno prepričano, da ne bo vedno le denar syeta vladar, ampak da bo delo zmagalo nad kapitalom. Ako smatra Kristan poročilo o Delavski zbornici za škodljivo, naj na to odgovarja delegat Delavske zbornice ,ki je tukaj (Ravnik). — Kristan in Jeram sta hotela v silni razburjenosti oba naenkrat odgovarjati sodr. Žnidarju. Jeram mu je očital, da je sodr. Žnidar tak socialist, ki bi rad postal mojster pri KID, ter da ni delal kulu-ka" pri Stavbni in gostilniški zadrugi. (Glej opazko v predzadnjem Napreju dopis z Jesenic.) Nato je Kristan prav demagoško dokazoval kot otročarijo, ako misli sod. Žnidar, da je občni zbor tisti, ki sklepa take in slične stvari in jih razveljavlja, češ, občni zbor postavlja načelstvo in mu daje direktive za bodoče delovanje. Toda Kristanovo delovanje nam je prav dobro znano in je vidno. Op. dopisnika). Zborovanje je bilo že pri prvi točki tako zavlečeno, da Jeram in Zugvvitz nista mogla obširneje poročati, ker so zborovalci že odhajali. Jeram se je hvalil z dvorano za kino in da je zanj raditega zgodovinski dan in pristavlja: vsi predniki Stavbne in gostilniške zadruge niso znali izločiti dvorane za kino iz Delavskega doma. Samo sedanje načelstvo je znalo rešiti ta problem, da bo delavstvo vseh korporacij imelo prostor za delovanje in izobraževanje. Tudi ti, Žnidar, boš lahko prišel s svojo grupo v Delavski dom, če boš pameten. Ako boš pa tako razbijal, pa za primojduš ne. Nato je Zugwitz pojasnjeval neki načrt za gradbo novih stanovanj, ki pa ni bil predebatiran. K zaključku je na govorice, ki se širijo po tovarni radi odpovedi gostilni- čarju Delavskega doma Malenšku in frizerki g. Hajdinovi vprašal Burnik načelnika Stavbne in gost. zadruge Jerama za pojasnilo. Ta je odgovoril, da bo poročal na prihodnjem članskem sestanku. Kakor se čuje, ima prvi odpovedano radi neke nepravilnosti v izvrševanju obrti. Vendar to še ne morejo biti pravi razlogi za odpoved, če ni striktnih vzrokov. Druga pa glede višjega plačevanja stanarine, kakor je načelnik izjavil. Zdi se nam, da tiči zajec drugje. K stvari se še povrnemo. Železo je pač na vročih tleh. Pripomniti moramo, da pri novi stavbi sta kot družabnika udeležena privatni podjetnik in na njegovo izjavo tudi Kristan. Ali so to Marksova načela? Ali bo ta stavba proletariatova? Ali se kaj razlikujete od kapitalistov? Ali ni to moderno razdruževanje delavstva? Proletariat zahteva duhovnega združevanja, da se bo mogel rešiti krize na gospodarskem, strokovnem in kulturnem polju. To pa more doseči le tedaj, ko bo segel tudi po političnem boju in organizacijski osamosvojitvi na vseh štirih poljih, da bo kot neodvisen zmožen voditi borbo proti internacionalnemu velekapitalu. Zavedni delavci. Opomba. Na Kristanove pritožbe glede mojega pričevanja v sporu med Dražilom in Urbančevo ter Kons. društvom za Slov. moram povedati, da nisem bil vprašan o veljavnosti pogodbe, ampak le o tem, kaj so govorili člani načelstva prej, predno so se z Dražilom sprli. Istotako sta pričala ss. Kisovec in Iza P. Ko je Udovč proti nam članom Kons. dr. branil pogodbo, ni govoril o tem, da je pogodba potrebna zaradi nevarnosti, ki preti zadrugi od strani komunistov in berno-tovcev, kakor prisegajo kristanovci zdaj, ampak je rekel, da mora pogodba te nastavlience zaščititi, ker nikakor ne gre, da bi 151etne sotrinlnike na cesto metali. Vsak verjame, da nam in še posebno meni takrat ni rekel, da je pogodba le fingirana in to z namenom, da bi bilo Kons. društvo po njej uničeno, če pade v roke »komunistom in bernotovcem«. Pravtako, kakor vsi verjamemo, da za Kristana in njegove ta pogodba zdaj ne drži več, ko je padlo Kons. društvo v roke kristanovcem. Razloček je le ta, da jaz in mi nekristanovci nismo in ne bomo delali fingiranih pogodb, še manj pa, da bi pred sodiščem s prisego dokazovali, da jih delamo! — Izjava o neki zadrugi« in »nekem , človeku, ki je poneveril v njej 40.000 (dinarjev ali kron?) je pa prostaško obrekovanje, dokler ne izvemo imena zadruge in človeka. Zavedni že raz- Sfane letno Tl Din — mesečno 6 Di» umejo, kaj pomeni tako prostaško obrekovanje! Enako obrekovanje je tudi, če govori Kristan o dogovoru glede ustanovitve lastnega konsumnega društva. Take dogovore je morebiti delal on in se mu zato zdijo razumljivi, nam se zdi vsako pričanje nerazumljivo, če je le posledica takih dogovorov. Zvonimir