' PLAČANA v gotovini
Telefon UREDNIŠTVA! 25-67
UPRAVE! 25—67 Id 28—67 POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3. let. 280 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.406
Maribor, petek 13. oktobra 1959
NAROČNINA NA MESEC
Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din
Cena din 1*-
Pokopano ie vsako upanie na mir
dok ^ Franc*ia sedanji nemški vladi nočeta zaupati in se z njo ne bosta pogajaji, ne sprejme njunih pogojev — Vedno ostre še bojne akcije na zahodnem bojišču . Nemci morajo biti združeni v nemški državi — Intervencije v korist Finske
^ močan blok Podonavja in Balkana! vedn© srditejši boji na zahodu
JUKAREŠ'	'	■	‘	"	"..................  ‘	”	'
TA, 13. okt. V vodilnem bukareškem dnevniku »Cu v en tulu* \ V nip T Seicarn pomemben članek o novem položaju v srednji Ev-Pra m nag*aša, da silijo nove okoliščine države Podonavja in Balkana k v kateri bi tvorile Jugoslavija, Romunija, Bolgarija in Madžar* j* it i " °*°k miru in konsolidacije na tem delu Evrope. Naslonjen na Italijo, l blo|(	Albanije postala neposredna činiteljica na balkanskih tleh, bi bil
i ^ la b^na zagotov>tev preprečitve vseh kakršnih koli presenečenj. Obenem t1^ana Vprav za Italijo, ki je na neodvisnosti držav Balkana najbolj za-"	r*. yažen branik pred občutljivo premaknitvijo ravnovesja na tem, za-
'kavi,,?T*’Ven> delu na jugovzhodu Evrope. Seicaru dostavlja, da bi ta blok,
-iljo “i11 vseh sporov med Jugoslavijo, Romunijo na eni ter Madžarsko in „ana ^ugi strani, lahko pritegnil k sodelovanju tudi Grčijo in Turčijo ter ^ročju interesnih sier treh velesil uvaževanja vredno silo sporazum-
®nih posvetovanj Nemčije, Italije
W h
!'Vb3: Stebra. United P:
vOAa . hpirlincVenra vir
in Rusije
Press je raz-. berlinskega vira, vest, da s pri^ela v Moskvi nujna ffled Nemčijo, Italijo in sov-5 se dogovore glede na-VliLZanSa z ozirom na vztra-
proti kate-
bri nadaljevanju vojne h	bi	bil	tisti akt, na
H. —
rega je Hitler aludiral v svojem govoru v državnem zboru. Iz italijanskega uradnega vira se pa ta vest odločno zanikuje. Ta vest je popolnoma izmišljena, ker ni in ne bo nobenih takih posvetovanj. Enak demanti je objavilo tudi italijansko veleposlaništvo v Moskvi.
za mir na Daljnem vzhodu
<ao t,
0 da’ °ktobra. Tu so se razširile čil, da bi se dosedanja vojna na Daljnem ijN A^ipravliajo Zedinjene države vzhodu člmprej likvidirala. Te namere se
presojajo tu tako, kakor da gre za organizacijo vse južne in vzhodne Azije proti nevarnosti s strani sovjetske Rusije in boljševizma. V japonskih vladnih krogih taki akciji baje ne bi bili nasprotni.
rk «s *	“vijajo zeumjeiie ur«*«
V1*9 Crike’ Velika Britanija in la^0 akcijo za posredovanje za C W v asko-kitajskega spora. Želja CSft in K*1, Je. da bi se našel med v gia ,sko sporazum, ki bi za-6 Vnem obe stranki in omogo-
jonskega prezidenta
C' rtPuhii^' Stefani- Predsednik le-\ livnim Blmanis je imel pred ^i]0"1) vem,SVetom (narodn. predstav-
l1' til Veli'k govor,
so	v	katerem je pou-
tl ’Pakta _ Dveznosti letonsko-sovjet-sedanjega kočljive-\ k*kar !?? P°k>žaja. Dejal je, da k v nied« Let°twka ni hotela vme-spopad, ona tudi ni ju n-JP^embe, ki so nastale •e zv«st ^^J® >n Rusijo. Le-'b do p. ’2Polnila vse svoje ob-\ v'a<ja tnSl^e v uPaniu> da bo sov-^ bi i Jmela Pred očmi. Izrazivši
Sti'ske zve7o0nsl<a mo8la razviti go-anih,,' . ne satno z Rusijo in
St*’ ie Ulm, 2 vse>ui drugimi dr-V* more.'Ills °dločno poudaril, da Sm Priliti Letonske, da bi Vid ^A, i o s^°Je narodne politike.
delen- fobra- Tass. Letouska
k k«' UefRaC^a. Prispela danes
k 2b0mie/aciio v°di predsednik ^ Zel trOVk\ri,*nr\ Im i'hi4h .
i
r2ins, za trgovino in indu-
»Ni —
^^,^3 an9*°Skom kralju
bister °vt0bra- Reuter. Poljski
7 f?ski’ ki ie
^jjr j^ imei -v"- a'°m iz Pariza v
Attlee, Sinclair, Howard Kennard in Car-ton de Villarte. Včeraj je sprejel Zaleske-ga angleški kralj in ga pridržal na kosilu.
PARIZ, 13. oktobra. Sinočnje poročilo govori o bojih med potruljami, napredovanju francoskih čet vzdolž vse fronte in hudih artilerijskih bojih z obeh strani.
PARIZ, 13. oktobra. Havas podaja tale pregled vojnega položaja: Po treh dneh trdovratne aktivnosti z nemške strani so včeraj francoske čete očividno pričele s protiakcijami. Ves včerajšnji dan je bila »nikogar zemlja« mestoma na širjavi več kilometrov torišče manjših prask med francoskimi in nemškimi patruljami, ki so druga drugo skušale zvabiti v zasede, kakor jih dosti nudi gričasti in zaraščeni
teren na teh sektorjih. Od časa do časa je bilo živahnega streljanja z obeh strani. Največja aktivnost, vsaj s francoske strani, se je kazala na področju južno od Saarbriickna. Kakor je znano, podpira na tem področju francoske čete na njihovem levem krilu izdatno Wamdtski gozd, ki so ga francoske čete že v začetku bojev zasedle. Pred tem gozdom pa je ena najmočnejših in največjih utrdb Siegfriedove črte, ki leži na 500 m visokem griču Win-terberg, varuje dohod k Saarbrucknu in je oddaljena samo 4 km od meje.
Pričetek finsko-ruskih pogajanj
LONDON, 13. oktobra. Včeraj ob 17. uri je bila v Moskvi prva konferenca med delegati Finske in zastopniki sovjetske Rusije, ki je trajala dve uri. O konierenci ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Iz privatnega vira se zatrjuje, da zahteva Rusija od Finske prepustitev malih otokov, ki leže pred ruskim Kronstadtom, na katerih namerava zgraditi utrdbe. Dalje bi se sklenila med obema državama pogodba o medsebojni pomoči, pogodba o gospodarskem sodelovanju in o odselitvi nemške narodne manjšine. V zameno za otok Hogland, ki naj bi ga Finska popolnoma odstopila Rusiji, nudi ta dele sovjetske Karelije, ki meji na Finsko in živi v njej Fincem sorodno ljudstvo. Pred pričetkom včerajšnje konference so obiskali Molotova veleposlanik USA in poslaniki Švedske, Norveške in Danske ter intervenirali v korist Finske.
MOSKVA, 13. okt. Švedska, Norveška in Danska so vložile note pri ruski vladi glede poslabšanja odnošajev med Rusijo in Finsko. Vse tri vlade smatrajo Finsko kot sestaven del skandinavskih držav, ki
so vedno znale ohraniti svojo nevtralnost. Podobno noto so vložile tudi USA preko svojega veleposlanika v Moskvi, ki je bil včeraj v Kremlju.
OSLO, 13. oktobra. Predsednik finske vlade Kajander je imel sinoči po radiu govor, namenjen norveškemu narodu, v katerem se je optimistično izjavil v pogledu na sedanji položaj.
Rusko-Htvanski sporazum ratificiran
MOSKVA, 13. oktobra. Tass. Predsed-ništvo vrhovnega sovjeta je ratificiralo pogodbo o odstopitvl VHne in njenega področja litvanski republiki, kakor tudi sporazum o medsebojni pomoči med Ru-sij in Litvo, ki je bil podpisan 10. oktobra v Moskvi.
TALL1N, 13. okt. Predsednik estonske republike je včeraj podpisal protokol o izvedbi rusko-estonskega sporazuma glede pomorskih oporišč SQvjetov ob Baltu. Ruska pomorska delegacija se je sinoči vrnila v Moskvo.
Vsi Nemci morajo biti združeni v nemški državi
Načelno stališče Nemčije do preseljevanja pripadnikov nemških narodnih manjšin v Nemčijo Nemčija razpolaga z natančnimi seznami vseh Nemcev v tujini in jim zato ne bo dopuščeno odločati po prosti volji — Nemške, italijanske in ruske vesti o selitvah
lsteka dne dolg raz-Zunani>m ministrom in l x° ie Zal^ki obiskal je , efi časa z njim konfe-tvU' '-~na vebcri' v poljskem
, kat'
•John
ere
so se udeležili
Simon, Mc Milan,
TALLIN, 13. oktobra. Preseljevanje Nemcev iz Estonske je razdeljeno sedaj na dva dela: nemški državljani se morajo seliti takoj in skrbi za izvršitev njihove preselitve poslaništvo s konzulati; estonski državljani se pa morajo na preselitev čimprej pripraviti pod vodstvom posebnih komisij, ki jih sestavljajo zastopniki Nemčije, manjšine in estonskih oblastev. Ker so nastali spori, kdo je Nemec in kdo ni in kdo se mora preseliti in kdo more ostati, se je vzel za podlago nemški seznam pripadnikov nemške narodne manjšine. Kdor je vpisan v tem seznamu, se mora preseliti. Seliti se morajo celo bolniki in duševno bolni, ki so nastanjeni v bolnišnicah. Po nemškem seznamu ie bilo doslej na Estonskem 60.000 domačih Nemcev in 25.000 nemških državljanov, dočlm i® bilo po estonskem ljudskem štetju število domačih Nemcev precej manjše. Iz tega sledi, da so Nemci šteli med svoje tudi nekatere odtujence.
BERLIN, 13. -oktobra. Tu se naglaša, da so francoske in angleške trditve, da je Nemčija odredila preselitev Nemcev iz baltskih držav v Nemčijo iz strahu pred
boljševizacijo, popolnoma neresnične. Ta selitev je v zvezi s sklepom Nemčije, da se morajo vrniti v domovino vsi pripadniki onih nemških narodnih manjšin na vzhodu in jugovzhodu Evrope, ki niso naseljeni kompaktno na ozemlju, ki meji na Nemčijo, ali ki so naseljeni sicer kompaktno, toda sredi tujih narodov in tako, da bi bili za vse večne čase prisiljeni ostati narodna manjšina. Na ta način želi Nemčija doseči svoj veliki cilj, da se vsi Nemci zedinijo v nemški državi in da se enkrat za vselej odpravi zmeda, ki je v narodnostnem oziru obstajala doslej v tem delu Evrope. Nemčija ima o vseh pripadnikih nemških narodnih manjšin, tako v baltskih državah, kakor tudi na Poljskem, v Rusiji, Romuniji, Madžarski, Jugoslaviji itd. točno evidenco in sezname, tako da glede vprašanja, kdo naj se izseli »n kdo lahko ostane, ne more biti težkoč. Kdor je vpisan v teh seznamih, je pripadnik nemškega naroda in se bo moral seliti v Nemčijo. S tein bo storjen velik korak k dokončni ureditvi srednje in vzhodne Evrope in bo,velike koristi za ves ta del kontinenta.
