300. ItnlhL ™ Hf V • Vf JV» vMHMHRnB ISP^T* umi. ino. .Slovtn*kl Narod" velja v M«U}mU n dom doitivlj«: * nprivnrttv« prejema: »S teto Mprcj • . • • K 24— celo loto naprej • • • . K 22*— po! leU „ .....12-— pol leta . .....lr— Eeirt leta . • ••••*— četrt leU m • • • . . 5-0 M mesec m i • • • • 2— M mesec • • • '• • • i 90 Doplrf naj m frankitaja Rokopiai se na m&Io. Cređatttvoi Kaatera mile« it » i v prionu levoj toiafoa at M. Nfcaji tnk iaa s¥«cor tu im« M*al|a I« praialka. moafati veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavn&tvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, to je administrativne stvari m Wmmmmm *••*!■» volta 16 vlaarfftv. —— Ka pismeni naročila brez istodobne vposlatve naročnine k ne ozira. „Narotno tiskarna* Ultfoo it ti. .Slovenski Narod' velja po polti t ta Avstro-Ogrsko: za Nemfljo! celo leto skupaj naprej • K 25*— celo leto naprej ... K 30-— LCltti I 2 111 6-50 M Ameriko in vse druge dežele: na mesec m „ • . • 2-30 celo leto naprej .... K 35,— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upraralitvo (spodaj, dvorišče levo), Kaallova ulica it 9, telefon it 85. Oklic. Vsled vojnih dogodkr v na severu naše domovine je moral velik del prebivalcev Galicije in Bukovine začasno zapustiti svoja domovja ter pobegniti v druge kraje, ki niso ogroženi od sovražnika. Del teh beguncev je po oblastveni odredbi nastanjen na Kranjskem. Položaj, v katerem so ti pomilovanja vredni ljudje patrijotičnega mišljenja, je nad vse žalosten. Brez lastne krivde so bili primorani kar naihitreje zapustiti svoja posestva in vse sveje imetje. Največ beguncev v naglici ni moglo rešiti drugega kakor to, kar so imeli v trenutku pobega na sebi. Mnogo rodbin je bilo na begu ločenih od svoiih rednikov. Država se je na dalekosežen način zavzela za te nesrečneže; plačuje stroške njih vzdržavarra v pribežališčih ter jih ob svojih stroških preskrbuje z najpotrebnejšimi oblačili. Toda ta državna oskrbovalna akcija, dasiravno zahteva ogromne vsote, vendar nikakor ne more preskrbovati beguncev z vsem tem. kar nei£Og«bno potrebujejo za vsakdanje življenje. Podpisani pomožni odbor, ki si je stavil za nalogo, da na Kranjskem nastanjenim revnim beguncem po možnosti olajša njih usodo, se obrača do občinstva z iskreno in nujno prošnjo, naj mu nakloni darila v denarju ali v naturalijah, da se beguncem preskrbe zimske obleke, čevlji, odeje, životne in posteljno perilo, jestvi-!?2, kurivo In druge vsakdanje potrebščine. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme. Darovi naj se blagovolijo oddajat: pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani, L nadstropje, vrata št. 40, ali pri c. kr. okrajnih glavarstvih. Rudolf grof Chorinsky s. r„ c. kr. dvorni svetnik. Dr. Evgen Lampe s. r., Stolni kanonik, deželni odbornik. Leopold baron Liechcenberg s. r., deželnega glavaria namestnik. Ivan Sušnik s. r.t stolni kanonik. Dr. Kar! TriJJer s. r.. dež. odbornik, podžupan ljubljanski. Kazimir Eljasz s. r., gimn. ravnatelj. Svetovna vojna. Zasledovanje umikajoče se ruske armade. — Avstrijske čete so zavzele Piotrkov in Przed-borz. — Uspešni izpadi przemyselske posadke. Oddbiti francoski napadi pri Arrasu in ob SomisL — Na Poljskem zasledujejo Nemci Ruse. NASE ARMADE ZASLEDUJEJO PORAŽENE RUSE NA CELI FRON-TL — PETROKOV IN PRZEDBORZ V NASKOKU ZAVZETA. — USPEŠNI BOJI PRZFMYSLSKE POSADKE. — POLC2AJ V KARPATIH NEIZPREMENJEN. Dunaj, IS. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša IS. decembra opoldne: Poražene ruske plavne sile zasledujemo na celi čez 400 km dolgi bojni fronti od Krasna do izliva Szure. Včeraj smo vrgli sovražnika tudi iz njegovih pozicij ob severnem ob-nožju Karpatov med Krosnom In Zakiiczvnom. Ob spodmem Dunajcu se borijo zavezniške čete s sovražnimi zadnjimi četami. V iiižrti Poljski se je vršilo prodiranje doslej brez večjih bojev. C. in kr. pehotni polk Viljem L, nemški cesar in pruski kralj št. 34 je vzel včeraj Petrokov v naskoku, oddelki Na-gy-Szebenskega pehotnega polka št. 31 pa so v naskOKU osvojili včeraj Przedborz. Junaška przemyslska posadka uspešno nadaljuje boje v širšem čt-Iju pred trdnjavo. Položaj v Karpatih se še ni bistveno izpremenil. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. fiofer. generalni major, * • NA POLJSKEM SLEDIJO NEMŠKE ĆETE UMIKAJOČIM SE RUSOM. Berolin, 18. decembra. Kor. ur.) Poročilo VVolffovega urada. Veliki glavni stan dne 18. decembra dopoldne: Na vzhodno- in zapadnopruskl meji je položaj neizpremenjen. Na Poljskem sledimo umikajočemu se sovražniku. Vrhovno arinadno vodstvo. * PORAZ RUSKE OFENZIVE. Pod tem naslovom priobčuje dunajska »N. Fr. Pr.« mnenje nekega visokega generala, ki pravi: »Zelo razveseljive avstrijske in nemške vesti ne pripuščajo nikakega dvoma, da se Rusi na obeh frontah umikajo. Naravno je, da se vrši to umikanje le po ljutih bojih. Za kritje fn ekspediranje armadnega trena je creba pridobiti na času. Vrhutega tudi ni izključeno, da imajo ti boji zadnjih čet namen pripraviti možnost, da posežejo v bitko še nova sovražnikova ojačenja. Od dejstva, ali imajo Rusi še sveže Čete in kakšne — bo odvisno ali bo vsekakor že pripravljeni uspeh zaveznikov velik in trajen.« • « Maršal Ifindenburg poroča cesarju Viljemu. *>Yossische Zeitung - javlja: Maršal Hindenburg je javil uspeh nemške m avstrijske armade cesarju Viljemu telefon i čno z naslednjimi besedami: »Zmagali smo na ceii črti.« »Vossische Zeitung« pristavlja: Po sodbi vojaških krogov se bodo Rusi do Božiča iz cele Poljske umaknili. * Oficijozni »Fremdenblatt« o pomenu zmage na Poljskem. Dunaj, 18. decembra. (Kor. ur.) Oficiiozni ^Fremdenblatt« piše: Zmaga zaveznikov ni nepričakovan ali trenuten uspeh, temveč je trdni zaključni kamen stavbe zgrajene z jekleno konsekvenco. To dejstvo še povečuje velikanski pomen odločilnega uspeha, ki sta ga izvojevala zaveznika na poljskih in galiŠkih bojiščih. Ruski poraz ne bo vplival le na nadaljni razvoj dogodkov na severnem bojišču, temveč tudi na politične in vojaške razmere na vseh pozori-ščih sedanje svetovne vojne. Z Rusijo vred so bili odločilno poraženi tudi njeni zavezniki in vazali, ki so se povsem zanašali na rusko pomoč. ^Fremdenblatt« zaključuje: Naj-ogromnejša bitka svetovne zgodovine in v njej izvojevana velika zmaga bodete tvorili trajni spomenik zvestega vojnega tovarištva Avstro-Ogrske in Nemčije. * Rusija postavi novih 10 milijonov vojakov? »Miincher Neueste Nachrichten« poročajo: »Daily Telegrapn« javlja, da se vrši v Rusiji nova mobilizacija. Rusija bo imela skoraj postavljenih svežih 10 milijonov vojakov. (?) Varšava. Dne 7. decembra je priplui ob 7. zjutraj nad Varšavo neki zeppelin. Artiljerija je začela strdlati na zeppelin tudi foni so streljali na zrakoplov, ki pa se ni dal prepoditi. Najprej je plul okrog mesca potem je vrgel več bomb, ki se napravic •Tiiogo škode. Dve hiši, ena vojaš-wfrz in giimiiZij so bi!i razdelili, brzojavna zvna s Petrovi* *.'. .ti je pretrgana. Zrakoplov je vrgel ;8 bomb ter nate čez eno uro odtIu! piotl Lodzu. Bilo je 90 mrtv:h in nad 140 ranjenih. *Svenska Tagbladet« piše: Veliko število vjetnikov, ki jih dobe Avstrijci in Nemci sedaj vsak dan, je dokaz, da duh v ruski vojski ni najboljši. To je dokaz, da je zaupanje v vodstvo omajano in da je morala čet silno trpela, VOJNA PROTI RUSIJI. Dne 12. decembra so se morali Rusi umakniti na celi črti Grabje-Laparov - Limanova. Naše čete so jim sledile preko Grvbova - Gorlic in iz Biecza so pritiskale nanje naše čete, ki so bile prodrle preko Karpatov. Ko je dospelo zadnje uradno poročilo, so naše čete umikajočega se sovražnika Še vedno zasledovale. Velikega pomena za splošni položaj je bilo tudi zavzetje močnih ruskih pozicij pri Pjotrkovu s strani naših čet, vsled česar je bila situacija Rusov ob Miazgi nevzdržljiva. Tu se umikajo Rusi preko Piliće na Opo-čno. Enako velikega pomena je tudi uspeh, ki so ga naše čete dosegle pri Przedborzu, kjer so naši pregnali močne ruske čete iz močno utrjenih pozicij. Prihodnja obrambna črta Rusov je sedaj na črti Opočno - Kjelce. Tudi Boroevičeva armada je izvojevala v galiških Karpatih sijajen uspeh. Rusi so se morali umakniti iz svojih dobro utrjenih pozicij med Krosnom in Zakiiczvnom. Tudi tu slede naši Rusom za petami. Zadnji ruski oddelki so se ustavljali ob spodnjem Dunajecu severovzhodno od Liska. Kljub vsem tem uspehom ne smemo pozabiti, da ima morda sovražnik pri tem umikanju popolnoma določene namene in da kljub temu, da je hrabrost naših čet provzročila to umikanje, v svoji defenzivni sili še nikakor ni odločilno oslabel. Gotovo je, da se bo sovražnik zopet ustavil. V velikih potezah to umikanje ni drugega, kakor zgoščanje pozicij. Ne smemo tudi pozabiti, da so Rusi pravi mojstri v strategiji umikanja. Glasom poročil iz Petrograda, otežkočajo nemški letalci ruske akcije na ruskem Poljskem. Armada generala Mackensena energično operira proti Varšavi, kjer je položaj Rusov zelo težaven. Na srednjem Poljskem je nemška ofenziva zelo trdovratna, tako da so morali Rusi, kakor poročajo iz Krakova, preložiti svoje glavno taborišče bolj proti vzhodu in mesto samo zapustiti. Korespondenca »Rundschau« poroča iz Kodanja: Zadnja, sem dospela ruska poročila, se glase zelo malo-dušno. O bojih južno od Krakova pravijo poročila samo, da trajajo z menjajo čim uspehom in veliko lju-tostjo. Nadalje se uradno poroča, da se je avstro - ogrskim četam posrečilo kljub silnim ruskim sunkom vzdržati svoje pozicije. Pri Cicha-novu, Przasnvszu in Pjotrkovu se vTŠe krvavi boji, v katerih imata Avstro - Ogrska in Nemčija premoč. Ruski listi naglašajo, da obziri na čustva ne smejo vplivati na strategi čne sklepe. Ruska nova grupacija je bila potrebna in jo je treba hitro nadaljevati, ker sta obe ruski krili ogroženi. Silni nemški sunek na severu iz prostora pri Thornu je resno LISTEK. GsilEgber. Spisal R. H. D a v i s. »Kepler se piše,« je jokal Galle-gher. »Zaprli ga bodo in jaz ga ne bom nikoli več videla »Nič se ne boj. videl ga boš že še,« je redar dobrohotno tolažil dečka. »V prvem policijskem vozu. Le pojdi tja in se poslovi od njega. In potem pojdi spat; to ni kraj za tako mladega fanta, kakor si ti.« »Hvala, hvala,« je grgral Qalle-gher in mimo radarjev švignil iz hleva v temo. Na dvorišču je vladala zmešnjava, konji so cepetali, se vzpenjali, rinili vozove nazaj; luč je svetila iz vsakega okna hiše, ki se je bila zdela neobljudena in se vedno so se dvigali glasovi vjetnikov v jeznih ugovorih. Trije policijski vozovi so se gibali po dvorišču, napoljnjeni z neprostovoljnimi pasažirji, ki so sedeli ali stali v njih, stisnjeni kakor ovce, nezavarovani proti snegu in dežju. Gallegher se je vkradel v temen kot S paznim očesom je motril prizor, dokler se ni položaju do dobra pri- vadil. Potem pa se je, boječe se ozirajoč na plesajočo lučko v leščerbi policista, ki je iskaje hodil med vozovi — pretipal med kopiti konj in kolesi vozov do svoje kočije, ki jo je pustil pred zunanjimi vrati. Kočijca ie bila Še tam. konj ie stal obrnjen proti mestu, kakor ga je bil zapustil. Tiho je odprl Gallegher velika vrata ter drhtečih prstov razvozlja-vai vajeti. Vozel je bil oledenei in trajalo je nekaj minut, predno ga je mogel razrazhljati. Razvozljai ga je z zobmi, pograbil vajeti in skočil na kolo. Toda stoječega na kolesu ga je spreletel silen strah, kakor da bi mu bil močen električni tok udaril po hrbtu; sapa mu je zastala in obstal je negibno s široko, v temo uprtimi očmi. Redar z ieščerbo se ie bil nenadoma pojavil za nekim vozom, oddaljenim komaj petdeset korakov. Stal je tam čisto mirno, držal je Ieščerbo nad glavo in zrl tako naravnost v Oallegherja, da je fant čptiL da ga mora videti Z eno nogo je stal fant na prečki kolesa, z drugo že na kozlu, pripravljen, da skoči na voz. Prešla je minuta, oba, Gallengher m redar, sta stala nepremično. Potem pa je stopil policaj za korak naprej in z osornim glasom je vprašal; »Kdo je tam? Kaj delaš tam?« Ni bilo časa se pogajati Gallegher ie čutil, da je zasačen in da ga more rešiti le beg. Skočil je na kozel, iztrgal bic in z naglim udarcem švrknil konja po glavi in hrbtu. So-peč je skočil konj tik ob vereji naprej ter zdirjal v temno noč. Stoj! je kričal redar. Toliko izmed Gallegherjevih znancev med ladijskimi in mlinskimi hlapci je slišalo že ravno isti klic za seboj, da je Gallegher prav dobro vedel, kaj mu utegne najbrž slediti, ako se ne odzove pozivu. Zato se je bliskoma spustil s sedeža kozla na tla ter je pocenil. Trikratni pok pištole, ki je zazvenel za njim, je dokazal, da mu je vzgoja v mladosti ustvarila dragoceno podlago koristnih znanosti. »Le ne plaši se,« je pomirljivo govoril konju, »saj strelja v zrak«. Strelom so sledili nestrpni udarci na gonv, in ozrši se preko rame je videl Gallegher, da so se zazibale zelene in rdeče svetilke policijskega voza, Izgledalo je v temi, kakor da bi se majale stranske luči z viharjem se boreče ladije. »Nisem te najel da tekmujem s policijskim vozom,« je govoril Gallegher svojemu konju, »toda če se jim hoče dirke, dobro, borila se bodeva hrabro kaj?« Štiri milje proti jugu je ležala Philadephia ter z rumenkastim svi* I lom barvala nočno neba Zdelo se je, da je silno oddaljena in Gallegherju je padal pogum, ko je pomislil na dolgo samotno vožnjo, ki ga je čakala. Mraz je pritiskal. Dež in sneg sta mu premočila obleko in vlažnost mu je rezko in mrzlo legla na telo. Pričel se je tresti. Niti misel na prenapolnjeni policijski voz, ki je najbrž že tičal daleč za njim nekje v močvirju, ga ni razvedrila; razburjenje, ki ga je do-sedaj delalo neobčutljivega proti mrazu, je zamrlo in čutil se je onemoglega in oslabelega. Toda konjiček premrazen od dolgega stanja je dirjal pridno naprej vesel, da si more ogreti premrazeno kri v svojih žilah. »Dobro živihče si,« je tožil Gallegher. »Več imaš korajže, kakor jaz. Le ne zapusti me. Gospod Dwyer pravi, da moramo premagati ceii svet« Gallegher ni imel pojma, kako pozno se vozi skozi temno noč, toda vedel je, da mu bo to povedala velika ura nad tovarno, nahajajočo se na tričetrt poti med Kepplerjevo gostHno in mestom. V trenutku se je nahajal še v prosti okolici; vozil je zato hitro in drzno, ker je vedel da se nahaja večjB del njegove poti izven mesta. Dirjal Je po. pastem polju, katerega i'strnišča in blatni kupi zemlje so gle- 1 dali tu pa tam izpod snežne odeje, kmečke hiše in opekarne je puščal za seboj. Vožnja je bila mučna; tu pa tam so hiteli psi k plotom ter lajali za dirjajočo kočijco. Cesta je zavila ob železnico in temne sence tovornih vozov in vagonov za premog so švigale mimo njega. Kolodvori fantastičnega predmestja Oueen-Anne so bili temni in zapuščeni, le v tem ali onem razsvetljenem stolpiču nadcestne železnice se je pokazala postava službujočega uradnika, kar je pomenje-valno vplivalo na Gallegherja. Enkrat je že mislil skočiti raz voz hi si izvleči odejo, v katero bi se mogel zaviti Toda bal se je izgube časa in vozil je naprej, drgetajoč od mokrote in mraza. Vozil je po svojem računu že celo uro in dež se je bil med tem spremenil v goste snežene cape, ki so se mu obešale na obraz in obleko. Hitel je mimo skupin čednih delavskih hišic, ki so ležale tako tihe in neme, kakor speči prebivalci za njihovimi zidovi, in končno je zavo-zil konjiček v Broad-street, glavno ulico, ki se razteza od enega konca mesta na drugi ter je delil v dve skoraj enaki polovici. Kolesa so drčala brez ropotanja po snegu in blatu, Gallegher pa je le mislil na uro, katero zagledati si je tako vroče želel V tem ga je poklica! hripav glas: »Hej, ti, počaka], stoli« S* an 2. „SLOVeNSKl NAKOU-, *ac 19. decembra 191«. 