Bernot. Poneverb so imeli kristanovci že mnogo, eno tudi pred kratkim, eno pa lani. Letošnjega grešnika so izključevali, a ne izključili, ker ga potrebujejo, lanskega pa niso potrebovali, ker ni šel čez drn in strn z njimi, zato so ga brez sodbe obsodili, kakor še ni bil zlepa kdo obsojen. Mi smo se lani kakor vselej postavili na stališče, da mora biti zadeva rešena pred sodiščem, oni pa so trdili, da s tem branimo grešnika in še zdaj včasih agitirajo, kakor da bi ležal ta grešnik na naši vesti in kakor da bi bili delavstvo mi ogoljufali za tistih 40 ali 50 tisoč dinarjev. Poneverbe so mogoče le pri tajnih računih, to zavedno delavstvo že ve, zato tudi ve, zakaj kristanovci ne marajo pred sodišče — tam bi se izkazalo, da ni "kriv le grešnik, ampak tudi grešniki — Prav lahko mogoče, da je mislil Kristan na Jesenicah na ta slučaj, ko je govoril o poneverbi* 40.000 Din. Pa s časom se bodo delavci že naučili razlikovati med »samo-strokovnimi« kristanovskimi organizacijami, kjer so poneverbe zaradi tajnosti mogoče, in med sociademokrat-skimi organizacijami, v katerih smo poneverbe z načelom javnosti onemogočili. Počasi raste zavednost, raste pa. Kovinarji so letos nekega tajnika odslovili, ali ga je Kristan tudi odslovil? Jeseniški kovinarji to vprašanje že razumejo in prav nič ne bo Kristan opravil, če bo grehe svojih organizacij skušal naprtiti našim! Druga skuošžma Delavske zbornice za Slovenijo (Konec.) M. Čobal hoče že zaključevati sejo, pa se še oglasi sodr. Leskošek z naslednjimi interpelacijami: Meseca maja t. 1. je bilo razpisanih v Uradnem listu več služb pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani z omejitvijo, da se morejo zanje potegovati le osebe, ki so že nameščene pri delavskem zavarovanju. Poleg javnega razpisa je izdal urad interno okrožnico na vse svoje nameščence, s katero je celi vrsti nameščencem zabranjeno potegovati se za razpisane službe. Hinka Fra Enržlo Splošno priljubljen Kavni nadome&i&h; oleusen I ce?iea. Dobiva se v vse§ dobro osortlror.iS Tri prednosti: Izdatnost, jakost, okus daje kavi naša prava domača »KOLINSKA CIKORIJA". Gospodinje, za dobro kavo vporabljajte le dobro Kolinsko primesi :/, Vsled tega postopanja se je me e nameščence, ki ne pripadajo zaščitenim političnim strankam, škodljiv in sovražen, sploh pa protizakonit in nemoralen ? Zahtevam, da se vpiše ta interpelacija z odgovorom vred v celoti v zapisnik ter da dobim odnosni izvleček iz zapisnika. V Ljubljani, dne 22. avgusta 1926. A. Leskošek. M. Cobal: Pomilujem Leskoška, da je orodje drugih. 0 kakih reverzih mi ni nič znano. Službe so bile razpisane. Tudi o kakšni taki okrožnici nic ne vem. Prosim Leskoška, naj prinese konkretne podatke. Pozval bom na odgovornost vsakega, ki je povzročil kakšno krivico. Glede služb moram omeniti še to, da je ministrstvo odklonilo vsakega, ki še ni položil izpita. Sicer pa ta cela stvar ne spada na to zborovanje. Naj se prizadeti pritoži na upravo OUZD ali DZ. Dr. Bohinjec, ravnatelj OUZD (SDS); Če bi bil g. Leskošek o dejanskih stvareh informiran, bi ne govoril tako. Odločno zavračam vsak očitek političnega preganjanja. Rad bi vedel le za en tak primer. Sem po svojem nazoru zelo liberalen tudi v tem oziru. Reverza ni podpisal nobeden. Med poštenimi ljudmi ga niti ni treba. Obžalujem, da g. Leskošek niti*DZ ne pusti z intrigami OUZD na miru. Vse kritike morajo biti stvarne, ne pa osebna gonja. S. A. Leskošek: Po zakonu ima vsak član DZ pravico interpelirati. (Medklic M. Čobala: »To ni zraslo na tvojem gnoju! Odmev dr. Bohinjca: To je zraslo na galeriji k) Na zahtevo bom prinesel konkretne podatke na obe upravi OUZD in DZ. Predsednik M. Čobal zaključi drugo skupščino Delavske Zbornice., ki je trajala od 8.15 do 13.50. Nato so se vsi navzoči delegati fotografirali pred magistratom. PMOEAČII^ Socialpatriotski predlog, ki so ga sprejeli tudi klerikalci in nacionalisti: Izdatki: I. poglavje. Aparat zbornice: •Za urad Delavske zfbomice v Ljubljani: a) plače osebju: dosedaj: Predlog fin. od*efca: tajnik Dni 52.OCO Pi* •2 referenta 78.000 >- 78.000 > 2 pclmožnia uradnika 73.000 73.000 > strojepisno osobje 40.000 40.000 > b) pokojninski zavod 15.000 20.000 > bolniška blagajna 6.0C0 7.000 > davki —^ 10.000 > c) najemnina 24.000 > : 24.000 > d) razsvetljava, kurjava in čiščenje .... 