RIM, 13. oktobra. Tukajšnji listi poročajo iz Berlina, da bo enak postopek kakor za preselitev Nemcev iz Estonske, uporabljen tudi za preselitev onih iz Letonske, Litve in Finske in so zadevna pogajanja že v teku. Nemčija pa pripravlja tudi izselitev vseh pripadnikov nemških narodnih manjšin iz podonavskih in balkanskih držav. Ti Nemci bodo naseljeni v raznih delih Nemčije, največ pa v Pomeraniji, Gornji Šleziji in Koridorju. Poljaki iz tistih krajev, ki bodo pripojeni Nemčiji, se bodo morali prav tako preseliti na ozemlje, ki bo ostalo Poljakom. Preselitev se bo Izvršila postopno po načrtu, ki je že izdelan. Prenos premoženja Izselnikov se bo urejeval med Nemčijo In zadevnimi državami na podlagi kfiringa.
MOSKVA, 13. oktobra. Tu se zatrjuje, da sovjetska vlada ne bo dovolila, da bi se preselili v Nemčijo tisti pripadniki nemške narodne manjšine v Rusiji, k! so pripadniki boljševizma. Teh je samo v Po-volžju okoli 100.000, dočim je vseh bolj-ševiških Nemcev v sovjetski Rusiji, med katerimi je zelo veliko emigrantov, skupno okoli 500.000.
Sfran 2.
»V e č e r n I kc
Chamberlain odkleni! Hitlerjeve pobude
Anglija in Franciia ne moreta več zaupali Nemčiji in se z njo pogajati, dokler ne popravi krivic, storjenih Češkoslovaški in Poljski in ne ustvari podlage za garancije, ki bodo zago> tavljale trajno varnost za mir v Evropi — Odmevi Chamberainovega govora
LONDON, 13. oktobra. Ob velikem zanimanju je včeraj podal ministrski predsednik Chamberlain svoje dolgo pričakovano poročilo, ki ga je treba smatrati kot odgovor na zadnja Hitlerjeva izvajanja v državnem zboru. Uvodoma je povedal, da je angleška vlada preučila Hitlerjeve mirovne pobude v zvezi z vladami dominionov, Francije in Poljske in govori torej kot pooblaščenec vseh teh vlad. Nato je obrazložil še enkrat histo-riat dogodkov, ki so privedli do sedanje vojne, zlasti glede angleško-franootskih garancij Poljski. Prizadevanja britanske vlade, da se vojna prepreči, so ostala brez uspeha. Nemčija ni upoštevala nobenih posredovanj in apelov, ampak je odredila napad na Poljsko, ki se je pričel 1. septembra. Po tem blaznem napadu, ki je terjal življenje toliko Poljakov in toliko Nemcev, žrtvovanih zato, da se ustreže njegovim lastnini težnjam za uporabo sile, pa stavi sedaj nemški kancelar svoje predloge. Kdor je pričakoval, da bodo v teh predlogih poizkusi obžalovanja grozodejstev nasproti človeštvu, nastalih tako hitro po kršitvi pravic češkoslovaškega naroda, je doživel razočaranje. Hitler je v svojem govoru prikazal zadevo Poljske kot zadevo Nemčije in Rusije, ki naj se uredi izključno po nemških interesih. To pomeni, da slonijo njegove mirovne ponudbe na zahtevi po priznanju njegovih osvojitev. Anglija na take predloge brez škode na svojo čast nikoli ne bi mogla pristati.
Glede novih zagotovil, ki jih je dal Hitler sosedam Nemčije, je premier dejal, da nimajo nobene vrednosti, ker jim po vsem, kar je Nemčija doslej storila, ni več mogoče zaupati. Enako je Hitler govoril prej o Avstriji, Češkoslovaški in Poljski. Kljub njegovim prejšnjim nasprotnim trditvam so pa prišli pod oblast rajha milijoni Čehov in Poljakov, in kljub njegovemu prejšnjemu napadanju boljševizma je sklenil zvezo s sovjetsko Rusijo. Njegova tolikokrat kršena beseda in spremenljivost njegove politike sta glavni oviri za kako razpravljanje o njegovih predlogih. Po dosedanjih izkušnjah se na besedo sedanje nemške vlade ni več mogoče zanesti. Kljub temu ni naš namen odrekati Nemčiji položaja, ki ji pripada, toda ta položaj mora biti zagotovljen s pogodbami, ki se bodo objestransko sveto spoštovale. Ako ne bi bilo mogoče tega doseči, bi bila tudi vsaka nova bodoča ureditev brezplodna.
Anglija in Francija pa nista šli v vojno samo za Poljsko in svobodo ter obstanek malih narodov, marveč tudi za obstanek Anglije same in njenih dominionov, kolonij, Indije, Francije in vseh svobodo ljubečih držav. Treba je tudi doseči temeljite miselne spremembe in določiti vsakemu narodu njegov prostor. Mi se sicer zavedamo, da morata v modemi vojni tako zmagovalec kot premaganec doprinesti velike žrtve, toda podrediti se zlu bi pomenilo uničenje vsega upanja in uničenje vseh tistih življenjskih vrednost, ki so dolga stoletja pomenile napredek človeštva. Nočemo v tej vojni nobenega ivarnega dobička in ničesar od nemškega naroda, kar bi žalilo njegovo dostojan-vstvo in tudi nočemo samo zmage, ker gledamo dalje v bodočnost in hočemo ustvantl podlago za boljše odnošaje med narodi, ki ne bodo povzročali, da bi bila \ orna neizogibno usojena vsaki novi ge-
ifvTavrji. ^
!?*Inir’ kadar se •*> sklenil, ? Samo P^raine med afenra in grožnjami. Takemu miru pa je
sedaj na poti samo jn edJno nenj5ka yJa_
da. To so tisti, ki so s ponovnimi napadi oropali Evropo miru i„ VSadi|i v J
vseh .svojih sosedov občutek strahu in negotovosti, V tem oziru obstaja popolna soglasnost mnenj in ciljev med angleško m francosko vlado, kakor tudi poljsko Da ponovim naše stališče: Hitler je odklanjal vse pogoje za mir, dokler ni podjarmil Poljske, kakor je preje podjarmil ČSR. Mirovni pogoji, ki slone na napadu, »o pa za nas nesprejemljivi. Hitlerjevi predlogi so bili mimo tega nejasni iti niso vsebovali nobene sugestije za popravo krivk, storjenih Češkoslovaški in Poljski.
Pa tudi ob takih sugestijah bi moral pojasniti, na kakšen način hoče prepričati svet, da bodo napadi prenehali in da se bodo dane besede spoštovale? Mi se na obljube nemške vlade ne moremo nič več zanesti. Samo dejanja lahko pridobijo an-
gleški in francoski narod, da bosta pripravljena skleniti premirje in mir. To je osnovni pogoj, ki mora biti izpolnjen, a izpolni ga lahko samo nemška vlada. Ako ga ne izpolni, bo morala pač nadaljevati vojno z nami. Na njej je, da se odloči.
V Mari boru dne 13-
nesreč
Težka železniška
laponskem
TOKIO, 13. oia. DNB. V obj;- $ v mestecu Niko se je Pripe težka železniška nesreča. En v . ^
Odmev v Angliji in Franciji
LONDON, 13. okt. Govor Chamberlaina je naletel v vsem imperiju in v Franciji soglasno na veliko navdušenje. Londonski listi pravijo, da je Chamberlain zahteval mir, ne pa premirje med sedanjo vojno in novim napadom.
PARIZ, 13. okt. Pariški tisk pravi da-
nes, da je navzlic različnemu tonu in formi med govoroma Daladierja' in Chamberlaina jasno podana istost pogledov: Hitlerjevi mirovni predlogi so zavrnjeni in jasno je povedano, da se Francija in Anglija s sedanjo nemško vlado ne bosta pogajali.
Berlin: Anglija je odbila roko
BERLIN, 13. oktobra. DNB objavlja to-le informacijo: Vtis, ki ga je napravil Chamberlainov govor v tukajšnjih političnih krogih, je nedvoumno ta, da je predsednik angleške vlade odbil izkoristiti veliko priliko za končno pomiritev Evrope, ki jo je ponudil fiihrer v svojem zadnjem govoru v rajhstagu. Chamberlain se je gibal v frazah, ki naj bi propagandistično vplivale na svetovno javnost. Izognil se je konkretnemu in preciznemu razmotrivanju problemov, ki zahtevajo rešitev. Predvsem je značilno, da je Chamberlain deloma sploh šel preko zelo jasnih in lahko ustvarljivih programskih točk, razloženih od fiihrerja, deloma pa je te programske točke obrav-nal s površnostjo, ki je v strahovitem nasprotju z odgovornostjo, ki jo nosi danes Anglija ne samo do narodov vojskujočih se držav, ampak tudi do nevtralnih narodov. Meglena izjava g. Chamberlaina, po kateri zahteva Auglija podlage za čim boljši mednarodni sistem, nima nobene vrednosti. To jasno izhaja že iz dejstva, da je Chamberlain istočasno iz-
javil, da angleška vlada ne more priznati novega reda v srednji Evropi, čeprav je potek dogodkov dokazal, da se po vmešavanju Anglije v poljsko vprašanje kak zares resno nameravan nov red ni mogel drugače ustvariti nego kot gotovo dejstvo. Tudi Chamberlainove ugotovitve, da je Anglija odločena vpostaviti stvaren in urejen mir, imajo samo govorniški značaj, ker Chamberlain sploh ni zavzel stališča glede na osnovno misel, izraženo v fiibrerjevem govoru, o takem miru, to je: razorožitev, neuporabi jan je orožja proti civilnemu prebivalstvu, vrnitev k neovirani gospodarski izmenjavi, rešava-nje valutnih vprašanj itd. Pod takimi okolnostmi je popolnoma jasno, da se tisti stavki Chamberlainovega govora, ki so namenjeni, da na zunaj napravijo vtis, kakor da Anglija pušča vrata nekoliko odprta, morejo razumeti s potrebo Anglije pridobiti na času. Iz vsega tega se v tukajšnjih političnih krogih izvaja tale zaključek: Anglija je torej odbila roko, ki jo je ponudil fiihrer.
Zadnje upanje je Roosevelt
BERLIN, 13. ok. Šef nemškega tiska dr. Dietrich je bil več ur pri Hitlerju, nato pa dal izjavo, da lahko sedaj samo še USA rešijo svet pred katastrofo. Hitler je odložil nalog za ofenzivo na zahodni fronti, ker čaka, da bo Roosevelt interveniral.
BERLIN, 13. oktobra. »Deutsche diplo-matisch-politische Korrespondenz« srdito napada Chamberlaina in pravi, da je njegov govor vrhunec žaljenja nemškega naroda in njegovega vodstva. Nemški narod je gojil iskreno željo, da se sporazume z
Veliko Britanijo, da, še več: da bi živel z njo v prijateljstvu na podlagi tega, da vsak narod v svoji deželi nemoteno nadaljuje svoje delo, Velika Britanija pa ne želi nemškemu narodu dobre usode. Ona hoče nemški narod ponižati in ga nato uničiti. Toda preteklost še ni tako davna, da bi nemški narod pozabil, kaj ga čaka od njegovih tiasprotnikov na zahodu. Nemški narod se je iz zgodovine veliko naučil in ve, katero pot mora ubrati, da razdere cilje svojih sovražnikov.
trične železnice ie skočil s trat.''"Q del po nasipu v reko. V pr^ urah so izvlekli iz vode 20 tn . težko ranjenih. Vzrok nesreče k varjena zavora.
