97. številka. Ljubljana, vtorek 29. aprila. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo lato 16 gold., za pol leta 8 gold., ca četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gohl., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. —j Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiai „Ilotol Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. V IJufftlJiiifi 28. aprila. O centralnem volilnem odboru piše „Soča": „Miscl „Slov. Nar.", da se ustanovi vseslovenski cenii-uiiii volilni o«llM»r v Ljubljani, je pametna in izpelji va. A kako naj se sestavi ta odbor! Pokličejo naj se vanj iz vsakega slovenskega volilnega okraja ne glede na kronovine, po trije ali vsaj po dva moža, ki vživata zaupanje in spoštovanje vseli krogov dotičnega okraja. Vsaj eden teh mož moral bi se udeleževati skupnih posvetov centralnega odbora. — Dalje bila bi naloga teh mož, da na noge spravijo okrajne volilne odbore v volilnih krajih po postavi zaznamovanih. Sem ter tja bi pa en sam odbor vodil mestno in kmetsko volitev, kjer teritorijalne razmere to dopuščajo. Teh odborov naloga bi bila, volilno agitacijo voditi, pozvedovati mnenje vo-lilcev, sklicevati njih shode, poslušati in iz-praševati kandidate in se naposled za enega zediniti. Tako bi si neodvisni od centralnega odbora, okrajni odbor sam kandidata postavil in bilo bi na hasek stvari in v za-dovoljnost volilcev. — Centralni volilni odbor imel bi sredotočno vodstvo tega volilnega aparata po vsem Slovenskem, stal bi v dotiki z okrajnimi volilnimi odbori, dajal svete in denarno podporo. Nikdar pa bi ne smel proti volji volilcev kandidata vsiljevati. Nekaj denara moral bi centralni volilni odbor vsa k ako preskerbeti, sicer nij mogoče volilne agitacije uspešno voditi. Marsikateremu vrlemu za stvar vnetemu agitatorju, ki pa sicer sredstev nema, da bi se mogel od doma podati, bilo bi po taki podpori mogoče, uspešno mej volilci delovati. — Z ozirom na neiz- Na črni zemlji. Izvirno - slovenska novela. (Spisal J. S kale c.) (Daljo in konec.) XV. Lr tokrat daj fo, uajnik llali, • Da glrilan zorni tvoj obrni; Ne lii.iiii.ii ie puttin zaupati, Itcni naj me n-cui mraz. Stritar. Minolo je leto. Auton je več tednov ležal v hudi vročinski bolezni, boreč se s smrtjo; pa zmagala je naposled njegova krepka natura in začel se je zopet okrevati. Vrnilo se mu je po malem telesno zdravje. Njegov duh pa je ostal razdejan; nesrečni je bil duševno top. Spomin na svoje poprejšnje življenje mu je skoro popolnem izginil. Bil je, kakor novorojeno dete. Nij spoznal ni matere niti očeta, katerima jo njegovo brezumno suieh- merno važnost bodočih volitev želimo, da se po tem ali vsaj enakem črteži kar najhitreje agitacija prične." V Ijiibljmil, 28. aprila. — Iz Gradca so piše praški „Politiki" 22. apr.: nKakor že zdaj reči stoje, utegne v celi deželi volilna borba najhujši v slovenskem delu Štajerske se razviti, ko nemško-narodni teroristi združeni z birokracijo že zdaj vse sile napenjajo, da bi vse prizadevanje Slovencev, narodne kandidate dobiti, paralizovali in ovirali. Iz tega uzroka so tudi za slovensko spodnje Štajersko poseben volilen komito v Mariboru pod egldo državnega poslanca in poprarja Keuterja postavili, ki bi imelo svoje agitatorično delovanje čez spodnjo deželo kakor pajek svoje mreže razprostreti, da bi mandata lakomnim parlamentarcem Brandstctterjeve, Seidleve in Reuter-jeve sorte dober kup volilne zmage pribavili. Pa ti gospodje, ki že denes v centralističnih laži-listovih o začetji „na steno pritiskanja Slovencev" dopadljivim posmehovanjem vse policijske moju tro van je narodnih zborov in društev odobrujejo, utegnili bi se vendar le v svojem sangvinizmu ukaniti, ako sanjarijo, da bode slovenski Štajcr centralizmu na ljubo ustavaško volil, ali da se jim posreči, opozicijo od volilne urne strani držati. Že dolgo poprej, ko je volilna reforma bila potrjena, pričela se je od kraja do kraja po celej Sloveniji agitacija, ki se je v peticijskem gibanji proti volilni reformi tako mogočno inscenirala. Seveda je temu narodnemu volilnemu gibanju veliko neugodnih momentov nasproti, kakor nemški terorizem, omejenjc volilnih okrajev, pritiskanje vladne mašine in toliko Ijanje srce trgalo. Poklicali so najizvede-nejše zdravnike in saj dobili to nado, da tudi duh sčasom utegne zopet priti v pravo ravnotežje. Tako je šlo vse leto. Anton se je vozil po okolici ali se šetal, vedno spremljan od služabnika, ki je imel nanj paziti, da se mu v njegovi brezumnosti kaka nesreča ne pripeti. Gospod Mcndcr so je hudo postaral to leto. Edini sin in tako nesrečen. Vest pa mu je očitala, da on nij brez krivde na strašni osodi svojega sina. . . Zlati majuik je zopet razsipal svojo cvetlice po polji, solnčni žarki so lesketali nad zeleno vodo Ljubljanico. Čolni so plavali po njej, privažajoči od Vrhnike in močvirja razne tovore. Anton se s svojim slugom šeta po mestu. Veselo gleda okolo sebe in se smehlja. Zdaj prideta oba do