Ljubljana, oktober 1993 SVOJI NA SVOJEM KAJ: CERTIFIKAT = PRAVICA DO UDELEŽBE V LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETJA KDO: NJU PODJETJA m ZAPOSLENI, UPOKOJENCI, NEKDAJ ZAPOSLENI V MERCATORJU, NASI DRUŽINSKI ČLANI, PRIJATELJI, ZAPOSLENI V MERCATORJEVIH KMETIJSKIH ZADRUGAH, NJIHOVI UPOKOJENCI, ČLANI ZADRUG, KAM: KMETJE Z DRUŽINSKIMI ČLANI, ČLANI KLUBA MERCATOR. VARČEVALCI M BANKE IN NAŠI KUPCI. V POSLOVNI SISTEM MERCATOR KAKO: Z LASTNINSKO NAKAZNICO KJE: KDAJ: ZAPOSLENI: V SVOJEM PODJETJU ALI KMETIJSKI ZADRUGI UPOKOJENCI IN BIVŠI ZAPOSLENI: V MERCATORJEVEM PODJETJU, KJER SO SE UPOKOJILI ALI PA BILI NEKDAJ ZAPOSLENI NAŠI DRUŽINSKI ČLANI, PRIJATELJI, ZNANCI: V ISTEM PODJETJU KOT MI ALI PA V KATEREMKOLI DRUGEM MERCATORJEVEM PODJETJU IN KMETIJSKI ZADRUGI. OD 3. DO 30. NOVEMBRA 1993! ZAKAJ: DOLGOROČNO VARNA NALOŽBA ZA LEPŠO PRIHODNOST / + ; + 2 + ;+... = SVOJI NA SVOJEM Drage sodelavke in sodelavci! Mercatorje nastal na podlagi prostovoljnega združevanja podjetij in kmetijskih zadrug, ki so ocenile, da jim članstvo v Mercatorju omogoča nadaljnji gospodarski vzpon. Ne moreva trditi, da so vsi, ki so se združili v Mercator in ga danes sestavljajo, v popolnosti in povsem po svoji podobi dosegli cilje, ki so jih imeli ob združitvi. Trdiva pa lahko, da je večina sedanjih članic sistema uresničila tiste interese, ki so bili skladni z Mercatorjevim razvojnim konceptom in bili uresničljivi v danih gospodarskih in družbenih okoliščinah. Enakopravnost članic sistema, razmeroma enakomeren razvoj vseh gospodarskih dejavnosti v Mercatorju, učinkovit finančni servis, racionalno združevanje sredstev za razvoj, usmerjanje blagovnih tokov, so temeljni razlogi, zaradi katerih je Mercator uspešno premagoval tudi težave. Predvsem pa je to zmogel zaradi svojih ljudi - svojih zaposlenih, ki smo mu bili in smo mu zvesti v dobrem in slabem, v preizkušnjah, ki jih je prinašalo tozdovstvo, in v izkušnjavah, ki jih ponujajo spremembe v politiki. Graditi gospodarstvo mlade države zgolj na majhnih podjetjih je zgrešeno. V razviti svet se ne moremo vključevati zgolj z majhnimi proizvodnimi obrati, malimi bankami in prodajalnami. Za vstop v svet bodo potrebni tudi veliki sistemi in brez njih enostavno na nekaterih področjih ne bo šlo. Temu dejstvu se Mercator priključuje s svojo voljo in enotno držo, da hoče in mora ostati velik, gospodarsko in finančno trden sistem, v dobro zaposlenih in slovenske države. Mercator bo, tudi po končanem procesu privatizacije, ko bomo zaposleni, upokojenci, kmetje, naši družinski člani, prijatelji - vsi, ki smo potencialni udeleženci lastninjenja, postali njegovi pravi lastniški delničarji, ostal odprt sistem trdno povezanih podjetij, kijih združuje enotna in preprosta podjetniška kultura: služiti potrebam najširšega kroga potrošnikov. Mercator nam daje zanesljivo delo, zaposlitev in socialno varnost že vrsto let. Zdaj imamo možnost, da postanemo tudi njegovi solastniki. V teku je uradno ocenjevanje vseh podjetij Mercatorja. Rezultat bo višina družbenega kapitala, ki ga bo potrebno olastniniti. UVODNIK Pred nami je torej velika akcija pridobivanja lastniških certifikatov. Vsi zaposleni pokažimo svojo pripadnost Mercatorju tudi s tem, da bomo iz kroga svojih družinskih članov, sorodnikov in znancev pridobili čim več tistih, ki bodo svojo pravico iz lastniškega certifikata uporabili za delnice Mercatorja. Korist od čim večjega števila zbranih lastniških certifikatov bo trojna: ■ manj bo treba iskati zunanjih delničarjev; - večji delež lastništva bomo zaposleni in upokojeni pridobili v svojem podjetju; ■ manj bo treba odvajati denarja državi po programu notranjega odkupa. Miran Goslar dosedanji predsednik poslovodnega odbora Kaj hočemo? 1. Ostati skupaj kot trdno povezan poslovni sistem ■ koncern. To daje našim podjetjem vrsto trajnih ekonomskih prednosti, ki nam omogočajo uspešnejše poslovanje tudi v prihodnosti. 2. Zagotoviti zaposlenim in upokojenim iz naših podjetij in njihovim družinskim članom odločujoči lastniški delež Poslovnega sistema Mercator. Tako bomo razpolagali tudi z večjim delom dobička iz bodočega poslovanja. 3. Omogočiti zaposlenim in upokojenim, da z zamenjavo delnic postanemo solastniki svojega podjetja, kjer smo ali smo bili zaposleni. 4. Pridobiti kot delničarje tudi tiste državljane Slovenije, ki so Mercatorju blizu, kot kupci, varčevalci, imetniki Mercatorjeve kartice. v Kazimir Živko Pregl predsednik poslovodnega odbora ; v Zavedajmo se, da je vse v naših rokah. Ce bomo aktivni in prizadevni, bomo največja v delniška družba v Sloveniji, kjer bodo zasebni delničarji imeli odločujočo večino. Ce pa ne, bo glavno besedo v Mercatorju imela država s svojimi skladi. Izhodišča za lastninsko preoblikovanje Poslovnega sistema Mercator lastninsko preobrazbo na podlagi enega samega gospodarstva, cilja: Mercator mora tudi po lastninjenju ostati v večinskih rokah tistih, ki smo ga ustvarili in ga še ustvarjamo. Mercator zaposlenim in vsem, ki so mu blizu Na izvedbo lastninskega preoblikovanja se v Mercatorju pripravljamo že dve leti in pol. S prenosi družbenega kapitala posameznega podjetja na krovno podjetje so bile vzpostavljene potrebne kapitalske povezave, da je Mercator lahko uveljavil poslovno filozofijo koncema in dosegel koncentracijo družbenega kapitala. Temeljni cilj privatizacije: Mercator naj ostane tistim, ki so ga in ga še ustvarjajo Mercator seje kot koncem podjetij, ki so povezana v gospodarsko, finančno, socialno in razvojno trden sistem, odločil, da začne s svojo Po zakonu o lastninskem preoblikovanju mora vsako podjetje najprej opraviti cenitev družbenega