300 stev. ogrožal desno rusko krilo in njegove zveze, zlasti, ker je istočasno avstro - ogrska armada silno napadala na črti Censtohova - Krakov. Levo rusko krilo je prišlo vsled nenadnega nastopa močnih zavezniških čet in silne ofenzive v slab položaj. »No-voje Vremjac naglaSa spretnost zaveznikov, prilagoditi svoje pozicije trenotnim potrebam. Rusi so sedaj ne glede na svoje uspehe prišiveni, ustaviti na celi fronti nameravano in začeto ofenzivo, konsekvenca zanje tako neugodnih prometnih zvez, ki skoro izključujejo urejeno preskrbo. — »Rječ« pravi v svoji kritiki ruskega umikanja, da je upati, da se bo položaj za Ruse kmalu izboljšal. Zaveznika imata baje na Poljskem in v Galiciji 39 in pol annadnih zborov. Uradno se poroča, da ima rusko umikanje tudi namen, Varšavo še boij uspešno braniti, ker je računati tu z novim obupnim korakom zaveznikov Sovražni letalci so vrgli na Varšavo 6 bomb, ki so vse eksplodirale. Rusi imajo še vedno ta veliki uspeh, pravi poročilo, da morajo Nemcem vsiliti svoio voljo s tem, da so jih prisilili, preložiti svoj glavni napad od šibkejše Francoske na močnejšo Rusijo. Iz Petrograda poročajo tudi, da se je prebivalstvo Varšave skrčilo na 80.000 do 100.000 duš. V mestu so ostali le najrevnejši, poglavitno ?ene in otroci vpoklicanih delavcev. Premožnejši sloji so se zopet izselH, zlasti ko je dne 7. decembra prirlul nad Varšavo zopet neki Zeppelin. Zbežali so večjidel v Moskvo. Ruske oblasti hudo šikanirajo Žide, ki nameravajo zapustiti ogrožena mesta ter pravijo, da Zid je v vojnem času nimajo pravice svobodnega kretanja. Francoski listi poročajo, da se Rusi ne morejo več ob Visli umakniti, ne da bi bila Varšava ogre^e^a. Ne glede na moralični pomen, če bi zapustili Rusi Varšavo, morajo Rusi držati Varšavo za vsako ceno. zato, ker je obrambni centrum in železniško križišče ter največje važnosti za preskrbo, če pade Varšava, bi se morala ruska vojna začeti iznova. Pričakovati je torej, da se bodo Rusi branili do skrajnega. Pet petrogradskih listov je bilo, kakor poročajo iz Stockhclma. povodom zadnjih dogodkov ustavljenih zaradi »nespoštljive kritike*- odredb generalisima velikega kneza Nikolaja N:ko!ajeviča. Poroč. »Seccla« poroča, da prihaja v Varšavo dan na dan na tisoče ranjencev. Bolnišnice so prenapolnjene. Razentega prihaja tja vsak dan več sto begnncev. Kakih 1?C00 takih beguncev je v Varšavi izpostavljenih največji bedi, kak:h 7000 jih je brez sredstev. Na poti iz Skier-nievic prihaiajo neprestano nove čete, zlasti sibirske Čete kezaki, artile-riia in municijske kolone. V Skier-nievicah vlada lakota. V PRZEMYSLU. ^Pester Lloyd« prinaša iz Prze-mvsla to - le pismo z dne 30. novembra: Od 7. novembra smo v Prze-mvslu zopet obkoljeni. Rusi pa imajo tako malo čet in topov, da nas ne morejo oblegati. Vršili so se samo manjši boji, če je naša pehota izp£d!a. Časih obstreljujejo Rusi trdnjavo, toda njih obstreljevanje je slabotno in brezuspešno. Če zagledamo Ruse, streljamo takoj nanje. Mnogo Rusov se vdaja vsled s;Inega mraza in pomanjkanja živil. Najbrže borno ostali tako dolgo obkoljeni, da bo izvoje-vale naše armade odločilno zmago. Prehrana je dobra, v mestu smo si ustanovili lastno častniško kuhinjo. Zelo neprijetno je samo, da nimamo prav nobenih časopisov. Majhni trd-njavski Časopis prinaša le prav malo vesti. Dne 9. decembra: Letalec zapusti Przemvsl šele jutri. Izpremenilo se ni nič. Rusi so naskočili neko poljsko utrdbo daleč zunaj, bili pa so z vel:kimi izgubami pognani nazaj. To je bil prvi večji napad. Rusi imajo tako malo topov, da morejo obstreljevati samo eno stran trdnjave. V KARPATIH. »Pester Lloyd« poroča po ogrskem brzojavnem korespondenčnem uradu iz Munkača: Sovražnik, ki je bil vdrl v dolino Laborče, se hitro umika baje preko šolive. V Munkacu je prenehala vsa panika. Nove čete so dospele sem ter preprečujejo vsak nadaljnji poskus sovražnika, vdreti v te pokrajine. — Velik del prebivalstva Munkača sploh m zapustil. Tudi »Az Est* poroča o ruskih vpadih ter dostavlja, da so bili Rusi zavrnjeni. • * • V GALICIJI, Iz Galicije poročajo, da je železniška zveza z Limanovo zopet upo- rabna, Te dni se bo pričel tudi M Ca« * Hški transverzalni železnici promet do Novega Sandeca. Tudi Železniški promet v Kocmvrzov, Klai - Podleže in Zakopane le otvori« za vofaSki promet. Zveza z Bohnijo ko danes otvorjena. Tudi progi Riec • Jntlo in Krosno sta prosti. Petrolejski vrelci v Boryslavi in Tustanovicah ter rafinerije niso trpele. »Nowa Reforma« poroča, da je železniška proga med Krakovom in Suho v Beskidih zopet odprta. Od Suhe do Zakopan v Tatri vozilo sedaj šele samo vojaški vlaki. Nemci bodo izpustili Varšavskega gubernatoria? Kakor znano, so vjeli nemški vojaki civilnega erubernatorja varšavskega barona Korffa. ko se je vo* zil v svojem avtomobilu onkraj ruske fronte. Sedaj se poroča, da po-sreluje severoarr.eFiška država, naj bi Nemci Korffa bfmstiB, ker se je nahajal na bojišču kot reprezentant »Rdečega križa« in je bil tudi njegov avtomobil označen z »Rdečim križem«. Iz nemških listov, ki priobču-jejo to vest, ni razvidno, ali odgovarja to resnici ali ne. Car v VSadlkavkazuu Petrograd. IS. decembra. (Kor. urad.) Car Nikolaj je prispel v Vladika v kaz. Kraij Peter v Belgradu. »Frankfurter Zeitung^ poroča; Srbski kralj Peter se je vrnil z obema onncerra v Belgrad. Srbsko pre. bivalstvo se vrača v mesto. V katedrali se je vršil Te Deum. Rus! pozfvifa?o Francoze, naj gredo Srbom na pomoč. »Ruskoje 5'Ovoc izjavlja očivd-no cfcijozno: Rusija ne more poslati Srbiji nikakih čet — ker jih rabi na Poljskem, kjer se pripravlja največja bitka naše dobe. Najboljše bi bilo, • ako bi poslali Francozi par divizij, j jih izkrcali v Dubrovniku ter prodrli ž njimi proti Sarajevu. Novi ruski poslanik v Srbiji. Novi ruski poslanik za Srbijo knez Trubeckoj je prispel dne 10 decembra v N:š. ter prevzel poslaniške posle. Politični krogi opozarjajo na karakteristično dejstvo, da se knez Trubeckoj med potje ni oglasil v Sofiji, temveč da ;e prispel direktno čez Bukarešto in Prahovo v Srbijo. • • Srbski ranienci v Bitolju. Solun, 18. decembra. (Kor. ur.) Semkaj je doše transport srbskih ra- , njencev. Bilo je r^d *00 ranjencev. Prepeljali so jih v Bitolj. • * BOJ PRI NTEUPORTU SE NT KONČAN. — PONESREČENI FRANCOSKI NAPADI OB REKI SO.MME. — NEMŠKI USPEHI V ARGOVffl. Berolin, 18. decembra. (Kor. ur.) WoKfov urad poroča: Veliki klavci stan 18. decembra dopoldne. oj pri Nieupcrtu ie za nas ugoden, vendar pa še nI končan. Francoski raoadl med La BasseKem in Arrasom ter na obeh straneh reke Somme so se ponesrečili; sovražnik je imel težke izgube. Le ob Sommi so izgubiti Francozi 1200 vjetnikov in najmani 1800 mrtvih. Naše izgube ne znašajo tam niti 200 mož. V Argonlh so nam prinesli naši lastni dobro ležeči napadi okoli 700 vjetnikov in nekaj vojnega orodja. Iz ostalih delov zr»padne fronte nI poro-čati o nikakfli posebnih dogodkih. Vrhovno armadno vodstvo. VELIKA BITKA V BELGIJI IN NA FRANCOSKEM. , Poročilo francoskega generalnega štaba z dne 16. t. m. pravi, da so zavezniki silno obstreljevali We-stende, severovzhodno od Lomba-ertzvda. Protinapad Nemcev na St Georges je bil od belgijske vojske odbit ter s Belgijci zasedli več pri* stav na levem bregu Ysere. Francoske čete, ki so že v smeri na Zille-beke pridobile terena, so prodrle naprej v okolici St. Eloja, toda manj znatno. Od Arrasa do Aisne m v Champagni so se vršili artiljerijski boji, v katerih so ostale ponekod francoske baterije na boljšem, Iz Argon ni poročati ničesar. V Voevm je bilo odbitih več nemških napadov. V gozdu pri Mortmaru so Francozi vzdržali dne 15. t m. zavzete strelske jarke. V Alzaciji so odbili več napadov zahodno od Cemavla Iz Sluisa poroča »Tijd«: Nemci so spraviti topove, ki so bili pred nt • **ft ▼ otoici Mofifla arihrito postavljeni, v ticale, pol are severno od Kortrvka proti Galleghemu na desne« bregu teke Lys* V Herii le prepovedan skoraj vm prenat h zgodile se je že, de v Heulu stanujoči delavci, U detafe ▼ kortrvškili tovarnah, zvečer niso nofti domov. Vse kaže, da pričakujejo Nemci pri Cour-traju (Kortrvku) operacije zavetnikov in to tembolj, ker Je bilo videti tu v okolici angleške patrulje. V Courtraju le slišati dan in noč grmenje nemških težkih topov. Ljudje so se grmenja že navadili »Zfiricher Tageszeitung« poroča, da so Francozi tudi v smeri iz Toula poskusili silen sunek, ki pa je bil krvavo zavrnjen. Tudi ob Yser-skem kanalu se je francoski poskus prodreti ponesrečil. Angleške Izgube. London, 17. decembra. (Kor. ur.) Tiskovni urad poroča, da je izgubil angleški ekspedicijski zbor do 14. decembra 3871 častnikov, namreč 1113 mrtvih, 2225 ranjenih in 513 pogrešanih ali vjetih. Do 11. novembra so izgubili 2420 častnikov. Zaznamek izgub obsega 15 generalov, 108 polkovnikov, 322 majorjev, 1123 stotnikov in 2303 poročnikov. Nove indijske čete na francoskem. »Baseler Nachriehteu^ poročajo da ie prispelo v Marzelj 50.000 indijskih čet, ^ki pripadajo plemenu »Ghurkas«. Čete so prepeljali na severno bojišče. Clemenceau proti francoskemu vojnemu ministru Iz Ženeve poročajo: V svojom listu nadaljuje Clemenceau svojo kampanjo proti vojnemu ministru ter zlasti ostro kritizira sanitetno in voj-nopoštno službo, obleko in preživljanje. Dasiravno ta boj v drug:h listih ne najde mnogo odmeva, se vendar boje, da se bo boj nadaljeval v senatu, kar bi utegnilo imeti opasne posledice. Francoski krediti. Pariz, 17. decembra. (Kor. ur.) Krediti, ki jih zahteva francoska vlada za prvo polovico 1915 znašajo 8.525,264.407 frankov, torej za 5.929,442.885 frankov več kakor za prvo polletje lanskega leta. Večji izdatki za vojno znašajo 5.428,602.304 franke. Za zopetno zgradbo razdejanih poslopij in za podporo vsled vojne prizadetih je postavljen znesek 300 milijonov. Ministrski svet je sklenil zahtevati od zbornic kredite, da pomaga prebivalstvu zasedenih krajev. Moratorij ostane v veljavi za vse francoske državljane, ki so pri vojakih in za prebivalce zasedenih pokrajin. Talna pogodba Eelgiie z Anglijo. V bruseljskih diplomatičnih krogih smatrajo za gotovo, da bo belgijski parlament Gbtožil ministrstvo de Broaueville zaradi tajne pogodbe z Anglijo, ki tvori kršenje nevtralnosti. • • NEMŠKI NAPAD NA HARTLE-POOL IN SCARBOROUGH. Iz Amsterdama poročajo: Prvo oficijalno poročilo angleške admirali-tete o obstreljevanju Hartlepoola in Scarborougha, se glasi glasom Ren-terjevega poročna tako - le: Tekom jutra |e uprizorilo neko nemško bro-dovje kri/ark demonstracijo pred obalo Yorkshira ter obstreljevalo Kartlcpool, Whitby in Scarhorough. Gotovo stev:lo naihitrejših nemških k H žar k :e bilo odposlanih, da to Izvrše. Ostale so približno eno uro pred o^alo ter so Jih naskočile angleške votiie ladje, ki so poskusile nemške ladje odrezati Nemške ladje so se pa umaknile s polnim parom In izgimle v megli. Izgube so majhne. Iz Milana poročajo, da domnevajo v Londonu, da je bil napad na Hartlepool, ki je le majhna trdnjava, in na obe kopališči le finta, da se zakrije gibanje nemškega brodovja v Severnem morju. Razburjenje v Londonu je bilo velikansko. Pozneje se je govorilo v Londonu, da je bil povod za nemški napad najprej, da pokažejo svoje sovraštvo napram Angliji, drugi vzrok, da se maščujejo za uničenje brodovja admirala Spee, tretji, da pokažejo nevtralnim državam, da morejo priti nemške ladje v Severno morje, četrti, da vzbude paniko, peti, da bi ostale angleške čete, namenjene za kontinent, na Angleškem in šesti vzrok, da prisilijo angleško admiraliteto, zbrati več vojnih ladij, kakor doslej, v Severnem morju, kjer bi Jih potem lahko neprestano ogrožali z minami in podmorskimi čolni OBSTRELJEVANJE HARTLEPOOLA. — IZGUBE ANGLEŠKIH LADU. Lnui—, 18. decembra. (Kor. ar.) Rtater poroča: Uradno se objavlja. da Je bBo pri obstreljevanju Hartlepoola ibirjh 82 oseb, ranjenih pa 250 oseb. Na angleških ladjah, na mali kriiarki »Patrol« in na torpednem rušilen »Doon«, ki sta se nahajali na višini Hartlepoola, je bilo 5 mornarjev ubitih, 15 pa ranjenih. NEMŠKA KRI2ARKA »CORMORAN« RAZOROŽENA. »Dailv Teiegraph« poroča iz New Yorka: Nemška križarka »Cor-moran« s 24 častniki in 355 možmi !e bila v Guamu, ameriški posesti v Tihem oceanu, na povelje gubernatoria tega otoka, razorožena. *Cor-moranu« je zmanjkalo premoga. — Mornariški minister odobrava postopanje gubernatorja. Ta brzojavka ni zelo verjetna, ker je »Cormoran« topničarka in ima ie 162 mož. Zgrajena je bila leta 1892, ima 1628 ton deplacementa in 2800 konjskih sil. Dolga je 80 metrov, široka 11 metrov in globoka 49 m. Oborožena je z 8 topovi kalibra 105 cm. Vozi na uro 15 morskih milj. EGIPT POD ANGLEŠKIM PROTEKTORATOM. Lo/.don. 18. decembra. (Kor. ur.) Reuter javlja: V Egiptu so proklamirali angleški protektori Kmalu po izbruhu vojne smo slišali, da je Anglija proklamirala aneksiio Egipta, Pokazalo se je sedaj, da ta vest ni bila resnična. Angleški državniki so očividno previdni in se niso dali zapeljati k dejanjem, ki bi bila angleškim interesom le škodila. S tem da je Anglija proglasila svoj protektorat nad Egiptom, je spremenila dosedanje dejansko razmerje v pravno razmerje. De jure se je nahajal Egipt dosedaj pod turško suvereniteto, Angleži pa so ga faktično obvladali. Egipt je bil od leta 1840. polusuverena država, odvisna de iure v vseh mednarodnih vprašanjih od Turčije, kateri je pripadala suvereniteta t. j. vrhovno gospodarstvo. Angleška sovlada v Egiptu pa je izhajala iz okupacije L 1882. Pod protektoratom v strogem pravnem smislu nam je razumeti Ie zaščitni-štvo ene države nad drugo, ne da bi to zaščitništvo tangiralo suverenost torej mednarodooravno neodvisnost varovanca. Proklamacija protektorata bi torej pomenila osvoboditev Egipta izpod turške suverenitete, ne da bi suverenost nad to državo prešla na Anglijo, ki se hoče očividno zadovoljiti z dosedanjo svojo že dejansko zaščitniško vlogo. Egipt bi torej postal zopet suverena država. S tem v zvezi je vest, da nameravajo Angleži novega kedive napraviti za sultana. Beseda protektorat v vulgarnem pomenu pa označuje tudi razmerje med evropejskimi državami in njihovimi kolonijami... Teoretično se bo Angina pač držala državno-pravnega pojma, in praxi pa ji gre za zaščitništvo. pri katerem bo varovala predvsem — lastne svoje interese. Bivši egipčanski kedive na Dunaju. Dunai. 