Ljubljanice. Anton začne na enkrat zamišljen postajati« Pospešuje svoje korake, da ga sluga teško dohaja. dragih uzanc vladajoče stranke, in skrbi se od centralistične strani naravno občevanje narodnih kandidatov se svojimi volilci otežiti , kakor se je nedavno pri nekem zboru politično-gospodarskega društva v slovenskih goricah pri Ptuji eklatantno dokazalo, ki je bilo vslcd govora narodnega poslanca Hermana svojim volilcem razpuščeno. Pač so protestovali nazoči proti temu razpustu, ker na čudno enostranski interpretaciji naše društvene postave oprt, ali če se tudi za tem društvu pravo da, namen, sporazumljenje Hermana, najstrašnejšega štajerskega opozi-cijonelnega moža, sč svojimi volilci je bil dosežen, in to je ravno glavna stvar. Sicer pa, ako se primerja precej nedolžni govor Hermanov z mladonemškimi pojedinskimi na pitnicami in pohisevanjem njihovih kandidatov, dobimo pač prelepo sliko, kaj je „onako pravo." Kakor rečeno, naj se tudi Slovencem pripeti kar se hoče in kolikor pakležev naj jim tudi vladajoča stranka med noge vrže, njihovo mišljenje in navdušenost za narodno stvar se le stimulira in na volilni dan se bode pokazalo , ali se smo kupček panger-mancev kljubtt vsem pomočnim aparatom v podobi volilne kortaže in škodovanja volilcev še dalje kot zastopnik štajerskih Slovencev gerirati ali ne. Politični razgled. Notranje 4Lev*k<*m piše „Gazeta Narodova": „Imenovanje se je godilo 30 let po tem, ko je dr. Ziemialkovski bil k smrti obsojen, 10 let po obsodbi na triletno ječo [zarad udeležitve pri uporu 1863. I., in istega Ob bregu Ijubljauičnem je bilo mnogo večjih in manjših čolnov privezanih. Anton gre nemirno mimo njih ter pozorno ogleda enega za drugim. Zdaj veselo vsklikne in predno ga dojde sluga, skoči v mali stari čolnič — bil je nekdaj Matevžev — in ga naglo odveze. Sluga pribiti ter hoče za njim v čoln. Anton ga sune z veslom nazaj na breg in s krepkim udarcem vesla na sredo Ljubljanice. Brzo vesla navzgor, da čolnič pleše naprej, ko k-lika lupina. Sluga po prvem strahu klico za Antonom, pa ta se še ne ogleda. Gre tedaj poiskat ribiča, da ga vozi za blaznim mladeničem. Predno se ribič odpravi, Antonovega čolna nij več videti. Sluga priganja ribiča, naj se napenja, kar more. Ko sta pri Gruberjevem kanalu, zagledata daleč pred soboj Antona. Ribič krepko pritisne veslo in po malem se bližata prednjemu čolnu. Anton stoji razoglav v čolniči. Nad vtokoni Ižice malo postoji in gleda dneva, na katerem je bila naša, deželna prava zagovarjajoča delegacija iz državnega zbora in občnih delegacij izključena. Tretji dan po tem je dr. Ziemialkovski kot minister zaprisegel, in dva dni pozneje se je predstavil istemu državnemu zboru, v katerem nij ne enega svojih nekdanjih kolegov našel. Kaj ee je le neki v duši dr. Ziemialkovskega ganilo, ko je na prazne klopi gališke delegacije in pa prenapolnene njenih protivnikov pogledal ? Tja gledati in vendar ostati na svojem mestu — to je več nego prekoračiti Ru-bikon. Potem ko je Cezar šel čez Rubikon, Čakala ga je v Kimu ali diktatura ali — smrt, tisti rešnik, katerega pogosto taki ljudje, ki hodijo pot dr. Ziemialkovskega, žele, ki pa ne pride vedno o pravem času." „Pokrok" poroča, da je Andrassv posredoval pri imenovanji Ziemialkovskega in da bode ta novi minister v kabinetu diplo-matični agent Andrassv-ev. Avstrijski kabinet ima sedaj dva ministra, katera sta bila zavoljo upora k smrti obsojena. Manjka samo še Košuta! Avstrijska netn&ko-pmsnika stranka ima na Dunaji svoj zbor, da se posvetuje o pripravah za direktne volitve. Med nazočimi beremo dr. Suppana iz Ljubljano, (kje je ostal g. dr. Schaffer?), Brandstcter-ja iz Maribora, Pikert-a in Fux-a, Weichs-a iz zgornje Avstrije in kar je še več takih po pruski „Pikelbaubi" zdihujočih vitezov. Po programu teh možakov je nemški narod v Avstriji voditelj vseh drugih narodov. (Za to voditeljstvo se zahvaljujemo, ker smo sami polnoletni). Od kandidatov se terja neoma-deževan značaj. (Bode treba svetilnice Dio-genesa). Posvetovalo se bode še o raznih stvareh. Stara ustavoverna garda te svoje mlajše tekmece hudo gleda. Vitanje države. V angleškem parlamentu je Glad-stone odgovarjajo na neko interpelacijo rekel, da njemu nij po volji, ako od K ar lis t ev na Angleškem nabira orožje in denar za Spanj-ski upor. Kakor vse poštenjake, tako tudi njega žali prelivanje krvi na pirenejskem polotoku. Do sedaj pa to nabiranje nij tako, da bi se preganjalo kazensko postavo. Iz tega je razvidno, da so na Angleškem še drugi življi, nego ministerstvo Gladstone, kateri se boje, da bi po priznanji španjske republike tudi koburški Luiz na Portugalskem ne izgubil prestola, zato puste Karliste, da vznemirjajo španjsko republiku. Angleški narod pa nij zadovoljen s tem. V nedeljo i*e bil v Londonu napovedan zbor angleških ibcraleev, da interpelirajo vlado, zakaj ne prizna španjske republike. Angleški žuga sedaj tudi konflikt z egiptovskim Kedivom. I) o hI cd nji je namreč zahteval, da