kapitala. Ko bo njegova cenitev končana, bomo pripravili privatizacijski program, ki ga potrdi Agencija Republike Slovenije za privatizacijo in prestrukturiranje Kombinacija treh načinov privatizacije Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij nam omogoča izbiro načinov privatizacije in njihovo kombinacijo, ki nam najbolj ustreza. Delavcem Mercatorja in drugim upravičencem Mercator predlaga kombinacijo treh načinov privatizacije družbenega kapitala: interne razdelitve, notranjega odkupa in javne prodaje. Kombinacija teh treh načinov je optimalna glede na velikost Mercatorja in temeljni cilj, ki ga želimo doseči. Z interno razdelitvijo lahko sprivatiziramo do 20 % Mercatorjevega družbenega kapitala, preostali del pa bomo namenili notranjemu odkupu, javni prodaji delnic in državnim skladom (pokojninskemu skladu, odškodninskemu skladu in skladu Republike Slovenije za razvoj). Kolikšen del družbenega kapitala bomo namenili notranjemu odkupu, kolikšen del javni prodaji, koliko pa bomo morali prenesti na sklade, bo odvisno od s cenitvijo ugotovljene vrednosti Mercatorjevega družbenega kapitala in od vrednosti lastniških certifikatov, ki nam jih bo uspelo zbrati. V vsakem primeru nam edino velika vrednost zbranih lastniških certifikatov omogoča uresničiti naš edini cilj: tisto kombinacijo treh načinov privatizacije, ki je za Mercator in njegove zaposlene najugodnejša ter za Mercatorjeve poslovne uspehe najbolj učinkovita. Prvi način : interna razdelitev delnic Poslovnega sistema Mercator pomeni, da se 20% družbenega kapitala razdeli zaposlenim, upokojencem in bivšim zaposlenim vseh Mercatorjevih podjetij v zameno za njihove lastniške certifikate v menjalni vrednosti 1:1. Pričakujemo, da se bomo vsi zaposleni in upokojenci odločili, da bomo svoje celotne certifikacijske pravice namenili Mercatorju in z interno razdelitvijo sami olastninili pripadajoči del družbenega kapitala. Drugi način : notranji odkup, omogoča, da zaposleni, upokojenci in bivši zaposleni s 50 % popustom odkupimo del družbenega kapitala. Delno bomo to lahko dosegli s presežki lastniških certifikatov, ki jih ne bomo porabili za 20 % interno razdelitev delnic, z listinami, ki jih bomo prejeli iz naslova manj izplačanih osebnih dohodkov (razlika med izplačanimi osebnimi dohodki in osebnimi dohodki, določenimi s kolektivno pogodbo), ostalo pa z zadolžnicami in z denarjem, ki ga bo potrebno postopoma zbrati v naslednjih 5 letih. Tretji način : javna prodaja Mercatorjevih delnic. K temu delu privatizacije vabimo vse tiste, ki ne morejo sodelovati pri interni razdelitvi in notranjem odkupu, predvsem pa vse družinske člane zaposlenih, njihove prijatelje, dalje delavce, upokojence in bivše zaposlene v kmetijskih zadrugah, njihove člane in kmete kooperante, naše kupce, člane kluba Mercator, varčevalce v M banki, poslovne partnerje. Kupnina za delnico je lastniški certifikat, lahko pa seveda tudi denar. Pojasnilo: Pravico do interne razdelitve in do notranjega odkupa na podlagi svojih lastniških certifikatov imamo vsi zaposleni, upokojenci in bivši zaposleni vseh podjetij, kjer ima Poslovni sistem Mercator svojo kapitalsko naložbo, torej ne samo v podjetjih, ki nosijo v firmi ime Mercator, pač pa tudi v M banki, Intersparu, BTC-Shopping centru, Unileasingu, Spar Mercatorju, Zavarovalnici Mercator. Notranji odkup je mogoč samo v kombinaciji z interno razdelitvijo. Podjetje in posameznik se lahko odločita samo za interno razdelitev ali pa interno razdelitev in notranji odkup, ne moreta pa se samo za notranji odkup brez interne razdelitve. Končni cilj: lastniki tudi svojega podjetja Marsikdo med našimi sodelavci si Mercatorja kot velikega sistema ne zna konkretno predstavljati. Večini je bližje lastno podjetje. Bilo bi nedopustno, če zaposlenim ne bi omogočili tudi lastništva svojega podjetja. Potem, ko bomo z delnicami Mercatorja njegovi neposredni solastniki, bo krovno podjetje omogočilo, da bodo zaposleni lahko pridobili do 49 % vrednosti delnic svojega podjetja. To bomo dosegli tako, da bodo zaposleni Mercatorjeve delnice zamenjali za delnice svojega podjetja. KMETIJSKE ZADRUGE IN LASTNINJENJE MERCATORJA V koncernu Mercator imajo kmetijske zadruge poseben položaj. Kmetijske zadruge so soustanoviteljice Poslovnega sistema Mercator, saj so ob njegovem nastanku (1990) prispevale ustanovni vložek. Poleg tega so nekatere kmetijske zadruge solastnice nekaj Mercatorjevih podjetij. Iz tega statusa izvirajo tudi posebnosti, ki zadevajo položaj kmetijskih zadrug kot delničarjev koncema. Enak tretman kot ostale članice koncema pa kmetijske zadruge uživajo na področju trženja, financ in razvoja. Vse kmetijske zadruge so se ob lastninskem problikovanju po zadružnem zakonu prostovoljno odločile tudi o tem, da bodo še naprej nosile ime MERCATOR. Zato se Mercator pri uresničevanju svojega privatizacijskega programa, poleg na zaposlene, obrača tudi na zaposlene v kmetijskih zadrugah, njihove člane in kooperante ter člane njihovih družin. Prav v njih namreč Mercator tudi vidi zanesljive in zaupanja vredne bodoče solastnike - delničaije. Zaradi zakonodajne ureditve ti potencialni solastniki ne morejo sodelovati v lastninjenju Mercatorja z interno razdelitvijo in notranjim odkupom, temveč v tistem delu privatizacije družbenega kapitala, ki ga bo Mercator ponudil v odkup oziroma zamenjavo za certifikate z javnim razpisom. V Mercatorju smo se odločili, da k predhodnemu zbiranju lastninskih nakaznic, tako kot smo povabili zaposlene in upokojence, povabimo tudi zaposlene v kmetijskih zadrugah, njihove upokojence, zadružne člane in zadružne kooperante