LctoUX.lt.irt IJnnmi BOTIK JHf nVSBSnVsVSssVA 9V97 €**£ Wn 1.- ^^L ^h ^l ^fl ^■^B ^^^ ^BI ^^L ^^V ^fl ■>$/ ^BI H^h ^^^^P ^B ^fl ^B ^H Iznaja vsafc dan popolđne, tzviemH mnttljt tn prasnlta, — InMfmtl do 80 pattt vrst A Din 2, do 100 wnt i Dia 2JM>, od 100 do 800 mt 4 Dto 8, vtfljl tnsoratl ptttt vrsta Dlu 4.—. Popust po dogovora, liiMiisliii davek posebej. — JBOaftaaaM Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-—, a Inozemstvo Din 25-—. Rotoopisj s» ne vrmčaja mmnvuTvoiN iznAvzimvo LaUBLiAMA, bafiffem nftm t*. 0 Telefon: Sl-22, 81-38, U*M> 81-« ta 81-38 Podrnlnle«: MARIBOR, 8tra»mayerjera 8b — NOVO MB8TO. LfribUinslsj •* tetafan tt 38 — CELJE, celjsko uredništvo: StroMmayerjeva uttoa 1, telefon ft 88| podrotntca opimv«; Kocenova uL 2, telefon s*. 190 — JESENICB; Ob kolodvora SM. Pottna hranSnlca v Ljubljani ft. 10.351 Za varnost pomorske plovbc: Italija in Nemaj a ođklanjata sođelovanje na sredozemskikonferenci Začudenje v pariških diplomatskih krogih — St-edezemska konferenca bo brez Italije in Nemčije sprejela sklepe za zaifito plovbe mm Sre4oxemskem morja Parizt 10. septembra, g. Na merodajnih mestih so zelo začuđeni, ker odklanja Italija, da bi na konferenci v Nyonu razprav-•ljala skupaj z Rusijo o vprašanjih, ki se ti-čcjo obch držav, in sicer tem bolj, ker je pripravljena razpravljati o istih vprašanj;h v londonskem odboru za nevm&šavanje, kier je prav tako zastopana tuđi Moskva. Vladi v Parizu in Londonu sta kljub pri-čakovani odklonitvi Nemčije in Italije od-ločeni izvesti konferenco z ne'zpremenje-nim programom, da se čim prej resi problem piratstva na Sredozemskem morju. V pariških diplomatskih krogih izjavlja-jo: Kdor želi »poštovanje mednarodnega prava, si mora želeti ter izvesti ukrepe, k». lahko zagotovijo to spoštov-anje. Kdor ne želi takih ukrepov. jas.no kaže, da hoče onemogoCiti ra/jasnitev dogodkov na Sre-do/emskem morju, ki ovirajo mimo plovbo. Kakor poroCa »Intransigeant« obstoja nacrt, ki ga hočeta Anglija in Franc;ja izvesti s sodc-lovanjem držav, povabljenih na sredozemsko konferenco, namreč Rusije, Egipta, Turčije. Grčije, Jugoslavije, Rumu-nijc in Bolgarije. Po tem nacrtu bo dolo-čeno gotovo področje izven italijan&k:h ;n spanskih voda, kjer bi bilo podmornicam prepovedano pkiti pod površino morja. Ce se podmornice ne bodo pokorile tej dolodbi bi to stotih n* lastno odgovornst. Ta sklep bo sporočen tuđi vladama v Berlinu !n Rimu. Nemčija ob strani Italije Berlin, 10. septembra. AA. Včeraj sta. se zglasila v zunanjem ministrstvu odprav-nika poslov tukajšnjega franeoskega in bri-tanetkega poslaništva in dobila odgovor n?mške vlade na povabilo k eodelovanju na sredozemski konferenci. Odgovor je se-etavljen v prijateljskem duhu in poudarja željo nemške vlade po sodelovanju, vendar Nemčija zaradi sovj?lskega izzrvanja proti Italiji ne verjame možnost us peta a pred lagane konferenoe in misli, da bi bilo pri-merneje, ?e bi ee sporna vprašanja pro-učiLa v odboru za nevmešavanje. Italijanski izgovor Rim. 10. septembra. AA. V svojem ko-mentarju o italijanskem odgovoru na an-gleško-francosko povabilo na konferenco y Nyonu pravi »G:ornale d'Italia«, da je bila konferenca skibo pripravljena in da zaradi tega Italija začas no ne more sodelo- vati pri u redit vi vpra&anj, ki prihajajo na dnevni red te konference. Zahtevo, ki jo je »talijanska