18. decembra. Bivši egipčanski kedive, Abbas, je prispel na Dunaj ter je konferiral s turškim veleposlanikom in zunanjim ministrom, grofom Berchtoldom. Danes se odpelje v Berclin. * • Težavne operacije v nemški Afriki. Pretorija, 18. decembra. (Kor. urad.) V govoru, v katerem se je Botha zahvaljeval za podarjena mu dva konja, je poudarjal, da ni imel namena v svoji zadnji izjavi reči, da se on ali vlada nameravata vmešati v tek kazenskega postopanja proti upornikom. Botha je izrazil svoje zadovoljstvo o sijajni podpori, ki sta )o nudili vladi obe stranki. Or se zaveda, da bo vojna v nemški jugozapadni Afriki srdita in težavna, toua za rezultat se ni bati, ako bodo vse stranke edine in složne. Vstala Biirov. London« IS. decembra. (Kor. nt.) Sfeuter Javlja iz Pretorije: Dne 16. ecembra se Je vršil med Rustenbur-gom in Pietrsburgom krvav boj t Buri. Boj je trajal do mraka. Vladne čete so zavzele burske pozicije v naskoku. 45 Burov. med njimi poveljnik Fourie, se je vdala Japonski parlament. London, 18» decembra. (Kor. or.) Reuter]ev biro javlja iz Tokija: Proračun Je izzval v poslanski zbornici znatno opozicijo. Splošno se sodi, da bo parlament razpuščen, ako ne bo sprejel proračuna. Zgradbeni program obsega poleg 3 že dovoljenih oklopnic 8 torpednih ruSilcev in 2 podmorska čolna. m Turki pred Suezom. »Reichspost« poroča: Turške čete so se znova pojavile pred Suezom, Angleži so opustili vzhodnje obrežje prekopa. • i • Angleži izganiaio Turke Iz Egipta, Iz Carigrada poročajo: Angleži izganjajo vse Turke iz Egipta ter tudi turške mohamedance, rojake s Krete, ki so naseljeni zlasti v Kahiri in Aleksandriji. Vstaja v Maroku. Iz Barcelone se poroča: Špansko brodovje je odšlo v ma-ročanske vode. V španski sferi vlada sicer še mir, toda bati se je, da se razširi vstaja tudi v to ozemlje. • • GRŠKO - TURŠKI KONFLIKT. Atene, 18. decembra. (Kor. ur.) Turška policija je aretirala nekega grškega mornariškega podčastnika, ki je bil prideljen grškemu mornariškemu atašeju carigrajskega poslaništva, radi špijonaže. Sodišče ga je obsodilo na smrt. Grški poslanik, Pa-nas, je vložil energičen protest ter zahteval, da turške oblasti mornariškega podčastnika takoj izroče poslaništvu. Atene, 18. decembra. (Kot. ur.) Vlada je naročila poslaniku Panasu, da vloži v Carigradu energičen protest proti zopetnemu preganjanju Grkov v Aivall * Sestanek nordijskih vladarjev. Malmo, 18. decembra. (Kor. ur.) Švedski kralj je spremil svoja visoka gosta na njiju stanovanje ter ostal pri vsakem izmed njih po pol ure. Ob pol 1. sta gosta vrnila kralju Gustavu obisk. Takoj nato se je pričela konte-renca. Ob 1. popoldne je bil zajtrek, nakar so se nadaljevala posvetovanja. Malmo, 18. decembra. (Kor. ur.) Opoldne so priredili dijaki trem kraljem velike ovacije. Na trgu, kjer je kraljevski dvorec, se je zbrala nepregledna množica. Na trg je došlo nad 500 dijakov s 14 zastavami v slavnostnem sprevodu. Ko so se kralji pojavili na balkonu, jih ie množica sprejela z viharnimi in navdušenimi klici. Predsednik lunderskega dijaškega kora je imel govor, v katerem je naglasak da je sestanek srečen zgodovinski dorodek med vojno, ki se vali preko Evrope. Svoj govor je zaključil z nado, da bo vladalo med narodi severa večno zaupanje. Po navdušenih klicih trem kraljem, je množica zapela švedsko narodno himno. Nato so dijaki pejoč defilirali pred kralji, ki so jih iskreno pozdravljali. • * • Nevtralnost Severne Amerike. »Frankfurter Zeituns« konstatira, da so »Združene države Severne Amerike« pripustile transport incij-skih Čet po pacifiški železnici, ki teče preko severoameriške države Maine. • » • Izvoz vojnega materijala Iz Amerike, Washlngton, 18. decembra. (K. urad.) Državni tajnik Bryan je obvestil angleškega veleposlanika, da vlada ne bo podpirala zakona, ki je bil vložen v parlamentu in ki prepoveduje izvoz vojnega materijala za vo-jujoče države. • Brata Bircton. Solun, 18. decembra. (Kor. ur.) Brata Buxton sta se vrnila iz Niša. Bila sta izredno molčeča. Kakor se zatrjuje, nista imela uspeha v svojem stremljenju, da dosežeta zbližanje med Srbijo in Bolgarijo. Srbofilskl poskusi v romanski zbornici. Iz Bukarešte poroča *Tages-post«: Antisemitski poslanec Cusa je zahteval v zbornici, da izjavi pred-sedntštvo Srbiji svoje simpatije. Predsednik je ta predlog a limine odklonil, ker se protivi nevtralnosti Romunije. Vesti o predstojeći mobfllzacIB ▼ Italiji se dementira|Ow Rhn« 18. decembra. (Kor. urad.) »Agencia Stephani« javlja; Vest, ki jo je priobčil »Avantu in po njem tudi drugi listi, da pripravlja Italija delno mobilizacijo svoje armade, baje za mesec Januar, Je napačna. 300. štc* »SLcnrfeitaiu iuucuits one 19. f«wori ivi«. stran s. Odgodltev italijanskega senata. Rim, 18. decembra. (Kor. urad.) *Agenzia Stephani« poroča: Italijanki senat se je odgodil na nedoločen čas. Nova konvencija med Rusijo in Kitajsko radi Mongolije. »Frankfurter Zeitung« javlja: Rusija in Kitajska sta se radi Mongolije popolnoma spe razumeli. Mongolija ostane avtonomna država pod kitajsko suvereniteto. . Ivunpj. Zajet. Dne 16. decembra smo izgubili s Hrvati vred Ivana pl. Zajca, prvaka glasbene umetnosti. Za našim Davorinom Jenkom se je preselil na eni svet pevec iskrenega rodo-Ijubja. Grmenje topov se ]e razlegalo po svetu, ko so zatisnili Ivanu rte-" Zaic u trudne — slepe— oči U boj, — u boj! U boj, — u boj! č iz toka, braco! Nek dušman zna, kako mremo mi! Rodil se je Ivan pL Z a j c dne 3. avgusta 18,34 na Reki. Oče mu je bil Čeh iz praške okolice, kapelnik reške vojaške, pozneje mesrne godbe. Od otroških let obdan od glasbe ;e kazal mladi Ivan veliko nadarjenost za glasbo ter je že kot 61eten k nastopil javno v reškem gle-galiSča. 2e kot Uleten deček se je usil v kom li Leta 1849. je ;| na r" rvatorfl, kjer 2 ostal še^r let. Leta 1855. je dal ravnatelj konservatorija slavm Rossi encem operni libreto »La da komponirajo na ta H-) v treh mesecih opero. Zajčeva ra je bila najboljša ter so jo vpri-i pod njegovim lastnim vod-m na konservatoriju, kjer je žela ečjo pohvalo. Ko je dovršil so mu ponudili mesto ravnat e-cga namestnika na gledališču Seal a- v Milanu. Leto poprej je bil umrl oče in kmalu za njim . nedoletna sestra ga je klicala Zato te službe ni sprejel, :č i oški zbor, ki so ga :-:em akademici) ■■: ^j'::;r . Slcczi'a je hrvatska kompozicija za kompozicijo. Leta 1869. je poklical pred-^dmk -Vega gledališkega odbora Žigrovič-Pretočki Ivana Zaj-rgreb kot ravnatelja gledali-rl estra in glasbenega zavo-je bil leta 1870. imenovan za ->es?a ravnatelja baš ustanov-hrvat^ke opere. Tu je začelo svo p'- te delovanje za dom. \epreg!edna je vrsta njegovih kompozicij in priredb za opero v Zagrebu, naipopularneiše pa je ostalo njegovo delo »I Sobic Zrinjski«. o ga pokopali velikega naše?? sV ]a. Iz -'edališča, kjer o ga bili deiali na mrtvaški oder, *o ga odnesli na pokopališče. Ves Za-I in predstavitelji hr-^atske kulture so mu sledili na zadnji pnti. Ko so položili kr^to na voz, je govoril f perni ravnatelj Srečko Albini veli-kemu ookomiku. na pokopališču se je poslovil od nesmrtnega mojstra za itsk'* deželni glasbeni zavod pro->r Miller. Slava nagemu Ivanu pl. Zajcu! Dnevna vesti. — Sa»a občinskega sveta ljubljanskega bo v sredo, dne 23. decembra 1914, ob 6. zvečer. Na dnevnem rcdu je proračun mestne občine Ijub- ske za prvo polletje 1915. — Na nocojšnjo dobrodelno prireditev v »Mestnem domu« bodi si. /bčinstvo vljudno opozorjeno. Ob Koncertiranju vojaške godbe doma-;-tga pešpolka št. 17 se bodo videle aarvaste slike z vseh letošnjih bojišč na kopnem in na morju. Slike, ki lih je preko 100, so izredno čiste, ostre in lične, slav. vojaška godba pa si je za ta večer sestavila poseben, prireditvi primeren spored. Ves blagajniški prejemek porabi mestna občina ljubljanska kot pokroviteljica tega patrijotsko - dobrodelnega večera za božično obdarovanje v ljubljanskih bolnišnicah zdravečih se ranjencev. Kakor vse kaže, bo poset velik. — Vstopnice po 2 K, 1 K, ali 60 vin., se bodo, v kolikor se jih ni oddalo v predprodaji, dobile zvečer pri blagajnici. — Začetek točno ob osmih, konec krog pol desetih. — Na severnem bojišču je padel že 23. avgusta nadporočnik 15. pehotnega polka, Viktor P o Č k a r, sin spoštovanega našega somišljenika g. Počkarja v Ljubljani. Krogla iz sovražne strojne puške ga je zadela v glavo. S klicem: »Četovodja, prevzemite poveljstvo!« se je zgrudil na tla in na mestu umrl junaške smrti. Bodi junaku ohranjen trajen spomin, njegovi rodbini pa iskreno sožalje! — Iz Maribora. Seznam izgub št. 74 nam je prinesel tudi tužno vest, da je padel na bojnem polju dr. Rudolf Silan, rezervni poročnik pri pešpolku št. 67. Pokojnik je bil zaveden in značajen koroški Slovenec, doma iz Pliberka. Sodno prakso je začel v Celovcu in služil pozneje kot avskultant in sodnik pri okrožnem sodišču v Mariboru; ravno ob začetku mobilizacije je bil imenovan za sodnika v Škofjo Loko. Dr. Silan je bil zmožen in priljubljen uradnik, izboren jurist, vnet turist in prijeten družabnik. Blag mu spomin! — Pogreša se Jernej B a b š e k, lovskega bataljona št. 7, nadomestna stotnija. vojna pošta 73. Zadnje pismo je pisal pred tremi meseci. Prosi se njegove tovariše, ako bi kdo kaj vedel o njem, naj sporoči njegovi ženi Mariji Babšek, Babna gorica, pošta Laverca. — Pogreša se podomače Avgust R e m š k a r od 27. dom. pofka, L stotnija. P^sal je zadnjikrat dne 21. avgusta. Kdor kaj ve o niem. naj blagovoli to sporočiti Franji Remškar, Ljubljana, i ržaška cesta 7. — V ruskem vjetništvu je gosp. Kazimir M u 1 a č e k, adjunkt v prisilni delavnici in poročnik v črnovoj-niškem maršbataljonu Št. 29. Od domačih pogrešan, je pred malo dnevi pisal sestri iz Kijeva, da je bil dne 17. rovembra ponoči z drugimi častniki vred vjet. — Iz srbskega vfetnišrva je pisal dr. Janko S e r n e c , zdravnik v Celju. V katerem kraju je interniran, v pismu ni povedano. — Ranjenec 87. pešpolka, gosp. Pinter, ki nam je sporočil vest o svojem tovarišu K o 1 e t n i k u, naj sporoči svoj naslov gospe Zdravki H a b j a n o v i, soprogi sodnega kan-celista v Litiji. — Pismo slovenskega vjetnika. Slovenski vojak, ki leži v bolnici na Ruskem, piše: Kijev, 23. novembra 1914. Gotovo si misliš, da nisem več med živimi, a se nahajam kot vjetnik na Ruskem. V Kijevu sem v bolnici od 14. novembra. Bolan s^em na nogah, a se čutim boljšega. V kratkem nas odpeljejo v Moskvo, ker tu je malo prostora za toliko bol- ov. Imam se dobro ter sem se že privadil ruskih jedil, zlasti čaja. imamo ga v obilici. Ruski obi i j! Tu je /e zapadel sneg in je zelo mrzlo, a še bolj bo. ko odrinemo pri* stari ruski prestolici. Kakor se s! si, nas pot vodi še dalje in sicer v ^»birijo. Želel bi pa, da bi bil skoro mir ter da bi se zopet zdravi in veseli sestali. V Kijev smo prišli iz Sambora v Galiciji skozi Lvov-Brodv. Kijev je precej veliko staro rusko mesto. Ima več sto tisoč prebivalcev. Le žal mi je, da ga ne morem natančneje ogledati. Naj zadostuje sedaj glede mojega tekočega življenja ter mi ne zameri, da ti nisem toliko časa nič pisal. Razmere so bile take, da mi ni bilo možno kaj poročati. Ustno se bodemo že bolj natančno pogovorili. Kako je z vami? Ali ste zdravi? Kaj pravi sodček v kleti? Oh, kolikokrat si želim en kozarček ali pa dva belca ali pa tersna! Komaj pričakujem tre-notka, ko bom poskusil nov pridelek V Ali je kaj dobra kapljica? Tu na Ruskem ne poznajo vina, le pokalice pijo, ki so slične našim. Rad bi znal kaj novic z naših krajev, a sam znam, da to ni možno, ker mi ne moreš odgovoriti radi naslova. Naslova Ti ne morem dati, ker nimam stalnega bivališča. Vesel sem pa, da sem prišel do prilike, da Ti lahko poročam o svojem bivanju. Ker mi ni možno večim pisati, sporoči Ti domov in drugim, da se nahajam na Ruskem. O mojem nadaljnem bivanju Ti bom po možnosti poročal s kakšno razglednico... — Darila za ranjence. Gospe županji Franji dr. Tavčarjevi so bila izročena ta-le darila, ki jih je odposlala na določena mesta: Gdčna. Ivanka Praznik veliko papirja in 200 svalčič; Bolniška blagajna samostojnih obrtikov oo g. Franchettiju 50 i kron; gosptca Olg* Knezova U komadov toplega pletenega blaga; gdčni. Marica in Darinka pl. T r n -k o c z v j e v t 16 komadov jopic; gospod in gospa Ivan F r i s c h 500 cigaret, 9 klobas; firma Josefsthal-Levkam 46 kil pisalnega papirja; g. neznanec 200 cigaret, 1 pelerino, 12 jajc, 2 zavitka papirnih nogavic in 100 dopisnic; vodstvo ljudske šole na B r e z n i c i, g. učitelj Josip A ž -man, 35 toplih nogavic, 22 čepic, 26 šalov, 10 kolenk; ga. Ivana R i h a r, Logatec, 2 kg medu; gdčna. Vera Hočevarjev a, Domžale, 1100 cigaret; ga. Ana Maverjeva v Dev. Mar. v Pulju 5 kosov pletenega blaga; g. dr. M. Hočevar, Domžale, 20 K; g. profesor Makso Plete r š n i k, 10 K; ga. Terezija Piče k, Senožeče, 600 cigaret; ga. Ev-genija P o p o v i č 7 komadov volnenega pletenega blaga; gospod Franc C e b u 1 j, upravitelj v Radovljici, 600 cigaret; šolsko vodstvo Brezje, učiteljica gdčna. Helena Franke, 26 komadov pletenih gorkih predmetov; graščakinja Pepina Dolenc, Orenek, 2000 cigaret, 5 kg peciva in 10 kg orehov; politično društvo vodmatski okraj po g. Mihaelu V e r o v š k u 81 kron; ga. Ivana L a u t e r 4 popolnoma opremljene blazine. Na damski odbor (magistrat) je došlo od g. Josipa Puppa 3 volnene srajce, 3 volnene hlače, 3 volnene jopice, 10 škatelj cigaret; gdčna. Jerica Dolenčeva: 85 zavitkov tobaka, 55 zavitkov cigaretnega papirja, 5 zavitkov žveplenk, 5 zavitkov dopisnic, 1 zavitek papirja, 12 pip, 24 svinčnikov in 400 cigaret; ga. Antonija Gogola 10 kg moke; firma J e 1 a c i n 50 kg moke, 10 kg sladkorja in 10 kg rožičeve moke. — Iskrena hvala vsem darovateljicam in darovalcem! — Učenke Cesarja Franca Jožefa I. mestnega dekliškega liceja in licejske ljudske šole Mladika pošiljajo našim vrlim vojakom, ki se bojujejo za domovino svojo in svojega vladarja: 27 parov zapestnikov, 12 parov nogavic, 30 parov kolenic, 15 parov nožnih krp, 1 čepico, 40 na-ušesnikov, 34 Šalov, 23 opasnic, 7 jo-pičev, 1 srajco (flanela) in 2 para zimskih hlač, skupaj 192 kosov. — To je že tretja pošiljatev! Poleg tega se gdč. voditeljica in učiteljice vsak dan v bolnicah nahajajo, negujejo ranjence in jim skušajo olajšati stanje z ljubeznjivo oskrbo. Učiteljice in učenke zaslužijo vse priznanje ! — Za vojake, njihove vdove In sirote se je nabralo, kakor poroča vojno - oskrbovalni urad, v času od 30. novembra do 5. decembra znesek 572.000 kron. — Kako se pošilja denar vojnim vjetnikotn v Srbiji. Mednarodna poštna nakaznica (katero je dobiti tudi v trafikah) se izpolni tako-le: 1. Zgoraj v sredi na določenem mestu se napiše v številkah in besedah poslani znesek v frankih, prostor za adreso se izpolni: An das k. k. Geld-bestellamt in Wien I. 2. V desno rubriko, ki je sicer določena za znamke se napiše: Kriegsgefangenen-sendung. Gebuhrenfrei in ponovi znesek n. pr. 50 fr. 3. Na levem od-rezku se napiše naslov odpošiljate-Ija. Na drugi strani odrezka (ki je navadno določena za pismena sporočila) se napiše natančni naslov adresata brez vsakega pristavka. — Kutn za te poštnine proste posiljatve je 1 K » 1 fr. — Proces Kamile Theimer proti »Slovencu«. Včerajšnji »Slovenec« priobčuje na uvodnem mestu sodbo c. kr. deželnega kot kazenskega sodišča na Dunaju v procesu Kamile Theimer proti odgovornemu uredniku »Sloveča« Mihaelu Moškercu radi razžaljenja časti. Sodišče je spoznalo toženca za krivega preteška proti varnosti časti v smislu § 493.. 