ter njihove družinske člane. V MERCATORJU, KJER DELAM, HOČEM BITI TUDI DELNIČAR, SVOJ NA SVOJEM. Mercatorjeva lastninska izhodišča so predstavljena v poenostavljeni obliki in vsebini, kar navidezno ustvarja vtis. nezahtevnosti lastninskega preoblikovanja. Prav gotovo se vsakomur postavlja vrsta vprašanj, odgovori nanje pa naj bi nas zanesljivo prepričali, da bo naš certifikat varno naložen. Če naj pravica, ki nam jo je s certifikatom podelila država, postane dobičkanosna delnica, je za odločitev, kje jo varno naložiti, potreben premislek. Vzemimo si čas zanj, vendar naj bo naša odločitev, naš odgovor: v Poslovni sistem Mercator! PRIMERI Prvi način: INTERNA RAZDEUTEV MERCATORJEVIH DELNIC Ta način pomeni, da se 20 % družbenega kapitala celotnega Mercatorja razdeli zaposlenim, upokojencem in nekdanjim zaposlenim vseh Mercatorjevih podjetij v zameno za naše lastniške certifikate v nominalnem razmerju 1:1. PRIMER: CERTIFIKAT V VREDNOSTI 200.000 SIT NAM DA 4 DELNICE MERCATORJA, KER BO VREDNOST DELNICE DOLOČENA V VIŠINI 50.000 SIT. Drugi način: NOTRANJI ODKUP MERCATORJEVIH DELNIC Notranji odkup je zanimiv zaradi 50 % popusta in 5-letnega obdobja, v katerem se odkupuje družbeni kapital. Obenem pa omogoča, da čimveč delnic pride v roke delavcem. Delnice v notranjem odkupu bomo namreč lahko kupovali s presežki lastniških certifikatov, ki nam bodo ostali, ko bomo z interno razdelitvijo sprivatizirali 20 % družbenega kapitala, z zadolžnicami in s potrdili o manj izplačanih osebnih dohodkih, kot jih zagotavlja kolektivna pogodba. Poleg tega pa bodo lahko podjetja del dobička namenila delavcem in jih tako usposobila za odkup delnic. Pri notranjem odkupu pa bomo zaposleni delnice lahko kupovali tudi z denarjem. PRIMER: ZAPOSLENI BO IMEL POTRDILO ZA 50.000 SIT IZ NASLOVA MANJ IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKOV. V TEM PRIMERU BO ZA POTRDILO PREJEL DVE DELNICI, VSAKO V VREDNOSTI 50.000 SIT, ZARADI Z ZAKONOM DOLOČENEGA 50 % POPUSTA. Tretji način: JAVNA PRODAJA MERCATORJEVIH DELNIC Preostali del družbenega kapitala bo Mercator prodal na podlagi javnega razpisa. K temu delu privatizacije Mercator vabi vse tiste, ki ne morejo sodelovati pri interni razdelitvi in notranjemu odkupu, predvsem pa družinske člane zaposlenih, njihove prijatelje, delavce, upokojence in bivše zaposlene v kmetijskih zadrugah, njihove člane in kmete kooperante, svoje kupce, člane Kluba Mercator, varčevalce M banke, poslovne partnerje. Kupnina za delnico je lastniški certifikat, lahko pa tudi seveda denar. PRIMER: MLADOLETNI OTROK ZAPOSLENEGA DOBI CERTIFIKAT V VREDNOSTI 100.000 SIT. V ZAMENO ZANJ PREJME DVE MERCATORJEVI DELNICI, KER BO VREDNOST DELNICE DOLOČENA V VIŠINI 50.000 SIT. ZAMENJAVA MERCATORJEVIH DELNIC ZA DELNICE PODJETJA Potem, ko bomo z delnicami Mercatorja njegovi solastniki, s tem pa posredno solastniki svojih podjetij, bo krovno podjetje ponudilo do 49 % vrednosti vsakega podjetja zaposlenim in drugim potencialnim kandidatom - delničarjem v tem podjetju. Ti bodo Mercatorjeve delnice lahko zamenjali za delnice svojega podjetja. PRIMER: ZAPOSLENI BO IMEL DVE MERCATORJEVI DELNICI, VSAKO V VREDNOSTI 50.000 SIT. KO BO MERCATOR OBJAVIL ZAMENJAVO SVOJIH DELNIC ZA DELNICE PODJETJA, BO VSAK, KI BO ŽELEL, MERCATORJEVO DELNICO LAHKO ZAMENJAL ZA DELNICO SVOJEGA PODJETJA V SESTAVI KONCERNA MERCATOR. Vabilo za zamenjavo lastniških certifikatov za Mercatorjeve delnice Lastninjenje ali privatizacija je v Mercatorjevi zgodovini najzahtevnejši projekt. Projekt, ki vključuje vse zaposlene. Projekt, ki je povezan z našim zaupanjem in pripadnostjo. Bolj kot kdajkoli prej imamo usodo Mercatorja v svojih rokah. Mercator naj s privatizacijo postane največja * delniška družba v Sloveniji z množico individualnih delničarjev. Odločujoči delež lastnine naj pripada tistim, ki smo Mercator soustvarjali - zaposlenim in upokojenim ter bivšim zaposlenim v naših podjetjih in zadrugah, pa tudi našim otrokom, sorodnikom in znancem ter kupcem v naših trgovinah, imetnikom M-kartice, varčevalcem M banke... Lastniki Mercatorja in vsega premoženja, s katerim razpolagajo podjetja, kjer ima Mercator kapitalske vloge, lahko postanemo tako, da pridobimo Mercatorjeve delnice v zameno za lastniške certifikate. Delnice ne pomenijo samo solastništva, te delnice so tudi dobra in vama naložba. Kolikšen bo donos na delnico, ni mogoče vnaprej napovedati, ker je donosnost odvisna od uspešnosti poslovanja. Toda povsem realna je napoved, da bodo Mercatorjeve delnice ugodnejše od mnogih drugih delnic, ki se bodo pojavile s privatizacijo podjetij. V svetu velja, da dobre delnice nosijo več kot obresti na hranilne vloge. To je tudi Mercatorjev cilj. Mercatorjevo poslovanje bo usmerjeno v čim večjo dobičkonosnost, predvsem pa v ohranitev in stabilno rast vrednosti njegovih delnic ter v pošteno udeležbo v dobičku. Mercatorje bil vedno nad povprečjem slovenskega gospodarstva. Mercator ne pozna nelikvidnosti. V Mercatorju se vsak dan obme 2.000 ton najraznovrstnejšega blaga široke potrošnje. Kupci v Mercatorjevih trgovinah na dan kupijo povprečno za preko 350 milijonov SIT blaga. Glede na značaj blaga, ki ga prodajajo Mercatorjeva podjetja, obstajajo številne možnosti za posebne oblike stimulacije delničarjev. DOLGOROČNO VARNOST naložbe v Mercator jamčijo naslednja dejstva: ■ Mercatorjevi poslovni rezultati v zadnjih treh letih (in tudi prej) so boljši od slovenskega gospodarskega povprečja - Mercator nima likvidnostnih težav - Mercator s premoženjem ravna kot dober gospodar - Mercator ne pozna bliskovitih vzponov in usodnih padcev • Mercator vodita zdrava pamet in