Nemca dobe galižki
BERLIN, 13. oktobra. P«» med nemško in sovjetsko d |C)jf Moskvi bo dobila Nemčija v jo vzhodnogališke petrolejke ,a so prej pripadali Poljski. .$0 za pet let in se pozneje lab"0
Pred koncem okupacij®^ ,
BERLIN, 13. oktobra. skega ozemlja, ki je po s poraz . p skvl prisojeno Nemčiji, se $ f ške čete so dosegle reko Bu?> stavija novo nemško-rusko ®	^
Sprememba v turški v .
LONDON, 13. oktobra, poročajo iz Carigrada, da se v kratkem temeljita spretnem y) pj vladi. Novi ministrski' predse^e^ dobljenih informacijah postal n ■ ^ f;-sedanji turški londonski P°s. Okiar. To bi pomenilo, da ?e,elBol$, še bolj naslonila na zahodni d ker je Feti Okiar bil vedno M' jatelj Anglije in Francije.	^
SMERNICE NOVE ESTONSl^
TALLIN, 13. okt. DNB. Iz s'M estonske vlade se vidi, da bo^ v glavnem
f
S
bik
Amerika pa je na strani Anglije
WASHINGTON, 13. oktobra. Havas. Včerajšnji Chamberlainov govor, ki se v vseh točkah strinja z Daladierjevini govorom, je bil zelo ugodno sprejet v ameriških političnih krogih, ki so mnenja, da je nemški manever za hitro sklenitev miru doživel neuspeh. Izjave šefa angleške vlade so pomirile ameriško javnost, ki se je po nedavnih nastopih LIoyda Georgea v spodnjem domu pričela bati, da bo Chamberlain postal manj odločen v nameri, nadaljevati vojno do končne zmage demokracij. Včerajšnji Chamberlainov govor pa je zdaj opogumil tudi tiste, ki se v senatu borijo za revizijo nevtral-nostnega zakona, da bi pomagali demo-
kraciji in se borili proti njenemu sovražniku nacionalnemu socializmu, katerega so se odrekli vsi govorniki v senatu, izo-lacionisti kakor pristaši Rooseveltove zunanje politike.
WASHINGTON, 13. oktobra. Vest, ki so jo danes objavili svetovni listi, da pričakujejo sedaj v Berlinu intervencijo Roosevelta, ni napravila tu nobenega utiša. Iz prezidentove bližine se je izvedelo, da ne misli prevzeti prav nobene iniciative, ki bi bila v nasprotju s stališčem in cilji zaveznikov. Nemčija bo pač morala vojno, ki jo je ona sama pričela, tudi nadaljevati.
Komentarji nevtralnih držav
BERN, 13. oktobra, Havas. Švicarski listi so mogli prinesti samo odlomke iz Chamberlainovega govora, toda presojajo njegovo vsebino pravilno in naglašajo, da se je vnovič potrdilo tesno sodelovanje Francije in Velike Britanije. Zdaj pa je potrebno, pišejo listi, da na govore Daladierja in Chamberlaina pridejo pojasnila z nemške strani.
AMSTERDAM, 13. oktobra. Holandski listi prinašajo na prvih straneh Chamberlainov govor z napisi »Zavezniki ne želijo začasnega premirja« ali »Mir je nemogoč pod pogoji, postavljenimi od nemške strani« in podobno. Listi poudarjajo,
da Velika Britanija in Francija v govorih tako Chamberlaina kakor Daladiera stalno ponavljata, da se v pogledu sklenitve miru ne marata pogajati s sedanjo nemško vlado.
OSLO, 13. oktobru. Reuter. Po Cliam-berlainovem govoru se je bati, da bodo vse mirovne ponudbe ostale brez uspeha, ako Hitler ne stavi o tem pozitivnih prod. logov. Norvežani smatrajo, da sc :bog nič ne da napravit! in da je vse prepuščeno sili, da ona odloči.
PROTI NAVIJANJU CEN
LONDON, 13. oktobra. Parlament je sprejel zakon proti- navijanju cen.
50]
leta
v glavnem dosedanjo p°M' - |3o%, Da se bo zunanja politika ?gf jer^ njih smernic sodijo po tem, zel zunanje ministrstvo P , a,j|off je že junja letos povoljno 1Zp 0f,PfL padalnem paktu z Nemčijo-. z dosedanjim estonskim mm' pf jem sodeloval pri moskovski
ZAPLENJEN NEMŠKI PA«
LONDON, 13. oktobra. K«%j-C ške vojne ladje so ujele ne	y 5
»Kap Nord«, ki je bil ne -potil v' nambucu, a se je potem nap° , del Atlantskega oceana. CLAMAMUS SE ODREKA J f fiHJ PARIZ, 13. oktobra. ?e drugi^ mus, ki je bil poleg Cachma ^ stavnik komunistične stran je izjavil, da nc pripada	^
naff'
est°
stranki niti novi stranki ta«, ki je bila osnovana ščene komunistične.	„.ng	J,
POOSTRITEV BLOK^ LONDON, 13. okt. Georp je p francoski minister za blo t u ^
Na
ima
bo
b\<m
VOJNE fP
v London, kjer škhni ministri, določeno, kako sc poostrila.
ROOSEVELT ZA V0{^fa- J* V/ASHINGTON, 13. °L]oV>> Predsednik Roosevelt ic-	^	(3
podporne organizacije v £vf°P' fP pomagajo vojnim žrtvam v ta namen sodeluj«!0	^
čega križa.
ANGLEŠKI FOND I®®,	/
LONDON, 13. okt.; **	&	*
župana za Rdeči kriz
jonov dinarjev.
ANGLEŠKI FINAN ReUtef- Jf
LONDON, 13. oktob,,.-
1»
dom je sprejel	PK,e\	trJ
zadevajoč P^^loŽen^ V1, /
ančni ‘ raf
zakonski načrt,
<i nacri, k—- fese> H »j, domu, je tako^ g(gi ^
doma
njemu
parlamentarna
Ijavo, ker ga je sr'^p',gKČ fl>)
p»“s[DN,K
CINCINATI, 13- ° ’'ffidsedfll
stič je bil izvoijen ^ Gr«eilX,it
Borza, C uri!*. * *
Pariz 10.16J4. U>n6	^	^
445H. Bruselj
sterdam 236.62, £0Pen	;
106.15, Oslo 101.15. N	^
jjaP°v'
ed’
nos Aires 105.
Mariborska "Tfrovfl0 V i»'
oblačno in malo jjg, 10.5.
je bila najvisja nižja 5, opoldne
S
^-Jjjjriboru dne 13. X. 1939.
Joviče
»V e 5 e r n Ik*
Stran 3.
Novo cesto na obmejni Kozjak
^.a -ie’ da se moramo ponovno in 0 lotevati tega vprašanja, ki bi naj aavno rešeno.
1%1>0^e<?amo naš Kozjak, je podoben .%rZemlie; na katerega gospodar ne fL. ■3	in ga zato pušča neoskrbo-
se. prično sčasoma so-tjjjD v5aspvati; »Čigav je prav za prav ieZt)3v.ceiji kos zemlje?« Da, prav tako io njeg lm K°zjakom. Edino kar ga krasi, leta v ]V*6 pr*rodne krasote, katere se iz bile odveto brezplačno obnavljajo. Če bi h f’lt01Sne istega denarja kakor na-v nujno potrebna cesta, bi tako in rudi
.Toj
izginile.
|va /eie tisto, kar nas žre in od \ a ° 5va ve^a na®e nezadovolj-% iQma,n^a naše potrpljenje. Bornih
L od	 J-	O..	ir_js_	4
k
s0 Bresternice do Sv. Križa. 4 ela<i točno 11 let; ali so torej
merodajni faktorji mnenja, da se je treba držati tradicije in graditi naslednjih 5 km 13 let in 9 mesecev? Ali so mar mnenja, da je ta cesta podobna »Pohorski vzpenjači ,«ki bo čez 13 let in 9 mesecev še ravno dovolj nepotrebna, dočim je naša cesta že danes nujna. Čemu metati na Pohorje luksus, ko trpi obmejno prebivalstvo našega Kozjaka vsestransko pomanjkanje najenostavnejšega prometnega sredstva, t. j. skromne ceste, ki bi mu omogočala spravljati v težkem, hribovitem terenu pridelane pridelke in les na tržišče. Medtem ko bi trebalo prebivalstvo v obmejnih predelih v največji meri zadovoljiti, se ga peha v nezadovoljstvo, ki meji že na obup. To ljudstvo ne hrepeni po luksusu, temveč po ubogih 5 km ceste, da se ne bo čutilo odtrgano od sveta.
O, peska v oči dobi to ljudstvo mnogo. Vsako leto se prično dela, celo po več-
krat na leto, toda vsakokrat se že po par dnevih prekinejo iz vzrokov: jesenski dež, pomladanski dež, sneg, suša in slično. Res smo radovedni, kedaj potem dni god delajo stotine kilometrov cest, a uživajo iste vremenske neprilike.
Ako bi vsi oni, ki imajo soodločujočo. besedo pri gradnji te ceste, prišli malo bliže in se na lastne oči prepričali o trpljenju kozjaškega kmeta, ki mora svojega bolnika na nosilnici spravljati do vozne ceste, ker bi noben bolnik ne prenesel dveurne vožnje po neizdelanih petih kilometrih, potem bi se morda tudi njim porodilo spoznanje, da je ta cesta nujna. Obmejno prebivalstvo je prosilo, mnogo prosilo, sedaj je upravičeno da zahteva. Gradbenega materiala je tik ob cesti dovolj. Dajte nam torej cesto dali nam boste vse!
:n
bazen za krvav obračun na seniku
Martin Grahovnik iz Nebove se bo pet let pokoril za uboj Franca Puknerja
tr-ifib0j.3azenski senat petih sodnikov za teden dni v posteljo. iEs ni-irJ,ega okrožnega sodišča so da- Kritičnega dne je popravljal Grahovnik
iz zaporov 42 let starega tj^tku septembra nad svojim
vkošasK.na Grahovnika iz Nebo-1 ^žov	Grahovnik	se	je mo-
ariati zaradi zločina, ki ga je
rancem Puknerjem. Pokojni nJe ^ °d ^935. leta pri Gra-a hrani in stanovanju. Delal je !? * lovili pri sosedih, poleg tega , v™di priložnostno delo. V času ,Zlvljenja sta se z Grahovnikom 14 iP° hudega stepla. Zgodilo se je m°ral Grahovnik zaradi tega
deske v ribniku. Ko je delo pošteno zmu-čen opravil, je odšel proti domu in odložil pred hlevom motiko. Bilo je nekaj po poldnevu in živino je bilo treba nakrmiti. Kmet je odšel na skedenj, vzel vile in hotel zabosti na nje krmo, ko je zagledal v senu Puknerja. Ta je smrčal. Vzrojil je nad njim, naj se umakne in dvignil vile. Pukner je planil pokoncu in mu zagrozil, da ga bo pretepel, obenem je stopil proti njemu. Nato se je zgodilo. Verjetno je, da se je kmet zbal močnejšega hlapca ter je zamahnil proti njemu
z vilami, verjetno pa je, da se je oglasila v kmetu stara mržnja do Puknerja, ki je ležal, ko je on moral delati. Po udarcu se je Pukner zgrudil. Nato pa ga je kmet še z vilami. Grahovnik je dejanje priznal, pravi tudi, da je bil trezen.
Senat, ki mu je predsedoval dr. Čemer s prisedniki dr. Turato, dr. Kuder, dr. Obran in Lečnik, je obsodil Grahovnika na S let težke ječe in na 51etno izgubo častnih pravic. Zločin je sodišče kvalificiralo kot uboj. Obtožnico je zastopal državni tožilec Košenina, obtoženca pa je zagovarjal dr. Veble.