angleška družba, ki dela železnico iz Aleksandrije v po bregu, kakor da bi nekaj iskal. Ko pa sliši za soboj čoln bližati se, drevi zopet naprej. Naenkrat zasuČe čoln proti vrbi, ki je stala samotna na bregu. Ko čoln s prednjim koncem trešči v grmovje, odpoloži veslo in gleda, kje bi prišel na suho. V tem se bližata ribič in sluga. Antonu se bere rajsko veselje na obrazu, oči mu divno svete. Kakor da bi videl na bregu stati podobo Jerice, jej miga in s klikom: — Jerica, tukaj sem! skoči iz čolna na breg. Pa noga mu spodrsne. Pade med grmovje in se po-grezne v vodi. Samo enkrat se prikažeti roki, kakor da bi iskali, kje se prijeti, potem izgineti in voda teče naprej tiho in mirno. Sluga in ribič sedaj prihitita. Po dolgem iskanji najdeta nesrečneža in ga potegneta na suho. Bil je mrtev, na bledih licih pa mu je plavala ncpopisljiva radost. — Ramlo, spelje to nekoliko dalje od njegove palače. Ker družba nij hotela tega storiti, so egiptovski vojaki in kavasi poseli in zakadili dotični prostor. Družba je naznanila to angleškemu poslancu, ki je šel na mesto, ter postavil ondi angleško zastavo v znamenje, da je prostor anglešk. Drugi dan pa so prišli Egipčanje, ter so angleško bandero podrli in v blatu pomandrali. JVa vzthofitt se vedno bolj kopičijo oblaki, kateri žugajo vžgati Še hujši plamen nego je do sedaj. Sin afganskega Emirja Šir Alija, Sirdar Mohamed Jakub Khan, katerega je bil oče njegov ravno kar postavil za svojega namestnika v Heratu, in mu izročil svojo vojsko, da brani to okrajno proti svojemu stricu Abdur Rhamanu, kateri hoče svoje pravice do afganskega prestola z orožjem izvesti, napravil je z afganskim vezirjem zaroto proti svojemu očetu, ker je poslednji bolj negoval svojega druzega sina Abdala. Sir Ali je prišel zaroti na sled, ker je preiskaval pisma, katera so dohajala iz Herata, ter je pustil vezirja takoj obglaviti. Angleži se boje, da bi Jakub Khan vsled tega ne potegnil z Abdur Rhamanom, ter so poslali Macnabba v Afganistan, da bo, ako mogoče, naredil spravo med očetom in sinom. Pa tudi v Kašgar in Jarkand bode šlo angleško poslaništvo obstoječe iz znanega indijskega diplomata Forsitba polkovnika Gordona, ki je bil več let politični agent v Perziji, in več oficirjev generalnega štaba indiškega, da pridobe, ako bo moč, zaveznika za na slabih nogah stoječo angleško oblast v Indiji. Dopisi. Iz GrrrillCtl 25. apr. [Izv. dopis.] (C. k. gimnazija v Mariboru.] Moj namen pri teh pismih nij drug, nego da se „ad oculos" dokaže, kako daleč sme c. kr. profesor , ako ima kakovo c. kr. zaslonbo za hrbtom, pod sedanjo vlado s pota zakonitosti in poštenosti stopiti. Jaz nikakor ne pričakujem , da bode vlada prof. Wretechka ali pa inšpektorja Wretschka kaznovala, zato da jej oba vse krivo, napačno, hudobno in lažnjivo sporočujeta. To bi mogel samo človek dobrodušen in zaupanja poln misliti. Jaz sem tudi preverjen, da bi profesor VVretschko, ko bi bil že dosti suh za ušesmi, dobil že zdavno kakovo direktorsko mesto; samo da je še le v drugem letu prave službe. Tako se tu v šolskih krogih sploh misli. — Kakošcn strah mora pred tema MVretschkoma vladati v Mariboru, kaže to : da se ves čas, kar je tam pri gimnaziji, nikdo nij upal, pri vladi pomoči prositi ali vsaj potožiti se zoper njega! Tako n. pr. je imenovani, duhoviti vitez profesor W r e t't8 c h k o ravnatelju Gutscher-ju take debele zagodel, da bi drugemu človeku kri zavrela. Imenoval je svojega predstojnika v oči „ sleparja", a ta se niti nij upal pritožiti! Kakove ljubeznive morajo to razmere na mariborski gimnaziji vladati! A kaj je storila proti njemu vlada, ki je v protokolih vse te in še druge ljubeznivosti zabiležene videla? — Kdo ve, kaj; to pa gotovo, da je prof. "VVretschka pustila na svojem mestu. Iz tega bode lehko vsaki previdel, da so istino izrekli oni profesorji mariborski, ki so protokolarično izjavili se, da „dvema direktorjema" ne morejo služiti. Tudi bode vsaki rad verjel , da večini profesorjev mariborskih to stanje strahovanja, natolcevanja, ovajanja, črnenjapo prof. Wretschku nij bilo več znosno, in da so inšpektorju Holzingerju pismeno izjavo izročili, v kateri prosijo, naj se tem razmeram konec in to kmalu konec naredi s tem, da se lju- beznivi kolega Wretschko izmed njih srede vzame. Ali gg. profesorji so obračali, a tukajšnji VVretschko vse tako obrnil, da protokoli, kakor vem za gotovo , nij so do zdaj še prišli pred plenum deželskega šolskega sveta, in tudi pred ministerstvo ne; in si tako prof. VVretschko v Mariboru lahko v pest smeje, češ/ da mu pšenica tako krasno raste in še njegovi tovariši nazadnje preje vsi v kazen zapadejo kakor pa on sam, — ker ima krepko roko pomagačo tu pri nas v šolskem svetu , katera roka vodi namestnika , svetovalce in ravnatelje, in pod katero sam Holzinger, njegov kolega, stoka , đa si je te dni baje odpust izprosil, da se tako vsaj za nekaj časa reši neugodnih mu nadleg. Tako se pod sedanjim minister-Btvom ,,uka" pospešuje red in složnost po gimnazijah! 