vlada formulirala v svojem odgovoru na povabilo na sredozemsko konferenco, namreć, da se naj odboru za nevmedavanje prept»t; pro-učevamje tehnrških problemov, utemeljuj«-jo s tem, da v k>ndon«kem odboru sodelu-je već držav izven Sredozemskega morja, s ka te rimi živi Italija v prijateljstvu. Italija misli pri tem ▼ prvi vrsti na Poljsko in Portugalsko. Delbo*, Edea bi Beck Parii, 10. septembra. AA. Zunanji mini-ster Delboe je snoči odpotoral v Zenevo. Z istim vlakom so odpotovaU tuđi Eden, sir Robirt Vansiart in Beek. Poga]an|a s ItaU|o London, 10. septembra. AA. »Morning-post« piše, da so se že začela pogajanja, kako se naj začne praktično iz va jat i nota, ki jo je včeraj i-arokila Italija v Lonđoau in Parizu. Sestanek Društva narodov Zakasni program sedanjega zasedaaia skupičine in sveta DN ženeva, 10 .septembra, d. V ponedeljek 13. septembra se bo sestala sknpšč;Tia Društva narodov. Na začasnem dnevnem redu je približno 20 zadev, med njimi poročilo jicneralneg-a tajnika Društva narodov o de-3u po zadnjem zasedanju DN, poročilo eveta o vpra^anju surovin. puročilo o vpra-eianju beguncev, nadalje poročilo odbora za sizvajanje pakta Društva narodov in ie ne-k'.i) drugih zadev. Skupština bo morala iz-voliti tr: nestalne člane sveta Društva na-irodov za dobo trch let. Potekli so namreč mandati f;i]a, &panije in Tuičije. Za me-6to Nemčije sta dve kandidaturi in sicer Sandomin^a in Peruja. Tuđi španiju žel% da hi bila ponovno izvoljena. Kar se tiče ■mandata Turčije, prhaja sedaj po panarab-skem paktu, sklenjenem meti Turčijo, Ira-ffiom in Irakom, na vrsto sedaj Iran. Tur-cija želi, da bi bila ponovno izvoljena, ne teva-Ie le, če bodo zajamčile, da ne bo tega iz-rabilo kitajsko vojaštvo. Japonska letala so bombardirala Nantau. Japonsko prodiranje v šansiju Tokio, 10. septembra. AA. V nasprotju s mej fioroča iz Knlcana, da čo ja poneke čp-te včeraj zavzele me?to Haujrkao. Mesto je na provri mekinii trciitvarni, da eo v avgustu se-6tr?lili Kitajci (>! japonskih letal, jnska mornarica v avgustu izgubila le 22 letal. vSlevši tuđi potresana vodna letala, sestrelila pa ie 194 kitajskih lelal. Japonski parlament sprejel vse izredne kredite Tokio, 10. septembra, b. Izredno zajedanje japonskeera parlamenta je bilo v sredo zaključeno. iPozornost je zbudilo dejstvo, da ni vla.da podala nikake jasne izjave o fivoji kitajs'ti politiki, dasi so jo v u radnih krogih napovedali. Zasedanje je bilo posvećeno »amo sedanjim vojnim dogod-kom na azijskem kontinentu. Izglaaovanl ao bili izreda i proračuni za krit je vojoili izdatkov in sprejetih je bilo tuđi osesn posebnih izjemnih zakonov izrazito vojnega značaja. Zanimivo je, da so poslanci ob zaključku 25asedanja sprejeli reso luci jo, ki odobrava sedanjo kitajsko politiko japoc-ske vlade. General Okabe je včeraj napovedaJ, da bo začela Japonska takoj po zmagl nad kitajsko armado izvajati velikopotezen kulturni program v vseh osvojenih kitajskih pokrajinah, da jih dvigpae na višjo kulturno stopnje. Itali]aiisko*japonslui pocajaaja Pariz, 10. septembra, o. >Oeuvre« poro-čat da se že vefi mesecev vršijo pogajanja med Rimom in Tokijem za sklenitev pri-jateljskega pakta, ki bi bil docela podo-ben onemu, ki je bal dklenjen med Japonsko in Nemčijo. Po informacijah omenje-nega lista se bo nova pogodba v glavnem nanašala na skupno borbo proti