488. in 491. k. z. ter ga obsodilo na denarno globo v znesku 600 K, v slučaju neizterljivosti pa na 2 meseca zapora. Obenem je sodišče izreklo, da mora »Slovenec« priobčiti sodbo v predpisanem roku na uvodnem mestu. — Prodaja krompirja na mestnem magistratu. V torek, dne 22. t. m. bo mestni magistrat od 8. zjutraj naprej zopet oddajal gorenjski krompir 100 kg a 10 K. Za vsako izposojeno vrečo se zahteva 2 K kavcije, ki je vračljiva ob vrnitvi vreče. Na naročila otrok se ne ozira. Da bo deležnih krompirja kar največ ljudi, se bo oddajal le v majhnih množinah po približno 50 kg. Prostor oddaje: Mestni magistrat, srednja hiša na dvorišču zadaj. — Nakup Jos. Turkovega pogrebnega zavoda. Mestni občini se je po dolgih pogajanjih posrečilo skleniti prav ugodno kupno pogodbo z g. Jos. Turkom, za njegov pogrebni zavod. Zupan predloži to kupno pogodbo že v prihodnji seji občinskemu svetu v odobrenje. Kakor Čujemo, so plačilni pogoji za mestno občino zelo ugodni — Oddaja ustanov. Magistratni gremij je podelil: 1. Kraškovičevo ustanovo po 128 K Franu Č e r n e -tu; 2. Tollmainerjevo ustanovo po 250 kron Ani Laj o viče vi; 3. Franzoijevo ustanovo po 128 K Alojziji Rop i če vi; 4. Simnovo ustanovo po 69 K Kristini A h č i n o v i in Antoniji Breskvarjevi; 5. Pa-kičevo ustanovo po 244 kron Mariji Grčarjevi; 6. Kovačevo ustanovo po 302 KFr. Pirnatovi, Ivani S i t a r j e v i, Mariji M a k i č e v i in M. Tomšičevi v enakih delih; 7. Kosmačevo ustanovo po 204 K Ivani Vencovskv; 8. ustanovo Helene Valentinove po 168 K nedoi. Franu M i š u in 9. neimenovanega ustanovo po 100 kron Marijani B r e-1 i h o v i, Ivani Bučarjevi, Tereziji G o 1 o b o v i in Mariji Pav-1 i n o v i. — Stavbno dovoljenje je dal magistratni gremij trgovcu Drofe-n i k u za zgradbo trgovske hiše na Mestnem trgu. — Z branjevskega trga. Marija G o d n o v bi rada prodajala po mestu klobasice, hrenovke itd. Jos. C i g 1 i č pa bi rad premestil svojo stojnico na Vodnikov trg. Obe prošnji je gremij odklonil. Pač pa je dovolil prostor za stojnico Ivani K o -v i Č e v i na Pogačarjevem trgu, Eli-zi Rakoševipa pred št. peterskim mostom. — Prenos gostilniške koncesije je magistratni gremij dovolil Franji Buzzolinijevi in Fr. Godec, odbil pa tozadevno prošnjo Mariji Kavčičevi. — Izložbeno okno napravi na Bonačevi hiši v Šelenburgovi ulici fotograf Avgust B e r t h o 1 d. Magistratni gremij mu je dal proti preklicu v to potrebno dovoljenje. — Omejitev tovornega prometa na zagrebški progi Južne železnice. Razglaša se, da je Južna železnica primorana za nekaj časa omejiti tovorni promet na zagrebški progi. Tudi že na potu se nahajajoče blago bo ustavljeno in izročeno odpošilja-teljem. Odpošiljati pa se smejo tudi še v naprej: les, premog, živina, živila, ki se lahko pokvarijo in brzo-vozni tovori — Razstava knjižne in grafične obrti v Lipskem. Razdelitev daril razstavljalcem je zaključena. Od konkurence je izostalo 14 avstrijskih razstavljalcev kot udeležencev ocenjevalnega sodišča, 33 jih je dobilo veliko nagrado, od katerih je bilo spremenjeno 10 v kraljevo saksonsko državno nagrado, 13 jih je dobilo častno odlikovanje, 1 izmed teh darilo mesta Lipsko, razdelilo se je 31 zlatih, 13 srebrnih in 9 bronastih kolajn ter 8 priznanj. Razen tega je bilo razdeljenih tudi večje število častnih priznanj in pa diplom za sodelovanje. — Prepoved drsanja in sankanja. C. kr. policijsko ravnateljstvo razglaša: »Iz ozirov na varnost prometa je drsanje in sankanje na javnih cestah, ulicah, trgih in potih, istota-ko v javnih nasadih prepovedano. Izvzeti iz te le prepovedi so samo poti in prostori, ki so za sankanje in drsanje oblastveno potrjeni. Prestopki te prepovedi se bodo po § 11. ces. naredbe z dne 20. aprila 1S54. drž. zak. št 96 kaznovali z globo do 200 kron oziroma z zaporom do 14 dni.« — Po tem razglasu je torej dovoljeno sankanje le na oblastveno določenih sankališčih. — Ta so: 1. Sankališče ljubljanskega športnega kluba, ki se pričenja na vrhu nad Razgledom in vodi mimo hotela Tivoli skozi Brezov gozd in po travniku do drevoreda, ki vodi v Šiško. 2. Sankališče za otroke in manj izurjene sankače, ki se pričenja na pobočju poleg brezovega gozdiča in voli skozi brezov gozd in po trav-gradu. — Inkaso v Belgiji. Firme, ki se interesirajo za inkasiranje tirjatev v Belgiji, dobe informacije v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Kolera. Kakor poroča sanitetni oddelek ministrstva notranjih del dne 18. decembra se je dognalo na Dunaju 3 slučaje, v Neugasse 1 slučaj, v Opavi pa 2 slučaja azijske kolere. V Savbušu v Galiciji je obolel na koleri 1 vojak. — Iz Ilirske Bistrice. Bolnišnica »Rdečega križa« in drugo. V sedanjih težkih časih se zavedamo tudi pri nas svojih patri-jotičnih dolžnosti v polni meri. Ustanovili smo takoj iz početka vojne podružnico »Rdečega križa« in nabrali za njene blage namene mnogo nad 1000 K in več voz raznih živil. Spočetka so stregle požrtvovalne gospe in gospodične na kolodvoru Trnovo-Bistrica mimo se vozečim ranjenim vojakom. Pa kmalu nam je bilo to sa-maritansko delo radi razširjajoče se kolere — prepovedano. Toda odprlo se je novo polje za enako važno delovanje. Vsled inicijative in neumornega truda tukajšnjega g. zdravnika 1 dr. Vinka Gregoričaseje uredila — po izreku vseh tu-sem došliH izvedencev — prav lepa bolnišnica! »Rdečega križa« s 70 posteljami. Tu se sedaj zdravijo naši hrabri ranjenci in oskrbujejo v splošno zadovoljnost in že mnogo ozdravelih je odšlo na. svoje domove. Danes 17. decembra pa je zopet došlo 26 novih ranjencev! iz Ljubljane, med temi 6 težko ranjenih. Strežnice se pod nadzorstvom blage gospe Berte dr. Gregoričeve trudijo od ranega jutra do poznega večera, da bi čimbolj olajšale trpljenje ranjenih junakov. V kuhinji pa se žrtvujejo razne gospe in dekleta — seveda vse brezplačno — pod gospodarskim vodstvom gospe Melanije Znidaršič. — Obhajali smo v tem času tudi 661etni vladarski jubilel našega ljubljenega cesarja Franca Jožefa I. Ves trg je bil v zastavah in na predvečer krasno razsvetljen. 2. decembra je bila tiha sv. maša, katere so se udeležili vsi ranjenci % njim prideljenim moštvom na čelu g. poveljnik - zdravnik in poleg njih seveda mnogo domačega občinstva. Po sv. maši je v lepo ozaljšani jedilnici g. dr. V. Gregorič z navdušenimi besedami pojasnil pomen zgodovinsko važnega slavnostnega dne. Ranjenci pa so bili pogoščeni s pecivom, svalčicami i. dr., kar so vse darovale naše Častite dame iz trga in bližnje vasi Trnovo. Za njihovo patrijotično požrtvovalnost izrekamo na tem mestu svojo najtoplejšo zahvalo. Nameravamo pa dalje, da pripravimo tudi lepo božičnico našim boriteljem; zato prav iskreno prosimo, da nam ostanejo zvesti vsi dosedanji darovatelji, katerim se naj pridružijo še drugi po daljnem Notranjskem. Primerne darove sprejema gospa Mela-, nija Znidaršič v Ilirski Bistrici. Iz Bučke nam poročajo: Dne 10. t m. je Matija Lekše iz d. Radie, star 30 let v stari Bučki naložil voz drv, in ko je komaj 20 korakov bil z vozom od nakladišča, se je voz na njega tako nesrečno prevrnil, da je bil takoj mrtev. Zdrobilo mu je prsni koš, strlo obe nogi in roki, in zbilo zobe. Bil je, dasi šele 30 let star, pri zadnjih obč. volitvah izvoljen v odbor in potem za podžupana. Bil }e blaga duša, reveža ni pustil nikdar praznega od hiše, bil je pa tudi kre-menit značaj, in zvest pristaš narodno - napredne stranke. Kako je bi! pri ljudeh priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Bilo je čez 100 ljudi, kakor tudi ves občinski odbor z g. županom na čelu. Nobeno oko ni ostalo suho, vsem nam so rosile solze, ker smo zgubili toliko dobrega mo* ža. Blag mu spomin! Iz Bočne pri Gornjem gradu. Grozen je bil tukaj nedeljski večer, dne 13. decembra. Ob 10. uri ponoči so se v presledkih nekaj minut vnela tri gospodarska poslopja tukajšnjih posestnikov: Fr. Štiglica, Voduška in Novška. Ogenj je izbruhnil s tako silo, da še vse živine ni bilo mogoče rešiti; zgorele so tri krave in nekaj svinj. Požar je morala vsekakor zanetiti zlobna roka, in nevarnost je bila velika, da ob močnem vetru ni zgorela cela vas Bočna. Od vseh strani je hitelo ljudstvo in neumorno reševalo, kar se je pač dalo do 5. ure zjutraj. Razen domače požarne brambe so gasile z nadčloveško silo zlasti šmartenska, gornjegrajska in ksaverijanska. Globoka zahvala našim vrlim sosednim gasilnim društvom! Hvaležno se spominjamo tudi drugih okoličanov, med temi slav. c. kr. u radništva ter c. kr. orožništva iz Gornjega grada. Upati je, da bo roka pravice kmalu zasačila zločinca. Ker sta oškodovala uboge vojake s tem, da jim nista dajala za časa mobilizacije meseca julija in avgusta za kupone predpisanih jedil, sta bila obsojena, kakor poroča »Marburger Zeitung«, najemnika gostilne v, »Deutsches Vereinshaus« v Ptuju Stanislav in Marijana Klobutschan na 3 mesece zapora in morata plačati še 100 kron globe. Natakarica Helena Marko je bila oproščena. Navajamo ta slučaj v svarilen zgled, da se ne sme izrabljati ubogih vojakov. Na »Družbe sv. Cirila in Metoda« deški šoli v Trstu je v vojni 8 učiteljev. Uniformne čepice za srednješolce se uvajajo na vseh dalmatinskih zavodih. Gimnazijci imajo na čepicah Črko G, realci črko R in uči-teljiščniki črko P. Uniforme, ki jih je predpisala šolska uprava, se letos, še ne bodo nosile. V mestni klavnici je bilo v času od 6. do 13. decembra zaklanih 97 volov, 10 bikov, 15 krav, 390 prašičev, 119 telet 40 ovac in 11 kozličev. Zaklane živine se je vpeljalo: 5 prašičev, 42 telet in 147S kilogramov mesa. Župnik doiski, ljudski igrokaz s predigro in 4 dejanji po slovitem delu pesnika Ludvika Anzengruberja, se predvaja od danes, sobote 19. decembra do ponedeljka 21. decembra v ki-nematosrraiu »Ideal«. Kakor; je JnA Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 19. decembra 1914. 300. š:ev. ta igrokaz pred leti sijajen uspeh na SedaILskih odrih, tako je žel tudi v mu vsepovsodi obče priznanje. — pvomiti ni. da bo tudi v Ljubljani imel najlepši uspeh in nikdo naj ne bi zamudil, ogledati si ta umotvor prve dunajske tvrdke za uprizoritev filmskih deL Izgubljeno. Včeraj popoldne je bila izgubljena denarnica z nekako fO K v nnnirii! na poti od poste, po Prešernovi ulici, mimo rotovža, po Glavnem trgu. Starem trgu do Gruberjevega prekopa. Kdor je denarnico našel, naj jo odda proti dobremu plačilu pri stotniku Bussonu, pod Ti-jjolijem, II. nadstropje. Koncert. Jutri, v nedeljo popo!-idne ob 4. koncert v hotelu »Belle-yue<. Vstop prost. Juiri, v nedeljo, ob 4. popoldne koncert tamburaške in vokalne družbe -Kanus« v kavarni »Central«. Književnost. — »Slovenski Trgovski Vestnik.« Izš!a je zadnja (12J letošnja številka tega izbomega strokovnega glasila naSifj trgovcev. Iz bogate in zanimive vsebine navajamo: L Dr. Viktor Suš n i k: Avstrijsko dedno pravo in novela k občemu državljanskemu zakoniku. 2. Volno posolilo 3. Maksi-mahi? cene za žito in moko. 4. Dr. Rudolf Mam: Pokojninsko ravno in nečloveško postopanje Rusov. Z vojaške strani se nam piše: V nojih južno od Pjraemjrsla je opazoval neki stotnik dne !č. oktobra s svojim daljnogledom, da ie trikrat močnejši sovražnik zajel neko našo 12 do 19 mož broječo lovsko patru-io. Ru*i so naše vojake razorožili, postavili ob zid ter — postreli!?. To protinarodnopra^n^ in nejioveško postopanje dokazuje pač dovolj, na kaki kulturni stopinji se nahaja sovražnik in kakega mišljenja je. — V zadnjem času skušajo Rnsi z nebroinimi letaki v vseh jezikih monarhije zapeljavati naše vojake, da bi kršili svoj* vojaške dolžnosti - dezertirali, se uprii. se dali vjeti. napadli lastne zaveznike itd. — Sud.) Ogrski brzojavni in korespondenco! urad javlja: Danes dopoldne se Je vršil v ministrskem predsedstvu pod načel-stvom ministrskega predsednika frofa Tisze ministrski svet, katerega so se udeležili vsi V Pešti bivajoči člani kabineta. Ameriška darila za nemške otroke. JSaroIl«, IS. decembra. (Kor. ur.) Danes dopoldne je prispel semkaj ameriški delegat L a n g h 1 i n . ki je pripeljal sabo božična darila ameriških otrok za otroke nemških vojakov. Na čast ameriškemu delegatu so priredili popoldne v mestni hiši sprejem, ki so se ga udeležili tudi otroci prestolonaslednika. Angleži pred Akabo. Carigrad, 18. decembra. (Kor. urad.^ Glavni stan priobčuje ta-le komunike: Neka angleška križarka, ki je že nekaj dni križania pred Akabo, je tamkaj izkrcala vojaštvo. Naše čete, ki so se hitro približale, so napadle sovražnike in jih prisilile, da so se zopet vkrcali. Naš ogenj je uničil križarkin proiekter. Francoski letalci nad Saarburgom. Vaarinirg, 18. decembra. (Kor. nrad.^ Preteklo noč okrog \2. sta tfva sovražna letalca plula preko mc->:a in vrgla v celem okrog 10 bomb. Na odprti cesti je bil ubit l nlaaski podčastnik in 1 nlanec. Težko ranjena je bila neka služkinja, ki ne mara ne bo okrevala. Materijala* škoda je precej znatna. Tudi v tlemiRfa so zrakoplovci vrgli 2 bombi. Takisto tudi *ia železniško postajo v Rlelkif. iSaarburg je mesto v nemški Lotaringili ob zgornjem teku reke Saar in na železnici, ki vodi v Lune-ville ter Nancv. Mesto je oddaljeno od francoske meje kakih 15 km. Rie-ding in Hemins sta dva kraja v okolici Saarburga.) Trije parnikl zadel: ob mine. London, 17. decembra. (Kor. ur3 Parnik »Citv« ie pripeljal v Tyne preostale parnika »Elterwater«, ki je zadel 16. t. m. ponoči ob mino in se poiopiL Moštvo parnika »Citv - pripoveduje, da je videlo pozneje se dva parnika, ki sta zadel? ob mine. Nova indijsic?; pomoč za Francoze. Basei. 