0«l sv. Križa v tržaški okolici 27. apr. [Izv. dop.] Tudi nas je jako iznenadila vest, ko smo čuli, da nam je mestno starešinstvo postavilo za komisarja moža, ki je hud sovražnik našega naroda, in grd lahon, — sovražnik napredka in vsega dobrega. Je-li misli mestno starešinstvo, s tem možem nas pokoriti? Jako se moti. Ako bi bilo nam postavilo tudi moža iz svoje stranke, pa ne. nam poznanega, mogoče, da tak bi nam mogel kaj škodovati. Ali ta, ki ga že vrabci na strehi poznajo kakšen je, ta ne bo nič opravil, gotovo se ga bo vsak izogibal. Vse laške nakane bodo bob v steno. Obžalovati pa moramo, da se Še najdejo taki mameluki, ki se mu poklanjajo iz gole časti lakomnosti in dobičkarije, češ, da bode kateri izmed njih župan postal, ki bi vžival letnih 250 gold. Res je, da eden mora biti izvoljen, in ta, ki bo imel večji upljiv od tega odpadnika - renegata. Vprašam pa, ali je spodobno in častitljivo za tistega, ki bode izvoljen s protekcijo takega moži-celjna? Gotovo ne ! Naj še omenim, da od Časa, kar je Lukša postal paša, se vidi že večkrat po naši vasi vlačiti neki vlaČugar, ki kakor se uam pripoveduje, ima biti pandur zgoraj omenjenega komisarja. Prav tako gospođine, le take baze ljudje naj vas obdajajo ! Saj druzih nijste vreden. Mi pa se bodemo še toliko več vas izogibali. Iz ItiMliiii - lB«»ftfe 27. aprila. [Izv. dop.] Bitto, predsednik našega državnega zbora je pozval narodne zastopnike na 8. maj k novem zbornemu zasedanju. O vladnih predlogih za to zasedanje se še nič izvestnega ne čuje. Bolje pa, ko zborovanje našega drž. zbora zanima naše občinstvo nadaljevanje državopravnih dogovorov med našo in hrvatsko kraljevinsko deputacijo. Glede finančnega vprašanja sem slišal, da so Hrvati nudili 45% svojih državnih dohodkov kot svoj prinos za skupne zadeve. Nasproti tej ponudbi so pa baje naši terjali 55%. Razlika je tedaj 10%. Če vzamemo, da nosi denes civilna Hrvatska in Slavonija na leto 10 miljonov, čini to razliko letnih 100.000 gld., za katero se niti naši niti Hrvati dosta pipali ne bodo. Naši bodo brž kone 5% popustili, Hrvati pa drugih 5% prideli, ter se po dlanu tlesnili! Cela polovica hrvatskih državnih dohodkov je bogme veliki harač, pa Hrvati so nam nasproti denes ravno v taki „zvvangslage", v kakoršni so bili leta 18G7, Avstrijci nam nasproti. Pa naj kdo reče, da nemamo sreče v državopravnih pogajanjih! Glede političnega vprašanja se pa čuje, da naši v to nikako privoliti ne- čejo, đa bi hrvatskega bana samo krona brez ingerencije naše vlade imenovala. Naši kra-Ijevinci trde, da je hrvatski ban vsakako za skupne hrvatsko - ogerske zadeve mandatar naše vlade, ter da mora na njega vsaj glede teh skupnih zadev neki upljiv imeti. Hrvatski ban bo tedaj za avtonomne hrvatske zadeve neodvisen od naše vlade, ter glede njih neposredno brvatskemn saboru odgovoren. Za upravo skupnih zadev bo pa nasprotno neodvisen od hrvatskega sabora, ter kot ud nase vlade, našemu državnemu zboru odgovoren. Ali se bo dalo to dvojno bansko svojstvo praktično izvesti, bo stoprv skušnja pokazala. Po tej ustanovi bi bil v prihodnje tudi sedanji hrvatski minister odvisen. V nagodbi leta 1868 je sicer tudi vstanovljeno bilo, da je hrv. ban za avtonomne zadeve neodvisen od naše vlade in odgovoren hrvatskemu saboru pa to njegovo stanje naredilo se je tajnim ugovorom celo iluzorično, tako daje hrvatski ban poleg teh tajnih stipulacij v vseh tudi v avtonomnih zadevah celo od naše vlade odvisen. Zato morem polno poroštvo na sebe vzeti, ker se mije posrečilo zadevni tajni ugovor prebrati. To je tista falziflkacija hrvatsko - ogerske nagodbe od leta 1868 o katerej je Posilovič v hrvatskem saboru tako grmel. Udje naše delegacije so bili pri oficijelnih slavnostni, ki so se na Dunaji prigodom ven-čanja nad vojvodin je Gizcle slavile, o ste nt a-tivno bagatelizovani. Na dvorski ples so dobili od „obersthofmeistra" vstopnice samo za galerije, in skor ravno tako se jim je godilo tudi na plesu, ki ga je dunajsko mestjanstvo v to ime dalo. Naši državniki iščejo zastonj povode za to nezasluženo zanemarjenje, ter jih nikjer drugje ne najdejo, kakor samo v napuhu dunajskih centralistov zavolj zmagan j a volilne reforme. Prava ironija za nas je pa, da sta „obersthofmeister" in Scbmer-ling dobila naš orden sv. Štefana. Z ordenom naše države odlikujejo se tedaj naši naj hujši protivniki! Naš „emberu si je brke grizel nad tem poniževanjem, ter že na tihem duhta, kako bi se mogel maščevati. Ce bodo v prihodnje delegacije v Budim-Pešto poklicane, naj se Avstrijska delegacija ogleda! Srbski minister Ristič je bil te dni na svojem potovanji tudi pri nas. Kaj prav za prav njegovo potovanje pomeni, nam še nij jasno. V časopisih se bere, da so železnice njegov poglaviti posel. V privatnih političnih krogih se pa Čuje večkrat Bosna in Hercegovina imenovati. Domače stvari. — (Na ljubljanskem rotovži) je včeraj ob 11 dopoldne c. kr. deželni načelnik