komunizmu ter na sođelovanje obeh držav na zu-nanjei>oliti6nem in vojadkem področju tuđi v primerih kakšnih drugaćnih za-pletljajev. Amerika ne bo «—*h«tft^ sv«]ili«et Washington, 10. septembra. AA. Zunanji minieter Huli je izjavil, da Zedinjene države ne bo tor, adnđniH v Brtriurtrt mnaL, Ođločne Daladieiieve besede 10- aeptemtara. AA. Izvrftitoi odbor radikalnosocialistične stranke je imel sooči sejo pod predsedstvom predsednika Daladiera. Daladier je najprej razloiil položaj druge vlade ljudske fronte v zuna-nji in notranji polJtiki in pohvadil delo Chautempea in finančnega niinistra Bon-neta. Kar ae tiče zunanjie politike, je E>a-ladier Izjavil med drugim tuđi tole: Francija želi mir in hoče s kolektivno politiko varnost i vsem narodom Sčititi njihov položaj, toda ti narodi morajo potau-»ati, da žele sodelovati v borbi proti *wi-kemu naj>aikilcu. Mi borno ostali zv^ti tej ideji in lxwno iskali s skrajnim naporom vse rešitve v tej smeri, vemiar na to ne ponveni. da borno ostali »lepi napram tištim, ki opravi ja jo v nevarnost nVae victis — Rorje premaganr^nu, mora biti Francija zgled pono^ne^a in močnetzi naroda, ki je pripravljen braniti erojo no-ođvisnost in evobodo. Demokratska in nacionalna stranka, kakor je radikalno soei-alistirna stranka, mora stalno dvigati to voljo našega naroda in nikdar pri« ta ti na to, da bi nač narod kdaj pristat na kak 8u-fcenjeki mir. Oglas na novinarski razstavi Ka] U m#ral vedeti in upoitevati Inserent, predna odloči za ogtmm Ljubljana, 10. septembra Novinarska razstava na veleoejmu po-ntieni senzacijo prve vrste. Senzacijo za one, ki nimajo s časopisi dnigega stika kakor čitanje, ki sploh Se nišo imeli pojma, kako list nastane in od kod črpajo novinarji gradivo. Zanimivo je pa, da se zelo zanimajo za razstavo tuđi oni, ki so sami zaposleni pri časopdsnih pod je tjih, namreč tiskarniski usluzbenci vseh strok. »Crna umetnost« je znanje zase in red-ko to stopi pred oči tako jasno kakor na velesejmu v paviljonu, kjer je nameSčena tiskama. Ko stojiš tako v paviljonu, gle-dad ljudi od vseh vetrov in raznih pokli-cev, vidiđ sele s kaksnim rastočim zanimanjem slede vodstvu ali pa, 6e tega ni, pripovedovanju oz. razlagi tistega, ki mu je ta široka kolikor toliko znana, bodist da je prej poslusal razlago pri vodstvu, ali pa je imel vpogled v tiskarni sami. Sicer pa je vedno med gledalci po več tiskarjev, ki ti radevolje postrežejo z vsemi infor-macijami: Ureditev tiskarne, taksne, kakr-šn& je sedaj na velesejmu, bi zadostovala za mali tiskarski obrat, ki bi ne zavzel dosti prostora. Kaj hoćeš Se več: Stavni stroj, odlični 2>Ludlow« pa tiskalni avto-mat. Namen teh vrstic je pa povedati nekaj o oglasih. Mišljeni so tu oglasi v dnevni-kih, ki prihajajo v poštev za pretežni del interesentov. V paviljonu vidimo, kako se stavi jo oglasi na stroj in s pomoćjo vlivalnega stroja 3>Ludlow«. Zadeva je povsem enostavna, oglasi so dokaj preprosti, učinek pa je dosežen bolj ali manj le z vidnimi naslovi. Dober oglas je stavljen >na roko«, to se pravi, stavljen ni na stroj ali pa je kombiniran ročni in strojni stavek. V velikih rdečih kolobarjih na spodnji steni paviljona vidimo primere, kako se more oglas postaviti na razne načine z raz-ličnim besedilom. Temeljno načelo učin-kovitega oglasa pa je, da je besedila samo toliko, kolikor ga je neobhodno