8.000 » 6.C00 > e) pisarniške potrebščine 4.000 > 6.0CO > f) oprema in adaptacija novih prostorov . . 65.000 > 55.000 9 g) telefon 2.000 > 2.000 > Ekspozitura zbornice v Mariboru: a) plača referenta 40.000 > 40.000 > b) najemnina '. . . 12.000 > 12.OCO > e) prispevki za zavarovanje 4.000 > 4.000 > d) razsvetljava, kurjava in čiščenje .... 4.000 > 4.000 > e) pisarniške potrebščine 2.000- 1.000 > Poverjeništva zbornice 45.000 > • 46.000 > Delegaeijski stroški funkcionarjev 50.000 > 60.000 > Di-ti % > _> » Skupaj . . 525.000 Dni * 540.OCO Din II. poglavje. Socialna politika: a) sodelovanje pri poklicni izbiri.............25.0C0 Din 20.000 b) skrb za izseljence............................ 50.000 20.000 c) mezdna posredovanja..................... 50.000 > 60.000 d) za potujoče delavce in nameščence . . . 50.000 > 50.0CO e) za brezposelne delavce in nameščence . . ‘250.000 » 250.000 i) za zaščito obrtne mladine.............. 50.000 > ------— g) ustanovni in-garancijski fond za delavske pomožne blagajne.................... 200.000 »___________170.000 Skupaj . . 675.000 Din 570'.000' III. poglavje. Študij, statistika in publikacije: a) študijska knjižnica, knjige in revije . . . 80.000 Din 50.000 b) publikacije zbornice........................ 80.000 > 50.000 e) za študijska potovanja in sodelovanje na mednarodni konferenci dela................._ 40.000 >_____________20.000 Skupaj . . 200.000 Din 120.000' IV. poglavje. Ljudska vzgoja in izobrazba: a) za dečja zavetišča.................... 100.000 Din 20.000 b) za kultumo-prosvetnt odsek............ 800.000 » 250.000 c) za delavsko strokovno šolo............ 150.000 >_____________50.000 Skupaj . . 550.000 Din 320.000 Din Din > Din Din V. poglavje. Razno: a) stroški za pob. doklad................ . 200.000 Din b) kvota za centralno tajništvo..... 250.000 > c) za fond za zgradbo posl. zbornice .... 100.000 > Skupaj . . 550.000 Din Dohodki: 200.000 250.000 a) prispevki . . ........................... !b) doplačilo iz pribitka iz 1. polovice 192« . 450.000 1,800.000 200.000 2.000.000 Din Din Din Din »_ Din 675.000 200.000 550.000 550.000 540.000 570.000 120.000 320.000 450.000 2,000.000 Din * > Din R E S U M E : Iz d a tki: 1. Uprava zbornice............................. 525.000 Din 2. Socialno politični izdatki.................. 3. Knjižnica, publikacije...................... 4. Ljudska vzgoja in izobrazba................. 5. Razno......................■................______________ Skupaj . . 2.500.000 Din Socialdemokratski predlog: I. Uprava Delavske zbornice. plače osebju: ,n(lm 1. tajnik (pa 2.5CO Din).................................................... 30.000 Din 2. ‘2 referenta (ipo 2.000 Din).............................................48.0C0 Din 3. 2 pomožna uradnika po 1500 Din........................................... 36.000 Din 4. 2 strojepiski po 1500 Din................................................ 36.000 Din pokojninski sklad..............................’................................... Plin c) bolniško zavarovanje d) e) a) b) 7.000 Dim najemnina ......................................................................... 24.000 Din razsvetljava, kurjava in čiščenje................................................... 6.000 Dim f) pisarniške potrebščine................................V ! ! ! ! ! ! ! 64)00 Din jj) -davki ............................................................................. ono 11* ■h) oprema novih prostorov.............................................................. ‘ - *" :i) telefon.............................................................................. qW> i,-r' j) razno ................................................................... ‘ ' ' —J*:00«J>HL skupaj . • 240.000 Din II. Delovanje zbornice. 1. Plenarne seje (skupščine.................................... 2. Delegacije................................................. . • • • 3. Statistični odsek........................................... 4. Publikacije Zbornice................................................. 5. Komisije po industrijskih centrih itd................................ skupaj . . III. Prosvetni oddelek: t. Knjižnice in čitalnice za ‘člane DZ ter prosvetni prostori v industrijskih krajih...................................................................... Dotacije prosvetnim odsekom: , , x V industrijskih krajih za konkretne naloge (za predavanja, tečaje, šolo itd.)