tveganje do ravni uresničljivega - Mercator je velika družina, vendar povsod najboljši sosed Malo je podjetij, v katerih ima posamezni delničar lahko tudi neposreden vpliv na uspešnejše poslovanje. V Mercatorju je to možno, kajti če kupuješ v Mercatorjevih trgovinah, prispevaš k uspehu. Mercatorjeve delnice bodo kotirale na borzi, kar bo uspelo samo velikim in zdravim podjetjem. To pa pomeni še drugo prednost Mercatorjeve delnice. Lastniki jih bodo lahko tudi prodali, če bodo potrebovali denar za druge svoje potrebe. V ta namen bo še posebej organizirana tudi "interna borza". Celotna akcija zbiranja lastninskih nakaznic bo potekala v vseh Mercatorjevih podjetjih in kmetijskih zadrugah, pa tudi v krovnem podjetju Poslovnega sistema Mercator. Prvi rok zbiranja razpisujemo v času od 3. do 30. novembra 1993. I Z H O D fŠ Č A Z A L A S T N I N S K O P R E O B L I K O V A N J E POSLOVNEGA SISTEMA MERCATOR 1 + 1+ 1 + 1 +... = SVOJINA SVOJEM Mercatorjevo premoženje je veliko in če hočemo, da bomo uresničili cilj: Mercator naj ostane Mercatorjevcem in da ga bomo delili s tistimi, ki so mu blizu, moramo zbrati veliko število certifikatov, s katerimi bomo "odkupili" to premoženje. Ker Mercatorju zaupamo in verjamemo v njegovo prihodnost, nam zanj ni težko zastaviti verodostojnih besed, s katerimi bomo imetnike certifikatov prepričali, da jih zamenjajo za Mercatorjevo delnico. Predvsem zaposleni v Mercatorju svoje prepričanje udejanimo tako, da bo znal vsak med nami Mercator predstaviti okolju, kjer živimo. Le s svojim tvornim in pozitivnim delovanjem za pridobivanje čim večjega števila certifikatov v svojem okolju, bomo najhitreje, najbolj učinkovito in najbolj prepričljivo SVOJI NA SVOJEM. MERCATOR 1949 1993 Trgovsko podjetje "Živila" v Ljubljani Poslovni sistem Mercator, delniška družba, - 36 zaposlenih koncern 51 podjetij, 6 mešanih družb in 15 - 6 trgovin v Ljubljani kmetijskih zadrug - 1 skladišče - 13.600 zaposlenih ali 2,6 % vseh zaposlenih - 4 vprežni vozovi v Sloveniji - 1 tovomjaček - 1,9 milijarde DEM ali 3,7 % prihodka - 3 trikolesa gospodarstva Slovenije v letu 1992 - 8 konj - povprečno je vsak Mercatorjev delavec v letu 1992 ustvaril več kot 140.000 DEM 1953 prihodka preimenovanje v firmo Mercator - s politiko združevanja sredstev zgrajenih 120 novih večjih objektov v zadnjih desetih letih - sedeži podjetij in kmetijskih zadrug v 34 slovenskih občinah - trgovine ali druge poslovne enote v 50 slovenskih občinah - povprečni dnevni gotovinski izkupiček 350 milijonov SIT - podjetja in predstavništva v tujini: Avstrija, Madžarska, Češka, Italija, Nemčija, Rusija, Ukrajina, Hrvaška, Makedonija, Bosna in Hercegovina. Krovno podjetje Poslovnega sistema Mercator, d.d., kot podjetje - 138 zaposlenih ali 1,0 % zaposlenih v Mercatorju - 2,0 milijard SIT prihodka ali 2,1 % v prihodku Mercatorja Krovno podjetje in vsi njegovi organi, skupščina, upravni odbor, nadzorni odbor in poslovodstvo, so predvsem usmeijeni v celotno problematiko koncema in so nosilci strateških funkcij, kot so: - strateško planiranje - trženje z močno pogajalsko pozicijo na nabavnem trgu in z osnovno poslovno usmeritvijo, daje uspešnost poslovanja rezultat zadovoljitve kupcev - koncentracija finančnih sredstev za večje in pomembnejše investicije, tehnološki napredek in nove dejavnosti - mobilnost sredstev za uspešno tekoče poslovanje vseh podjetij, medsebojno poravnavanje obveznosti in terjatev ter za trajno likvidnost - upravljalski informacijski sistem, racionalni pretok informacij in standardizacija - filozofija in notranja kultura sistema, poenotenje celostne podobe, blagovne znamke in skupnega nastopanja na trgu - usmerjanje rasti znanja za lastne izobraževalne in strokovne potrebe - standardizacija projektiranja objektov, opreme, blaga, storitev, dokumentacije, izgleda, itd. Načela poslovne politike in cilji: - pravna, poslovna in razvojna samostojnost podjetij, ki s povezavo blagovnih in finančnih tokov ter razvojne strategije na ravni koncerna zagotavlja gospodarsko, finančno in socialno trden poslovni sistem; - tehnološki, kulturni in informacijski dvig proizvodnje, trgovine in storitev na evropsko raven, konkurenčna proizvodnja in prodaja blaga za vsak žep in okus, s poudarkom na kakovosti, uveljavitev blagovne znamke Mercator. Upravljanje v Mercatorju - sedanje stanje Skupščino Poslovnega sistema Mercator sestavljajo predstavniki vseh podjetij in kmetijskih zadrug. Upravni odbor sestavlja 22 članov -16 predstavnikov podjetij in 6 zunanjih članov, uglednih strokovnjakov in javnih delavcev. Imenuje jih skupščina. Vsak član ima en glas. Nadzorni odbor imenuje skupščina. Šteje 6 članov, od tega so 4 predstavniki članic Mercatorja, 2 pa neodvisna strokovnjaka. Poslovodni odbor koncema sestavlja 9 članov: predsednik, 3 namestniki ter 5 podpredsednikov (za trženje, finance, kmetijstvo, razvoj ter ekonomiko in informatiko). Upravljanje podjetij: koncem je večinski lastnik podjetij. V upravnem odboru vsakega podjetja ima svojega predstavnika. Poleg tega so v upravnih odborih podjetij predstavniki zaposlenih in zunanji predstavniki. Upravljanje in vodenje Mercatorja po privatizaciji Upravljanje in vodenje družb določa zakon o družbah. Na podlagi tega zakona sta organa upravljanja skupščina in nadzorni svet, organ vodenja pa uprava. Skupščina je upravljalski organ delničarjev Mercatorja. Svoje pravice bomo uresničevali v skupščini družbe neposredno ali pa preko pooblaščenih predstavnikov. Skupščina sklepa: o razdelitvi dobička, potrjuje letno poročilo poslovanja, imenuje člane nadzornega sveta, sprejema spremembe statuta, sklepa o statusnih zadevah družbe ter o drugih zadevah, določenih z zakonom in statutom. Nadzorni svet je organ upravljanja, sestavljen iz predstavnikov kapitala in delavcev podjetja. Nadzira poslovanje uprave družbe, preverja dokumentacijo in knjige družbe, finančno poslovanje, vrednostne papirje, zaloge blaga ter drugo dokumentacijo, iz katere je vidno poslovanje družbe. Odloča o planih in sprejema načrte. Poroča in odgovarja skupščini družbe. Organ vodenja je uprava, ki ima več članov -predsednika uprave in več direktorjev, ki skupaj odločajo o vodenju družbe. Člane uprave imenuje nadzorni svet, ki mu člani uprave odgovarjajo in poročajo. Člani uprave vodijo poslovanje družbe. Smiselno enako, kot bo urejeno upravljanje in vodenje koncema, bo urejeno tudi upravljanje in vodenje v podjetjih, ki sestavljajo koncem Mercator. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI V MERCATORJU Trgovina - 33 podjetij - 8.406 zaposlenih ali 62,6 % vseh zaposlenih v Mercatoiju - 63,3 milijard SIT prihodka ali 65,6 % v prihodku Mercatorja - 15 % delež v oskrbi slovenskega prebivalstva - 1.334 manjših, srednjih, velikih prodajaln in blagovnic - 400.000 m2 skladiščnih in prodajnih površin - 300 tovornjakov in drugih dostavnih vozil Dnevno se v Mercatorjevih prodajalnah in skladiščih obme 2.000 ton blaga, povprečni dnevni izkupiček v maloprodaji znaša okoli 350 milijonov SIT. Podjetja: - Mercator-Blagovni center, d.d., Ljubljana - Mercator-Catering, d.d., Ljubljana - Mercator-Contal, d.d., Ljubljana - Mercator-Degro, d.o.o., Portorož - Mercator-Dolomiti, Ljubljana, d.d. - Mercator-Golovec, Ljubljana, d.d. - Mercator-Gradišče, Trebnje, d.d. - Mercator-Grmada, Ljubljana, d.d. - Mercator-Jelka, Ribnica, d.d. - Mercator-Konsum, d.d., Ljubljana - Mercator-Mednarodna trgovina, d.d., Ljubljana - Mercator-Mego, d.o.o., Ljubljana - Mercator-Mip Ptuj, d.d., Ptuj - Mercator-Modna hiša, d.o.o., Maribor - Mercator-Nanos, d.d., Postojna - Mercator-Potrošnik, d.o.o., Lenart v Slov. goricah - Mercator-Preskrba, d.o.o., Krško - Mercator-Preskrba, Tržič, d.d. - Mercator-Rožnik, Ljubljana, d.d. - Mercator-Rudar, d.o.o., Idrija - Mercator-Sadje zelenjava, d.o.o., Ljubljana - Mercator-Savica, Ljubljana, d.d. - Mercator-Sevnica, d.d., Sevnica - Mercator-Sloga, Gornja Radgona, d.o.o. - Mercator-Slosad, d.d., Ljubljana - Mercator-Standard, d.o.o., Novo mesto - Mercator-Steklo, d.d., Ljubljana - Mercator-Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d.o.o., Hrastnik - Mercator-Splošno trgovsko podjetje, d.o.o., Metlika - Mercator-Trgoavto, d.o.o., Koper - Mercator-Trgopromet, Kočevje, d.d. - Mercator-Univerzal, Lendava, d.o.o. - Mercator-Zarja, Ormož, d.o.o. Industrija - 8 podjetij, pretežno agroživilska industrija - 1.771 zaposlenih ali 13,2 % vseh zaposlenih v Mercatorju - 10,7 milijard SIT prihodka ali 11,1 % v prihodku Mercatorja - 12.000 ton olja letno ali 40 % vse slovenske predelave olja - 35.000 ton mesa in mesnih izdelkov - 15.000 ton pasterizirane zelenjave in sadja - 450 ton pražene kave - 8.000 ton kruha, peciva in drugih pekovskih ter slaščičarskih izdelkov - 20.000 ton mleka in mlečnih izdelkov - 1.800 ton instant kakao napitkov Podjetja: - Mercator-Emba, d.o.o., Ljubljana - Mercator-Eta, Kamnik, d.o.o - Mercator-Konditor, d.o.o., Ljubljana - Mercator-Mesna industrija, d.o.o., Ljubljana - Mercator-Meso-Izdelki, Škofja Loka, d.o.o. - Mercator-Mlekama Kranj, d.o.o., Kranj - Mercator-Pekarna Grosuplje, d.o.o., Grosuplje - Mercator-Oljarica, Kranj, d.o.o. 68 izdelkov je v dveh letih, odkar je uveden znak "SQ" - slovenska kakovost, dobilo pravico, da poleg blagovne znamke proizvajalca, uporablja tudi ta znak. Kmetijstvo ■ 3 podjetja - 986 zaposlenih ali 7,3 % vseh zaposlenih v Mercatorju - 5 milijard SIT prihodka ali 5,1 % v prihodku Mercatoija - 30 % kakovostnega sadja (jabolka, hruške, jagodičevje) vse slovenske proizvodnje - 20 % vse slovenske proizvodnje prašičev Nove tehnologije za prehrano goveje živine, preizkušene na farmah, uveljavljene pri nas in v svetu. Podjetja: - Mercator-Agrokombinat, d.o.o., Krško - Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, d.o.o., Kočevje - Mercator-Kmetijstvo, d.o.o., Kranj Gostinstvo - 3 podjetja - 342 zaposlenih ali 2,5 % vseh zaposlenih v Mercatorju - 0,6 milijard SIT prihodka ali 0,6 % prihodka Mercatorja Podjetja: - Mercator-Hotel Ilirija, Ljubljana, d.o.o. - Mercator-Nebotičnik, d.o.o., Ljubljana - Mercator-Sremič, d.o.o., Krško Storitve (obrtne, projektantske, inženiring in računalniške storitve) - 3 podjetja - 65 zaposlenih ali 0,5 % vseh zaposlenih v Mercatorju - 285 milijonov SIT prihodka ali 0,4 % prihodka Mercatorja Podjetja: - Mercator-Cibes, d.o.o., Ljubljana - Mercator-Optima, d.o.o., Ljubljana - Mercator-Računalniške storitve, d.o.o., Ljubljana MEŠANE DRUŽBE - 6 mešanih družb - 133 zaposlenih ali 0,8 % vseh zaposlenih v Mercatorju - 0,9 milijonov SIT prihodka ali 0,9 % v prihodku Mercatorja Mešane družbe - M banka, d.d., Ljubljana - Zavarovalnica Mercator, d.d., Ljubljana - BTC Shopping center, d.o.o., Ljubljana - Spar-Mercator, d.o.o., Ljubljana - Interspar, d.o.o., Ljubljana - Unileasing, d.o.o., Ljubljana KMETIJSKE ZADRUGE V Poslovnem sistemu Mercator je 15 kmetijskih zadrug: Mercator-KGZ Cerknica, Cerknica Mercator- KGZ Litija, Litija Mercator-KGZ Ribnica, Ribnica na Dolenjskem Mercator-KGZ Sora, Žiri Mercator-Kmečka zadruga Sevnica, Sevnica Mercator-KZ Črnomelj, Črnomelj Mercator-KZ Dobrepolje, Dobrepolje Mercator-KZ Krka, Novo mesto Mercator-KZ Logatec, Logatec Mercator-KZ Metlika, Metlika Mercator-KZ Stična, Ivančna gorica Mercator-KZ Suha krajina, Žužemberk