potrebno. Oglas z natrpanim besedilom ne more učin-kovati, prvič, ker je besedilo preveč stis-njeno v največkrat majhnem prostoru, dru-gič pa mora inserent računati z dejstvom, da tišti, ki lista po dnevniku, bezno preleti oglasni del lista, če ravno nima prav posebnega namena, da pregleda podroo-neje oglase. Oglas pa mora opozarjati tuđi povrfine-ga čitatelja, z drugo besedo rečeno, oglas mora sam privlačiti čitalce! To pa more • le, če so dani vsi pogoji: primerno besedilo, učinkovita zamisel, dobra grupacija besedila, odgovarjajoca velikost in prava uvr-stitev v stran, bodisi oglasno ali tekstno. Strokovnjak je često v zadregi, ko dobi tocen nalog, kam naj se uvrsti oglas; ze v naprej vidi, da se bo tam oglas izgubil, bodisi zaradi drugih vidnejsih oglasov ali pa zaradi prenatrpanosti. Kdor pozna delo v tiskarni. ve, da se običajno dela 8 podvojeno naglico, da ni vedno mo&no^ti za premiftljevanje ali ugibanje, kam bi namestil ta ali oni ogrl&s, ki ni ravno točno dotoficn, kje naj bo, zato mora imeti metteur, Lj. »trokovn^k, ki uvrioa ogteae priraerno znanje In kar je te vaSne j*e — okusu 1» prlmeror, nalefOjenifa na nlefilh ko- dober oglas važno pravilo: kratko besedilo. Na desni steni pa vidimo 25 kartonov, ki jih je za razstavo pripravilo »Udrnte-nje graflčalh faktorjev Jugoslavije, po-đrulnica Ljubijanac. Zgoraj vidimo 11 pri-merov oglasov, ki naj bi se uporabiU v revijah in bili tiskani vsaj v dveh barvah. TI oglasi so takozvane foto-montaže, se-stavljeni so iz slik in besedila. Vodilni motiv so pri vseh oglasih slike, besedilo tvori jo samo kratki stavki, ostalo pove slika. Del teh montaž je iz\-edJjiv tuđi v eno-karvnem tisku, tako oglasna stran Me-stne hranllnlce. NavbiAka, »Illrijec, »Lju-beij^ke dirke« in oglas »Jutra«, kl predočuje tiso6glavo mnozico. Vsi ti oglasi oz. fotomontaze 90 prlmeri, kako se da združiti slika z besedilom, da tvori učinkovit oglas in da na prijeten, ne vsiljiv način privablja čitatelja. 14 kartonov pa nam v fotografirah prikaže vse stopnje štavljenja oglasa. Na prvi pogled vidimo oglas, ki nam služi za besedilo, kaj ti stavcu je dan nalog: oglas je treba postaviti za vso stran revije, po-goj pa je. da bo učinkovit! V reprodukciji vidimo osmu tek, ki ima že dokaj točno označeno obliko, ki jo mora upošt€;vati stavec, ko bo sestavljal oglas. Nada]jnje faze so zanimive in dobro pri-kažejo vseh sto in sto črk in črt ter pol-nila, ki jih je bilo treba zlotiti. Nič manj kot 710 koeov materijala je Slo za oglas, ki ga je postavi 1 vajenec v treh urah. Za konec vidimo še primerjavo med prvotnim in novim oglasom tako, da je pre*oja prav lahka. Nazorno je tuđi v slikah prikazana pot oglasa od rokopisa do tiska. Za šestavo besedila za oglas je potrebna posebna sposobnost in te v največih primerih inserenti sami nimajo. Pišejo besedila, razlagajo na dolgo in široko, hvalijo na preteg, njih blago je edino in najboljse. Saj jim verjamemo, vendar pa hočejo na-zadnje, da bo vse tisto ogromno besedilo stisnjeno v velikost oglasa, za katerega so se odločili plačati toliko in toliko. Od-več so nasveti v upravi, da je za tak format preveč besedila in da naj se kaj crta. Tedaj bi morali videti inserenta v sveti jezi. ko peudarja, da je vse važno, kar je napisano in da mora vse, prav vse v oglas. Malo je inserentov, ki vetio pravilno čestiti