........................... ........................................... skupaj . • IV. Brezposelni fond ............................................................. V. Razno........................................................................... Resume: 1. Uprava zbornico 12% • • • • ■ • ■ • • • ■ • ■ • • 2. Delovanje zbornice, plenuma, odseki, komisije, ankete 36% . ■ ■ ■ 3. Prosvetni oddelek ......................................................................... ' 4. Brezposelni fond 25%................................................. 5. Razno 3% . • ................................................ - ,,, skupaj . . 2,00.000 Dim V nekaterih odstavkih smo morebiti izpustili kakšno morda važno mnenje. Prosimo vse navzoče naj nam sporočijo vse event. pomanjkljivosti. 250.0G0 Din 50.000 Din 50.000 Din 150.000 Dir. 200.000 Dim. "700.000 Din 200.000 Din _300.000_ Din 500.000 Din 500.000 Din 60.000 Din 240.000 Din 700.000 Din 500.000 Din 00.000 Dim ,' ;i VS) jz samega zitm ne umrete kaimti kam. Dober in krepak okus dobite £ele«ako upohrebire © w ^WWi^W ,£S& Pijača s Pravim Frančkom Vas zamore sralno zadovoljevati. K zrnati kavi na vsak način spada Pravi Franck". 1 MW UvijililttivJ #U Vlada je odstopila, ker se med seboj ni mogla sporazumeti. Čudno je to pri vladi, ki se imenuje vlada sporazuma. Ni pa čudno za nas, ki vemc, da se radikali in radičeve! niso sporazumeli za pravično vodstvo državnih poslov, ampak za razdelitev plena. Ta sporazum je na las podoben sporazumu v Delavski zbornici, kjer so se socialpatrioti sporazumeli z nacionalisti in klerikalci. Obojni sporazum se je bal luči, zato je »bojni delal med štirimi stenami, pred javnost se s svojim delom ni upal in zato sta bila oba parlamenta stalno na dopustu, sestala sta se le toliko, da sta odglaso-vala proračune, državni parlament v milijardah, delavski parlament za Slovenijo pa v milijonih. Odglasovala sta, izvršila sta svojo dolžnost kot glasovalna mašina, potem sta pa pustila zopet vladnemu sporazumu, da dela z denarjem po mili volji in apetitu. Zakaj se vladni gospodje niso mogli sporazumeti, ni znano. Pravijo sicer, da zaradi Radičevega nastopa o priliki poseta češkoslovaških parlamentarcev, toda nikakor ni verjetno, da bi taka malenkost imela tolikšne posledice. To je le zunanji znak, pravih notranjih vzrokov je bilo pa mnogo in videli smo vsega pol leta, odkar je ta vlada vladala, da je bila takorekoč vsak dan pred padcem. Zlasti pri preganjanju korupcije se je jasno videlo, da obe vladni stranki zelo radi in veliko govorita proti korupciji, delabi se pa nobena ne upa, ker zadene vsaka v svojih lastnih vrstah na zapreke. Prijetno je odkrivati tujo korupcijo, bolj nevarno pa je vtikati se v korupcijo, v katero so zapleteni tudi lastni pristaši. Obe stranki bosta morali nastopiti isto pot, kakor jo je šla socialna de- • mokracija. Začeti bosta morali s pometanjem v lastni hiši, zato se bosta morali navaditi soditi vse zadeve po stvarnih, ne pa osebnih vidikih. Odločiti se bo treba, kaj je prav in kaj ne, ne pa vpraševati se, kdo je to naredil, naš človek ali nasprotnik. Tudi naš človek« mora dajati odgovor, ne le nasprotnik. Ta pot bo pa pri teh dveh strankah nemogoča, dokler bosta odvisni od kapitala. Dokler bo odločeval kapital, ni mogoče odpraviti korupcije in tajne diplomacije. To se najlepše vidi na polomu Sla-venske banke. Če taka velika banka ustavi plačila, če so v igri stotine milijonov ljudskega denarja, bi bilo pač treba, da poseže vlada z naglo roko v gnezdo in poišče, kdo in kam je te milijone zapravil. To pa je nedopustno, pravi veliki Kapital. Ljudstvo bi spoznalo, kako se dela z njegovim denarjem, in bi nikdar več ne zaupalo svojega denarja tistim hranilnicam, ki dajejo ljudski denar na razpolago velebankam za razne spekulacije. Ljudstvo bi pri takih polomih spoznalo, da je treba začeti resno z lastnimi gospodarskimi organizacijami, z lastno kontrolo v lastnih zadrugah, za lastno produkcijo ustanovljenih. To spoznanje bi vzelo kapitalu njegovo moč. Vsa oblast je iz ljudstva. Kakor pred leti za svojega učitelja, tako se je letos poslavil mežiški proletariat za svojega zdravnika. Kakor takrat, tako ]e todi zdaj dokazal, da je vsa oblast iz ljudstva, če ljudstvo hoče. Vse nagajanje ne more preprečiti ljudske