Mercator-KZ Trebnje, Trebnje Mercator-KZ Velike Lašče, Velike Lašče Mercator-Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, Mozirje S proizvodnjo kmetijskih pridelkov v kmetijskih zadrugah, ki so v koncernu Mercator, se na približno 20 % vseh slovenskih kmetijskih površin ukvarja okrog 13.000 kmetov. Tudi zadruge imajo razvito pomembno trgovsko maloprodajno mrežo. - 1.725 zaposlenih ali 12,8 % zaposlenih v Mercatorju, - 13,7 milijard SIT prihodka ali 14,2 % v prihodku Mercatorja. Značilna proizvodnja: - reja živine in pridelava mleka, - poljščine (krompir, žitarice), - grozdje, drugo sadje in sočivje, - suha roba. STRUKTURA PRIHODKA V LETU 1992 * VKUUCNO S KROVNIM PODJETJEM INDUSTRIJSKA PODJETJA (11.1%) KMETIJSKE ZADRUGE (14.2%) * STORITVENA PODJETJA (2.5%) KMETIJSKA PODJETJA (5.1%) GOSTINSKA PODJETJA (0.6%) MEŠANE DRUŽBE (0.9%) TRGOVSKA PODJETJA (85,6%) BILANCA STANJA POSLOVNEGA SISTEMA MERCATOR, d.d., na dan 31.12.1992 v 000 DEM v % NALOŽBE 399.668 99,6 A. Stalna sredstva 371.252 92,5 I. Materialne naložbe 11.092 2,8 D. Dolgoročne finančne naložbe 360.160 7,5 B. Obratna sredstva 28.397 7,1 C. Aktivne časovne razmejitve 19 - D. Izvenposlovna aktiva 1.800 0,4 SKUPAJ AKTIVA 401.468 100,00 SREDSTVA 398.175 99,2 A. Kapital 364.121 90,7 B. Obveznosti 32.953 8,2 C. Pasivne časovne razmejitve 1.101 0,3 D. Izvenposlovna pasiva 3.293 0,8 SKUPAJ PASIVA 401.468 100,0 Vir podatkov bilanca stanja na dan 31.12.1992 SHEMATIČNI PRIKAZ KAPITALSKE STRUKTURE ČLANICE PRED LASTNINJENJEM BILANCA STANJA AKTIVA PASIVA v % Nepremičnine Delniški kapital Oprema PSM, d.d. 100 Dolgoročne finančne Dolgoročne obveznosti naložbe Dolgoročne rezervacije Zaloge Kratkoročne obveznosti Kratkoročni krediti do dobaviteljev Terjatve do kupcev Kratkoročne obveznosti Druge terjatve iz poslovanja Denar Druge obveznosti Neposlovna sredstva Neposlovni viri sredstev SHEMATIČNI PRIKAZ KAPITALSKE STRUKTURE ČLANICE PO LASTNINJENJU BILANCA STANJA AKTIVA PASIVA v % Nepremičnine Delniški kapital Oprema PSM, d.d. Delniški kapital delavcev, 51 ali več zaposlenih v podjetju Rezerve 49 ali manj Dolgoročne finančne Dolgoročne obveznosti naložbe Dolgoročne rezervacije Zaloge Kratkoročne obveznosti Kratkoročni krediti do dobaviteljev Terjatve do kupcev Kratkoročne obveznosti Druge terjatve iz poslovanja Denar Druge obveznosti Opomba: Navedene so glavne postavke bilance stanja Kako ravnati z lastniškimi certifikati? Republika Slovenija je vsem upravičencem izdala lastniške certifikate. Kaj je certifikat? Certifikat predstavlja pravico, ki državljanom Slovenije omogoča nakup delnic podjetja, ki je v postopku lastninskega preoblikovanja. Lastniški certifikat glasi na ime, je neprenosljiv (ne morete ga podariti ali pa prodati tretji osebi), lahko pa se deduje. Kdo ga dobi? Merili za pridobitev lastninskega certifikata sta slovensko državljanstvo in starost na dan 5.12.1992. Nominalne vrednosti in dopolnjena leta starosti na dan 5.12.1992: - 100.000 SIT osebe do dopolnjenega 18. leta; - 200.000 SIT osebe od dopolnjenega 18. leta do dopolnjenega 23. leta; - 250.000 SIT osebe od dopolnjenega 23. leta do dopolnjenega 28. leta; - 300.000 SIT osebe od dopolnjenega 28. leta do dopolnjenega 38. leta; - 350.000 SIT osebe od dopolnjenega 38. leta do dopolnjenega 48. leta; - 400.000 SIT osebe od dopolnjenega 48. leta dalje. Vsak lahko sam ugotovi, v kakšni zneskovni vrednosti mu pripada pravica, ki jo lahko zamenja za delnico. Kdo lahko razpolaga? S certifikatom lahko razpolaga le njegov imetnik ali njegov zakoniti zastopnik. S certifikati mladoletnih otrok lahko prosto razpolagajo starši oziroma njihovi zakoniti zastopniki. S certifikati oseb, ki so umrle po 5.12.1992, razpolagajo zapustnikovi dediči na podlagi sklepa o dedovanju. Ne papir, temveč poseben evidenčni račun Certifikat ni papir. Republika Slovenija nam je v enoti Službe družbenega knjigovodstva, kije krajevno pristojna za območje, kjer imamo stalno bivališče, odprla poseben evidenčni račun in nas o tem pisno obvešča. Številka računa je enaka naši evidenčni matični številki občana (EMŠO). Račun je odprt na naše ime in v našo korist in na njem je knjižena vrednost certifikata (znesek), ki nam pripada. Upravičenost do razpolaganja z zneskom na računu bomo morali izkazati z osebnim dokumentom (osebno izkaznico, potnim listom itd.). Upravičenost do razpolaganja z zneskom ne pomeni, da lahko zahtevamo izplačilo denarja. To je samo naša pravica, da v okviru evidentiranega zneska sami odločamo, kateremu podjetju bomo znesek namenili v zameno za njegove delnice. Kako od certifikata do delnice? Imetnik certifikata z zneskom razpolaga oziroma uporablja certifikat s posebno lastninsko nakaznico. S to nakaznico bomo kot njeni izdajatelji dali Poslovnemu sistemu Mercator dovoljenje, da z našega evidenčnega računa preknjiži določen znesek na svoj račun (račun prejemnika certifikata), potem ko bo Agencija dala soglasje k našemu privatizacijskemu programu in bo skupaj s pozivom in razpisom javno objavljen. Z lastninsko nakaznico bomo torej določili: - Poslovni sistem Mercator kot podjetje, v katerega vlagamo svoj certifikat; ■ znesek, ki ga vanj vlagamo; ■ in pooblastilo, da sme Poslovni sistem Mercator z našega evidenčnega računa preknjižiti določen znesek na svoj račun. v Poenostavljen postopek za zbiranje lastninskih nakaznic Izpolnjevanje lastninske nakaznice je precej komplicirana zadeva. Zato bo v vseh Mercatorjevih podjetjih in zadrugah določena odgovorna oseba, ki nam bo pomagala izpolniti nakaznico. Sicer pa bomo skupaj z obvestilom o odprtju računa dobili tudi navodilo o izpolnjevanju in uporabi