Plečnik častni meščan Ljubljane
Presledku je bila sinoči v ^ja tamkajšnjega mestnega
JO
v*6 v s Je v°dil župan dr. Adlešič. ,^ogQ^m poročilu omenjal važ-zadnjih mesecev. V okvi-P°:g^avarstva se je ustanovil -V tfeloV poseben zaščitni urad. V žrj^iireHK 0.2 spadajo posli, ki jih na-J-' T)ravi'Tli'<i 0 zaščiti pred V todbim 0 rezervah hrane, o pod-ol1 Do, .. anl vojaških obveznikov, ter ^ Na t ^ ^konifa o državni v%eT® ,Je župan dr. Adlešič ome-as'Uge arhitekta prof. Jožeta
Plečnika za arhitektonski napredek Ljubljane in predlagal, da se profesor Plečnik izvoli za častnega meščana Ljubljane. Mestna občina ljubljanska bo v posebni knjigi pokazala * veliko slavljenčevo delo za Ljubljano in ustanovila »Plečnikovo nagrado« za slušatelje in absolvente arhitekture na tehnični fakulteti ljubljanske univerze. Ta nagrada bo vsako leto podeljena za najboljše delo o arhitekturi v zvezi z Ljubljano. Nato je mestni svet odobril več novih kreditov in rešil nekaj internih zadev.
in pravilnega ztlrav-
■J k „0(lvisnn X Pretežni večini pri-jih aft^ravlj’enje. Med bolez-
^esa k zdravniku' sPadajo
in grla. Po dc-emami sploh ne bolezni in kako
nosa i
%	4klnu	izjer
^NionravOost te“ bolezni in kako v%a ZaverinJ ? ne so lahko njihove |S £l'lPfaviia ^:( se tega je Vodnikova k	in	J	tos svojim članom po-
užeon gato ilustrirano knjigo V1 ir >avnikn ’ nosa in grla“ izpod
> ^IjUrti^ka h„T ^cialisla za te bo-V. Og »? Vabi v! *J-a' Vodnikova druž-
> tti^ik^^ovcev pa-?lje ,.Večernika“ ^v®. sprejemajo
,	*S!K“*	Vodnikom	(tottžbc
^ 'iial ?i'a Članarina znaša
Ji h ' Zatiirn*i*vo ^°dnikovo pratiko
kSto* , Vo vsebino ^ otii« Mar,
>>-ilo	Sokolsko	dru-
Tah.	seZlm	r	 :____....
kon.
iiSli 1vC rh, ar>j ie Kii • Jareevo poda-»i H hi1}0. simpattesno spre-
ffl1? je b|ilVltQi nai^Ani' ajV1 g' Povhe 4 v S ja Vr-,hf kuPlc,i- Pri C> oS Vlcksari5?n • “oT °hI('»'ico
«SiJ^iiia l'aSeni ,1 ■i0 Sokol prosla-8■	dostojno	in
*i,^. ^Ua '»govičcva pa je prav k.,	110„‘uk	Pred	tukajšnjim
t$S	r	«	ev, ni-- S1?'° 'rn°li precej
i,?0	Obirali1 kožl>hanju nam-
luifjk	lsti ]j,lri.la lc]l prireditvah
oh,’	‘"ulio Je’ večinoma sim-
^Uio V°Slaj' ie oblast pri-‘.^b k	. , clz>iovala. — Pred
K
S
richten“ tola-
wt1'0emSpl,aznovala.
.Nachrii
v h*r°iskc ic,.izsp'jCvanje Ncm-edinstven primer in b- N nSamo Z!* Tirolce. Kaj
^Padnik^™^’ venl° pa ‘,a-
rane manjšine v Marcnbergu že začeli stikati po svojih rodovnikih jn se jim je res posrečilo že kar v drugem kolenu dokazati pristno pripadnost k osovraženi večini.
o Iz davčne službe. Premeščena sla pomožna davkarja Nikola Zunie iz Dravograda v Pag in Ladislav Puc iz Vrbovškega v Dravograd.
o V občini Sv. Jurij ob jiiž. železnici se je zopet pojavila slinavka in parkljevka. Vsi sejmi in trgovanje z živino so prepo-povedanL
o Nova železniška postaja Janžev vrh— Remšnik na progi Maribor—Prevalje bo v nedeljo otvorjena.
o Novo pošto
aditi.
v Kranju bodo kmalu pričeli graditi. Gradbeno ministrstvo je že odobrilo licitacijo in je vsa dela prevzelo gradbeno podjetje Bidovc iz Kranja. Novo poštno poslopje bo najbrež že letos pod streho.
o 45 let v zaporih je preživel 57 letni nepoboljšljivi tat Miha Hudoklin, ki so ga te dni prijeli orožniki v Krškem. Hudoklin je nedavno pobegnil iz novomeških sodnih zaporov.
o Športni klub Store priredi v nedeljo trgatev grozdja s plesom ob 17. v gostilni Marije Inkret v Štorah. Igra Sajovičev kvartet, vstopnine ne bo.
o Ferkove in Rapočsve dijaške ustanove
so razpisane za šolsko leto 1939-40. Prošnje je treba oddati do 20. oktobra v Posojilnici v Narodnem domu v Mariboru.
o Na avtobusni progi Oplotnica—Konjice bo doslej vozil poštni avtobus po trikrat na dan. S tem se bodo nedostatki v poštni dostavi odpravili.
n Nevaren konj. Konj je brcnil v trebuh med delom na polju 30 letnega posestnikovega sina Ferdinanda Rotovnika iz Oplotnice pri Konjicah.
C e#|e
c Delavsko zborovanje. V nedeljo, 15. t. m. ob 9. dopoldne bo v hotelu „union“ v Celju zborovanje svobodnih delavskih strokovnih organizacij. Zborovanje je sklicano proti okrnitvi delavskih ustanov. Vabljeni so vsi delavci in delavke ter nameščenci in nameščenke.
c Slinavka in parkljevka se je pojavila v Vrbnem pri Sv. .Juriju ob juž. žel. Ugotovili so jo v hlevu mešetarja Matije Trbovca. Sresko načelstvo v Celju je proglasilo za okuženo celo občino Sv. Jurij, občine Dramlje, Kalobje, Škofja vas m Teharje pa za ogroženo področje. Izdani so tudi vsi ukrepi, da se bolezen zatre in omeji. Živinski in kramarski sejmi so na področju okrajnega načelstva v Celju prepovedani. Konjski sejmi so dovoljeni.
c Mestno poglavarstvo celjsko opozarja hišne posestnike in lastnike vozil, da so 1, oktobra zapadli v plačilo: 5 odst. najemninski vinar in 2 odst. kanalska pristojbina za proračunsko razdobje , od 1. okt. do 31. dec. t. 1., vodarina in števnina za proračunsko razdobje od 1. julija do 30. sept. t. I. in tretji obrok davščine na vozila. Stranke se pozivajo, da plačajo zapadle obroke do 10. novembra pri mestni blagajni, ker se sicer računajo G odst. obresti, zaostala plačila pa se po preteku šestih tednov izterjajo izvršilnim potom.
c Popravile hodnike! Ob nekaterih hišah na Cankarjevi cesti so hbdniki v zelo slabem stanju. Plošče se dvigujejo in zibljejo in je to za pasante posebno ob deževnem vremenu nevšečna zadeva. Stopati se mora zelo previdno, sicer te brozga visoko oškropi in umaže obleko. 7. dobro voljo bi se ti nedostatki lahko hitro odpravili.
PfUf
p Kobila mu je izbila zobe. Intiharja
Ivana 35 letnega pos. iz Gerečje vasi je kobila brcnila tako močno v čeljust, da mu je počila. Ima več izbitih zob.
p K današnji premieri. Danes bo v Mestnem gledališču pretresljiva tragedija značajnega, a zato nesrečnega „Epida‘, starogrškega kralja ,ki se je zaman izogibal svoji zakleti usodi, prerokovani v znenem preročišču Dellih. Žižek si je v tej režiji prizadeval, kot se da sklepati iz generalne vaje, da se čimbolj približa preprostemu načinu starogrškega »igranja. Tako kot „Lepa Vida“ je tudi „Kralj Epid“ imel na poklicnih odrih več neuspehov kot uspehov. Žižkova „Lepa Vida'1 je imela močan vtis.
Važno opozorilo!
Vsakega 14. v mesecu začasno ugasne pravica do nezgodnega zavarovanja za 10.000 din tistim starim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine do konca tekočega meseca, čim prejme uprava »Večernika« od njih zaostalo naročnino, stopi njihovo zavarovanje zopet v veljavo.
Poravnajte zato naročnino takoj! V Vašem interesu ne odlašajte niti dneva več!
UPRAVA »VEČERN1KA«.
Pomagajmo naši revni, nadobudni ded
Kulturni napori v Krčevini, ki bi jih morali mariborski rodoljubi vsestransko podpreti
Pomagajmo revni obmejni dec!! Ob-i univ. prof. ozir. priv. doc. dr. Johaneka,
enem dvigajmo obmejno narodno kulturo vsi, tudi Mariborčani!
Minilo soboto in nedeljo je krčevinski kraj. odbor RK v tamošnji šoli uprizoril ne baš lahko izvedljivo 4 dejanko-kome-dijo »Okence« Olge Sobeinflugove. Kljub že lepi udeležbi te predstave v soboto zvečer je bil odziv ob ponovitvi igre tudi v nedeljo popoldne prav časten in zadovoljiv.
Igro je režiral g. Ivan Hvalec, ki je imel pač srečno roko pri izbiri vlog ter je s tem, da je povrh nastopal v glavni moški vlogi, doprinesel poileg občudovanja vredne, vsestransko agilne gospe Tereze Švarcove, levji del k prodornemu uspehu.
Snov igre je zajeta iz velikomestnega življenja ter prikazuje tragikomična do-lako zvone zatfr-gajanja v hiši etično »i>repotenciranega«
ki v tej potenciranosti — nazvait ze v študentovski dobi »mevža«, v resnici pa iskrena, prekomejna dobričina in zaverovanec svoje etike, mimogrede podleže kot žrtev pretkanosti svoje hišnice.
Vsi ostali nastopajoči, Sentočnik, Cesnik, Lipko, Kerne in Kokol so tako bili zliti v lepi ansatnblski skupnosti ter s tem še uspešneje stvorili in vzdržali živahen stik odra z občinstvom, med katerim smo spet pogrešali razen redkih izjem naše rodoljube iz Krčevini tako bližnjega mesta! Meščani Mariborčani pač, kot je pisal 4. t. m. kritik predstave »Hlapca Jerneja in njegove pravice« v »Večerniku«, prav posebno »rodoljubi, ki imajo sicer povsod prvo besedo«, so pač
tudi tokrat rajši drugje »reševali« narod ,	...	.
in domovino. Ni jih mogla privabiti tako vinsko deco Poklomeno prireditev!
obče humana ustanova, kot je Rdeči križ |	Vanda	Mirko.
s tako sprejemljivo igro kot je »Okence« in požrtvovalnim igralnim osebjem, kot je krčevinsko in s tako plemenitim namenom, kot je poklonitev čistega dobička prireditve za potrebščine revni šolski deci! — Le v korist razmaha in lažjega kulturnega udejstvovanja ter narodno-prosvetne aktivizacije pa bo Krčevinča-nom in Košačanom treba misliti na oskrbo ozir. zgradbo prostornega društvenega doma, kar bi ta finančno od podeželskih krajev bolje situirana občina ob vse-društveno vzajemnem nastopu poskušala postaviti kot svoj bodoči kulturno-delov-ni načrt!
Vsem igralcem in sodelujočim priznanje in zahvala za lepo uspelo in plemenitim namenom za revno obmejno krče-
Stran 4.
»V eč e r n f k«
V	Mariboru dne 13.
Maribor
Važna seja občinskega sveta
 _1	•_,	»	 a	•	v2	,	.