volje, če je ta volja enotna, organizirana. V Črni je bilo prepovedano zborovanje pod milim nebom, v Mežici pa je bilo prvo zborovanje prepovedano, češ, prepozno je bilo naznanjeno, drugo je bilo pa prepovedano za- to, ker hujskamo . V obeh občinah pu je bila ljudska volja vendar izražena in čitatelji »Napreja« vedo, da precej razločno. Mnogi nevedneži so sicer dvomili v uspeh in razlagali, da tudi tak nastop ne bo nič pomagal, ker končno vendarle vlada napravi po svoje. Mežiški proletariat pa ve, da so to le izgovori nevednežev in ko-modnih ljudi, ki za zmago pravice niti s prstom ne marajo ganiti. Mežiški prolitariat se za svoje pravice bori in če je treba pride tudi dvakrat in trikrat na shod, da tudi javno pokaže svojo organizirano moč — zato je pa tudi že dosegel lepe uspehe. Tako je tudi v vprašanju svojega zdravnika zmagal: osivelemu možu je bila pravica za izvrševanje zdravniške prakse zopet vrnjena. Samoupravni akcijski odbor v Ljubljani je pokazal vse takozvane proletarske stranke v pravi luči. Delavci, ki hodijo na skupne sestanke z resnim namenom, so že trikrat sklenili skupni nastop. Prvič splošno 9. avgusta, soglasno sprejeta resolucija je bila objavljena v »Napreju« š. 33 dne 14. avgusta. Drugič so sklenile že bolj natančen načrt dne 13. septembra, ki je bil kot predlog objavljen že 11. septembra v »Napreju« št. 37. Samo glede dveh točk (glede prispevka za volitve in glede volilne dobe) 'je bilo vprašanje nerešeno in prepuščeno nadaljnjim debatam. Tretjič pa so sklenile 11. okobra že letak, ki naj bo takoj izdan ‘kot razpis predvolitev. Toda voditelji se s tako pošteno rešitvijo ne strinjajo in skušajo s sabotažo preprečiti izvršitev. Kako je kaj takega mogoče? Zato, ker te stranke nimajo trdnih pravilnikov, po katerih bi bilo določeno, kdo in kako odločuje. Voditelji, ki imajo v rokah tisk in vsa druga sredstva, lahko vsak delavski sklep bodisi umolčijo, bodisi preprečijo. Nobeden izmed naštetih treh sklepov ni bil objavljen niti v Enotnosti , niti v »Delu«, niti v »Novi Pravdi«, dasi je bilo večkrat tudi v navzočnosti voditeljev sklenjeno, naj se v vseh listih čim največ objavlja. Kakšne stranke so to? Ime stranke zaslužijo edinole po buržoaznih metodah, tam pomeni vsaka stranka voditelja in njegove priganjače, ki s pomočjo kapitala in lažnivega tiska delajo, kakor da bi bili stranka. Pravih organizacij nimajo; če imajo sploh kakšne organizacije, jih imajo le na papirju, nikakor pa ne v resnici, tako da bi se delavci shajali in skupno odločevali glede izvrševanja svojega programa. S pomočjo demagogije spravijo od časa do časa svoje nezavedne simpatizerje na kakšno manifestacijo in potem bobnajo v svet o svojih akcijah. — Sodrugi, ni pomoči, treba bo, da se v večjem številu udeležujete sestankov in da se oprimete tiska, ki piše o vaših sklepih. Le tako boste imeli kontrolo nad organizacijskim delom v lastnih rokah! S. Vinko Moderndorfer je bil v torek pred dež. sodiščem v Ljubljani obsojen na 1 mesec zapora in 2000 dinarjev globe, 1000 Din odškodnine Zazuli in 1000 Ryndinu ter na plačilo takse in sodnih stroškov. Tožili so ga mežiški rudnik, ravnatelj Bargate, davkar Zazula, Rus Ryndin in veliki župan dr. Pirkmajer, vsi zaradi pisma, -ki je objavljeno na 32. strani brošure Boji in napredek mežiških rudarjev«. Glede druge mnogo bolj važne vsebine te brošure ni tožil nobeden. Vložena je ničnostna pritožba na Stol sedmorice v Zagreb, potrebno pa je, da proletariat sam žita brošuro in jo študira, da bo imel lastno sodbo. Potrebno je tudi, da se prodajo vse brošure, ker je za kritje stroškov treba denarja. Tudi če bo s. MSdemdorfer v Zagrebu oproščen, je mnogo izdatkov. O zadevi bomo še pisali. s Pregled organizacij, ki so obračunale za mesec september izide prihodnji teden. Zamudniki, požurite se! Scdrugi, širite brošuro Boji in napredek Mežiških rudarjev. Zaradi važnosti, ki jo je ta brošura z razpravo 12. t. m. proti s. Moderndorferju pridobila, in sitnosti, ki jo zaradi nje imamo, se bo ostala naklada prodajala odslej po 20 Din izvod. Kdor do 24. cktobra t. 1. ne obračuna za vse do-zdaj prejete brošure, bo obremenjen z 20 Din za vsak izvod, ki ga je že prejel in še ne plačal. Naročila sprejema tajništvo JSDS in KDZ v Ljubljani, p. p. 168. Mežiški občini in njenemu krajevnemu šolskemu svetu je izrazila vlada naj več je nezaupanje