17. decembra. (Kor. ur.) Baseler Naenrichten« poročajo, da so izkrcali v Marseillu 50.000 Ourka-sov ter jih odpeljali na sever. Kolera. Dmcsi, 18. dcembra. Rdečega križa so darovali v času od 24. oktobra do 10. decetnora: V perilu, posteljni in zimski opravi, palice, knjige in šarpiji: Ga. dr. Bock, gdč. Rdith Bock, ga. Fa-schinq, ga. M. Vidmar, ga. Serafina Sajovic, ga. Mara Sajovic, ga. pl. Racič, gdč. Erika Hiide, podružnica Idrija, g. Josip Omersa. župnišče Radeče, občina Krka po gdč. Mici Strauss, g. Franc Kalinšek, Tržič; občina Kranjska gora po ga. Berti Andolšek. otroški vrtec Trnovo, g. Jkulj, Dolenja vas pri Ribnici; šolsko vodstvo v Mediji Izlak: Krajevni odbor Dolenja vas pri Ribnici, g. Josip Huria, Bohinjska Bela: občinski urad Bohinjska Bistrica; Marijina družba Tržič; g. Hugo Elcin^er, Kamnik; ljudska šola M. D. v Polju pri Ljubljani; g. Weinoerger; ljudska šola /aljna: podružnica Domžale; g. Jul-ka Kalin, Gol; g. Franc Binter, Kamnik; baronica Gagern, Jesenice: g. Franc Peterman. Dob pri Ljubljani; baronica Helena Rechbach; baronica Luise Rechbach: Valentin Noč, Bohinjska Bela- g. Muhleisen; ga. nad-roročnikova Strache; ga. Zofija Biirger; ga. Frlety xMassenfuss; baronica Karla Rechbach; župni urad Jesenica; ga. nadinženir Muck; podružnica Dobre polje; g. Koceli, ^kofja Loka; ljudska šola Zatičina; ga. Renec Schonta, Bela peč; g. Leo^ pold Hladnik, 2iri; ga. Kandušer, Mengeš; ga. Tschurn; ljudska šola v Polici, Višnja gora; ga. Štefan; ga. Scheidtenberger, Bela peč; gospa Stark; 2 učenki V. razreda: »Schul-kurateriurru; g. Siringer, Vertovije pri Divači; gdč. Raunacher; šolsko vodstvo Grosuplje: gdč. Marout; šolsko vodstvo Vače; ga. Del Cott; Ka. nadinženir Schmitt; g. Josip Lavtižar, Kranjska gora; vojvodski gozdarski urad Kočevje:^ ga. Marija Lotrič: damski komite St. Peter na Krasu: II. razred nemške šole v SiŠki po gdč. Marv Tschech; g. Do-berlet sen: ^n. Muhleisen. Nadalje so darovali vino. železna to vino, sadje, pecivo, cigarete, fižol, krompir, perutnino, divjačino: družina Kotschcv.Tr pl. Kondenheim, ga. Helena pl. Schcepp*. g. Fiirst, g. Alojzij Kralj. Hoče pri Vipavi, L Burja. Bohinjska Bela, ga. Hedvig WolfIin?, Bled, podružnica Dobro-polje, ga. Alma Prohaska. Reka, občina Selce, lekarnar Piccoli, ga. Aleš. ga. R. Ogrisek in g. Debeljak, Sv. Križ pri Rogatcu, g. dr. Hočevar. Domžale, baron. Ponthon, I. Srin-ger. Vrtovlje-Divača. Gozdarski urad barona Borna, tvrdka Kollmann, Gozdarsko oskrbništvo Sneperk. Šivale so: ga. M. Alešovec, ga. Zofija Biirccr. gdč. Fridrich, družina Oratzl. gdč. Hausenbfichel, gdč. pl. Hollegha. ga. pl. Kassekert, ga. pl. Laschan. ^dc. Naglas, ga. pl. Petro-van, baronica Rechbach, ga. Kisiack. Pletle so: ga. Marija Hutter in gdč. Pavlina Prezer v Kranjski gori. Upravništvu naših listov so poslali: 7n »Fdeči križ«: Franc Saler iz Metlike, 25 kron. mesto venca na j grob blasronokojnetra kaplana, vzor- | duhovnika gosp. Frana Rakovca v Metliki (darovali so gg.: M~;kar 10 K, j Trampuš 10 K, Fleišman 1 K, Grbec 1 K. Grabrijan 1 K, Hab.an 1 K in Šaler t K). Iskrena hvala! Današnji list ohstm 12 stran'. Izdajate!] ia odfovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Maščuje se, ako svoje telo prenapenjamo, ne da bi ga dobro negovali. Za pametno negovanje telesa in za varstvo proti prenaporu. onemoglosti, slabotnosti, hitremu utrujenju itd. so potrebna vdrgnenja, s Fellerjevim osvežujočim, mišice krepečim, poživljajočim rastlinskim fluidom z zn. »Elsafluid«, ki dobrodelno učinkuje tudi pri trganju, bodenju in telesnih bolečinah. NaroČite 1.? steklenic franko za 6 K od lekarnarja E. V. Feller, Stubica EIsatrg št. 238 (Hrvatsko). Tudi Fel-lerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z zn. Elsa kroglice 6 škatljic za 4 krone 40 v franko lahko naročite obenem. 2e v ponedeljek in torek se prične žrebanje 1. razreda III. c. kr. avstrijske razredne loterije. Ob takojšnji narocitvi se še dobivajo srečke za prvo žrebanje pri razpečevalnici razrednih srečk c. kr. priv. Avstrj-ske Landerbanke na Dunaju, I., Eli-sabethstrasse 1 ter pri vseh podružnicah in ekspoziturah c. kr. priv. Avstrijske Landerbanke. Več današnji inserat. Nobene zamude ni. Kdor ob čitanju teh vrstic še ni lastnik razredne srečke, s katero, kakor že splošno znano, v srečnem slučaju lahko zadenem© milijon gotovega denarja brez kakega odbitka, naj piše ali brzojavi na firmo Albert Torstl na Dunaju.Bel-laria. Denar pošiljati bi bilo prepozno, naročnino z dopisnico ali telegramom zadostuje, nakar se za ponedeljek in torek veljavne originalne srečke z uradnim igralnim načrtom in položnico za poslatev denarja, talcoj cd pošljejo. Ob tem času je treba občinstvu na tem polju izkazovati popolno zaupanje, ki ne bo gotovo nikdar varano. Opozarjamo na zadevni polstranski oglas imenovane firme v naši današnji številki. ?■ Bleda smrt stoji na cosfl, Ali v hišo se boj£, prijatelj ziresii, Ji &o Tebe 2$ pus£2S Zahtevajte pristni „FLGRIAN". Ak&d. tehn. društvo „Triglav" v Gradec javlja vsem svojim članom in starejšinam Žalostno vest. da je dokončal pot življenja njegov član jurist Ju po RajBi, Blag mu spomin ! 4193 V GRADCU, 17. grudna 1914. Za izraženo nam sočutje povodom smrti našega soproga, očeta oziroma brata, gospoda 3vana pkkar restavr&terfa ter za zelo mnogobrojno spremstvo pokojnika k večnemu počitku vsem: najprisrčnejša hvala. 4H9 SENOŽEČE, 17. decembra 191-1. Ž&hiiGČi ostaSi. Po dolgotrajnem poizvedovanju nam je šele sedaj došla uradno potrjena žalostna vest, da je naš srčno ljubljeni sin, gospod c kr. nadporod&ik 15. pešpolka dne 23. avgusta pri Htuboezeku na severnem bojišču v 2S. letu svoje starosti junaške smrti Častno umrl za cesarja in domovino. Maša zadušnica za prerano preminulim pokojnikom se bode brala v torek 22. decembra ob 8. uri v farni cerkvi sv. Janeza Krstnika. V LJUBLJANI, dne 19. decembra 1P14. Žalujoči ostali. GLAS5EKA MATICA naznanja svojim članom in vsem Slovencem, da je njen častni Član, gospod IVAN pl. ZAJS bivSi ravnatelj hrvatske opere, kraljevega deželnega glasbenega zavoda in častni član kraljevega deželnega gledališča v Zagrebu, najgenijal-nejši skladatelj hrvatskega naroda, velik buditelj glasbene kulture in narodne zavednosti med Hrvati — rojen na Reki 3. avgusta 1334 — umrl v Zagrebu dne 16. decembra 1914. Pozemski ostanki položili so se v častni grob kraljevskega mesta Zagreba in veličasten p©greb se je izvršil v znak njegovih izvanrednih zaslug za hrvatski narod po odredbi deželne vlade v četrtek popoldne ob tretji uri z velikimi častmi na deželne stroške. Večna slava njegovemu geniju! V LJUBLJANI, 18. decembra 1914. Odbor Glasbene Matice. I? Ho jriMNI gledati nam ni dano* Ta ie pa ter gnano, da prihodrtjost nervoznih, na pominjlcaniu spanj* trpečih in lahko razburljivih ne bo vesela, ako ti ljudje ne pomislijo na ojačenje živcev in na pomirjegje svoje lahko I razburljive krvi. Tellerjev hladeči, i osvežujoči rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsafluid« pomirjuje. daje prav zdravo spanje, jači živce, kite in mišice in blaži boieči- ! ne pri glavobolu iz nervoznosti, ne-vralgičnih obraznih bolečinah in živčnih bolestih. Pri pritisku krvi v gfevo, tolčenju srca in navalu krvi pomirjuje ia U našim bralcem pri- poročamo iz lastne izkušnje. 12 steklenic za 6 K franko naj bi vsak bralec naročil pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 235 (Hrvatsko). reo — — -*• 300. v. ^—m^ma^amiam...... fc —-- *• ■.-_..---------------_ __ __,• . ..... Stran 5_ I Mete rolo$Itoo ponOto. Iflita maš mmjtm HjpI________tfitaO ***** Qj> m — j <»•«•- i!£ iS Vetievi Nebo ig J2. |. n.J 741 1 0*9 $L s?ah. j megli w \ 9.2 i 739*7 —08 sr. jug [polobla«. 19. 7. x). j 7371 —O*] si. jug j Srednja včerajšna temperatura—0 64, ^rm. —1 9" Padavina v 24 urah mm 0 0. Iiinlaii ilfteliici za slovem^i in nemški učai jaaik teli instrukcijo. Ponndbe oa upravoistvo »Slovenskega NaroHa«, pod „Vsgeja • 4195 Vino lastnega pridelka na drobno in debelo za domačo uporabo po zmenrh cenah razpošilja Mate) Valentin, Kaiteiir, letra. 4197 )m\\ in pepel se odda za odpeljanje. Kje, pove upravništvo »Slov Naroda« 4194 Jabolčnik flsto in snažno pretočen, prav sladek, zajamčeno naraven, naiboliše vrste, prešan iz pobrih sladkih jabolk (moSanci) razpoSiha čo povzetju liter po 20 vinarjev od 100 litrov naprej 4'% Jari Jos. Stelzer, trgovina z mostom Wetzelsdor! pri Gradcu. OostilBišKa koncesija se da v nalem *C89 t vsemi pravicami, tuje prenočevanje, prodaja pijač, jedil, točenje žganja, kave m čaja ter pravica do 'ger. Nat^nčneie se poizve Roiizej, vrata 104, 2 nad Strojnik ki je ve*č vseh popravil pri motorjih na surovo olje in se razume nekol'ko tudi pri dinamo strojih kakor tudi elektr. napeljavah, 80 tako] sprejme. Na-iov pove upr;* v »Slov. Naroda« 4198 ! Bencin i Dokler bo kaj zaloge, omajam releprlma kakor voda čisti beneoi, Bajizboruejle nadomestilo bencina za motorje in avtomobile. po K 72, loko Ljubljana. Takojšnja naroČila za dobavo decembra, januarja, februarja in marca na zastopnika 4200 A. SVARA, Ljubljana. hrvoiSi slovar Ponudbe a* oprav. »Sloveo Navoda« Lipovo cvetje kakor tudi vse druga zelišča, cvetje, korenine, lubja, semena Ud kupuj« po najvišji oeni Drogerija Aston Kaac. IlttUfana, jkjggta jgkj% Izobraleni dekle, srednje starosti, ki je vajena vsega gospodinjstva, pranja, posebno v šivanju dobro izurjena, prosi kake primerne službe; gre brezplačno, da bi imela pri sebi otroka, ki je v četrtem letu, zelo priden in priljuden. 4139 Naslov na upravn. „Slovenskega Naroda" pod »Pridna gospodinja". Vi$n mornarsk* Podčastnik, v kratki d bi c in k*, uradn k •■* iepB zunanjosti, ied cto^ijoian a s m ado i*t*tigentno aoscico $/c-venske narodnosti v sv*ho ienitve Le resne Ponudbe (ter ako ie mogoče s S^ko) naj se po-iVjaio Pod „Leva bodočnost", Jt u. k Mo vsaki fotograf"! DAV0BIH B0VSEK, prvi fotografski in povečevalni zavod v V ubijani, Kolodvorska niica Štev. 32. 4192 —A* Zgospico H<— vmsele nravz, i? spoštovani* druyine ki ima nedolžno minulost veselje do trgovine m če? 30 tisoč dote. bi se rad tem potom sejna??// v svrho ?e-mtve miad. intenoenten trgovse m veteoorejnik v orljainem kratu bliyu mesta. Je v dcb'em potoya*u ima na eojro onhodn^o^t in svterrrs le resne ponudbe s točnim nas^vom na uprovmštvo „S^ov- Jtaroda ped „Sr*:ri<* bcacČnost do 5?. :. m. proti pcoo nt diskretnosti Ce mcgroye, prosi se s*tk° pruoftti 4181 I m9 m\ ekMMBOm mrn^m e *** 0?^#* ■^oTflBoT avahSLTm^mmmmSS mm J | LdLBLdAMA kotenbkega ulica 4 \ *riu»»9um*mđ D*mPERGANC' Petrovič*, kje mf Miran, oglasi se Stavki v tem časopisu, če si še živ in kam ti naj piše .Cvetan&f Minfiklirisl inteligenten in dobro izurjen, sotmdalk modne stroke in dobćr aranžer, prodajalka konfekcijske ali modne stroke in kontoristiniu ali praktlkastlafa u pisarna pod ugodnimi pogoji. 4178 PonudHe poslati: HPeitnl predal 44, Celje". JnMMi BHMwft oTo^B#0ojaTaA MinuavoflM m tak.preda Naslov v upravo. »Slov. Naroda«. Nova vila z 2 stanovanjima, vrtom in z vsemi pritiklin. na najlep kraju v predmestju, ao agodaa proda zaradi vojaške zadeve. Poizve se v uorav »S'oven. Naroda.« 4150 V gostilni „Leoa" Florijanska ulica štev. 6 ae točijo aafboljia vina, iu sicer vino Iz Trške gore (prosta El-berta), St Janžcvec (belo) in vine Iz Ondeve peči tor vedro ===== ivete pl^o. ■ Priznano izborna jedila. Za obisk se priporočata Leon In rani Pogačnik* Sprejme se takoj izvrsten trgovski pomočnik zmožen samostojno voditi trgovino. ▼ tem slučaju bi se sprejel kot kompanjon Denar postranska stvar. Le resni re-tlektanti naj vlože dobro opremljene ponudbe pod 9lvcdj& 4058" na nor. »S!ovenskega Naroda«. 4059 Perje in puh za postelje priporoča po najnižjih cenah EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Škofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Eajrtfja zaloga laiaiMh it HifinilfA otroških vozičkov la navadne do naifinoiao žime. M. Pakte v LlnUjanl. Icnrnn unoiilin n so v\z s pnzetjRL parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apreiura sukna. JOS. REICH Poljanski mm - Ozka ellca šL 4. Sprejemališče Sslenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. Božična darila r-- . t «i priporoča • ■ • ^ ■ -■ speč. trgodina ttseh potrebščin za gospode m dečke Velika izbera vseh predmetov za vojake. L tulili Ljubljana, Dunslsko cesto it. 13. Izbora« zaloga namiznih in na-stropnih sveti ijk najnovejše vrste po nizkih cenah. == Ze ta ponedeljek in torek == Mm L razreda lil. avstralske raili lirile. Največji dobitek te loterije ev. en milijon kron. Srečke se dobivajo, dokler je kaj zaloge pri vseh »etratntoal. In in poalovelnlook 6. kr. priw. AwstH|ske LIndorbanke ————-——____ i tn pri ■■ ■ ■ m m i ■ , * Razpečcvalm družbi razrednik sreOc z o. z. Snuj, L, člisabetetr. 1, ^j BteT ki tudi pismena naroČila to6no iavrfta|a pri iatataaal aofpoiiljatvi kapaa oeae ~m* ali pa paw«atja. Telefon interurbnn 6.241. PnltnnfcrnaolaHlal kaala «47.186. i Zta. illtiie otroke 172 hočete imeti? I : Potem jim dajte uživati izboljšano, aro- i matično ribfa olje iz lekarne pri zlatem 5 orla. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje J olje iz katerega je popolnoma odstranjen I zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80. j Zopss1 kaželSf zasllze-nost In prehlaleiije je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev aok. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vseh tu- in inozemskih s peci ali te t ter preizkušenih domačih zdravil. Izborna toaletna sredstva „Ada". leđna m!e onmilere špeclaliiete Oddajajo ao tndl zdravila u 61ane vseh bolniikln blagajn. toraeSilJ« M 2fcnt na dao na vse stroaL Pharm. Mag. Vinko ProMjSo lekarna pri zlatem orlu Mabllana, 4vM«a« tr. «. t. Stran 6. #snja^epannsj RMUIT, enja lev OnnlBsain IV1C 900. ttev. ŠPeter Mostna <§ SKo. tovarna čevljev ^f^*m v ^rhiču, Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno o £jabjanh JBrgS* nasproti so. &\ koffa mosta. 5J Zapomnite 5. ^5 da dobite vsakovrstne stroje kakor milne, preie za sadje in grozdi«, mlatilnlee, elamerezalee, vratila, susllee za sadja, trijerje, pa|klne, ^_^_ V različne trama* z* vina rada in gnala!