Auersperg izročil Dcžmanu orden železne krone. Pri tem aktu so bili nauzoči : mestno svetovalstvo, magistratni uradniki, starešine ubožnih blagajnie , „feuenvehr" v paradi in „venec" že bolj postarnih zastopnic krasnega spola. Dvorana je bila okinčana s tistimi tepihi , s katerimi altar pred rotovžem na-pravljajo o sv. reš. telesu. Auersperg je neizmerno hvalil Dežmanove neizmerne zasluge za ustavo in bog ve kaj. Dcžman pak je bil dobljene (da z Garibaldijem govorimo) „niirnbergervvaare" (to je igrače za velike otroke) tako vesel in ginjen, da je v odgovoru trdil , da ga vse stranke podpirajo v njegovem delovanji! ? — (Ranke „Slovenije" upravni odbor je imel v nedeljo 27. t. m. sejo, v kateri se je sklenilo, 29. maja sklicati občni zbor delničarjev, da se volijo novi upravni odborniki namesto onih, katerim je vlada kot c. kr. uradnikom prepovedala biti odborniki — (Gledališče) je bilo pri slovenski predstavi v nedeljo zopet polno. Predstava Mosenthalove igre ,,na Odsojah" so more imenovati ena najizvrstnejših. Posebno so se odlikovali gospodični Podkrajškova in Jamnikova, in g. Kocelj. — (Sokolski večer) v ljubljanski čitalnici 20. t. m. je bil prav obilo obiskan. Razen petja in zanimivega govora dr. Zar-nikovega (o hrabrosti narodov) — bilo je z viharno pohvalo sprejeto predavanje dvornega virtuoza Huberja na citrah. — (Mariborski slovenski dijaki) napravijo 1. maja izlet na Ptuj. Program bode sledeči: Odhod iz Maribora ob 4. uri zaran. V Ptuj i, I. načrt se vrši zunaj mesta na prostem. 1. Slovan, pevski zbor. 2. Slovesni nagovor. 3. Bože živi, zbor. 4. Govor. 5. Rožica, čveterospev. (J. Soldaška, zbor. II. Načrt v ptujski Čitalnici. 1. Na moru, zbor. 2. Govor. 3. Mlatiči, osmerospev. 4. Deklamacija. 5. Zagorska, čveterospev. 6. Igra na citrah. 7. Vošilo, zbor. 8. Na straži, zbor. Na koncu: Ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Pesmi bode pelo lastno pevsko društvo, ki vrlo naprednjc. Udeleževalo se bo veliko slov. dijakov. — (Umrl) je — piše se nam iz Celovca 19. t. m. Ivan Zec, slušatelj vojaške pripravnice pri polku bar. Marojčiča v Ins-bruku. Obiskoval je do lanskega leta celovško gimnazijo ; bil je marljiv rodoljub, ves vnet za idejo vseslovanstva in skoro edini, ki je vzderževal s pridom in marljivostjo slovensko uro za petje med dijaki celovškimi, Mislil je podučevati dijake za letošnje leto v r u s k era jeziku, kojega je z veliko spretnostjo pisal in govoril. Toda človek obrača, bog pa obrne, 21. t. m. odpeljali so ga v 21. letu od ljubečih ga prijateljev do mrzle zemlje. Bodi mu lahka! — Tako nam talentirani ljudje, od katerih bi domovina kaj pričakovala, mrjo — namesto da bi mrli — raji drugi. — (Županstvo v Solkanu) dobi od c. k. goriškega glavarstva neke odloke v nemškem jeziku, kojc nemudoma glavarstvu verne, rekoč, da naj mu v slovenskem jeziku piše. Glavarstvo pokliče župana 24. t. m. pred se in mu grozi, da mora sprejeti nemške odloke, — ker glavarstvo si ne bo iskalo posebnega moža za to, da bo slovenskim županstvom slovenski dopisovalo. Na to župan: Še manj si bo iskalo županstvo posebnega moža, da bo glavarstvu nemški dopisoval. In ko glavarstvo le trdi , da bo zopet nemške odloke pošiljalo, župan zagotovi, da bodo taki odloki ravno tako zopet romali v Gorico, koli-korkrati pridejo, in — odide. »Grl." — (Sneg.) Denes v Ljubljani zopet solnce sije in debeli sneg je v dolini že skoraj ves izginil. 1 )ošla nam poročila kažejo, da je sneg segal od Krasa do blizu Maribora in povsod dosti škode prouzročil, posebno na sadnem drevji. Bati se nam je zdaj še mraza, ker so vse gore na debelo s snegom pokrite. Narodno-gospodarske stvari. — Iz *riu»šr.ik4' okolice 26. aprila se nam piše: Crez noč od sv. Jurija do sv. Marka pal je tukaj sneg do 4 palce na debelo; drevje sadno in gozdno je od teže snega strašno okleščeno. Neizmerna škoda! — osobita na sadnem drevju, katero je žalibog v najlepšem cvetji bilo. Ptički v gnezdih brez vsega živeža, ravno kakor mladi zajci, vse je pokončano. Kar je včeraj še ostalo, je pretečeno noč, do 12" na debelo pali sneg uničil. Goveda stradajo v hleveh; ljudje ne-majo živeža, kar je tudi zaprtij a proti Trstu zarad goveje kuge — katera tukaj hvala bogu nij — uzročila; ker nijsmo že mesec dni z vožnjo nič zaslužili. Ves sadež, žito in mlado polomljeno drevje, vse leži pod čevelj debelim snegom. Vse ceste so z navadnimi božičnimi zameti založene, in kakor kaže, ne misli vreme na dobro obrniti se. kajti ravno zdaj od 2 popoldne, ko te žalostne vrstice pišem, mede kakor v sredozimiah nepretrgano. Sadi, cepi, obrezuj, obdeluj in plačuj pridni kmet in sadjerejec — 10, 20, 30 let, a kdo ti bode trud tvoj, al saj nekoliko tvoje škode povrnil ?! * — Iz koi€ttš.tke rfoli»»e na Notranjskem 26. aprila. Poročam Vam, da je po dolgem deževnem vremenu predsinočnjim precej snega palo a nocojšnjo noč pa toliko, da denes črez en čevelj debel sneg zemljo pokriva. Pač čudna, a žalostna prikazen! Lepa žita črez