s tem, da mu je naprtila nenapovedano revizijo vsega gospodarstva in računov. Štirinajst dni je trajala revizija. Mnogo časa nam je sicer vzela, vendar pa smo je bili veseli. Prav je, da se pregledajo računi in zelo prav bi bilo, če bi se računi povsod tako pregledovali in da bi se tudi povsod — tako v redu našli! Dravograd. (Popravek.) Dopis v Napreju št. 39 glede železničarske prireditve bi lahko kdo napačno razumel, da so namreč veselico na koncu kronali z alkoholom prireditelji sami. Na željo ugotavljamo, da izmed njih ni bil mišljen nihče. Holmec pri Prevaljah. Gdč. Pepca Hrastova je hčerka gostilničarja g. Hrasta na Poljani, ne pa njegova natakarica. V razgovoru z orožnikom so besede o strahu bile govorjene v popolnoma drugačni zvezi, nego je bilo pisano v »Napreju: št. 37. Hrastova gostilna je na dobrem glasu in bi bilo napačno, če bi dotično notico kdo tako razumel, kakor da se tam kdaj vršijo pretepi pijancev. Vrhnika. Pričeli smo z rednim poukom esperantskega jezika v ljudski šoli na Vrhniki (II. nadstropje). Pouk se vrši za začetnike (I. tečaj) vsak torek in petek od pol 8. zvečer naprej; II. tečaj vsak torek zvečer ob istem času. Naraščaj se poučuje vsak torek od 6. do 7. ure. Vpisovanje se zaključi v torek., dne 19. oktobra. — Esperantista klubo Vrhnika. Vrhnika. G. Lenarčič je baje vložil ugovor proti »Kres-ovemu projektu« na zadnjo inštanco. s Trbovlje. Člansko zborovanje JSDS in KDZ v Trbovljah se bo vršilo v nedeljo 24. oktobra ob 16. uri v prostorih g. Forte. Tega sestanka naj se udeležijo vsi odseki kulturne sekcije KDZ. Razgovarjali se bomo o važnih zadevah in tudi o izpopolnitvi telovadnega orodja. Zato je dolžnost vsakega člana, zlasti odbornika, da se sestanka sigurno in točno udeleži. — Odbor. Blanca. Šolski upravitelj Zmago Bregant je imel v Napreju* že tako ostro javno obsodbo, kakor morebiti še nikdar noben učitelj. Vendar ni tožil, ampak še nadalje »deluje« tako, kakor se za učitelja ne spodobi. Dejanja, ki mu jih je Naprej očital, pa niso samo taka, da se za učitelja ne spodobijo, ampak zaslužijo vse hujšo obsodbo in oblast bi jih morala brezpogojno odpraviti. Na šoli poučuje razen njega še ena učna moč, in to je njegova soproga. Ta mu pri vsem pomaga. Tako si je izmislila zdaj posebne predpise za otroško modo. Izmisliti si jih je morala, ker ne verjamem, da bi tudi za šolske otroke veljala vladna odredba glede luksuza uradnic. Če hodijo deklice v prvi razred v kratkih krilih, to najbrže ni niti luksuz, niti pohujšanje. Izmislila pa si je to samo za mojo hčerko, kajti samo ta je bila iz šole spodena, druge ne. Ko sem se šel zato pritožit k njemu, ni hotel z menoj govoriti, otroka je pa odsunil: »Poberi svoje reči, ne smeš več v šolo!« — Nekega otroka (J . M.) je zaprla po šoli in ga ni pustila niti na stran, da je prišel ves moker domu. Stariši otroka J. R. še zdaj niso dobili nazaj denarja za izlet na Lisco, dasi je bila otroku udeležba na izletu prepovedana. Deklici V. L. je učiteljica vzela glavnik, ki si ga je v laseh popravljala. Če se smatra to za igranje, pa ni upravičeno, če otrok niti po pouku ne dobi svoje lastnine nazaj. Dasi ni verjetno, vendar otroci govorijo, da rabita ta glavnik učiteljica in njena hčerka. Take razmere kričijo po odstranitvi, čeprav so ti očitki na videz bolj malenkostni, kakor so bili oni, ki smo jih v »Napreju« čitali. Vzgojne uspehe uničujejo, in to je največje zlo. Zato je potrebno, da se izvede temeljita preiskava, kakor smo že v vlogi na velikega župana zahtevali. — Simon Šprager. Črna. čital sem v Del. Politiki, kako se dopisnik iz Črne hvali, da je Svetek oklestil nemarksistično pojmovanje onih grup, ki koncentrirajo svoje delovanje v blaten ju in osebnih napadih. Bilo je le par takih nezavedne-žev, da so odobravali njegove lažnive besede, ko je veliko govoril, pa malo povedal. Ne bi se vam voditeljem bilo treba učiti delati po pravilniku, saj ste vsi zanj glasovali, le izpolnjevati ga ne marate. Filipu Dolinarju tudi povem, naj nikar ne prešteva mojih knofov, dokler mu Kristan meče svojo politiko v oči; njegovi pristaši tukaj že'-spoznavajo, kam jih je zavlekla ta brezpolitična socialpatriotska politika. Naj še enkrat bolj dobro prečita Naprej št. 8 in Del. Politiko«, št. 66. Noben milni prašek Vam ne more nadomestni „Persil“. Z nobenim ne morete svojega perila tako