-oo, meter- |e za nagon obrtnih in poljedelskih strojev in sploh vso železnino najceneje in najbolje pri Kari Savšoka aasL Scbneiier & Veroflek v LJablJaal, dunajska cesta 16. Cenil! so brentafiii h rtiMlm! Mil * Med garantiran, tiari naravni tekalni S k« akaUla . . t ■ 3 M N ■ • • I ii 40 h poS Ija 4111 M. Ambroiič, Mojstrana, Gorenjsko. Vsak pstsk 6io6 Wfo Ml [i Tolika zaleta medna asartiranih kleeas sa nareske, praike in araeke pMatt| aiatarailanaka aafne niaslo. Vse to se dobiva vsak dan sveže pri J. BUZZOLINI delikatesna trgovina v Lingarjevl ulici. Zaupanja vredno blago! S pa* a opruo, x vrstim zrakom posušeno kali prosto posteljno perje »puh od K 1*80 za kilogram navzgor priporoča trgovi na s posteljnim perjem In pokom C. J. "hAMANN," Ljubljana. ■■ Ustanovljeno 1866. ===== DATADI *?•••*«. ko*tfn»,«*B-«» vonafa ia atal denar le napol aU celo nU r Vsa V A ! 2?1**???*1?**: Tak«ffa "»•rt» »• «>*• eaice ostanki aaesa In nesnage ■ "u jtovUafei* teto In znatno pospešujejo zalego moljev in mrčesa, Pristen dober bi ■ iiii* *■ s* ^ I ■ I 111 j %* a ** V se dobi pri 43 L mmm « m. sat STOCI "" NfiU[ UAL parne eestilerlje tis a siatu Barko vije v uradno nlomatra-nlh steklenica*. Dobiva se povsaJf Božična prodaja! A. ŠARC lastavica, ^3LečLrriJssL Saxc Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 5. Perilo za dame. Perico za gospode. Perilo za otroke. Švicarska vezenina. Prti in servijeti. Brisalke. Žepne rute. Platno in sifon. Volneno perilo za vojake: nogavice, kolenogrelci, hlače, jopice. f Velika zaloga posteljnega puha in peqa. Mastna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica št 3. n^Tsuj-veojst sloTT©ia.s]sso la.rstza.il33.iosuI Denarnega prometa koncem leta 1913......K 700,000.000*— Vlog koncem junija 1914 n&d ......... •» 45,100.000*— Rezervnega zaklada.............■ 1,330.000*— 41/ 0/ I I brez odbitka. Hranilnilnica je pvpllarao varna in •toji pod kotrolo o. nas aaasjhf viaJs. - Hranilnica posoja na senujsKa ki poslopja proti 5'A% gfcinsai ia nsjmsnj «/«% smorttoacijs. Za varCevanje ima vpeljane Učne domače hranilnike. Stran 7. .aX3VENSM NAROD*, dne » decembri 1914. 300. štev. Težko osualjeia. (Iz potnih spominov.) Bik) je pred letu Takratna kriza, ki je grozila zanetiti na Balkanu splošen požar, je bila končana. Na Turškem so prišli na krmilo Mladomrki, stari sultan Abdul Ha-mid je padel in prestol je zasedel sedanji sultan Mehmed, ki je pod vplivom mladeturške revolucije dal oto-manskemu carstvu ustavo. Zavladal je mir v Turčiji, na Bolgarskem in v Srbiji, tišina tudi v ra2burkani Makedoniji. Takrat se je prvič pojavila govorica, da bodo Srbi proglasili Niš za stolno svoje mesto. Tako je postal Niš kraj, ki je jel vzbujati zanimanje zlasti med potujočim občinstvom. Marsikdo, ki se je preje brez zanimanja peljal tu mimo proti Sofiji in Carigradu ali proti Skoplju in Solunu, se je sedaj tu vstavil, da si ogleda to starodavno mesro. Tudi s prijateljem sva ostala tu, da si ogledava Niš, to za Belgradom največje srbsko mesto. Bil je krasen jesenski dan. Kakor sneg bele so bile Sičevačke planine ter se lesketale v žarkih dopoldanskega solnca. Setala sva v parku ob rekih Nišavi ter vživala lep božji dan. Ljudje so prihajali mimo, obstajali in gledali za nama, kakor pri nas. ako se pojavi na ulici kak zamorec ali rdečekožec. Nosila sva namreč na sebi turistovsko obleko, kar je v teh krajih nekaj izredn. in nenavadnega. Zlasti dijaki so naju opazovali s prav srepimi očmi. Često sva slišala za svojim hrbtom kakšno pikro opazko in vzklik. Tako-le sredi šetališca je naju kratkomalo ustavil dijak žarsčih oci z vprašanjem: »Čujete, vi jeste Englezi ne-li« »Ne, Avstrijca iz Ljubljane*, sva odgovorila. Debelo je naju pogledal dijaček in s prstom pokazal na najino obleko rekoč:»Pa kad imate ovakvo odelo!« Ko se je prepričal, da nisva to, za kar je naju smatral, je dijak postal prijazen in uslužen. Pridružil se je nama ter jel govoriti o raznih niskih znamenitostih. Kazal je nama grad, kjer je pred 35 leti še oaševal turški p&ša in kjer je potem često bi* val kralj Milan, vsikdar cblrrožen od lepih lakkoživk. V živem razgovoru smo prispeli do velikega železnega mostu. Tu se ie dijak poslovil, midva pa sva jo krenila na drugo stran reke Ni šave. Na mostu je prijatelj Janko obstal, vzel iz žepa železniškega kurirja ter ga jel študirati. To je imelo usodepolne posledice. Nasproti mostu je bilo Široko zi-dovje z velikanskimi starodavnimi vrati, prav gotovo še iz srednjega veka, ako ne celo iz rimske dobe. Vhod so stražili štirje vojaki z nasajenimi bajoneti. Pristopila sva k njim ter jih vljudno vprašala, ako je vhod do%rcljen. »Nije bez dozvole dežurnog oficira«, je bii osorer. odgovor. Zamahnil sem z roko in pripomnil, da tega dovoljenja ne bova iskala. Moj odgovor se je zdel vojakom sumljiv, to tem bolj, ker so preje videli prijatelja Janka, da je imel na mostu odprto knjigo in v njej zemljevid. *To so prav gotovo vohuni,« so si mislili vojaki in nemudoma svoja opazovanja sporočili poveljujočemu častniku. Midva, nič zlega sluteč, sva korakala mirno za obzidjem dalje. Vrata so bila že kakih 3 do 400 korakov za nama, kar sva zaslišala odločno klicanje za sabo: * Stojte!« »Ali velja to naina?e sva se nehote vprašala in osupneno spogledala. Ozrla sva se. Za nama so tekli štirje vojaki z rsara- | lenimi baioneti. Prav brez vsakega j dvoma, za nama so tekli. Postalo je j nama vroče, šila je nama jela biti * hitreje, burnejše. Situacija \z nama postala takoj jasna: za vohune naju j smatrajo. »Vohun % vsa notranjost ie pri ' te] misli vzkipela in že sva hotela ! dati glasno duška svojemu ogorče- \ nju. Med tem so prihajali vojaki vedno bliže in bliže. Aii naj protestirava proti neupravičenemu sumničenju, ali se jim naj celo upreva? Upreti oboroženi sili. to bi bilo blazno fn smešne obenem! Kaj pa ic takšnemu vojaku ležeče na tem. ako sproži puške? Samo en strel pa imaš prebito Čepinjo, po vrhu pa še obtiči na tebi oni nečastni sum, da si vohun. Listi pa bi pisali: Ob reki tu in tu so zasledujoči vojaki ustrelili dva vohuna, ki sta si napravila načrte te in te trdnjave in hotela potem utečL To bi stalo v listih in nihče bi se več ne zmenil za stvar. 2>Nak!« sva si mislila, bolje je, se mirno vdati v usodo, morda fuba vendarle ne bo tako vroča, kakor je bila skuhana. Že so stali vojaki pred nama: j dva za hrbtom, dva tik ored nama. I njihovi brušeni baioneti so se bleščali v žarkih jesenskega solnca. »Hajdtte s nami!« ie bilo slišati povelje. In Šli srna Takrat so se Jela odpirati okna ob sosednih hišah, na cesti se je zbrala številna množica. Iz množice pa je bilo slišati vzklike: »Evo jih vohunov!« Pobešenih oči sva korakala v tem sigurnem spremstvu mimo ljudi skozi velika rimska vrata v trdnjavo. Tirali so naju v malo hišico, stoječo sredi obzidja. V veži so naju obstopili * oiaki, vodja straže pa je še! raportirat službujočemu častniku. Z vohuni se seveda ne postopa posebno fino in kavalirsko. Za to se je tudi zaslišanje z nama izvršilo kar v veži. Opravil pa ga je z osornostjo, kakršna pristoja vojaku, službujoč stotnik. vPo kaj ste prišli v Niš, kaj delate v Ništi,« to je biio prvo vpraša-nie.Ko sva na ti vprašanji odgovoril? v primerni ponižnosti in poblevnosti, je gospod preiskovalni sodnik zaroh-nei nad nama, če morda ne veva, da je treba za vstop v »grad* posebnega dovoljenja -gospodina gradonačelnika-. Seveda sva to zanikala. To je spravilo gospoda stotnika popolnoma iz ravnotežja. »Kaj vi tega ne v*ste?« s* je mož razvnel, »vsak kmet to pri nas ve, da civilistom ni dovoljen vhod v »grad«, vi, ki ste inteligentni in prihajate iz Evrope, pa bi tega ne vedeli! Le ne delajta se tako nedolžna!« Jela je nama vzkipevati kri in uporno sva odgovorila: »Če pa je pri vas tako, da si človek še mesta ne sme ogledati brez posebnega dovoljenja mestnega župana, potem pa kar z bogom, ne bova niti vas, niti gospoda mesinega župana več nadlegovala, odpeljeva se kar s prvim vlakom. Sicer pa sva že mnogo prišla okrog po svetu, a kaj takšnega še ne, da bi človeku prepovedovali ogledati si mesto.« Častnik je naju gledal ves osupel, zmajal z glavo in pripomnil: | »Gospoda, meni se zdi, da drug dru- i gega ne razumemo.« In res, nismo se razumeli! Častnik je mislil z besedo »grad^< trdnjavo, midva pa sva pod besedo vgrad« razumela mesto. Ker romenja -grad« v književni hrvaščini toliko ! kakor po naše mesto. V dialektu pa pravijo mestu — varoš, trdnjavi pa j grad. i Tako sva spoznala svojo zmoto in uvidela, da se nahajava v trdnjavi, j Pri tej zavesti sva takoj postala po- \ nižnejša. Kakor bi trenil sva poteg- j nila iz žepov svoje potne licte ter jih z vljudnim poklonom ponudila strogemu gospodu stotnikr. Mrmraje je častnik vzel potne liste in jih jel prelistavati. Ko se je prepričal, da vendar nisva nobena lopova, je odprl vrata na stežaj in naju vljudno povabil, naj vstopiva. Toda sedaj sva midva jela igrati vlogo užaljenih. Z dostojanstveno pozo kakor da bi bila najmanj evropska diplomata, sva odklonila vljudno vabilo, se poklonila in odšla. Skozi trdnjavska vrata ^va stopala kot zmagovalca, vojski pa, ki so naju piejč tirali v trdnjav kot ne- j varna osumljenca, so nama alutirali in prezentirali. Ob pol eni s a prišla v svoj hotel. Vse oči so bile obrnenc na naju, I gostje so si namežikovali n skriv- j nošeno šepetali med sabo. K nama je pristopil gostilničar. j *>Kaj res, da so vaju prijeli kot j vohuna?« je vzkliknil. *Hm, hm, pa ^end^r ne delate vtiska sumljivih j Pudi!« je mrmraje dostavil. Skoro na to je ves zasopel prihi-tel dijak, najin znanec iz parka. »Ali je mogoče.* je klical, »da se je vam kaj takega prigodilo? Sramota! Vidite, tako smo še — nekulturni!* j Mladi prijatelj Je med tem poza« bil. da je preie naju sam gledal od . strani kot sumliive tujce. I Drugo jutro sva se odpeljala prot: jugu v deželo večnih nemirov, v Makedonijo. Tisti dan pa so listi z veliko rezervo sicer, a vendar priobčili vest, da so ob niški trdnjavi prijeli dva Ljubljančana kot nevarna vohuna... Spominjajte se „Rdečega križa". ItčSSHiJBt£W Ljudevit Boremlk ,; u š k a r v Borovliah (Fer-lach) na Koroškem, se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pu*efc za lovce in strelce oo najnovejših sistemih pod popotnim jamstvom. Tudi ore* ieiaia stare san o kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in oć ti ene preizkušene. — Huatro-41 vani oenlkl zastonj. Preti 9 ion i! plini 23i! izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetne sapo iz ost. 1 steklenisa t n?vcdi!om 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka v LJubljani. Restleva cesta štev. 1 poleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta. V te? lekarni dobivajo zdravila tndi člani bolniških blagajn juž železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani. r.Ielnslne-ustna In zobno voda. Sunja, Hrvaško. 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno^ pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnsine-usine zobne vodo, katera ie neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem nato Kaurinović, kr pošte meštar Poslano! Zelo važno ¥ vojnem čain! Tukajšnja največja tvrdka briljantov, zlatnine in srebrnine naznan a, da se bodo do novega leta prodajala lepa božična darila po stari, nizki ceni kolikor Časa bo ta zaloga trajala, pozneje bode vse blago radi pomamkanja dobave in kurza za 20 % dražje. Kot lepo božično darilo kurite svojim v vojno vpoklicanim armadno žepno budilko, na katero se ponoči vidi, ter jim jo poSijrte! na vojno DO*to zanesljiv in coštnine prosto. IfovI cenili za leto 1915, ki bo izšel okroer !0 decembra t. !., bo obsegal poleg koledarja in drugih novosti tudi najnovojSe spomine iz sedanje vojne. Dobiti ga bo brezplačno in poštnine prosto. NaroČite si ga takoj ali ra se osebno oglasite. Naj se ga v nobeni hiši ne pogreša in se ga celo leto shrani. 3875 Naročite si ga takoj, ali se osebno oglasite BL (OBEH v Ljubljani. Mmn Eliti laonti FmtiiuBii cerkvi. Uiw n»ta»slw. lin nstopstu Vojna nikelnasta ura zrarea iz usija a m rrto pripeti 6 X. ttnterlevl šivalni stroji 4166 za domačo rabo in za obrt si ujbolj praktična in primerna božična darila. Tovarn« v VHttenberge, Nemčija. SINGER Co. Siv. strojev del. družba LJubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Kalita Slovenska J\|# DRENIK »Zvezaa" Volna za naš; vojake v obrambo proti mrazu: snežne kapice, svrtee*ji, zapesike, koleniki, životni pasovi, noga* vice i. t. d. Proti nalezenju se moramo sedaj varovati tembolj, ker sedaj nalezljive bolezni na pr. Škrla-trnka, ošpice, k6^e, kolera, t fus nastopajo z zvišano močjo, zato rabite 4,e9 povsed, kjer se pojavijo take bolezni, desinfekciisko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki hiši. Naipnljubljenejše razkužilo sedanjosti je nesporno ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in drogeriji po 80 v Učinek Lysoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo. Lysoformovo milo je voljno toaletno milo, ki obsega 1% Lvsoforma in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kožo mehko in voljno. Rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jako varčno, kpr milo dolgo traja. Eomad stane 1 krono. Lysefoi*m s poprovo meto je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grganje Nekaj kapljic zadostuje na kozarcu vode. Originalna steklenica stane 1 krono 63 vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desiniekcija« pošlje na žoljo. pratiš in franko kemik HUBMANN. Dunai. XX.. Petra schffasse 4. Božična okazila v modni trgovini J. jKfag&ić, fjubljana samo 10 dni (od 14. do 24. decembra). Partija perilnih bluz Iz cretona in barhenta kos Z'00 Partija peril. bluz iz cretona in barhenta „ (00 najbolj&a kvaliteta Partiju creppe bluz v vseh moder, barvah „ 800 najboljša kvaliteta Partijaštofastih bluzenobarv.izvrst.fcval. „ 1000 Partija najmodernejših svilenih bluz „ 20 00 Partija barhentastih hišnih halj „ 1000 zelo lepih in modernih Partija štofastih in delain hišnih halj „ 15*00 zelo lepih in modernih Partija svilenih jouponov v vseh barvah „ 700 Partija štofastih vrhnih hril v vseh velik. „ 500 Partija damskih in dekliških štof. kostumov „ Z5 00 JCekaj baržnnastih plašliev, štofastih plaščev, plišastih površnih jop is štofastih površnih jop po zelo nizkih cenah. «15 Hi prdnuti se ne pošiljajo domov na febero. 300. srev. „EuJVKNaiu rUROD*, dne 19. decembre 1914. Stran 8 Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani ■ ..liti**. al.OT.loi «,«t^O— fc»—. m 2530 Stritarje V/S uliOa SteV. 2. iww^tiwil okroglo I.OOJmMO fcron. Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. ffl*n\»!^^ ta *""** »•«•* iv-taf » w«tao.tae Vloge proti dvomesečni of^oveđi se obm: j po 5%. ■» 1^ lUa Papirje vseh ¥rst po dnevnom korzu. a Za odrasle in za otroke je na a nova, posebno vesela družabna ign '-^SV MSl««ć;nictekl", *"Wl ki se j* lahko udelefute pol;ubno šte\"k> |~eb. najlepše in nai^animivejSe razvedrilo. Pa tud? za đrv&Žva, klube, .azina acsttlna td , ter za vS*ko roda ao nosebno veselo in razvedrilno. Jako f no izvTšeno kompletno z navod#om samo 3 5. 