čevelj visoka zdaj mirno pod snegom počivajo. Sadno drevje, katero je deloma v najlepšem cvetji, deloma že cvelo, je tudi že — dozorelo! Trta je po krajih že po pol Čevlja mladike pognala in prav lepo kazala, pa vse je šlo! Letos je pač ubogemu kmetu prerano up po vodi splaval. — Bog se usmili! —č. — Izpod f^>/ior/a na Slov. Štajerskem se nam piše 26. aprila: V dolinah in tudi večjidelj na Pohorji je vse drevje v nar lepšem cvetji; žitno polje in pa vinske gorico obilno pridelkov obečajo. Včeraj pa, to je, sv. Marka dan, ko se zgodaj v jutro prebudimo, zapazimo, da je ves svet, kar Be ga od tod vidi, Pohorje, doline, visoki Boč in druge gore z nižavami vred z beloj snežnoj odejoj pokrita. Drugi dan je še veČi sneg zapal, tako da se celo drevje lomi. Toplo je sicer zmiraj in sneg gine, vendar je velika nevarnost za vse polje, gorice in sadno drevje, ki tako lepo in obilo cveti. Vinska trta je povsod odgnala, mladike so že prst dolge in grozdiči se čedno vidijo j rež vsa v klasji, tudi pšenica in ječmen bo kmalu. Bog nas varji mraza, ki bi zdaj vse pokončal in ljudem velik« britkosti naredil. Žitnice so že pri mnogih prazne, cveuka malo, davka pa zmeraj dosti, kakor tudi beračev, postopačev in družili nadležnežev brez števila. Bi res potrebna bila pametna in ostra vagabundna postava, da bi bila posestnikom saj nekoliko v pomoč in brambo. Ali na papirji je veliko postav, ki se v djanji izverševati uečejo, kar seveda nij prav. P. — Iz Doršibvvfja 18. apr. ('ital sem v „Soči", da se nij začelo gibati nobeno vinoreJ8kih društev na Goriškem. Temu nij tako. Naše vinorejsko društvo nij držalo v preteklem letu rok križem. Po sklepu občnega zbora, da se ima poskušati prvo leto z grozdjem različnih baž trtij, donesli so družbeniki okolo 13 centov grozdja da se iz njega napravi vino po poduku vinorejsko šole v Klo-sterneuburgu. To se je tudi zgodilo, sicer prvo leto ne prav pravilno, pa napravljeno vino je bilo okusuo in močneje kot navadno in prodalo se je precej po visoki ceni. Bila pa ta poskušnja uij edina, ampak poskusili so posamezni društveniki skoraj vsaki z eno sorto grozdja posebej. Izid pri teh skušnjah je bil tudi dober. Naj več poskušenj je naredil gospod predsednik društva sam, in pokazal nam je, da se dajo tudi iz slabcjših baž trtij grozdja kakor na priliko iz mcjiue dobra vina napraviti. Društvo pa nij ostalo le pri skušnjah. Namerava namreč napraviti bi svoj lastni vinograd, kar bi bilo ne le hvale vredno, ampak tudi »ila potrebno. Pa vsakdo sprevidi, da začetek je težak, po sebno ko cvenka nij. Ako bi dala vlada kako podporo, bi bilo re« nadejati se, da bi si res napravilo svoj lastni vinograd, tem več, ker, kakor se sliši, bi občinsko starešinstvo pripustilo društvu en kos gole gmajne brezplačno v ta namen. Ako vam ljubo, bodem tudi vprihodnje poročeval o delovanji tega društva „Soča". Za nagrobni spominek V. Maitdelc-a so dalje darovali iz Kranja: Gospod dr. Janez Mencinger, odvetnik..... „ Dragutin Šavnik, lekar „ Matevž Pire, trgovec „ Leop. Jugovic, fabrikant n Ferdo Sajovic, trgovec „ Hajko Krisper, trgovec Gospa Marija Provc, posestnica 2 Gospod Janez Kes, dekan . . 2 „ Anton Mežnarec, kaplan 1 „ Franjo Tavčar, kaplan 1 „ Janez Pgrincc, odvetnik 1 Gospa Marija Sušteraič, posestnica 1 Gospod Dragotin Pec, c. kr. knjigovodja .....1 n Tomaž Zupan, katehet 1 „ Viljem Kilar, trgovec . 2 „ Konrad Pučnik, posestnik 1 „ Matija Petan, trgovski pomočnik .... 5gl.-kr 5 n T n ™ n — n I n n — „ 50 33 gl. 50 kr. Prenesek iz 70. štev. „S1. Nar." 62 „ 50 Skupaj . 96 gl. — kr. Ves nabrani denar smo izročili gosp. Žagarju, blagajniku ndram. društva". Artm i n iatrac ija Slov, Naroda". Opomenica. Ekseltutlvne dražbe l.iuaja: g. Stedrijovo premakljivo blago, 1285 glcl., v Ljubljani. — Dani-cevo pos,, 8875 gl. 70 kr., v Kranj i.— Podobnikovo, v Zatićini. — VerdovaSevo, 12.048 gl., na Vranskem. 2. maja: Stoparjovo, 3426 gld. 70 kr.f v Kranj i. — Frankovo, 2400 gl., v Bistrici. — Kajzarjevo, J0.909 gld.lv,v Mariboru. — Zupančovo, 110 gld., v Smarji na Staj. Tujci. 28. aprila Pri vElefantDi Knauth, Dionia, Paulua iz Dunaja. — Suler vi Krope. — Marolt iz Križa. — Ilar-mel iz Pariza. — Numeri z gospo, Kulka iz Dunaja. — Sporn iz Ormuža. — Florjančič iz Gorenjskega. — Knez Salin Reifferschoid iz Celja. — Baron Rot-schUtz iz Hudevasi. Pri Itluliel: Svareel iz Gradca. — Po lak, Hartman iz Dunaja. — Grcrstler iz Mnihovega. — Br. Apfaltrprn iz Križevcev. — Br. Hitler iz Gorice. — Ileiny.lt' iz Bregance. Dunajska borsa 28. aprila. (Izvirno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 30 ] Enotni drž. dolg v srebru . . 72 „ 70 1860 drž. posojilo.....102 „ 25 Akcije narodne banke . . 943 „ — Kreditne akcije...... 324 „ 75 London.........109 „ — Napol..........8 „ 73 V, C. k. oekini.......— _ Srebro........ 107 . 