dobro postavljen oglas in se zahtevam ta-kega oglasa ze vnaprej prilagode. TUkarnam samim bi bilo dek> mnogo olajsano, te bi imela \'»ka večja upravm strokovnjaka, ki bi vsak oglas pogledal, napravil oanutek zanj, in ga potesn tuđi uvrstil na pravo mesto, da bi učinkoval tako kaor mora. da bi bil zadovoljen inser. in tuđi oni, ki gleda na oglase s kritičnim pogledom strokovnjaka. Mirne dude lahko priznamo, da so oglasi v listih po večini taki. da često zaslutijo grajo. Z malo dobre volje in razumerva-nja bi se tem nedostatkom uspesno prt-stopilo v koriš*, inserenta in v ponos tiakar-skeg& stanu, ki je bas pri nas. med Slovenci na zelo visoki stopnjL Oglasni ođdelek je na novinarski razstavi vzorno in zelo pregledno uredil sef oglasne ga oddelkm »Jutra« g. Lojze Novak. ^BSS^BSB^BSP^BI ^BSvIPlBSsVssV^Brls! ■SBIbSSBBbI^BT ■ (politični ot$o**l& Opazka o lfulfM Zadnji »Slovenčev« uvodnik se zočenfm s prvlepo s\*etopisemf?ko priliko o hudob~ nem sejalcu, ki je zasejal ljuljiko na njhtt, ko «0 Ijudje »poli. Iz nadat/njega besedila je razvidno, du je hudobni sejalec sewda Pera Žh'ko\rić, Ijuljika pa je /x> pojmih Ko-piiarjeve ulice x*Xiiko pri7ade\*anje, ki hoče v našem ljudstvu \*rbuditi in okrepiti zavest narodnega edinstva s prebivalci dni' gih banmnn nafte države. Kakor pa je prilika o Ijuljiki stikoi'ita, je gospodje nišo iz\*edli do konca, ker so pač \*idefi, da 90 jo tuđi to pot uportrbili po nemarnem. Če se namreč ne motimo, pripo\'edu)e evan-geljska prilika dalje, kitko je umni gospodar izruvai ljuljiko in jo izroCil ognju. Na njni, hi jo z veliko nerodnostjo in slabim znanjem naše slo\nice obdeluje »$Io\>en' čevm: u\*odničar% pa ?mo dočakali ie dve letini in umni gospod.tr se ni lotil ruvanja ikodljh-egti plevelo. V istem članku je še tale prispodoba v obliki retoričnegu vpra-ŠMija: »Kaj bi rekli \emci,« se huduje člunkar, »ako bi se v nemških šolah po~ uCevalo nemško ff/m* kot del skupnega germanskega stovstvtt?« V tej primeri je pisec zamenjal in postavit na glavo tri elemente vsoke primerj&\*e: comptw.itum, com-parandum in tertium comparjtionis. Nje' govo vprašanje bi se namreč m(trulo v našem primeru glasiti: Kaf bi rekli Norvežani, ako bi se v ne mak ih ^o/Wi poučevolo norveško »lovstvo kot del »kupnegn gpr-manskega slovstva?* Hvalo bi peli nemiki naučni uprm-t, ker so Nor\*etttni primano pametni Ijudje. Pri nos pa se »Slovenec« razburfa, ako se slovensko slovstvo \' srb-»ko-hrvatskih 'solah predtrva kot del /irgo> slovenske£a slovstvu, in zahteva z vso silo-vitostjo, da naj se slovenska književnost poočuje ločeno od ostale ju&mlovenske in to samo v eni banovini. Ko bi do$e**el svoj smešni namen. bi pa ropet jadikm-al, da naše kulture na jugu iiv krst ne pozna. V ostaiem pa se Ja o predmetu, ki %u je na taka nedelikaten način načet »Sfovenec*, mnogo govoriti, samu bi se morali posta lotiti Ijudje, ki razločujejo. kaj je plevel in kaj žitna biljka. »Slovenče\i uvodničar pa nima tega elementnrnega zmtnjaf Umesten odgovor Pred tedni je iupnik Hnfner priredit pod okriljem katotiškeda »S. K. Planine« društveno potovanje na svetmno raistu\*o v Pariz. Po pen-ratku v domovino iz Pariza je eden izmed \*oditeljev te ekskurzije Strah na-pisol v popotdanskem organu Ka-toliške akcije dolf&vezen člunek, \% katerem je očitai Francorom, da nišo shnmenskih katoličkih gostov sprejeli z ono gostoJjub-nostjo, kakor bi bilo treba, in zoklfučil *\'O-ja iz\-ajanja z izjavo, da bo radi te nego-stoljubnosti »700 *lo\-enskih katoličkih iz-letnikov postalo sovra/nik Fr unci je in Fran-cozov.