4183 Po povzetju poa'ja razpečevaSnica novosti: Odntaik dr. Mite j S i!,; ^r* naznanja, da se nahaja nje:ovi Kaiserfeld ulica št, 11. ^je\*a\ Veiik^ ofa&tjskp prodaja 3a J^o^ič. Konfekcija za (utrne in gospede po znatno znižaf' h cenah. Prt nakupa blaga za lk 100"— dobi vsak odiemalec brez-p ačno damski večerni — ali moški dezm p lase. Liubl/ansko mi mgttH§ skladišče oblek O. Bernainvič* Ljubljana* Mestni trg J—6. it lihim JllrJU SslerUcrgoia l S. mm zim požte. Sopk*., venci s trakovi in nao?si se izde^ue o po aafniž ih canix Delo okusno vezano. Velika naloga krasnih suhin vencev. Priporoča se z odličnim SDoStovarpem ¥iši!or £ajt. Naslov za brzo a vi: Viktor Bajt, cvetlični saioo, Ljubljana. Kani ipili (loiifli*). Za obrat cele take neprave, sistem Kestner, se ilh spreten mojster in preddelavec. Ponudbe pod ,yW» L. 9498*1 na Rudolfa s: Mcsse, Dnaa] I, Seilerstrasse 2. :: 4175 F ros t o vol j na d r ažfoa* V mlekarni na Svetju pri Medvodah se bode pmda'alo v v torek, dne 22. decembra 1914 <6&100 prašičev *Š$£ to sicer: n?!adf£f c d 7 tednov naprej per Satari1, svinje za ,.eme in za reo, 1 irerlaeec ter korenfe, pesa in repa 4184 Za&eiek dražbe ob 8. uri zjutraj* Ovčjo volno pfT kupuje "Bjpj 4i64 H. Podpečan. Ljubljana, nova hiša Kranjske hranilnice (Gradišče). Jutri v ponedeljek dne 21. in 22. decembra ^ačetelc žrebanja, o. lsa> i^aacrecin.© lotejclje. T7"s3 srečke razen Stfiere sledečih srečkovnih skupin (dokler so še ¥ zalogi) od arecki.te številke 12.001 do 1S.200 od sreekine številke 82.201 do 82.300 » P3.4C1 „ 59.500 „ ,. „ ^23.701 »123.900 ;; ;; ,; 00.501;; ee.000 ■ z » 147.001 „1*0.000 Vsa po dopisnici ali orzotovk! đo 23. decembra «ožla naročila se radi enostavnosti izvrže s takojšnja priposlanlem naročenih originalnih srečk, obenem 9a uradni igralni nacrt in poštna položnica. 4188 Cene srečkam I. razreda 1 C al.* srečka 40 K Polovica srečka 20 K Cetrtinka srečka 10 K Oaminka srečke 5 K. Nad 22 milijonov kron čistih dobitkov c* ••«* » razredih.) Polovica Izdanih srečk zadene. s ««i«*p«M»vaa|Mi Albin FOrstl, Fosleielalea c in kr. razredne loterije, DanaJ L, Mlariastrasa« it. 4. Badov sa stasa nt eaptealMi nnai rana, Bana] L, Banana, Bnejaffcai rana, Baaafc Banana. 800. tter. SLOVENSKI NAKOP', dae 19. deceaaabn Itl«. Stran 9. Ranjeni in mrtii slovenski vojaki. [Kratice: p. = polk; komp. = kompanija (stotnija); r. = ranien; m. m mrtev; v = vjet.) seznarnek Izgub št 78. z dne 12./XIL 4hac Alojz, 87. p. p., 9. stotnija, r.; \htik Fran, 87. p. p., 1. stotnija, r.; \mbrož Ivan, 87. p. p., 12. stot., r.; \ntoIinc Jožef, S7. p. p., 10. stot., r.; Apel Engelbert, 87. p. p., 12. st.t r.; \x\\c Jožef, 87. p. p., 8. stotnija, r.; krnšek Martin, S7. p. p., 10. stot., r.; Auer Simon, 87. pešpolk, 4. stotnika iz Cirkovc pri Ptuju, mrtev; Babic Anton, 87. p. p., 5. stotnija, r.; Babic Jožef, 87. p. p., 3. stotnija, r.; Bač Rudolf. 87. p. p., 10. stotnija, r.; Bahč Alojz, 87. p. p., 10. stotnija, r.; BastI Ivan, 87. p. p., 5. stotnija, r.; Benda Martin, 87. p. p., 3. stotnija. r.; Bezenšek Štefan, 87. pešpolk, 4. stotnija iz Konjic, mrtev; Bezjak Andrej, 87. p. p., 12. st., r.; Bezjak Anton, 87. p. p., 10. stot., r.; Bezjak Anton, 87. p. p., 9. stot., r.; Bidut Ivan, 87. p. p., 11. stotnija, r.; Blazina Alojz, 87. p. p., 6. stotnija, r.; Blaznik Ivan, 87. p. p., 4. stotnija, r.; Blodnik Anton. 87. p. p., 9. stot., m.; Božak Martin, 87. p. p., 9. stot.. r.; Božič Vincenc, 87. p. p., 9. stot., m.; Boznik Štefan, 87. p. p., 12. stot., r.; Bratuša Fran, 87. p. p., 3. stotnija, r.; Brelih Ivan, 87. pešpolk, mrtev; Breznik Juri, 57. p. p., 4. stotnija iz Brebrove, nmev; Brišnik Valentin, 87. p. p., 7. st., r.; Brodinšck Mihael, S7. p. p., 12. st., r.; Brumen Vincenc. 87. p. p., 8. st., r.; Buržak Fran, 21. d. p., 6. stot., m.; But Fran, 87. p. p., 10. stotnija, r.; Cajnko Fran, 87. p. p., 1. stotnija, r.; j^anč Martin, 87. p. p.f 4. stot., r.; Zatarič Fran, 87. p. p., 10. stot., r.; 3encl Gašper, 87. p. p., 4. stot., r.; 2epin Pave!, 87. p. p., 7. stotnija, r.; Zazej Štefan, 57. p. p., 12. stot., r.; iok! Matija, 87. p. p., 3. stotnija, r.; j 2ozz2l Ivan. 87. p. p., 12. stotnija. r.; j 3ernač Jcžef, 87. p. p,. 6. stot.. r.; Dezekak Martin. S7. p. p., 12. st., r.: Jobnik Henrik. S7. p. p., o. stot., r.; Dclamič Alojz. 87. p. p., 5. stot., r.; Dominko Avg.. 87. p. p., 12. stot., r.; Drofenik jakod, 87. p. p.. 11. stot., r.; Eller Ivan. 87. p. p.. 10. stotnija, r.; Enzi Anton, 87. p. p.. 4. stotnija iz Sobote, mrtev; Ferk Ivan, 57. p. p.. 1. stotnija. r.; -iupič Anton. 87. p. p., 10. stot., m.; Flis recte Natlačen Iv.. 87. p. p., 9. stotnija. ranien; Fuks Fran. 87. p. p., 4. stot.. ranjen; rumis Peter. 87. p. p., 9. stot., r.; fjaude Anton, 87. p. p., 9. stot.. m.; jobec Jakob, 87. p. p., 9. stot., r.; }obovc Dominik, 87. p. p., 12. st., r.; fjojznikar Štefan. 87. p. p., 3. st., r.; lolob Martin, 87. p. p., 3. stot., r.; jorogranc Juri. 87. p. p„ 5. stot., r.; Oračner Alojz. 87. p. p., 5. stot., r.; Ore^orec Adolf. 87. p. p., 6. stot., r.; Gričnik Pran, 87. p. p., 1. stotnija, r.; Grill Jožef. S7. p. p., mrtev: Grobe!n:k Ferd.. 87. p. p.. 3. st., r.; Habtanič Ivan. 87. p. p., 9. stot., r.; Herle Ivan, «7. p. p., 6. stotnija, r.; Hiter Aloiz, 87. p. p., 1. stotnija, r.; Hladir Vi tentin, 87. p. p., 11. stot., r.; Horn Miroslav, 87. p. p., 8. stot., m.; Hrelio Gregor, 87. p. p., 5. stot., r.; Hribček Matija, 87. pešpolk, 2. stotnija iz Dol, mrtev; Hribernik Fran, 87. p. p.. 9. stot., r.; n Ernanuel, 87. p. p., 9. stot., r.; Ižar Ivan., 87. p. p., 4. stot., r.; Jagodic Ivan, 87. p. p., II. stotnija iz 2uzma, mrtev; Janežič Ivan, 87. p. p., 5. stot., r.; Janko Matija, 87. p. p., 5. stot., r.; Janžekcvič Lor., 87. p. p., 9. st., m.; Jezovšek Jakob, 87. p. p., 12. st., r.; Jeza Mihael. 87. p. p., 11. stot., r.; Jezovšek Marko, 87. p. p., 3. st., r.; Jošt Ivan, 87. p. p.f 9. stotnija, r.; Jošt Mihael, 87. p. p., 10. stotnija, r.; lugovac Ivan, 87. p. p., 1. stot., r.; Juhart Anton. 87. p. p.. 10. stot., r.; Jurik Marij, 87. p. p., 9. stotnija, r.; Jurmann Martin, 87. p. p., mrtev; Jus Andrej (Jug?). 87. p. p^ 10. stot* nija, ran|en; Kaber \ pati* 87. p. p., 12. st, r.; Kader ek Anton, 87. p. p^ 9. st.f r.; Kamenšek Anton, 87. p. p., 4. st., r.; Kampuš Alojz, 87. p. p., 1. stot., r.; Kešpret Fran, 87. p. p., 7. stotnija, r.; Kežman Fran, 87. p. p., 6. stot., r.; Klančnik Vinko, 87. p. P- L st., r.; Klemenčič Fran, 87. p. p., 10. st., r.; Kline Alojz, 87. pešpolk, 11. stotnija iz Nove cerkve, mrtev; Knez Fran, 87. p. p.. 12. stotnija, r.; Knez Jožef, 87. p. p., 12. stotnija, r.; Koch Fran, 87. p. p., 11. stotnija, m.; Kocian Fran, 87. p. p., 10. stot., r.; Kocipar Andrej, 87. p. p., 10. stot., r.; Kodrič Juri, 87. p. p., 1. stotnija, r.; Kolar Ivan, 87. p. p., 5. stot., r.; Kolarič Ivan, 87. p. p., 8. stotnija, r.; Kolarič Ivan, S7. p. p., 10. stot., r.; Kolarič Ivan, 87. p. p., 11. stot., r.; Kolenc Fran, 87. p. p., IIč stot., r.; Kolenc Ferd., 87. p. p„ 12. stot., r.; Koletnik Viktor, 87. p. p., 1. st., m.; Kompan Mihael, 87. p. p., 11. st., r.; Kompolšek Fran, S7, p. p., 4. st., r.; Kopše Anton, 87. p. p., 10. st., m.; Korab Fran, 87. p. p., 9. stot., r.; Korat Anton. 87. p. p., 12. stot, r.; Korošec Alojz, 87. p. p., 12. stot., r.; Korošec Vincenc, 87. p. p., 8. st., r.; Koršek Tomaž, 87. p. p., 7. st., m.; Kos Alojz, ^7. p. p., 10. stotnija, r.; Kos Fran, 87. p. p., 5. stotnija, m.; Kos Juri, 87. p. p„ 3. stotnija, r.; Kos Jožef, 87. p. p., 11. stotnija, r.; Kos Matija, 87. p. p., 11. stotnija, m.; Koštanjevec Sim., 87. p. p., 5. st., r.; Koštomaj Martin, 27. p. p., 5. st., m.; KovaciČ Fran, 87. p. p., 12. st., r.; Kovačič Fran, 12. p. p., 14. st., r.; Kovačič Ivan, 87. p. p., 8. stot., r.; KovačiČ Jožef, 87. p. p., 8. stot., r.; Kovačič Jožef, 87. p. p., 12. st, r.; Kožar Fran. 87. p. p.. 11. stot., r.; Krajne Anton. 87. p. p., 9. stot., r.; Krajne Fran, S7. p. p.. 12. stot„ r.; Krajne Juri. 87. p. p.,10. stot.. r.; Krainc Jožef. 87. p. p.. 10. stot., r.; Krajšek Kari. 87. p. p., 5. stot., r.; Kralj Fran, 87. p. p., 9. stotnija, r.; Krašovec Fran, 87. p. p., 1. stot, r.; Krebs Ivan. 87. p. p., 10. stotnija, r.; Kreti Ivan. 87. p. p., 12. stotnija. m.; Kristan Andrej, 87. p. p.. 12. st, r.; Krištofi Ivan. 57. p. p., 12. stot, m.; Krizmančič Alojz, 87. p. p., 5. st., r.; Krof lic Fran, 87. p. p., 7. stot, m.; Kroflič Ivan, 87. p. p., 12. stot., r.; Kronovsek Fran. 87. p. ?., 9. st, m.; Krosi Fran, 87. p. p., 11. stotnija, r.; Krulc Anton, 87. p. p„ 9. stot, r.; Krušič Ignac, 87. p. p., 9. stot., r.; Kšela Alojz. 87. p. p., 5. stotnija, r.; Kuhar Fran, 87. p. p., TO. stot., r.; Kumer Josip, 87. pešp., 12. stot, r.; Kumer Luka, 87. pešp., 1. stot, r.; Kunej Anton, 87. pešp., 4. stot, r.; Kunst Josip, 87. pešpolk, ranjen: Kurnik Fran. 87. pešp.. 11. stot, r.; Kušner Josip. 87. pešr-, 5. stot, r.; Lah Anton, 87. pešpolk, 11. stot, r.; Lajh Jakob, 87. pešp. 10. stot, r.; Lajh Josip, 87. pešpolk, 11. stot, r.; Lampert Matija, tren. div. št 3, 2. esk. iz Bolfenka, ▼jet v Slobod-sku gubernija Vjatka, Rusija; Lašič Matej, 87. pešp.. 10. stot, m.; Laurenčič Josip, 87. pešp., 12. st., r.; Lenko Mihael, 87. pešr„ 9. stot, r.; Lepičnik Valentin, 87. pešp., 9. st., r.; Leskošek Anton, 87. peš}., 5. st., m.; Leskovar Blaž, 87. pest., 10. st.. r.; Leskovšek Andr.. 87. peš?.. S. st, m.; Lesničar Maks, 87. pešp, II. st., r.; Lešnik Maks, 87. pešp., stot., r.; Letoma Sebastian, 87. peš". 8. st, r.; Lroej Anton, 87. pešp.. t? *~ ~' | r.; Lipevec Anton, 87. pešp., . ^t.| r.; Lipovšek Jakob, 87. pešp.. S. st., r.; Livanec Ant. 28. dom. p., 2. i. st., r.; Ločičnik Martin, 87. pešp., *. st., r.; (Dalje prihodnjič.) QNF~ Išče se ~M soba s hrano vred za gospoda, dostojnega in mirnega, ki se nerad seli. 4130 Blagovoljne ponudb** na upra^n. »S'ov. N>ro^«c pod „miran lu dostojen 4130". S!.!SSJHi se sprejme takoj. Cenjene ponudbe pod J 46/4118 na upravništvo »Slov. Naroda«. •prt|«H M tabS| 4149 pekarski vajenec poštenih staršev. Prednost ima, kdor se že pekari je uči in bi moral vsled sedanjih izrednih razmer izstopiti. Kje, pove uprav. »Sloven. Naroda«. Franc Furlan lasMrik Fastkiagm rim ključavničarstvo zaloga štedilnikov so nahaja: 172 Ambrožev trg štev. 9. Vina ftaregs (okoli 30 hI) In sil«, doga (okoli 120 ki) od naj-bolfilk vrat grozdja prodaja Iz svojega aa glasa vinograda w Vngrovcn dr. Ivam Rniić w Zagreba, Berlslavlćeva alica itOV. 11. 4132 G. Flux ■r Gosposka ulica 4, *»■ I nadstropje, levo. 4180 Uradno dovoljena, ie 20 let obstoječa aajstarejata ljubljanska nMia stanovanj io i\mi v udobnost cen}, občinstva zopet v središču mesta. s Priporoča in namešča lo bolfse n službe iskajoče vsake mslj kakor privatno trgovsko in gostilniško osob*o lakira različnih slntok, slasti sa senate Vestna in kolikor motno hitra postroiba zagotovljena. Pri vnanjih vprašanjih se prosi za odgovor znamka. Kavanu jntf. Danes In vsak dan koncert izbom 09a daaaskeaja tambura« ikoga ta vokalnega sbora ••T vanu «**• Njegov zadnji nastop je bil v Prze-mislu ta Časa vojne. Začetek ob delavnikih ob pol 7. nri zvečer, ab nedelfak la praznikih ob 4. ari popoldne. 3877 «*sfT Vstop prost. *^M Zeiitia jiiilba! 38letni, omikan gospod, državni uradnik, z privatnim premoženjem, se feeli seznaniti v svrbo skoraj šne žen it ve c mlado, omikano gospico ali vdovo ! Premoženje postranska stvar! Resne ponudbe (Če mogoče s sliko, katera se vrne), blagovolijo naj se poslati pod »Resnost/4129« na upravn. »Slov. Naroda« do 20. t. m. 4129 Otaicavnp in sicer 3722 s 15. decembrom t L Vprašanja naj se pošiljajo na uprav« »Slov. Naroda« pod „mesnica 3722*. Zaradi opustitve hleva prodam dvovprežno kočijo in koleselj oboje novo. 4167 Josip Ogoreatz, Novo mesto. Strto predite II kakor tudi kar neotrto lanišče, predi vščje v snopju kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako množino, ter plača takoj, boljše kot vsakdo drugi Miha OmahenOV naslednik P. S. Šfcrabar ▼ Vlžnji gori. Trgovci z večjimi množinami se vabijo k ustnemu razgovoru. 4161 Stavbni delavci 19*" se sprejmejo. *^MI 4174 Stavbno podjetje Janesch & Schnell tvornica municije, Wollersdorf Objekt 4. 1 GritznerjCVl šivalni stroji za domačo vporabo in obrt so najbolj praktična in času primerna božična darila! Tovarna v Dnrlachu, Nemčifa. Edina zaloga šivalnih strojev JOS. PETELINC Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7 za vodo* poleg gostilne „FafmoSter". Ovčjo volno kdor jo ima na proda], naj jo ponudi takoj J. GROBELNIKU Ba«p?!5m?takocxy. Kupim vsako vrsto, tudi Črn d in neočiščeno po brozfconkn- rOBĆal ceni. Posebno pa se plača lepo belo Oprana po BaJvUJl COnl, ki se zanjo lahko nudi. 3855 ž Tirana iilil lin. Hi i Mi ? BRATA trkoslikaria. lakiraria. stavbna Proda jalnica 1 Miklošičeva ulica št. 6. nasnroti hotela ..Union". EBERL d pohištvena pleskarja, 4 Delavnica 1 Igriška ulica štev. 6. Električna sila. KmelsKa posojilnica llubljanske okolice v Ljubljani. 4 440 ^ / Q / brez odbitka rentnega čavka. /4 /0 Ustanovljena leta 1881. stran iu. ,3HJVEUaiU MHuu , «9% 19. neUMlIla itfi«. ow. štev. po jako nizki ceni in uajsolidueje izdelano dobita ediaole pri Jrvi kranjski mizarski zadrugi* v St. Vita nad Ijnbljaio eeostaafam VlftMarf«. 2491 Spalne oprave z ainiir, pleii. In ireaH #š IME Npref. Izdelnfeje se tasti vfakovrstaa itavMaeka dela. ——------------- Praračnal ■* ••■•ki fer-Azpla+a* ia poitais« eroate. — i m llulll Stil J Sodna nlica. j •— *&**£* Specialna mehanična pletilna Industrija in trgovina za po-vrsne in spodnje iopice, moder'k-, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za | stroje itd. aa drobne in na debelo. Pietilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika z\ dober zaslužek, »ouk brezplačen, trajno delo sif urao Ker delam are* agentov, *o cene velike *i!žje« Velika zaloga 15a5f$ najfinejših, trpežnih in nogi najbolj priležnih čevljev za rfamer gospode in otroke. viKiorija Stermsa Jurčičev trg 3. Ig- učiieijem, učitei:icam in r2 uradnikom 15® • ropn«rts (titllijt ^k vseh vrst z« urade, BK^ druitva, trgovce ^^kw ^^w ftaver ia iiialeraleij ^^naeas^"^ kaTčakovia štaepilij Llnkljaaa, telrabarf ova ulica L Ceniki franko. Ceniki franka. tomn-jmu red z dne 23. maja 1873 ?lev. 119 državnega zakonika z i dodanim roSlmiH propisom in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimi. Trdo vezaa 9 K SO f. po poeti S S 80 v. Santa \wm i LiitisljaoL 4 a->!