lastninske » nakaznice. Vendar pa v Mercator lahko pridemo tudi z neizpolnjeno lastninsko nakaznico takoj, ko bo naša odločitev, da svoj certifikat namenjamo Mercatorju, trdna. Obrazec lastninske nakaznice bo v prodaji na poštah in v enotah Službe družbenega knjigovodstva. Cena ene nakaznice je 150 SIT. Lastninske nakaznice bomo sprejemali v vseh Mercatorjevih podjetjih in kmetijskih zadrugah. Predhodno zbiranje lastninskih nakaznic Postopek lastninskega preoblikovanja je dolgotrajen. Postopki za cenitev vseh podjetij, razčiščevanje denacionalizacijskih zahtevkov, pa tudi revizijski pregledi, bodo zahtevali določen čas. Realno lahko računamo, da bo Mercator Agenciji predložil svoj program privatizacije v začetku 1994. Šele tedaj, po odobritvi programa, bomo lahko objavili uradni javni razpis.V najboljšem primeru bodo torej lastniški certifikati dejansko postali delnice spomladi leta 1994. Seveda si ne moremo dovoliti, da bi v tem času preprosto čakali. Zlasti, ker je možno pričakovati vsakovrstne "propagandne akcije", ki bodo vabile imetnike certifikatov z vsemogočimi obljubami za vlaganje certifikatov oziroma za investiranje v druga podjetja ali investicijske družbe. Medsebojno zaupanje v Mercator - naše zaupanje vanj in zaupanje koncerna v svoje bodoče delničarje, bo uresničeno z akcijo predhodnega zbiranja lastninskih nakaznic. Tako bo vsak imetnik certifikata svojo odločitev lahko uresničil že prej, še preden bo objavljen formalni uradni razpis prodaje delnic. Ob izročitvi lastninske nakaznice Mercatorju se bomo morali izkazati z osebnim dokumentom. NE POZABIMO S SEBOJ PRINESTI: - obvestila Službe družbenega knjigovodstva s številko evidenčnega računa; - osebne izkaznice ali drugega dokumenta, iz katerega bosta razvidni evidenčna matična številka občana in identiteta; - evidenčne matične številke tistih imetnikov certifikatov, ki še nimajo osebne izkaznice. Kdaj bo to možno? Služba družbenega knjigovodstva nas že obvešča o odprtju evidenčnega računa in s sredstvi iz računa je že možno razpolagati z lastninsko nakaznico. Torej je možno začeti s predhodnim zbiranjem lastninskih nakaznic. PRVI ROK ZBIRANJA RAZPISUJEMO V ČASU OD 3. DO 30. NOVEMBRA 1993. Vsem, ki bomo v tem roku izročili svojo izpolnjeno lastninsko nakaznico enemu od Mercatorjevih podjetij ali zadrug, bodo od 1. januarja 1994 začele teči vse materialne bonitete, ki jih bo kasneje prinašala delnica. S tem želi Mercator doseči, da njegovi bodoči delničarji ne bomo prizadeti, ker Mercatorjeva lastninska preobrazbra ne bo izvedena med prvimi. Pridružimo se torej akciji predhodnega zbiranja lastninskih nakaznic za Mercator! Akciji predhodnega zbiranja lastninskih nakaznic se lahko pridružimo v vsakem od podjetij ali vsaki od kmetijskih zadrug, ki nosijo ime Mercator. To ne velja samo za zaposlene, upokojene in bivše zaposlene. To velja tudi za vse druge, naše sorodnike, znance, kmete in njihove družinske člane. prejeli potrdilo o izročitvi ter dobili odgovore tudi na mnoga vprašanja. V Mercatorju bomo storili vse, da bo sprejemanje lastninskih nakaznic, pomoč pri njihovem izpolnjevanju in odnos do bodočih delničarjev korektno, enostavno in v obojestransko zadovoljstvo. Organizirane službe v vseh podjetjih in zadrugah Mercatorja nam bodo na razpolago in v pomoč pri izpolnjevanju lastninskih nakaznic. Mercator bo na podlagi izpolnjene lastninske nakaznice preknjižil znesek na našem evideničnem računu tedaj, ko bo Agencija dala soglasje k privatizacijskemu programu, ki bo skupaj s pozivom in razpisom javno objavljen. Stanje na evidenčnem računu mora zato v tem času mirovati. Za trdnost in resnost odločitve, da svoj certifikat namenimo Mercatorju, Mercator zagotavlja spoštovanje te odločitve z opisanimi bonitetami. Vzajemno zaupanje je vrednota, ki se ji Mercator ne bo izneveril. Z enim samim obiskom v Mercatorju bomo uredili vse: izročili lastninsko nakaznico, Kje dobimo informacije? Mercatorjeva dolžnost je, da o vsem, kar se bo v zvezi z njegovim lastninjenjem še dogajalo, tekoče, razumljivo in pravočasno obvešča. Mercator bo informacije objavljal v posebnih informativnih biltenih, v časopisu Poslovnega sistema Mercator in v osebnih informacijah. Odgovornost za izvedbo Mercatorjevega programa lastninskega preoblikovanja nosijo direktorji Mercatorjevih podjetij in kmetijskih zadrug. Ti bodo v vsakem podjetju in kmetijski zadrugi določili odgovorno osebo, ki bo vodila, usklajevala in organizirala predhodno zbiranje lastninskih nakaznic, obenem pa odgovarjala na vprašanja, povezana z lastninjenjem in njegovo tehnično izvedbo. Informacije najprej poiščimo v podjetju ali zadrugi, kjer smo zaposleni. Informacije pa nam bo posredovala tudi komisija za lastninsko preoblikovanje Poslovnega sistema Mercator, Ljubljana, Dunajska 107, telefon - centrala: 061/1682-282, fax. 061/1681-197,1681-077. Največ lahko pomagajo ali svetujejo sodelavci: - Aleš Čerin - Zdenka Ban-Fischinger - Rika Germ-Metlika - Marija Hojnik - Alojz Klemenčič - Vesna Kos-Bleiweis - Tone Mastnak - Tomaž Ravnikar V podjetjih in kmetijskih zadrugah pa naslednji sodelavci: podjetje ime odgovornega delavca tel. fax Mercalor-Agrokombinat Krško Irena Čater, Bogomir Pirc 0608/31-020 31-979 Mercator-B/agov/ii center, Lj. v Anita Šuštar 061-340-059 349-524 Mtrcator-Catering, Lj. Zlata Žakelj 061-1682-477 Mercator-C/ies, Lj. Ivan Dragoš 061-1403-140 Mercator-Co/ita/, Lj. Polona Novak 061-1682-282 int.493 Mercator-Degro, Portorož Darja Humar 066-76-455 76-696 Mercator-Dolomiti, Lj. Andreja Bogunič Klanjšek 061-222-166 Mtrcalor-Emba, Lj. Ivanka Slak 061-345-371 345-371 Mercator-£to, Kamnik