Mariborski mestni svež je snoč» ©dobri! veSevažne predloge za napredek mesta — Zavrnjene pritožbe gSede^ davščin, zvišanje socialnih dajatev — Amortizacijska sredstva za moderno tržnico — Radijska postaja na starem tezenskem pokopališču — Veiik športni stadion na
koncu Koroške ceste
parcel^
Sinoči je bila v mestni posvetovalnici šesta seja mariborskega mestnega sveta, ki jo je vodil mestni župan g. dr. Juvan. Ta deja je bila po dnevnem redu in po napravljenih sklepih ena najvažnejših sej v zadnjih letih in bi jo lahko imenovali zgodovinsko sejo mariborskega mestnega sveta v povojni dobi, saj so na njej rešili vprašanje mestne tržnice, ki jo je Maribor leta in leta hudo pogrešal, dalje vprašanje obmejne radijske postaje, 'ki je važen narodno obrambni in kulturni či-nitelj obmejnega Maribora in njegovega prostranega zaledja. Rešilo pa se je tudi vprašanje velikega mariborskega športnega stadiona.
POROČILO ŽUPANA DR. JUVANA Po formalni otvoritvi seje mestnega sveta, ki je bila polnoštevilno obiskana, je poročal mariborski župan-g. dr. Juvan. Izjavil je, da je mestna občina sestavila odbor za pobijanje draginje, ki bo županov posvetovalni organ. Pri sodišču je sestavljen odbor za podelitev podpor, družinam vojnih vpoklicancev. Za zastopnika mariborske mestne občine je župan imenoval mestnega svetnika g. Geračiča, kot namestnika pa mestnega svetnika g. Kotnika.
VSE PRITOŽBE PROTI ODMERI DAVŠČIN ZAVRNJENE „
Županovemu ekspozeju so sledila poročila posameznih mestnih odsekov. Prvi odsek, za katerega je poročal m. sv. Osvatič, je obravnaval pritožbe zoper odmero raznih davščin. Ivan Gottlich je vložil ugovor proti predpisu mestnih hiš nih davščin, Franc Hohnjec ugovor zoper odmero prirastkarine, Julijana, Eva in Josip Hutter ugovor proti predpisu hišno najemninskih davščin, Otilija Šarman ugovor proti odmeri hišnih davščin, Marija Trafela ugovor proti odmeri hišnih davščin in nadarbina stolne in mestne župnije v Mariboru ugovor zoper odmero kanalščine. Odsek in z njim mestni svet je vse te pritožbe odklonil.
SOCIALNO SKRBSTVO MARIBORA
O tem vprašanju je poročal referent drugega mestnega odseka m. sv. g. Aljančič. Zaradi poslabšanja splošnih gospodarskih prilik, ki je v zvezi s sedanjim evropskim položajem, so letos potrebe socialnega skrbstva znatno večje kakor prejšnja leta. Zato je mestna občina zvišala proračun socialnih dajatev za 124.000 din na 4,285.834 din. Mestni svet je odobril 6 prošenj za redne ubožne podpore,
4 za zvišanje te podpore, 2 za vzgojno podporo, 3 za oddajo v oskrbovališče in
5 za sprejem v mestno hiralnico. Odsek je izrazil željo, naj bi mestna občina ukrenila vse potrebno, da bi dobila iz bed-nosmega fonda več dohodkov. Prebivalci Maribora so v ta fond vplačali din 1,800.000, občina pa je dobila povrnjenih samo 50.000 din.
MARIBOR DOBI MODERNO TRŽNICO
O najvažnejši točki dnevnega reda sinočnje seje mestnega sveta je razpravljal tretji mestni odsek, za katerega je poročal m. sv. g. Stabej. Referent je podčrtal potrebo Maribora po moderni in higienični mestni tržnici, za katero se je dolga leta vodila polemika na zborovanjih in v lisjcu. Mnogo je bilo načrtov za novo tržnico, se več pa predlogov s strani laikov m strokovnjakov. Končno je sestavil idejni načrt za novo mariborsko tržnico mestni gradbeni urad, oz. njegov
arhitekt, in-?, v (
FINANČNA STRAN NOVE TRŽNICE
Sledilo je por-očilo mariborskega »finančnega ministra« g. Hrastelja, ki je- poročal za četrti mestni odsek. Nova. tržnica se ne bo mogla sama amortizirati. Najemnine. za-.tržnico bodo znašale- letno
780.000 din. Od tega je .treba odračunati redne dohodke mestnih trošarin v znesku
420.000 din. Po odbitku vzdrževalnih stroškov za -novo zgradbo bo preostalo za anuitete nove tržnice okoli 250.000 din. Ker pa bodo znašale anuitete za novo tržnico 80.000 din letno, bo morala mestna občina najti druga sredstva za amortizacijo tržnice. Mestnih davščin ni mogoče zvišati. Zato naj'bi dobila mariborska mestna občina dovoljenje za izdajo obligacij, ki bi ji omogočile dosego nižje obrestne mere pri dosedanjih posojilih. Posebna komisija, v kateri so župan dr. Juvan, finančni referent Hrastelj, m. sv. Loos in ravnatelj mestnega knjigovodstva Barle, bo proučila to vprašanje.
RELEJNA RADIJSKA POSTAJA Klic naše severne meje po samostojni relejni radijski postaji je bil zadnja leti vedno glasnejši. Končno so ga slišali odločujoči činitelji. Prosvetna zveza v Ljubljani se je s pogodbo obvezala, da bo v Mariboru do marca leta 1941. zgradila relejno radijsko postajo. O tem vprašanju so razpravljali tudi na sinočnji seji. Mestna občina je kupila opuščeno staro pokopališče na Teznem po 20 din kvadrat-
ni meter. Tam se bo zgradila nova mariborska radijska postaja.
VELIK ŠPORTNI STADION
Nedavno je bila v Mariboru ustanovljena posebna zadruga, ki bo zgradila velik športni stadion. Zadruga je kupila velik prostor, ki ga je novi regulacijski načrt namenil za s-port, in -sicer gramozne jame v koroškem predmestju.'Mestna občina odstopi opuščeno gramozno jamo na koncu Koroške ceste za dobo 60 let proti letni priznavalnini 100 din.
NOVA MARIBORSKA CARINARNICA
Znano je, da je v. gradnji nova cari narnica v Mariboru. Za kritje gradbenih stroškov je mestna občina najela posojilo v znesku 4,800.000 dih. Denar se bo uporabil za nadaljevanje druge in tretje etape gradnje nove carinarnice. Posojilo se bo krilo- iz kaldrminskega fonda, ki prinaša mariborski občini letno okoli 900.000 din.
MESTNI DNEVNIČARJI
Mestna občina zaposluje tudi dnevni-čarje, ki opravljajo isto delo kakor pragmatični uradniki, nimajo pa urejenih službenih odnosov. Zato so mestni dnevni-čarji pokrenili akcijo za rešitev tega problema. Mestni svet je sklenil, da bodo dnevničarji prejemali iste prejemke kakor pragmatični uradniki, draginjske doklade za otroke pa, če njihove žene niso v službi.
O ŠPEKULACIJI S
Ker se je pojavila v Mariboru čase špekulacija z zemljišči, I® svet vnesel v pravilnik točko, $1 kupec parcelo zazidati v določen^ in da se parcela ne prepiše PreJ ^ vega lastnika, dokler ne začne z
^KUPOVANJE HIŠ, REGULACIJ
Mestna občina se je o-dločlia z®
lacijo Stolne ulice, ki jo bodo širili. Občina bo kupila hiše	.
bodo K
in Lekarniško ulico. Hiše Doslej je občina kupila Šmidldvo. vo in Pavličevo'.hišo v Stoku®* radi regulacije Kneza Koclja ulice. \ stna občina kupila hišo in vrt dige na koncu frančiškanskega ^
Kneza Koclja ulici; V iste svrhe
na zamenjala ob Metelkovi ulici nih parcel.
NOVE GOSTILNE IN
II	Ob 12.	uri v II
Jutri. v soboto, 14. L m., bo žrebanje! Jutri se prične
39. kolo Državne razredne loteri e, ko bo zopet razdeljenih nič manj kot osem premij in 42.000 dobitkov v skupni vrednosti	....
Nove srečke se dobe v naši hiši sreče in [_ 65 milii. dinarjev glavni kolekturi baneni poslovalnici
Za peti mestni odsek je
župan Žebot. Mestni svet je mestitve gostilniških, in re. obratov Mariji Emeršičevi v 0°« ulico 30, Ivanki Dermastja na drovo cesto 13, Ivanu Kapetan«^ Meljsko cesto 18 in Hermanu M® Koroško cesto 69. Dovoli se Pr.^-stilne na Franca Tscheligija. Na® zadrugi uslužbencev državnih žel dovoli nova obrt za gostilno v ulici 5, nova obrt za bife Pa Kumini v novi hiši dr. Sedeja v‘pikovi ulici 16. Josip Klabuš in kič dobita dovoljenje za obrat a j vozništva, Terezija Gornjak z*'® starinarne iz Meljske ceste na novo 1.	um
Po poročilu o tekočih zadevah ^ podjetij, o katerih je poročal J* Stabej, je sledila tajna seja z personalnimi zadevami.
* GRIČ-OSET, glavna vinska Koline — furežl Grozdje brezp»S
]
BEZJAK
Maribor, Gosposka 25
Premije:
Din 2,008.000 srečka štev. <8.326
Kino
Esplanade kino. Danes zadnji*i_ , film „Roža“. Od sobote prvo'^ biusko izborni film „Dvoje sn y noveli Dostojevskega „Igrač‘. D va, A. Schonhals.	Ju
,TeP
Grajski kino. Danes
Smeh in zabava. Pri zadnji pr®**®1 dodatek „Svengali“.
* Kino Union. Do vključno senzacijski kriminalni film Napeta vsebina.
1,002.000
501.000
200.000
59.971
85.526
34.210
3ra vsemna.	j5-	*
Zvočni kino Pobrežje D-^ne "
C
TELEFON 2097
D
Dobitki:
Cela srečka stane din 200"—, polovica din 100*— in četrtinka din 50*—.
Bezjakove srečke so že marsikomu prinesle novo živi enjsko srečo, kakor nam to kaže naslednja statistika nekaterih do sedaj izžrebanih premij in dobitkov
Odločite se Se danns — julii bo morda te prekasoo!
din	100.000-—	srečka	štev.	4.638
»»	100.000’—	»»		7.336
	100.000’—	»		77.664
)»	100.000’—	»>		77.696
J»	100.000’—			86.831
>»	100.000’—			86.834
)>	80.000’—			97.039
»»	60.000’—			83.519
»	50.000’—	»»		19.306
>»	50.000’—	>»	it	88.152
arhitekt inž. g. Černigoj.
Mestna tržnica bo zgrajena na Vodnikovem trgu v dobi treh let. Gradbeni stroski bodo znašali okoli 8 milijonov din Podrobnosti o novi mariborski mestni tržnici so našim čitateljem znane iz našega včerajšnjega poročila, zato jih tu ne ponavljamo. Mestni svet je natančno proučil nove uradne načrte in jih soglasno odobril. Zdaj bodo načrti predloženi v odobritev banovini, nato resornemu ministrstvu, nakar se bo pričela gradnja nove tržnice v Mariboru. Če bo šla zadeva gladko od rok, se bo gradnja pričela že pomladi
OPERNI PEVEC LUKMAN SE JE VRNIL IZ NEMČIJE
Nedavno se je vrnil iz Nemčije zaradi znanih mednarodnih dogodkov operni in koncertni pevec, tenorist Slavko Lukman. Popularni pevec bo v najkrajšem času priredil vrsto samostojnih koncertov v Sloveniji. V kratkem bo pel tudi v veliki dvorani Sokolskega doma v Mariboru.