85 V založbi .litn. Ciioiitiiti-Jtl, bukvarja v Ljubljani, prišla je ravnokar na svitlo podučna knjižica (122—1) Deset krajcarjev Ji cesarja Povest iz narodnega življenja češkega. S6 štirimi podobami. Posneta iz „Verteca" Velja 12 kraje. To majhno in lično knjižico priporočamo mladim in starim v poduk in zabavo, posebno jc pa tudi za šolske knjižnice primerna. Javna zahvala. Dne 2. aprila t. 1. zadel je našo vas britki udarec, pogorelo je namreč 14 hiš z gospodarskimi poslopji in deloma tudi premakljivim blagom vred. Med poškodovanimi bili smo tudi mi niže podpisani in nepopis-ljiva bila bi naša nesreča, oziroma škoda vsled požara, ako ne bi bili imeli svojih poslopij zavarovanih. V tem britkem položaji je znatno olajšala naše stanje prva občna zavarovalna banka „SLOVENIJA" v Ljubljani, katera nam je pravično, vestno, točno in brzo po zavarovalnih pogojih, popolnem v našo zadovoljnost dotično škodo, znašajočo 2.380 gold., izplačala. Podpisani si štejemo zato v dolžnost, da slavni prvi občni zavarovalni banki „SLOVENIJI" tu za tako blago postopanje svojo prisrčno in iskreno zahvalo izrekamo ! — Pri tej priliki veže nas pa tudi še dolžnost, da omenjeno zavarovalno banko ,,SLOVENIJO" Čestitemu obČiustvu, zvlasti slovenskim gospodarjem najgorkejše priporočamo, kajti ona zahteva prav primerne (zmerno niske) letne premije, a tudi zato, ker je pri cenitvi, oziroma likvidaciji vseskozi poštena in pravična. Slednjič jo pa priporočamo posebno še iz tega ozira, da naj namreč slovensko občinstvo vso pozornost tudi iz narodnega stališča na-njo obrača, kajti banka ..SLOVENIJA" storila je prvi korak na narodno-gospodar-stvenem polji v vsakem ozira med nami še vedno preziraj očimi Slovenci. — Slovenskega občinstva dolžnost je tedaj, da jo po vsej moči svojej podpira in zato naj bi se odtegnili letni doneski, katero so dosedaj od naših žuljev prejemala tuja — Slovencem po* večem (prav mala je izjema) protivna društva — in pri banki „SLOVENIJI" na primerne obresti nakladali, kar se doseže s tem, ako se vsaki pravi domoljub pri njej zavaruje. Koncema Še enkrat izrekaje temu prvemu narodnemu slovenskemu zavodu svojo srčno zahvalo o tako pravičnem in točnem" izplačevanji dotičnih škod, ter ga vsem rodoljubnim in pravim poštenjakom slovenskim pri-poročevaje želimo mu iz vsega srca vsestranski vrli napredek in to na korist ubogega in še vedno zatiranega naroda slovenskega! Knežak na Notranjskem, 15. aprila 1873. IIi altrosla v Legat, (121—1) zastopnik. Janez Novak, Miha Novak, Jaka S a j n , Andrej Zadel, Audrej^H rumen, Miha Sajn, Anton Tomšič, Janez F a t u r, priča. Frauce Logar, priča in župau. o. Odvetniški sestavitelj (Coiicijticiit) slovenščine v govoru in pisavi včst, dobi z mezdo 700 do 1000 gold. na leto odmah službo pri Dr. Petovaru, odvetniku v Oriimži (120—3) fricđi&u Unters teierm ar k. Izgubi vsak svoj denar, kdor v tukujiiiili dunajskih produjuliiicab. Igrač uro kupnjo, katero vslod svojih Inžnjivlh o/.nanil, kot : 1'rvi dunajski ururski-hazar, l'i ,i terst ram- itov. 10, lažljiva fabrika ur, Opernring itev. 7 i. t. <1. krivo in zavrženo blago j;«ko slabe vrednosti za pravo ;tn 1> »ko proilajujo. ToroJ se čutim iirinioriin, na to prcnicdeno slikarstvo čestito p. n. Občinstvo opozoriti, da «o blagovoli naravnost obručati nu slovečo tovarn i ca ur, IiinIiio izdelati«» od Josef Hawelka nu DUNAJ I, li«-oiM>l«lNlail«, Tat»or»tra,aBe Nr. 10, „min iMau", katera svoje doliro regulirane od o. kr. urada za punciranje poskusene ure po sledečih neverjetnih pa vendar resničnih cenah prodaja. 1 gld. 50 kr. it L i 3 gld. pruv pariška u rs i/, bronca s enoletnim poroitvom. — B gld. 50 kr. prav un-glcšku ciliudrusta ura s pruv talinl-zliitno verižico in !■ i ■ 111-11 ■ ■ i ii izkazom poroitva. 0 gld. prav angleška cilindrasta ura i kristalnim steklom, sekutidnikoni, ■ Pno verižico is pravoga talim-/l.itii z medaljonom in guruutilnim pismum vini. 12 gld. srebrnu i ih udrastu ura s pruvozlutiin skakul-coui, umi n i m kriiitalnim stoklom, a vcrimni, medaljonom iz tulmi-zlutu in gurnuli Inim pismom vrod. 1 . ali 20 gld. pruv angleška, irebrnu sidornu ura, ■o savoneto, dvojnim pluščom, nivjtitiiše gruviranu, z verižico iz pruvegu tulmizlutu in gunintilnim pismom vrod. 13 gld. prav angleški srebrni in v ognji pozlačen krouumutor, nu ponurejon, z verižico, medaljonom iz talmi-zlnta, z usnjntim vtikum in garsntilnini pismum. 14 gld. ravno ista znamenito Uniša s urieutulnim kažipotom. U uli 17 gld. prav anglcik Prince of Wales r,mi i,,n t,,.n v i i.i .nu i a iiiloi n obsegu, s kristalnim steklom, s kolesjem is iiikoljna iz pruvoga talmi-zlutu ; to ure Imajo mimo družili to prednost, du »o brez ključu navijajo ; k tom uriuit dubi vsaki verižico iz talmi-zlutu z medaljonom in guruiitiluiiu pismom vrod SUBtOllj. 