snažno, primerno in neškodljivo prati. V 17 letih, odkar se „ Persil“ rabi, se je to opetovano dokazalo. Najboljši šivalni stroj in kolo je edino le 04 w IJ a OeS W g f-l s o za domačo obrt In .Industrijo ■v vseh opremah. Istotam pletilni stroj DUBIED Pouk v vezenju brezplačen - Vefiletna garancija - Delavnica za popravila - Nizke cene, tudi na obroke JOSIP PETEUNC LJUBLJANA Mini Praitmovega spomenika ouiiu.n © Če *Napreja« nima, naj se zglasi pri meni, da mu dokažem resnico v načelu- javnosti, da drugič ne bo pred s. Leskoškom trdil, da lažem. Rekel je, da je tudi on za tak socializem, pa mu le demagoštvo preveč ugaja, drugače bi ne zmerjal vsakega kakor hudodelca, če zve, da je pri nas organiziran. Če je kak pravi socialno demokratski shod, se poskrijete in le Šterni in Erženi kričijo, da je to >le postranska stvar«. Jože Ipavec.naj pa takrat sezuje čevelj, kadar ga bo.tiščal, da se ne bo prehitro prehladil. — Sodruge v Črni opozarjam, naj se bolj zanimajo za delavski tisk. Čitajmo in se izobražujmo drug drugega. »Naprej« mora v vsako delavsko stanovanje, lažniva Kristanova »Politika? pa proč in proč vsa demagogija. — Na vseh shodih navzoči P. L. Sv. Lovrenc na Poh. Dr. Pivko je imel 12. septembra tu shod in pri tem smo zvedeli, kako skrbi JDS za delavstvo. Hvalil se je, da je na željo veleposestnikov in industrialcev dosegel, da je na železnici namesto 6 ur 24 ur prostih ležarine. Priznal je, da so kontrolni zbori vojaških obvezancev neprijetni, trdil je pa, da so vendar potrebni. Nismo razumeli, čemu bi bili potrebni, saj je trdil, da je vojna nemogoča, ker imamo čuvarico miru v Zvezi narodov. — Trdil je, da se pri nas ne vlada tako kakor v stan Avstriji, ampak vlada parlament. (Tega si niti sam ni verjel!) Potem je pa govoril, da radikali, radičevci in klerikalci niso za nič in da en težko bolan Žerjav odtehta 20 zdravih klerikalcev«. Mi vemo, da vseh 21 tehta toliko, da z dr. Pivkom vred niso zmožni za las izboljšati gospodarsko krizo, pač pa jo delavci dan na dan bolj težko občutimo. 0 stanovanjskem zakonu je obljubil, da bo podaljšan in da bo nekaj poboljšar* da hišni posestniki ne bodo tal o trpeli. Po takih izjavah bi bilo res čudno, če bi kak delavec bil za demokralarje! Samo za bogatine skrbijo, ljudstvu pa pesek v oči mečejo. Če ni vojne nevarnosti, če-| mu se potem oborožujemo? Čemu bi teh strašnih izdatkov ne porabili bolj pa metno,'n. pr. za gradnjo hiš? S tem bi se odpravila stanovanjska beda in obenem tudi brezposelnost in gospodarska kriza. Čemu ne sledimo Danski in drugim naprednim državam? — Prizadeti, premišljujte! Čitajte, debatirajte in organizirajte se v poštenili organizacijah, v katerih se zavedni proletariat bori za boljši družabni red! Svoboden tisk je povsod odprto oko ljudstva, je utelešeno zaupanje ljudstva v samega sebe._________(Karl Marks.) 15. oktobra 1926. — 2.400. VABILO na II. redni občni zbor Stavbene in gostilniške zadruge »DELAVSKI DOM« r. z. z o. z. v Celju, ki se bo vršil v torek, dne 2. novembra t. 1. ob 7. uri zvečer v gostilni »Zeleni travnik« v Zavodni. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Triico-periio za moške, žene In otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogovice. dokole-nice, nalirbtnikl za šolarje in lovce, dežniki, kloti, sifoni, žepni robci, palice, vilce, roži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, Čevljarje, brivce edino le pri tvrdki . losip Peteline Ljubljana blizu Prešernovega spomenika NeJnlSje cenel Na veliko in malo! Izšla BLASNIKOVA Bolni, čitajte! s; za navadno leto 1927, ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, ko ji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja so odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davčne spise, koje mora vsak Citati, da bo vodel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevali danes zlasti Slovenija. Dobi se v vseli trgovinah po Sloveniji in stane 5 dinarjev. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naro&i po dopisnici pri J. BLASNIKA NAS EDHIRH! tiskarna in litografični zavod Ljubljana, Breg št. 12. | EESaSKK9SaeSiCX£aHBaBEfBBiMnDB N ‘ Kolikor ima leto dni, pri toliko bolezenskih postajah mora nervozni človek mimo, kajti izčrpani živci pogrenijo življenje in povzročijo mnogo trpljenja. Zbadajoče, trgajoče bolečine, omotica, strah, pol- in celostranski glavobol, brnenje po ušesih, utripanje oči, prebavne težave, nespavoet, potenje, trganje po .mišicah, nesposobnost za delo itd. mnogo drugih težav so posledica slabotnih, izčrpanih, bolnih živcev. Kako se rešite tega zla? S pravim Kola - Lecithin-om, na hranilnih sestavinah bogatim vitaminom, ki je postal za človeštvo pravi izvor dobrote. Čudovito pospešuje funkcijo telesa, .krepča hrbtenico in možgane, jača mišice in člene, daje moč in voljo za življenje. V borbi za zdrave živce dela .pravi Kola - Lecithin čudeže. On vodi lastne hranilne sestavine do najbolj zunanjih mest proizvodnje • krvi. poživi in vzdržuje mladost in svežost. Lahko se sami prepričate, da Vam ne obljubujem nič neresničnega, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakemu, ki mi piše, popolnoma zastonj m«io škatljic^ Kola - Lecithina in knjigo nekega zdravnika z mnogostransko izkušnjo, ki se je tudi sam boril proti takim bolečinam. Sporočite mi razločno svoj naslov iu Vam takoj pošljem obljubljeno p o p o 1 n o m a brezplačn o. E. PASTERNACK, BERLIN S. 0. Mihaelkirehplatz 13. — Abteilung 759. *£SBasagwsB3SEaz i © Prino-oča sc Vam, da imejte vozni red vedno pri roki, najbolje v denarnici in nikoli Vam ne bo odšel vlak predJ^om. S iel^ da imate mati priročni vosent red brez reklamne navlake. prihranite mnogo česa pri iskanju. Vi iscete vas vlek, ne pa n. pr. „žajfo“ itd. Reklama sploh rte spada v vozni red, ker nima smisla, da jo vlačite po Vasi listnici oziroma po Vaših Ženih. Tak mali - brez reklame - vozni red dobite že za S dinarjev v vsaki knjigarni. — Zar.tevojie isr^cno Podpečan vozni red brez reklame mali formal. Vozni red mora biti mol in priročen, da ye lahko denete v telovnikov žep, ne pa velik Kakor n. pr. kuharska knjiga Kuhaj dobro”. SAMO ENKRAT poskusile in kupili bodete vedno pristno angleško in češko sufcno, kamgarne, ševijote za moške in nnjnovejše volneno modno m perilno biac*o za spomladanske ženske obleke po amizani ccjnl v mamifakturni in mtidni trgovini Miloš Pšeničnik Celje Na ieljo se pošljejo viorci Pos!r< iba solidna! Tvornica dežnikov in solnčnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni fr gr štev. 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli ======== velikosii po najnlžji cent. - Vsi h JUttBfUUKr v Celje odeje (koutre) od......................Din 140'— naprej štolaste moške obleke od...............Din 400‘— naprej štofaste fantovske obleke od...........Din 100-— naprej cajgasle moške obleka od..............Di:s 150'— naprej cajgaste fantovske obleke od ..... Din 80'— naprej cajgasle hlače od ....................Din 45'— naprej moške kape, štofaste od................Din 50'— naprej drukiatno od ....'...................Din 9'50 naprej belop 1. . . .........................Din 10'— naprej Ostanki po lastni ceni. V zalogi velikanska izbira šlofov, cajgov, svilenih robcev, predpasnikom srajc, otroških obleke ter vsatovrsir.ih nogavic. Ako res hočete štediti in poceni kupiti, potem se prepričajte in pridite k Amerikancu v Celje, pri farni cerkvi. Naznanjamo, da se je naš J učitelj plesne šole o Trbovljah X Josip Špang ' poročil z Julijano Karloušhouo J iz Trbovelj t Obilo sreče / člani plesne šeh 1926 % ČITAJTE JAPREJ‘1 POZOR! Zopet znižane, cene! Josip Šlibar POZOK! Zopet znižane cene! Ljubljana, Stari trg 21, — poleg Zalaznika Kontenlna rujana Din 7 -, 10 -, 12- Kontenine za rjuhe Din 27-, 29-, 34 - flngležki $ foni B n 12 -, 15 -, 19-- Rabd, tueat Din 4B\ 70s 90 - Rngie ki poulžm za b uze in srajce Oin 36'-, 40'-, 45’- Rsziifno blago za ženske obleka Din 91-, 16'-, 32'- Čisto volneno blago za ženske Široko 110—130 cm Din 40'—, 70'—, 120*— Prima moški šiofi, lodol, kamgarni In drugi Din 90’—, 200‘—. 300' -. 3^" Vsako sredo in soboto prodaja ostankov. -m . i PERILO IN OBLEKE! i platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, ® g naramnice, robce, kravale, predpasnike, posteljno g perilo, itd. kupite najboljše pri tvrdki ■ I. N. Šoštarič g MARIBOR* Aleksandrova cesta Sžev. 13. | ramw»iiii»»WHWww»ililgr' UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6 reclstrovana aadruga * omejeno zaveso. Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd. StereotiplJ £t. Litogral^a. hdaiatcifUn in odgovorna uredniea: IZV PRIJATELJEVA (T imenu Im. odbor* JSDS in KDZ). - Za tiskarno »Mertnrc r LiuMiani: A. SEVER.