TRAGEDIJA ODPUŠČENEGA DELAVCA
V svojem stanovanju na Meljskem hribu 64 je včeraj obupal nad življenjem 53 letni bivši progovni delavec Franc Vodnik. Pokojnik je bil pred mesecem odpuščen iz službe. Ves potrt se je potikal okoli. Za Vodnikom žalujejo žena in štirje otroci.
m Košaškemu županu Francu Kirarju
.   1  * *
je nekdo izpred okrajnega načelstva ukradel kolo ,,Puch“ z evidenčno št. 135960.
_ m Umrl je bivši ruski polkovnik Sergij kalmicky v Jezdarski ulici 8, star 66 let,
m Poskusen samomor. V .Betnavskem gozdu ie včeraj popoldne'izpila večjo količino lizola 23 letna Frančiška M., tovarniška delavka od Sy. Miklavža na Dravskem polju. Takojšnja zdravniška pomoč ji je rešila življenje. ■	*
m Ob 12. uri v pomislek! Samo še nekaj ur nas loči od prvega žrebanja novega kola državne razredne loterije. Kakor je znano, bodo jutri, v soboto, 14. t. m. izžrebani dobitki prvega razreda, med njimi premije po din 300.000 ter dobitki po din 100.000, 80.000, 50.000 itd. 2e jutri bo izžrebanih nič manj kot 1.500 dobitkov. Kdor še nima srečke ozir. kdor še ni plačal svoje srečke, naj hiti še danes v našo hišo sreče, bančno poslovalnico I Bezjak, Maribor, Gosposka ul. 25, kjer ga čaka sreča. Odločite se še danes, jutri je morda že prekasno!
* Vir sreče „Putntk“ Maribor, Celje,
1 tuj Vas vabi. —• Prvo žrebanje no.ve državne razredne loterije že v soboto 14. okt. Srečke so še v veliki izbiri na razpolago.
monumentalni velefilm Iz ,Parada" smrti" z VVaraer
Radio
voij®
   ^  ________________
18.40 Pogovori š poslušalci; 22- jgS J1 ‘ tedna RO. -a riloščah .• 17.15 Kon
Sobota, 14. oktobra Ljubljana: 12. Za židano v®-. i9.-17. Otroška ura; 18. Za delopu^ p
konec cert na Sofija: 6
Ploščah; 17.15 K®n j4. W . .. J.10 Jutranji koncert, 2l-.lr lahke in plesne glasbe. —
ra „Zanetto“ od Mascagaija* vlečki iz Wagnerjeve opere »^ — Firenca: Opera. — Ana.pO
turške glasbe f 19. Konceri tislava: 22.15 Prenos glasbe
Ftnilininočla. i 4 9A PlnsCfi! vin'
? u.	ricuu®
Budimpešta: 14.30 Pl°s„eLrešlal
ciganskega orkestra. — B"r. 23-H šče. - Rim: 17.15 Pl°sče’
ostaj,8
de
mi
glasba.
Radiofonska oddajna I
oktobrom uvedla tudi o» ; j tranje oddaje,
m Sokolsko društvo Maribor II. Pobrežje
vabi članstvo na „Zdravniško predavanje' dr. Pauliča, ki bo v Soboto, dne 11. okt, ob pol 20. v Sokolskem domu na Pobrežju.
m Prodaja sveč v Studencih je. tudi letos na dan Vseh svetnikov pri pokopališču prepovedana. Prodajo bo. vršil izključno Rdeči križ v prid božičnici za revno dc-co, kar naj blagovolijo prodajalci in kupovala upoštevati. Obč. uprava.
ra Za 4 teleta je ofraažil neki moški mesarja Franca Kodriča v Makolah. Slepar se je. izdajal . za mesarja iz Cerkelj in kupi! na kredit i teleta’ (er nt^znanokam ''Hi ral.
xuti viusnejstj vesu	"
kol ivzroka ne bi naogU oddaje._______ ____________
Mariborsko gl***11
Petek, 13. Zaprto. pujski $n;‘. . F Sobota, 14. ob 29-Nedelja, 15. ob 20. ,g. V Konec ledna v gledal t .m. se za vrstni red ^ai0igr . p
komedija „Pygnialion sedbi.
M
Brezsrčen primer objestnost
na sodniiski avlo.	t&Jffi
sko družino, ki ie_^sicef
Včeraj zvečer so bili pasanti na Vc trinjski ulici pred hišo štev. 22 priča do-ffodkti, ki je vsega obsojanja vreden. Neka tuja starejša hišna posestnica je dala | deložirati sodnijsko 10-člansko družino | slovenskega pomožnega delavca Kolariča samo zato, ker je imel slovenski de-'avec S otrok. Tujka ne mara otrok, pač i pa pse! Ko je bilo vse pohištvo naloženo
sko aruzino. .	^	.	ircšp
najemnino, ozmerja1^ ^ rei: svinlska drhalI ianiem so se zEi"aza 0tjs°J’3. -ji v ^ pa se nad niirn ter ffi^
Vi	Aa	se	u®	V"'
ki prlčakuie. če pred takim brezo tujcev zaščitil.
Jjariboru cine 13. X. 1939.
žimi
»V e ? e r n
Stran 5
Najčudovitejši samostan na svetu
Življenje samotarjev v skrivnostne votlini daleč od sveta, pod vznožjem Himalaje
Vznožju Himalaje, severno od indij-
sjj^esta Divanguri, leži brahmanski Da jJp ki Je gotovo edini svoje vrste s^jj Ui Samostan je vklesan v živo * navpične stene, visoke nad Jotjj rov- Do njega ne vodi nobena sejjj iajls*eza> Pa tudi stopnic ni, da bi 20 2	^	Posluževali	redovniki za zve-
ltja tu!fan^ni svetom. Sicer pa vsega $*Za' P°tre,bujejo, kajti kdor se od-votlj«; Zl,vlienie v tej od sveta ločeni mi' »koli
V
več ne gre med ljudi.
ta
5aniostan sprejemajo novega to-tedaj, kadar kdo izmed sta-I, da ' “Prejem se pa izvrši na ta na-vr 0 kandidati P°d steno in z ^ nv 1Caniem pros^° za uvrstitev ^ niorf -Starce<<- Menihi molijo in se %k"viio klanjajo božanstvu, da bi v glo^-jn	Pravo izbero. Poteni spuste
%vi> je° rnoono vrv, in tisti, ki jo prvi < živ;od božanstva izvoljeni nadalje-Ift uSlj. !etlia umrlega prednika«. Izbra-*a e se nato naveže na vrv in me-Vfo^e*nejo v svoj jamski samo-■ bi. mislit, da bi se utegnili
kandidati tudi med seboj spreti in bi drug drugemu odvzeli vrv, toda to se nikoli ne zgodi, kajti vsi so prepričani, da bi jih v takem primeru božanstvo takoj kaznovalo; zato se slepo'pokore usodi. To prepričanje o kazni božji izvira iz davnega dogodka. Ko je namreč .nekoč nekdo s silo vzel vrv tistemu, katerega se je prvega dotaknila, se je na sredi stene pretrgala in samolastni kandidat je strmoglavil mrtev v globino.
Na isti način dobivajo menihi tudi hrano in so zato navezani izključno na dobrosrčnost okoliškega prebivalstva, ki hodi pod samostansko steno molit in pri-
naša tja vsakovrstne jestvine, oblačila itd. Darove polagajo verniki v košare in menihi jih potem povlečejo na vrvi v svojo votlino. Pod to samostansko steno pa ne hodijo molit z darovi otovorjeni samo prebivalci okoliških selišč, ampak včasih tudi romarji od precej oddaljenega Gangesa. Tako se menihom nikoli ni treba bati, da bi ostali v svoji nedostopni samoti brez hrane. Kako je samostan notranje urejen, pa ne ve nihče, ker se še nobeden izmed menihov, ki je kdaj prišel vanj, ni vrnil med ljudi. Tudi kdaj je bil samostan ustanovljen ni znano. '
Angleške križarke v japonskih vodah
Japonci so se. zelo razburjali, ko so poslali Američani na Havajsko otočje in k Filipinom edinice svoje vojne mornarice. Zdaj se japonski listi ogorčeni obračajo na japonsko vlado, kako je morala dopustiti, da so se te dni pojavile angleške vojne ladje v japonskih vodah. Angleži so ustavili več japonskih trgovinskih
ladij v Rumenem morju in jih pregledali. Več takih primerov javljajo iz Nagasake in Fomioze. S tem ie ogrožena ena najprometnejših japonskih trgovinskih linij na morju in prisotnost angleških križark ne daje Japoncem miru. Listi zahtevajo, da naj bodo morja okrog Japonske počiščena od konkurence tujega ladjevja.
Moi
fnaraška kariera kralja Jurija VI.
fcff ,k,ra'i Jurij VI. je prvi britan-i fri&ad’ aktivno sodeloval v voj-S ki, a rodu, katerega tragična uso-
T‘udi on spada -ned mi
£ 'i® 1)]U l
Žrfltuita’ v kratkem roku doživel
SL: .:~
b ^ ta k 50 se borili v vojni z nado, > °i zanje zadnji. Kralj Jurij je j	Albert Windsorski odgojen
\(pN'uV^b začetku svetovne vojne
rov
01 Pomorski kadet na ;wu' S. Collingvvooda. To so ga običajno zvali 'Mr.
o.
’ ■ °fl. jPcracijc v črevesju je Mr. ihJ0, Pomf'1 nekaj časa zapustil vojno 11 7‘adi
No
i 1916. se je vkrcal na brod bif?l0v kasneje sodeloval v po-f1 Pri Jutlandu. H. M. S Col-0 Pripadal peti diviziji vojnih
Mil
ladij, princ Albert je kot podporočnik imel službo na stolpu težkih ladijskih topov ,ki so uničili nemško križarko »Seyd-litz«.
Kralj Jurij VI. je po Juriju II. prvi britanski vladar, ki je aktivno sodeloval v pomorski bitki. Zastavo s »Collingvvooda« so poklonili vladarju, ki jo hrani kot veliko svetinjo.
Kasneje je Jurij prestopil k pomorskemu letalstvu in se učil pilotirati. V sedanji vojni je vojvoda Gloucestrski glavni častnik za zvezo z britansko ekspedicijsko vojsko, vojvoda Kentski, ki je bi! že določen, da odpotuje za guvernerja v Avstralijo, je pomorski častnik, vojvoda Windsorški, ki je bil že v angleški ekspedicijski vojski na francoskem bojišču, se je zdaj spet namenil tja.
■jarde za svetovno oborožitev
letVedet’’ koliko denarja po-za oborožitev. Lani je naj-din- !z^a Rusija in sicer 243 ‘ir',ev- ^ledi ji Nemčija s 198 »lili' 5ritL"at<^ laponska (80 milijard), tejH TjJ]a milijard), Francija (49 - •	(48	milijard),	Italija	(24
90 mm3*0 !llanjSe države pa .skupaj ^ *l6 mm- dinarjev, skupaj torej .Ja-> dinarjev. Ko se je leta
ugotovljeno, da prvo
za raz-
velesi! porabi, letno drd dinarjev za oborožitev.
Od tedaj pa so se številke sedemkrat povečale. Največ je povečala Japonska svoj vojni proračun: devetkrat. Te številke pa so danes že zdavnaj prekoračene, posebno če se pomisli, da zapadne demokracije še do srede lanskega leta niso povečale svojega oboroževanja.
— Poglei, Janezek, la-le fantič nima očeta, ki bi mu naredit tako lepe igračke, kakor jih imaš ti. Odstopi mu vendar enega konjiča!
Janezek razmišlja, nato pa de:
— Mamica, ali bi ne bilo bolje, da damo dečku našega očeta..-
V kaznilnici sc je pritožil neki obsojenec v dosmrtno ječo, da mu dajejo premalo mesa.