***•«> *? «51 si t** f^£yuMjMe Vsled opustitve prevažanj? „raen^iške p ive ra^tsrodssi was inventar alegi Ljubljana, Metelkova u!ica !3 :n Celevška cesta 25 (Šiška -Vega): < v^^ovi, eden- in dva-vprežai, 1 brek za 6 ljudi. nov. Ž ročna vosa dva in na š-iri kolera. 1 flaien^cg za 300 kg, 2 postelji za rrapce, 3 Bafcefe za prev-ž*?*!e !edaf i sla^orszaKeo, neka! lestev, 5 koma« /, l p*r a&«rlei%e keaiske earavc. vee lemt Ia kladivc? aa led, 3 krata*59t 1 njvrf za frstakaals fiiva rs S steklenic, 1 samsilhs* strel, več škafov ia baa*, 1 kefel (alfo *4 litrov: ti scgrsvasts vede, vafc aiiz iu stolov za e*silliiO. 1 gcclMtaf avtaziai, 2 đ7i?ja!a za vezove (V/agcn- ber) in mnogo dragih reći po r.izrci cer/. Ogleda se lahko pri lastniku m* Anten IVSaver, Celovška cesta štev. 26. Najcenejše OZEIIKO in solnčnikč domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jcs« ¥idmar Ljubljana ?red Škofijo 19 — Prešernov* ulica 4. Teodor Korn (popre) Senrlk Borni uskrifatei M ia Krni wUn jibIkbSi!!, !er msiaiatcr vetisvsdav Uiillssa. Misasti cesta n. S. Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakrinih kleparskih del ter co-krivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim skril«em z ssfcest-rsHinitiiii! SWIjf?ii (Etoelt) pstul Ratscheh z izbočno in ploSčnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Rita is Uhinjska mn. taMljni eessda. Poprave točno io ceno. ProraCuni brezplačno \n pošt. prosto. T7an Bl^oiičar a^etni In trf ovski vrtnar Ljubljana, Kolezijska ulica št 16 priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato tremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno izdelane venre. šopke in trakove. :: Dal;.:- irr.a r.a razpolago ** 7 tj '• an;e :: ob zirtea&kih odrih drevesne cvetlico, kakor tud* a&Jfi-nefte d2!50racf5»ke cvetlice za dvorane :: fn b9lkene. :: Irram tudi v^ako1 >tne sadike do najžla1 nei sih cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno :: Breoievkei I. BiaoTteer, k vrtnar. Lfmelfana. -• C. kr. priv. tovarna za cement Ti»#teHftfce prtMogokopne dražbe v Trbovljab vriparoča svoj priznano izvrsten PoH!and-cement v vedno enakomerni, vse od ivstiijskega druatva inženirjev in arhitektov določene predpise stfede ttakovne in lodorne trdote alalee eeđkrllfejeei dobroti kakor tudi svioje priznano izvrstno apno« Priporočila in izpričevala 39io raznih uradov in na j s! ovi te j ših tvrdk so aa razpolago. Centralni urad: Dunaj, L, MaxiratHanstrasse 9« „t)cbrc blogc $c 5ome Ijuoli!" H mM ■ B" i 13 83^ '^Sk 152. ^& : Lw VIbi d ■ JUH d 2S> ^ IraL vgEaševsIec giasovirjev in trgovec ^lasbiS LJufolJanai, Poljanska cesia 13. zaloga prvovrstnih glasovire?, pianiii, harmonijev ter vsega £lasbenetojo bogate zalog« raraomtaih ' pušk in samokresov lirtUl utreti, ml id »om (Kdttn) HtlUl HBj H lim OBI. [ Popravila puSk, samokresov in biciklov točno in solidno. miiaa FrB tSevčikzMil- puškar priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 217 pušk in samokresov laatafa lišelki, kakor tudi belgllakila, aalakik »a tešklk strogo preteaieaik pvikf za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trOOOtfcO in puško Beck s Kruppovimi cevmi za brez- dimni smodnik. — Priporočam tudi idiko zalogo vseh lovskih potrebščin ■^T po najailjik oenah. "VI fcprevtla In aareeko m iavrimjeje tetee ia lavaealjlvo.. Cennealfcl ne) saktevanf« sastanj In pootnino presta« 300 Ster. .ajOVENHO NAROD*, trn U. daaakn »14. Stran 11. I« f •! •____v elegantni obliki priporoča VIZIUllCe Narodna tiskarna. Edna posebnosti I likerja jo I ZtalUfthn UfMitaMt mummm n*** im siravltalh rtrfta, katari 1» tanw vpliv« prati alafeaattai i ■«!■■— tar ramt toga v ■»•«■ drallal m M anaal BM»|katl Naročila! inindno oaznaniam, da imam v zalogi nastopno blago en groš & en detaii: Pisalni ta strojepisni papir, pisemski papir različnih vrst posamič in v kasetah, kakor tudi voinopoštne dopisnice in razglednice »Rdečega križa". Papirne nogavice (Papiersoeken) proti mrazu zlasti za vojake in f/Ofaa« poštne ftkatlilee za manjSe pošiljatve voiaVrom na bojite, kakor čokolado, £aj% cigarete, tobak itd do predpisane teže 350 gr. Nadalje priocročam ceni. trgovcem svojo bogato zalogo aalceaOjšlat reklamnih koledarjev« papirnate vreče in ovijalni papir. Trgovina Iv. Bonač, LJubljana. Anton Mer krojač Ljubljana, Sv. Petra c 16 priporoči tfo)o veliko zalogo gotovih oblak za gospode in dećke, jopic in plaščev za gospe, nepre-mo6ijivih havelokov itd. itd. Obleke po mer! se po najnovejših vzor cib in najnižjih cenah izvršujejo. Žagni polno farm en ik in stroji za obdelovanje lesa vsen vrtt zlasti patentni - Todctni jermeni*, jarmeniH cepUaiki, (sanice), beneUe-.*. A sti jaraenik .\ A enolistni in dvolistni. Vs* stroji za mizarje, kolarie, strngarfe, so-darfe, tesarje Itd. itd. Val strofi za izdelovanje pohištva iz vpognjenega lesa. Sirojl so lupljenj o losa- i -o!! za lesno volno. TURBINE ia vrne vodne rainero z največje izrabi jivost jo, Precizijski regulatorji. ------Patent prijavljen.----- MODEHIfE 320 TBANSMIS1JE. Prevzem kosanL tvor niskih oprav sa vso :: lesno taavstrtfo. :: Najfinejše reference mnogovrstnih obratov tu in v ino-zemst<-j Sedaj se izdeluje tnrbtnska naprava za L kranjsko elektr. cen-L relo 2 turbini po 1000 *----- konjskih sil. ----- Tvornima strofe** G, TuNNIES. LtnMIana P. PATENTE vseh dežela tzposluje Inženir 33 JPJnU SBaVaa^aaVanVJnV aVfaaV oblastveno avtor, in zaprisežen! patentni odvetnik as Dnnnja ¥1., Merlahilftritraiu it. *1m Priporoča se modna trgovina :£jabljaaa: Peter Šterk Stari trg 1S Ia kakovosti zimsko in drugo parilo, razni gorki predmeti za vojaka, najmodernejše Maso, Jutranjo obleke, pletene Jopica, razni MUH in petreb&čine za HvUjo. MoiU Uo------- kaki ki žeptce. Velika izbira kožohovine itd. ------ f^P* Vse po priznano najnižjih cenah« ^MB Svojim cenjenim naročnikom ter slav. občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem ao Iz Žab Jek a šL 11 :: preselil na Radeckega cesto štev. 14. :: Pcfctrezal bodem kalror dosedaj tečno in po dosedanjih cenah s kosovskim ia trboveljskim premogom in se prijazno priporočam S spoštovanjem 4099 ALOJZIJ STRUPI premoga**, Radeckega cesta št. 14- Peka H j a, slaščičarna in kavarna Ji Ialaik Stari trg štev. 21. Filiale: Glavni trg št. 6, Kolodvorska ulica št. 6. ALFONZ BREZNIK Hanrečii trgovina ifi Uposejevaloica Haiirje* in tamniju Vc'ttiKta zatou rrw? glasatnsja vrija. stnn in nBrkaffj. Lfubajana, Kongresni trg št. 15 (nasproti nunska cerkve). Brez konkurence! i F. L. Popper čevlji za gospode is gospe ta nogam sajbolj priležsi lični ia najboljše kakovosti. Napreonj samo pri i JULIJI ŠTOR, Ljubljana Prešernova nlica št 5. Gojsserski čevlji za turiste, faigijeolcnJ Čevlji za otroke in Uwo - tennis - CcvijL K K 12*50—1650. j. Ca5sž v Ljubljani Mestni trg št 14 poleg Urbaate?e aasat trgotlae priporoča klobuke toki. rano masira vali. Imale, imtiite iti Iti. Blag« ima solidno, cene zmerne. Postrežem točno. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo v uoznih ko!e$. Mi JlTOJi •^ % ^ »a rodbino ta obrt. IrezpiM foirzi za itznji i ■. Pisalni stroii „ADLER", pletHni stroji vseh v ellkostf . THEVERA American Shoe za gospode in dame SO dosoeii i iz Amerike. Edina prodaja čevtjatniea t* Ssantner Liubtiana Setenburgrova ulica ft 4 LHIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo velika isber enaakaikasf ka anasnaaasalken* ■}■■■»■■»■ ammi»mjmp vee veHveejiKevo Popravila se izvriutejo točno in solidno \9 A n. ke r<4' dnuba za Svljensko ia reatao zavarovanje na Dunaju mtraiii min n y Grsin, lerrsniase Jt. 18. ii slani zasiti za fraitii Mi GiiiMI in Fin f našo ? Uailjani orni!ia]e t «aah vrat tivlleaaka ia raataa zvarovanla. i Svetovne police družbe so v smislu liberalnih zavarovalnih pogo- j jev že po kratkem obstanku neizpodbitne in nepropadne z avtomatičnim podajsanjem in ob skromni dodatni premiji obrnejo tudi vtjai rizika ia tamfilaosiio sozmronajc, katero sadnje zavarovenje za slučaj invalidnosti poleg ustavitve plačevanja premije tudi Se garantira za ves čas trajanja zavarovanja prejemanje rente v visokosti 10 odstotkov zavarovane glavnice. — Od 1. januarja 1. 1911. na novo uvedeni drvidendni načrt C zagotavlja zavarovancu družbe izdatno «ad*3l«3Žt>o dobička Id se v pomrl sami v nafvečjem delu garantira. ~- Pojasnila dajo neobvezno in brezolačno generalni zastee v Graslen ter Xlavna saetepetva v Uubljanl, Leepelsl Granfeia In raa flnmann. e Oeleeen In Blerlbem ter vel no« ^eaeajs laegaafctaril In agenti. Stanje anaviaaj Kosec fsU čez tej ailijestv kres j tknv .... Kosec ItlS cez 2sf niUJeaov kres I lzslaen . . . Kosec HU tez 409 ainjeaev kroa \ •aefcts M iaaata avaae v aelltia krofta, ae vaalje ia anaaamU aaaata amaiaaatvv. Stran j* mmXSVB*Kl NAKOP*. trn 1% itombn itn 300« štev. IMom sevftbo tet *** strojnik Sem izurjen ključavničar in samostojen popra vi jeva lec strojev, akumulatorjev, avtomobilov in strojev za led, sem izprašan Šofer. Naslov pove opravmitvo »Slove«. Naroda*. M.R0SNER&C0. BE v Ljubljani ^ ucležgonjerno sadja in tcuerna lil^erjcu priporoča v svoji lastni žganjarni kuhane izdelke i. •.: slivovko brinjevec tarnševec tropinovec pristnost zajamčena. Vermut-vino najboljše kakovosti. Ugodne cene! ■ ■ Vzorci na razpolago. SBftfasa MmMSvssla ewsaaga Sv* ijssni po ponjsisevoooss^on aaaa d)ak pod sate 99***$ I ifipV la aefrvega te awt s ssasjssjsosa« a« 12 veistm „SIvAVIJA" •% • »v fioltaot lataratalpa banka w PragL .•. • .•. h vetttoaa iraga ?aa(aana afaravalaka aaie drtats s tsas'^ad ilaraailii aaiadao ■pravo. ■r faa aiairniaiii"S5B5ai laatt m m m -00 Uvnnija poslopja In premičnino proti lofamlm škodam po najnižjih cenah, Skoda caoiaja tako) In najkurantneje, Uživa najbolja sloves, kod« posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. - Zahtevajte prospekte! Za božična darila BGAtzl VjUBLJil.NA • WW*oMs, M^eetrai tr« 19 krasne novosti zimskih oblek, zimskih sukenj in kožuhov domačega izdelka BoT" po izredno nizkih cenah. ^H Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. J/(i3arsivo. Povolna soalna oorava: 2 vostslji. 2 omari. 2 nočni omarici in / umivalnik $ marm. ološčo in ogledalom Jr 350'—. Jamči se ya solidno delo. Cene konkurenčne. Zahtevajte najnovejši katalog, fateri obsega nad 300 modernih sdk* soo J. Pogačnik. JLjubljana, parije Jereji/e cesta št 13—18. BeT* Hrvaško -^aj purane žive ali očiščene zaklane po K 1*60 kg. Izvrstno, letošnje 4092 v 1 bs o belo in cviček (šiljer) iz IleSivičkih vinogradov. Zajam, naravno 8-10 % allc. Tropinovec in slivovec, domač naraven 48-50 % alkohola, prodaja S. HORVAT. Plešlvica p. Jaška, (Hrvaško.) Redka priložnost! Zaradi posebnih razmer, je silno lepo posestvo tako) na prodaj. Posestvo leil v slovenskem okraju blizu Vrbskega jezera, ima okoli 54 oralov, lepa eno-nadstropna hiša, obokan hlev, se proda za malo ceno K 20.000. Denarja je treba okoli 5000 K. 4131 Vprašanja na Antona REHRA, trgovca v Celovon. Stanje denarnih vloir na kn?. in tek. račun 31.dec. 1913: S Ef ___ Stanje den. vlog na hran. knjižice 31. okt 1914: K 236,633.922-—. *-• *«•• T^ priv. K 82,017.997--. :. Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. — 29 potažric. Vogal larijlfl \Btll Mil Kita (l M JUtllaU lWBLTi Belnilki kipita! in reservt 65,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje deasralk vlog na hranilne 1 Najkulantnejse izvrševanje borzalh naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izpla- knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- | Sevanje kuponov in tz2rebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih štovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi — Kupovanje in prodajanje vradnoatalb j novcev. — Najemodaja varnih predaiov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa- papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih i pirjev, 1'stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostni* papirjev *n posoila nanje. 1 papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila to nakamlls v Ameriko la Is Amerike. 1660 Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spaOajočih transakcijah vsokdar brezpl.ino. OOV-Brzojavke: Prometna banka Ltoblfana. — Telefon Štev. 41 ZIMA SE OGLAŠA! Dovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti na novo urejeni in znatne povečani specijalni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. Posebno pa priporočamo različne volnene in bombažaste izdelke« ter nam je navzlic velikemu pomanjkanju vclne in bombaža, mogoče nuditi svojim cenjenim odjemalcem izredno veliko izbiro po priznano nizkih cenah. ■ Za vojake! Za dame! Za ne vojake! Za dečhe In deklice! Različno perilo iz čiste volne Vrkne pleteae lopiee in dnao- Sra|cef Ukane iz sifona in oe- Športne loplce za deklice. in velblodje dlake. grelci z rokavi kakor tudi firja v najboljših kakovostih. Sviterjl za dečke v vseh kako- Snežne kučme brez rokavov. SrafCe za šport v vseh modernih vostih in velikostih. telovniki OarSltSre t.i.jopica,cepicainšal. oblikah, iz cefirja in mako. SpOrttte ČeplCO v različnih SViterii SnSSSla krila, pletena iz volne, JlemearalCej^lienihobUkah. oblikah in barvah. ■v!L crepT desante, svile, Ustra, MOlSeSlSO peHlO kakor: srajce, 0*01880 v vseh velikostih. Sra C3 klotZ batista itd ' ' jopice, hlače iz volne in bombaža NogaVlCO od najcenejše do naj- JOpiCS KOMklSate. aralCe. teaiO« in T*1"1 P«-10« a*™*** pri- boljše vrste za vse starosti, iz UaČe »UMisim^ ara|««| prww «" poročeno. volne, bombaža m flora. dokolenice tTJ^£^^mt^ lletavlea volnene, mako in bom- Biserni triko in normalno „amaSe m J*0"?1"!* »h tudi iz sifonov TaŽMte v „rfic. modnih barvah. DOlilO kakor: hlačke, jopice, nogavica *_Ji_ " "- • ■ i„, • *_• OVratSlkl in BUBSete, naj- kombinaže (žabe) v vsakovrst- no^ a vic o Pit if ■■Biki pwam, beh m Črm ^.^ MMkm nih kakovostih in velikostih. rekavice v vseh modemih krojih. ErmvmH, sarsssdce itd. v ve- Športne srajce za dečke iz £Citnikl za vrat, prsi, koiena itd. p^rB»lfcl v različnih kakovostih ^ ^iri. tennis-flanele. Odefe iz velblodje dlake, SjalSO od najcenejših do najboljših. ■ekSVlOO gl«cč, pletene in triko. TOtrS pOlilO za dojenčke, higi- vreče in nakrfetnlkL PJOSaviOO črne in ▼ modnih bar- Sepsi rOOSl ▼ vsah kakovostih. jenično priznano kot najboljše. Razen tega so v zalogi tudi s vah, volnene, svilene, flor itd. BekOlOBSOSj SamaOS, roka- FrOdpasnlkl za deklice iz pe- tOĐlO kOinkOVinO podvleČeni SSSSSlSl &***> pl«ten« m triko. *)*• in droge v to stroko rilnega in belega blaga, kakor različni telovniki, žilogrelci, roka- topsi ISeSl « pkOM, sifona m spadajoče potrebečin^za zimski tadi za male dečke iz močnega vice, ušesni ščitniki in gamaše. batista. ipoit m tnriate. moleakina Zelo primerna božična darila. Ljubuaaa, HAL SkaboiHiA M* tm w. 14*