12 glil. pruv ungleika ura iz dobroga tulmi-sliita, cilinder novo fasoue, s dvojnim kristulnim stukloui, kdo ho tudi sspTtO kolesje vidi, z verižico iz Uilmi-zluta, z medaljonom in garimtihiim pismom vrud. 13 gld. ura v tulmi-zlutu, z dvojnim plaščem, savoneto, skakalcem, kristalnimi stekli in koluajeni iz niklii, s lino verižico iz pruvoga talmi-zluta, muduljo-iii.m, usujutini vtikum in gurttiitilnim pismom vred. 14 uli 10 gold. posebnost najtluiših pruv angleških ciliiulruatili ur s plošuutiin kristuInitii steklom, m-kiiiiduikoni, po želji, s belili) ali burvauim kuzuluui. Zaradi gotovo konstrukciju su garuutiru, du uru v onem mesecu ne smo /,u 2 minuti nujirej iti niti zaostati, s lino verižico iu medaljonom vred. 14 uli 17 gld. prav Una uru za gospu, prav srebrnu in prav pu/.lucena z verižico krog vrata iz pravega talmi-zlutu in guriiiitilnim pismum vrod. 1» gld. prav angleški, iiitjllniše v ognji pozlačen kro-tiometor s dvojnim pluščem nujfiiiiae emuilirau, z lino verižico iz pravega tulmi-zlutu, medaljonom iu ga-runtilnini listom vred. le« uli 20 gld. uujlinižu srebrna prav angleška lidernu ura, s tli rubini, /. uujlluišo verižico iz talmi-zluta, medaljonom, z usnjatim vtikoin iu garuutilniru pismom vred. 20 gld. srebrnu remontoaruu ura, so brez ključa navija, z verižico i/ tulmi-zlutu in meduljoiioin vred. 2J, U, 27 gld. zluta uru zu gospo z verižico, mcila- Samo Samo Samo Samo Samo Samo Samo Samo Samo Samo Samo Samo Samo Ijonom In garantilnim pismom. Potem 40 do 05 gld. m brilantniini kamenčki. On-«,. 0 gold. krušna puriika ura iz bronca, n bilom pod kJ it lil U Btoklom, kinč zu vsako sobo. 1 gld. 60 1 gld. 80 ali 2 gld. najfinišo uro iz Černolesu, porcelanu, em mitrom-, Hcitnc in za na steno, za kojih tek jo 3 cele leta poroštvo. Vso mojo ura so prve biro in se up smejo s ponarejenimi zamenjati. Verižice iz talmizlato fftf/fc tigMtitik gl. 1.50, 2, 3.40, 3, 4, fi, 0, S. H rebru n verižica gl. 3, I.AO, 4, n, 6 do 19. 1* a r i s k i b u d i v c i s uro tt gl. 1'ariški popotni budivci s uro , ki pri Izbudenji luč prižgejo, U iu 12 gl. 1' a t e u t n 0 - varni budivci s6 strelno pripravo , ki ob onem tudi luč prižgejo, 14 in 10 gl. P a r 1 * k i budivci, v elegantnem saporu is bronca, naj4-iii ši- izdelani, 12, 14 iu 10 gl. Krasno pariške ure iz bronca a bilom pod atoklom i, m ti gld. iiajtinišo izgotovljenu 10 gld., kino sa vsako sobo. u Salonsko ure s okvirom prav dobro pozlačonimi okviai, Ipijp'p uru in poluro , za eleguutne aalone , tudi r.u obdaM-vaiij« zelo pripravno, z najlepšim liipom, po čudovito nizki ceni od 8, 10, do 14 gl. to najflniie. Krasna muzikalije, molodijoni s nebeškimi KJa-sovi In mandoliji itd. T r e m o I o igrajo te najnovejšo kompozicije od „struusi.-a, OrTenbaoli-a, Rossini-ja, lnoyer-beer-ja in dr. 1 kos muzikalije s 2 napevi 7 in 16 glil.,- s 4 iiupevi 7 gl. 80 kr., a 0 napevi 10 gl. Na pri-ilpušiljaiev zneska ali poštno povzetje se vsako mistici lu v 24 urah natančno izvrši. Neregulirano uro so zu 2 gl. ceneje. Zapisniki cen zastonj. Urarji in prodajalci ur %^^*ff& vito niskih oenali. ^ lii- skoz večletno bivanju na Angleškem in v Švici, potom skoz veliko prodajo , som vstanu , ure po nizkih cenili proilajuti. — Za ure, kupljeno pri meni, garantirani 6 let. V ni ni a.i i, ko bi so v teli 6 letih perd alomilo ali ae kaj drugafea pripetilo, so savezom, to zastonj popraviti. Podružnice: Leopoldstadt, grosse Pfarrgas^e Nr. 6. i (55—10) Florisdorf, Ilauptstrasse Nr. 53. Svarilo. tSIoparatvo z urami Jo v zadnjom času taksi vrhunec doseglo, du si prodajalci igrač kot urarji iu fabrikanti ur nuslov dajejo , in da bi p. n. občinstvo vsakuko prevarili , svoje na-slovu vuduo spreminjajo, kot: prud „Krater \Viuuer 1'lir.in-lluzur'-, zdaj „Pbrcnfabrik, Praturstrusso Nr. 10", pred nKrstna VVienur Ulirun-Ktublissument," zdaj nlilirmaclior , vorluugertu Kamtnerstrussu Nr. 61, 1'alais Todesco," potum nlJlirunfabrik, i ' i ti n i mu,- 7k in da bi so slupurstvo na uajvioi vrbunuu do-i i, .in. pustijo na silno nosramuu način svarila, katere bi ruvno jihovo kupčijo zadovuti imcie, iia^prodajalnice igrač iu jiliovih prejšnjih naslovov , ruzglusati. Čestitim p. n. stanovalcem v pokrajini, kateri so o resnici akoz osobuo obiskovanje no morejo propričuti, nij truba drugo, nego da se z listnico na katerega svojih znancev obruujo, du su bodu potem pokazalo, da jo to ud meno tukaj uuvuduiio čistu rus niča, kur šotam, mesto ur, tistrojuv in ururjev — cevi za pipo, gobe, palice, lile, tobasiiicu iu takšno ruči nahajajo. Posebno ozira vrudnu je naj vuč« alopurstvo goječa prodajulnicu igrač nuui Oporn-ring Nr, 7," kutura vsu zavrženo blago od talirik po brczcunjl nakupuje , tu in vsu nališpauo uru kot novo prav unglušku |prmlaj:i. "Vsi ti Ijudjo nijso no urarji niti strokovnjaki iu numajo o kakiišniisti ur nikukšuga jiojma, ter vnled tega najmanjšega porušiva dati ne morejo in iiupovodauo poroštvo jo samo slupurstvo. Opominjan od mnogih mojih kupčuvulcuv, kateri so tak i.p n p m bili, da so so na ta način oslepariti dali, svarim vaitkli-rnika pred iiukupovunjem tukšega ueslužljivega zavrze-iii-i i.l.c.4.1 v zgoruj oiiip-njenih prodajalniculi. Izdatelj in za nredaištvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina iu tisk „Karodne Uhkaruc