— Vidite, pravi direktor. To je vse v vašem interesu. Zdravniki pravijo, da se morajo ljudje čuvati prevelikega zauži-vanja mesa. Posebno oni, ki mnogo sedijo, ne smejo jesti preveč mesnatih jedi. In vi sedite že petnajst let...
BOJ ZA MEHIŠKI PETROLEJ
Davis, zastopnik mehiških petrolejskih družb je demantiral vesti, da bi Mehika dobavljala nafto Nemčiji. Dodal je, da je zaradi angleške blokade in kontrole nevtralnih ladij dobava iz nevtralnih držav Nemčiji sploh nemogoča, neposredna prodaja petroleja Nemčiji pa ne more priti v poštev. Davis je dejal, da je za vse zaloge mehiškega petroleja dobil drugod kupce in to pod zelo povoljnimi pogoji. Torej bo tudi ta vir dobave nafte za Nemčijo odpadel.
Nepalska vlada je sklenila, da pošlje 8000 vojakov na evropska bojišča proti Nemčiji.
Na štefanikovem spomeniku v Bratislavi bodo sneli znak češkoslovaške republike in ga zamenjali z znakom nove. Slovaške.
Kraljica Tonge, koralnega otoka v. Tihem morju, ki je pod angleško zaščito, je ponudila vse svoje dohodke angleški vladi. Kraljica vlada nad 32.000 prebivalci.
— Kaj piše časopisje novega?
—- V Pleszyckhbrzeslavskem je bil hud potres.
— Kako pa se je pred potresom imenovalo to mesto?
— Vzpon in padec špekulanta na borzi.
Kako živi današnja Francija
Neki tujec, ki je nedavno prebil tri dni v Franciji, poroča:
— Iznenaden sem bil, videč, .s kakšno mirnostjo so se ljudje razmestili po vlaku. Bila je noč, kljub temu, da ni bilo luči, potniki niso godrnjali. Ženske so z veliko ljubeznijo govorile o svojih možeh, ki so vpoklicani, nežna skrb za deco je zvenela iz njihovih govoric. Nikjer zabavljanja ne godrnjanja.
Pravili so, da v Parizu ni taksijev. Cim sem izstopil, jih je bilo vse polno na razpolago, kjer sem prenočil, je gospodarjeva hči zamenjala pri poslu nameščenca, ki je šel na fronto. Pomagala ji je
mlada Alzačanka. Neverjetno, s kolikšno ljubeznijo so vsi Francozi pri svojih poslih. Med seboj so se zdaj vsi zelo približali, vsi čutijo eno. Videl sem, kako vo nameščenci velikega podjetja rade volje odstopili del plače za deco tistih, ki so odšli pod orožje.
Vsi Francozi so istih misli, zakaj je morala država v vojno. Kogar sem vprašal, vsak mi je naštel vse koncesije, ki jih je Daladier nudil, a končno moral poseči po odporu. Vera v zmago demokracije iu sposobnost francoskih poveljnikov je tako prepričljiva, da jim mora tujec nazadnje priznati upravičeno samozavest.
Važno opozorilo!
V časih, ko morajo uprave listov stroške za papir, tisk in drugo vnaprej afl pa sproti poravnavati, ie nemogoče, da bi zaostajali naročniki z naročnino za liste. Zato prosimo cenjene naročnike, ki plačujejo naročnino za »Večernih« po poštni položnici, da svojo dolžnost uapram listu brez odloga izpolnijo ter nemudoma nakažejo zaostalo naročnino za nazaj in za tekoči mesec, da jim ne bo prekinjeno prejemanje Usta.
UPRAVA »VEČERNIKA«
^•Stacpooie
* UUBEZEH MORNARJA ER1CSS0NA
fefj .%ove^ai‘‘Suus se je Svali vendar k ?dkril ^Vi-Za Pra- že tisti hip’
je postal™^11	Sp0'
k >SoVa Čist0 drug človck-«iii, b kdo dn„f'';Ve ^MiučMa
iCl	vdr~t^kjer nHmcl
V1®! je „ ^vic več
k PrižSf '-1 Slcdal po moriu'
*	' le od'*-	lri
_ K- iz
-mu -	Pi£>° ’n ^a-dil.
kfaniti^.^rsstoda; Ericssonu
C'S2E^iuLoEiu Sva,° -loda
S«i»l ^ 'iio,;oe. . “fr ic I>ito veš, H„1, da KJe najti zf evatl od ‘rtesa.
ji.1 njegov zadoščenje v C ^ h^vai _ 0(iliod Ericssonu po-A it‘hotelo	zadovoljstvo
3il ,;n Dolgo je tako se-
[V J p0 nioriu- Potem
srcu ,prav z'd i>rav ue hč* &ri ] radiev if. n eueža srda, in
Ericstv,?Pazik da 3e zda3’ •‘ii nanju t Vu tbva5a i,kupaj’
iili^0stii sta Ua enoto; obe 6110 samC V ,1^egovl fan,a'
ROMAN	39
Ko se je vrnil domov, je Ericsson še vedno kadeč ležal na postelji, toda Helga je medtem posodo pospravila. Mag-nus je vzel v roke trnek in se delal, kakor da bi bil z njim strašno zaposlen.
Ericsson ga je nekaj časa opazoval, ne da bi kaj rekel, in se smehljal predse. Vedel je, da se je Magnus znašel v novem položaju, kajti drugače bi sc ne vrnil domov; zdaj je čakal, ali bo Magnus kako zinil; toda ostal je molčeč.
Cez nekaj časa jc Ericsson prebil led. »Ali ste imeli dober lov?« je vprašal. Magnus je nekaj nerazločno zagodrnjal predse.
»No,« je nadaljeval Ericsson, kakor da bi govorii kar tako tjavendan in ne z Magnusom osebno, »je že res, da je Brcjdifjord najboljše lovišče daleč naokoli; Faxafjord sc z njim še daleč ne more meriti.«
Magnus je zopet nekaj zamrmral v brado, kar bi lahko pomenilo taiko pritrjevanje kakor odklonitev.
»In potem reka,« jc nadaljeval Erics-
s»n. »Dela je povsod toliko! Rečem ti, Island se mora prebuditi iz ždenja, tukaj prav tako kakor v Reykjaviku. Povem ti, kako bo tu čez dve leti: imeli bomo tovarno konserv, ribiško brodovje bo pravilno organizirano, in Gudmunds-son bo najin družabnik!«
Magnus jc zakrulil trikrat zaporedoma. kakor da bi hotel na ta način izraziti posmehljivo nevero o zadnjih Ericssono-vih besedah.
»Zdaj, ko imamo Ciunnarssona na naši strani, mora Gundmundssoii popustiti,« pravi Ericsson. »In bo tudi popustil, ko spozna, kako se stvari razvijajo, na to se lahko zaneseš. Saj ne tajim, da sem ga malo opeharil, da sem prišel do njegove hiše, odtlej pa je bil boj odkrit in pošten brez vsake zahrbtnosti. Saj v bistvu ni slab človek, in če bo videl, da ne more nič proti, bo že spoznal, kaj ima storiti.«
Magnus zopet ni ničesar dejal, toda Ericsson je vedel, da ga je premagal. Naj godrnja in mr m/a kolikor hoče, Ericsson ga ima na vrvici, prav tako kakor je imel na vrvici Gunnarssona, Ciudmunds-sona in Surssona. In kakor bo kmalu imel na vrvici ves Skarstod.
Ericssonovu misel, zlomiti Gudmunds-sonov položaj, mu vzeti dekle in ga na-
praviti družabnika, je pričala o njegovem globokem poznavanju ljudi. Za borbo dveh mož je Skarsstod premajhen. — Orjaški bodoči načrti niso dopuščali borbe. Prepričan je bil, da GuchnuTtdsso-na izguba Švalc ne bo odvrnila od poslovnih namenov.
Nenadoma je začutil Ericsson, ležeč na postelji, da se ga jc polastil čuden nemir. Naslonil se je na komolce in poslušal veter. Potem je vstal in pogledal v vremensko hišico pri vratih. Kazalo je slaba
Odprl je vrata in pole dal nebo.
»Ne vem, toda zdi se mi, da bo prišel vihar, lako sem poln elektrike kakor dinamo. Zdi se mi, da bi se iskril, če se mo dotakneš.«
Magnus se je smejal.
»li s svojini viharjem!« je dejal. »Ti ne poznaš vremena v Brejdifjordu. Toda jaz ga poznam, kajti jaz sem tukaj rojen. Samo rahel veter pride, to je vse.«
»No, vsekakor pa bom čoiln zapeljal v zaliv.«
»In jaz ti pravim, da ne bo drugega krt malo veterčka. Čoln je popolnoma na varnem; nima smisla, premeščati ga zdaj.«
(Dalje jutrh)
Stran (T.
»Vefier nffc«
V	Maribor u dne 13. X.
Kultura
Ob letošnjem „Našem rodu'
ODGOVOR KRITIKU LETOŠNJE PRVE ŠTEVILKE
Na kritiko o »Našem rodu« v 222. številki lista ugotavljam sledeča dejstva:
1. Poleti je dovršil »Naš rod« svoj deseti jubilejni letnik. V 10 letih je šlo med slovensko mladino 230.000 izvodov celotnih letnikov »Našega roda«. Ali ni bila takrat najugodnejša prilika, da bi spregovoril v kulturni rubriki o uspehih in neuspehih lista. Naš kritik pa je takrat molčal.
2. Vajeni smo, da nas vsako leto, ko se priglašajo naročniki na list, kdo anonimno ali psevdonimno napade, tedaj se pojavljajo najpogosteje tudi ai.onimne ovadbe in spletkarjenja, zato nas tudi ta kritika ni presenetila.
3. Navajeni smo, da nas napadajo zaradi »prerealistične smeri« lista in publikacij (glej samo svojevrstno T. Debelja-kovo kritiko o slikanici »Dedek Miha« v »Slovencu«!), da nas kritizirajo zaradi nerealističnih stvari, to nas res preseneča. Moderni pedagogi zavračajo pravljičnost, ki je pisana zaradi pravljičnosti same, in so proti brezmiselnemu rimanju in krasnoslovljenju, ne zavračajo pa prav ljice ali legende, ki pomaga razodeti otrokom resnico, katere drugače ne doumejo.
4. In taka je tudi Rajčeva legenda »Božji darovi«. Rajčeva kritik zametuje, ker najbrž ne ve, da je eden izmed najboljših bolgarskih sodobnih mladinskih pisateljev in »Božje darove« podcenjuje, ker ne ve, da so prevedeni iz ene najbolj čitanih mladinskih zbirk v Bolgariji.
5. Pri ilustrativnem delu lista gre mimo Pirnata. Sedeja, Doreta Klemenčiča in drugih, čisto prezre Georgijeva, zaleti se pa v Hotka in Debfenjaka. Nič ne ve namreč, da je Georgijev, ki prireja ilustracije specialno za »Naš rod«, eden najboljših, bolgarskih ilustratorjev, in da
je Debenjak, ki ga smatra kritik najbrž za diletanta, oni umentik, ki je vzbudil lansko leto s svojo razstavo v Beogradu pravo senzacijo. Takrat so pisali beograjski listi, da je to največji talent, kar jih je izšlo z beograjske akademije doslej. Tudi na pariški razstavi (v Parizu je namreč nadaljeval svoje študije) je Slovence letos — po pisanju tudi naših listov — prav dostojno zastopal.
6. Kritik si prav za prav že sam ugovarja. Kljub uničujoči kritiki v »Našem rodu« namreč hvali stvari, ki obsegajo 16 in graja stvari, ki obsegajo 12 stra-
ni.