Marija Novak 061-811-626 814-728 Mercator-Go/ovec, Lj. Mojca Brkinjač 061-1406-068 1409-209 Mercator-Gradišče, Trebnje Dragica Derganc 068-44-007 Mercator-Grmada, Lj. Vasja Lenardič 061-342-689 1683-260 Mercator-//ž'n)fl, Lj. Hermina Soko 061-1593-283 1593-048 Mercator-Jelka, Ribnica Marta Košir 061-861-111 861-176 Mercator-KGZ Cerknica Marko Nared 061-791-086 791-014 Mercator-AT/Z Litija Darko Benčič 061-881-845 881-157 Mercator-KGZ Ribnica Alojz Marn 061-862-131 861-030 Mercator-/(LZ Črnomelj v Ciril Štrukelj 068-51-020 51-711 Mercator-^Z Dobrepolje Janja Erčulj 061-787-204 787-205 Mercator-Z^Z Krka, Novo mesto Veronika Bezeg 068-322-542 323-653 Mercator-AZ Logatec Vlasta Razdrli 061-741-511 741-539 Mercator-AZ Metlika v Martin Stubljar 068-58-261 58-070 Mercator-A^Z Sevnica Marjeta Kristanšek 0608-41-477 41-494 Mercator-AtZ Stična Milena Vrhovec 061-783-102 Mercator-Suha Krajina, Žužemberk Nada Košmerl 068-87-611 87-007 Mercator-AZ Trebnje Andreja Tratar 068-44-020 Mercator-AZ Velike Lašče Magda Petrič 061-789-307 789-282 Mercator-AT/ Kočevje Zdravko Janež 061-855-569 853-472 Mercator-Kmetijstvo, Kranj Vera Kopitar 064-211-252 213-374 Mercator-Konditor, Lj. Emilijana Lipovšek 061-267-061 272-380 Mercator-Konsum, Lj. Anton Kus 061-1681-487 1682-390 Mercator-Mednarodna trgovina, Lj. Šabac Darinka 061-1682-104 1682-100 Mercator-Mego, Lj. Matjaž Medved 061-1682-464 1682-137 • LASTNINSKIH NAKA Z N I C podjetje ime odgovornega delavca tel. fax Mercator-Afc«a industrija, Lj. Belko Bovcon 061-1337-181 1313-064 Mercator-Mevo Izdelki, Škofja Loka Janez Globočnik 064-622-171 621-675 Mercator-Mi/?, Ptuj Marjana Olstrak 062-776-331 775-438 Mercator-Mlekarna Kranj Elizabeta Orešnik 064-331-231 331-150 Mercator-Morfrtfl hiša Maribor Irena Pavlič 062-225-181 227-370 Mercator-iVflnos', Postojna Henrik Habjan 067-25-441 23-658 Mercator-Nebotičnik, Lj. Jože Vodovnik 061 Mercator-Oljarica Kranj Nevenka Ravnik 064-241-351 241-365 Uercator-Optima, Lj. Jože Cvetek 061-1253-244 224-943 Mtrcdtor-Pekarna Grosuplje Jožica Rojec 061-761-564 764-273 Mercdior-Potrošnik Lenart v Martin Čuček 062-724-021 724-713 Niercator-Preskrba Krško Anica Koprivnik 0608-22-185 22-863 Mercalor-Preskrba Tržič Marija Fajfar 064-50-262 50-011 Mercator- Rožnik, Lj. Sonja Vrhovec 061-348-070 1683-266 Mercdior-Rudar, Idrija Mira Podobnik 065-71-028 71-650 Mercalor-Sadje zelenjava, Lj. v Sonja Suštar-Klun 061-310-357 314-769 Mercator-5av/cfl, Lj. Nives Jelenc 061-1328-118 312-347 Mercator-Sevn/cfl Milena Rezec 0608-41-141 Mercator-S/oga Gornja Radgona Marjana Štelcl 069-61-851 61-150 Mercdior-Sremič Krško Helena Poznič 0608-31-005 31-006 MercmT-Slosad,Bohova \ Adela Jovanovič 062-611-321 611-305 Mercator-5ora, KGZ Žiri Vida Lamovec 064-691-243 691-372 Mtrcator-Standard, Novo mesto Ana Smerdu 068-21-410 21-329 Mercator-Steklo, Lj. Marija Delak-Novak 061-1682-103 1681-473 Mercator-SrP Hrastnik Darja Klenovšek 0601-43-716 43-299 Mercator-STP Metlika Božidara Šuklje 068-58-701 58-701 Mercator-Trgoavto Koper Gojmir Božič 066-38-710 37-807 Mercaior-Trgopromet Kočevje Bojan Turk 061-853-436 851-135 Metcdtor-Univerzal Lendava Jožefa Lazar 069-75-110 75-141 Mercator-Zarja Ormož Helena Lukaček 062-701-086 702-231 Mercator-ZAZ Mozirje Franc Miklavc 063-831-044 832-272 Zavarovalnica Mercator, Lj. Marina Šerek 061-1682-282 Spar Mercator, Lj. Anton Roblek 061-1682-282 Poslovni sistem Mercator, Lj. Blanka Šteblaj 061-1682-282 1681-197 Mercatorjevo povabilo na dva načina: Posebna izdaja Mercatorjevega časopisa je namenjena zaposlenim, upokojencem, nekdaj zaposlenim v Mercatorju, zaposlenim v kmetijskih zadrugah, njihovim upokojencem in nekdaj zaposlenim, zadružnim članom, kmetom kooperantom, z družinskimi člani in tistim, ki jim je Mercator tudi sicer blizu. Predvsem temu delu javnosti želimo podrobno predstaviti Mercatorjeva izhodišča lastninskega preoblikovanja. V sredstvih javnega obveščanja, predvsem v časnikih pa bomo objavili povabilo vsem slovenskim državljanom, ki bo po vsebini nekoliko drugačno od tega, ki ga namenjamo notranji javnosti, in sicer z namenom, da ocenimo, na koliko potencialnih delničarjev, poleg nas, lahko računamo pri javni prodaji delnic. Zato naj vas dvojnost povabil ne moti, saj gre za isti koncept privatizacije Mercatorja. Razlika je le v tem, da se na notranjo javnost, ki Mercator dobro pozna in mu je blizu, obračamo drugače, kot na zunanjo javnost. : " Časopis pasloisuga sisuma Menalor * 'J Časopis Poslovnega sistema Mercator, d.d., Ljubljana, Dunajska 107, izdaja Center za obveščanje. Uredništvo, Dunajska 107, 61113 Ljubljana, telefon 061/1683-254, 1683-205. Ureja uredniški odbor: Ivan Drozdek, Marija Fajfar, Alenka Por, Nada Rihtar, Lojze Sterk in Franc Zadravec. Glavna in odgovorna urednica Vesna Bleiweis. Tehnični urednik in priprava za tisk Matjaž Marinček, Grafična delavnica Čuk, Postojna. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Časopis prejemajo delavci, kmetje, učenci in upokojenci Poslovnega sistema Mercator. Časopis izhaja zadnjo sredo v mesecu. Naklada 40.000 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je časopis oproščen temeljnega prometnega davka. Temeljito preberimo ta časopis - namenjen je nam, za nas in našim najbližjim .<č v N če nam karkoli ni jasno, ne bojmo se vprašati kateregakoli odgovornega > C; * delavca, ki je naveden na straneh 28 do 30; prvi rok zbiranja lastninskih nakaznic je od 3. do 30. novembra 1993. Tisti, ki smo se že odločili za Mercator, že vemo. daje to varna naložba;' Jf _ če pa se še niste odločili,‘z odločitvijo pohitite, saj lastninska nakaznica, oddana š-1 'v