7. Pozdravljamo kritiko, če je še tako ostra in jedka, da je le objektivna in pravična. Prav radi tudi vidimo, da se kritik podpiše.	A.	širok.
k. Gotovčeva opera v Helsinkih. Finsko državno operno gledališče v Helsinkih je postavilo na svoj letošnji repertoar tudi opero hrvatskega skladatelja Jakova Gotovca »Eros z onega sveta«.
k. Nova drama Plaoviča in Gjokoviča.
Te dni je bila v Beogradu krstna predstava nove drame, ki sta jo napisala igralec Plaovič in časnikar Gjokovič, ki se imenuje »Slovo na mostu«. Delo je doseglo izreden uspeh. Dramo je zrežiral sam Plaovič, ki je igral tudi glavno vlogo. Oba avtorja sta znana pri nas po »Vodi s planine«, igrani letos poleti v Rušah.
k. Pričetek koncertne sezone v Beogradu. Beograjska filharmonija je pričela svojo novo sezono s koncertom v torek, 3. t. m., pod taktirko Lovra Matačiča. Na sporedu so bili Vivalci, Wagner, Liszt in Laleau.
MALI OGLASI
CEHE MALIM OGLASOM: V malih oglasih Mane »saka beseda 80 par. naimaniia pristojbina za te oglasa le din 8—. Draibe. preklici, dopisovanja in ienitovaniskl oglasi din t.— po besedi. Nalmaolžl
znesek za te oglase le din 10 Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni davek za
enkratno objavo znaša din 2   Znesek za male oglase se plačuje tako) pri naročila, oziroma ga ie
vposlati v olsran skupaj z naročilom ali pa po ooŽtnl položnici na čekovni račun it 11.409. Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
ftazno
Hišni oosestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP, MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo.
9013-1
la CVETLIČNI MED
(točen) od din 15.— paprej. O. Črepinko,	čebelarstvo,
prodajalna čebelarskega društva Maribor, Zrinjskega trs št. 6.	9789-1
MORSKE RIBE
na petek in soboto. M. Plauc. 9860-1
NOGAVICE
(lastni izdelki), rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26(nole£r tržnice). 9879-1
GOSTILNA BARIČ. TEZNO soboto in nedeljo pojedina div jih zajcev ter pečenic. Se pri poročam.	9883-1
Posest
PITANE GOSI
cele in raszekane, tudi gosja jetra, prodaja vsako soboto stojnici Veronika Kubiš.
na
Glani trg.
9882-4
POHIŠTVO še skoraj novo, kompletno z vložki in madraci, ugodna na prodaj. Naslov v upravi »Ve černika«.	9884-4
PLAŠČ
iz črnega pliša naprodaj pri g. Lettner, Aleksandrova 1. 9890-4
Stanovanle
STANOVANJE
2 sobi in kabinet, takoj poceni oddam. Kosarjeva 38. Vpra šati: Gregorčičeva 24, »So-fra«.	9854-5
SOBO
s štedilnikom takoi oddam
Sp. Radvanjska c. 34, Nova 9889-5
vas.
HIŠA
nova, tristanovaniska. z velikim vrtom pri postaii Tezno naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«.	9893-2
TRISTANOVANJSKA HIŠA
z velikim sadonosnikom. veliko njivo naprodaj na Pobrežju. Cena din 125,000. — Prevzame se lahko din 50.000 Vprašati Tezenska ul. 15. 9894-2
Prodam
SVEŽE KISLO ZELJE
od petka naprej dobite v trgovini We!s Josip, Aleksandrova cesta.	9804-4
STANOVANJE
dvosobno, oddam takoi. Vpra šati Erjavčeva 14, Mclie. 9895-5
TRISOBNO STANOVANJE
s pritiklinami se odda. Maistrova 16-11. 7.	9896-5
Sobo odda
st
DVE SOBI
s posebnim vhodom, za pisarno, obrt ali samsko stanovanje. elektrika in plin. oddam na Aleksandrovi cesti. Sulič. Maistrova 6-11.	9886-7
KABINET
opremljen, separiran, oddam gospodu. Glavni trg 12-2. 9891-7
ODDAM SOBO
ali sprejmem sostanovalko ta kol Beograjska 23.	9897-7
Sobo Išie
k. Prvi Jugoslovanski film. V Zagrebu se mudi naš znani filmski igralec Sve-tislav Petrovič in pripravlja prvi večji film, ki se ne bo vrtel samo v Jugoslaviji, ampak bo imel poleg nemške tudi popolno srbohrvatsko verzijo. Režijo je prevzel Ufin režiser Večeslav Turžanski, glavno vlogo bo igral Petrovič sam, ostale pa bodo razdeljene med domače igralce.
k Borba Hrvatov. Zagrebška založba Binoza je napovedovala izdajo knjige »Borba Hrvata« po posebnih in za to izdajo danih izjavah dr. Mačka, ing. Košu-tiča, dr. Krnjeviča in bana dr. šubašiča. Delo je napisa! in sestavil Mirko Glojna-rlč in obsega razdobje od leta 1918. do sedanje ustanovitve banovine Hrvatske. Cena je določena na 120 dinarjev.
k. Razstava hrvatskega slikarja v Kranju. V Kranju bo te dni priredil razstavo svojih najnovejših de! hrvatski slikar Mirko Uzorinac. Iz Kranja bo preselil razstavo v Zagreb.
k Nova Zilahyjeva drama. Madžarska dramatika, ki ima že močno tradicijo, se
tudi v novejšem času lepo raz ^ madžarska gledališča napoveduj “a letošnjo sezono celo vrsto krstni t jr stav. V soboto je bila v Segedinu
predstava nove drame znanega “7.^ ka L. Zilahyja, ki se imenuje * Lotj a an«. V njej obravnava avtor us 1
verzitetnega profesorja, ki si 2. . jM in ga lastna žena napoti k sobarlC va se konča s polomom. Delo je u ^ ral budimpeštanski ansambl, krst ^ stava je pa bila po avtorjevi zel) ^ gedinu, kakor še vedno doslej, k® j tel učinkovitost drame preizkusit* ,
podeželskem odru, preden se
Budimpešti. Drama je dobro usp®^,,
jo je ogledalo tudi več pisateljev, ^ ^ jev, in kritikov iz prestolnice m
god.
kraljice, [j
k Življenjepis bolgarske kraiJ ‘ 1
Popova-Mutafova je opisala vnan0V|
kri
knjigi, ki jo je izdala založba Sofiji, dosedanje življenje bolgar
ljice.
Soort
Kdo bo pokalni prvak Maribora?
Nedelja je določena za nadaljevanje pokalnega tekmovanja, ki ga je v svrho pospeševanja nogometnega športa razpisal LNP. Letos sodeluje v tej konkurenci 23 klubov. V prvem kolu jih je izpadlo 11 in ker se tekmuje do semifinala po enojnem pokalnem sistemu, se bo tekmovanje tudi hitro približalo kraju.
V nedeljskem drugem kolu imamo na sporedu v mariborskem okrožju dve tekmi. V Mariboru se bosta srečala lanska lokalna finalista železničar in Maribor, ki sta tudi letos odpravila v prvem kolu Slavijo in Ra-pida. Ker bo poraženo moštvo izpadlo iz nadaljnjega tekmovanja, bo nedeljska tekma gotovo prav tako zanimiva kakor vsaka prvenstvena borba, zlasti ber bo železničar skušal popraviti svoj lanski poraz. Ta tekma
i/ w t
bo dala istočasno tudi oni klub, X1 slednjih kolih zastopal mesto m
najmočnejši center Slovenije v
naj me/v. w vjoi vv.iiLv.1 uivr	.	gvaHCuia
športu v letošnjem pokalnem tenn predigri bodo ob 14. odigrali i® prijateljsko tekmo juniorji Železnic
vije.
V Murski Soboti bo druga. P
v našem okrožju med Muro ,n tudi1
presenetljivo zmagala Mura s	odjjj.
je vprašanje zmagovalca poP0'^011}^
Zmagovalec iz Murske Sobote se ^ jem kolu srečal z zmagovalcem , n* >, Razen obeh gornjih Jekem^so^^^
redu Celje—Olimp v Celju, LIern)C da in Mars—Moste v Ljubljani, “ t, o;
3 MEvSECE ZA ZAPUSTITEV IGRIŠČA
Upravni odbor LNP-a je kaznoval moštvo SK Ptuja, ki je na tekmi 1. X. 1.1. za-
Sustilo igriške ob priliki tekme s PSK ravo iz protesta proti neki sodnikovi odločitvi, s trimesečno zabrano igranja. Pri tej kazni sta izvzeta igralca Sehwegle Alfred, proti kateremu je v teku poseben postopek radi prestopka v igri, ter Ur-schitz Ervin, ki je kot kapetan moštva nagovarjal k zapustitvi terena. Proti obema je uveden poseben postopek. Tekmo bo poslovni odbor LNP-a verificiral s 3:0 za PSK Dravo.
s SK Slavija. Drevi ob 20.30 sestanek
pri Furlanu, kjer bo objavljena tudi postava in rediteljska služba za nedeljo).
ua m itiaio—inuoic v i«jmu‘J'"	y
Kranj in Amater brez igre Pr,sl nje kolo.
  v
m- 50
s Poverjeništvo SOLNP-® (službeno). K tekmam 15. t ^ girani sledeči gg. sodniki: zei ribor, Nemec ,str. sod. Groffb.^m* Železničar—Slavija Murko, Mur^ J*
pič, Gradjanski— ? Mayercsa».
jenik.	..
s V odbor za sestavo	iifl?
venske nogometne zveze Je še Celjan g. Presinger Mirko. y (Tj.
s. Na podlagi splošne an,n®8.; V
sklepa VNS je LNP ustavil p£>n ki s» cionarjem in igralcem postop* , uvedeni pred 30. septembrom-^ g
s Zagrebški Gradjanski in t ppjjr
zaključila dve prijateljski teMjf* d* 1. decembra v Zagrebu, dru0*
bra v Beogradu.
SOBO
s posebnim vhodom v bližini 1 Vodnikovega trga išče gospodična. Ponudbe na uuravo »Večernika« pod »15. oktober«.	9906-8
Službo dobi
NATAKARICO
izučeno, starelšo. pridno, katera je že bila v službi kol plačilna, s kavcijo iščem Radi informaciji:	naj se obrne
osebno ali pismeno na moj naslov: Turk Josip gostilna. Murska Sobota.	9833-9
Dopisi
POROČIM
odkritosrčno kmečko mladen ko prijetne zunajnosti z doto od 20—30.000 din v gotovini. Hčerke gostilničarjev ali vinogradnikov imajo prednost Slika zaželena. Dopisi pod »Srečen dom« na upravo »Ve černika«.	9888-12
»TRIJE FANTJE MLADI«
Dvignite pismo. 9892-12
Izbrane poezije Gregorčiča in
v miniaturi dobite v knjigarni
TELEFON 25-45
-||)f
Službo Ište
POŠTENO DEKLE
z dežele išče službo nri boljši družini v Mariboru za majhno plačilo pod pogojem, da se bo mogla naučiti kuhanja. Naslov v upravi »Večernika«.	9885-10
STAREJŠA ŽENSKA
išče službo k malemu otroku ali kot pomoč v gospodinjstvu, proti hrani in stanovanju. Ponudbe pod »Poštena« na upravo »Večernika«. 9887-10
Naročnino
— -	-	  *Pf	a’1
za ..knjige Vodnikove drutoe
„Knjigarna Tiskovne
,	T*/«'
Maribor. Aleksandrova t. ”
Catopitni paP1
n*
zelo usodno
v uDrav
Vse šolske kniige ,
trabttln* *^»|» ,
kup"«1
knjig««1'
Tiskovne zadruge, Mari bor, Aleksandro
Telefon
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po	*teV
ne vračajo. - Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave Štev. 28-67. - Poštni čekovn
itofcjV
l