« Na ta i:pad odgrn>gti«, glasilo jugnslo\ragovlje v moraarald banovini Katarina Sinkovec je bila rojena 27. septembra 1. 1S93, je torej 4 leta jtarejša fcot Stankavić. Rojena je bila v Malenskem vrhu, obćina Javor je. >Jj«n umorjeni mož je bil posesLnik v ćabračah. Oba je jetniški paznik pripeljal na zatezno klop pred aod&ike velikoga saoata i* j>reLskovalneg:a. zapora. Stamenković Ivan je, pravi obtožnica, ki so ji bili všeč. Sicet ji pa »n moški ni nikoli zado&čal. Imela jih je već hkra-tu. Ćelo tedaj, ko je imela razmerje 8 Stamenkovićem, je varala moža in Ijubčka z drugimi moškimi. Ljubcsumni Stamenković jo je zaradi tegu \ ećkrat pretepel vpričo drugih. Popoln razdor je nastal v šinkovčevl družini, ko je Katarina spoznala Stameii-kovića. Bilo je leta 1933. Do umora sta imela intimno razinerje, katerega Katarina ni prikrivala šinkovčeva sinova sta mater večkrat zaaaeila s Stamenkovićem. Stari Sinkovec je postajal čedalje većja ovira pri njunem razmtsrju. Stameniković je ločen od svoje žene, zaradi tega je Katarina že od početka hotela moža zapusti* ti in živeti a Stamenvikočem. Sklonila je po bejrniti s 40.000 din, ki so ji od dote še pripadali in bili zapisani na nišo. Iver jl mož ni hotel te vsote Izplačati, se je v Katarinini glavi spoćela paklenska misel. da bi 9e moža iznebila Ln ga spravila s potl. Priče »o povedale, da je Katarina 2e po prvem letu svojega poznanstva s Sta-menkovićem grovorila. da bo pobegnila ali pa da bo moža umorila. Njen ain Mirko je povedal. da se je mati že 1. 1935 dogo-varjala s Stamenkovićem in služkuijo Vere, da bodo ubili starega sinkovca. Ko sta se sluikinja in Katarina aprli. je to služ-kinja povedala sinu Mirku. Pokojni Sinkovec je tedaj vlo?il pri pristojni oblasti pritažbo proti Stamenkovi-ću. V disciplinski preiskavi je StJ'menko-vić prizna 1, da ga je Katarina nagovarja-la k umoru. Jelovdan FranČiSka je kot pri-^a med preiskavo povedala, da ji je ob-toženka že pred dvema letoma pravila, da namerava umoriti moža in ji zabicila^ naj tega nikomur ne pove. Tuđi Miklavc Veri in Platiši Jožetu je rekla, da ima ž© pripravljen strup. e Stamenković večkrat re-kel, naj se re«i moi«. Tuko }e doBoreval naklep za zločinsko d«jacje. STAMENKOVfr »E JE JTAJFREJ UPIRAL Leto« maja je bil StomenJcović preme-86en v Pirot, kmalu nato pa so ga odpu-stili mamci nerednoeti v fllužM. Oot&l je bres aredptev In Je MM odloCno terjatl obtož«ođco, naj bou vno* okro^ 30.000 <*n, kaUre ji j^ poaodil. Medtem ko je obto-teoka bnate razmerje s Stamenkovićem, jo moi namjpeft ni hoUl vzdx«evatl. fcivela > « poBoJOi Ivana StameakoTtđa. 2>oe d*. saaja poooči J* prUca Stamen- ković peš 1S ftkoCj« Lok« r OabmOt. Po-trkml je na okno ta poklkal KtttarlBO. Dobila sta se nato ▼ btifnjim foadu, 9ta-»eaković je odUMoo zahforml *M đenar ln »vetoval Katartni. naj •• tm moža, da bosta Hr«la etapaj. KatMioa Jt bOa v sabrati. Ko Je •tamenkovM dm Jutro aopet vpraJal, kaj mteU naivSti, Je ▼ Ženi doflOMl sWep za atodfaifco atjanje. ■tanjeokoHću je Ukaaala, baJ moia «no-rt. OMrimo m je ^rv& ujHnO, obtoften-ka ga je pa vea popoldaa nag9vwta1a k umoru, doicler «e u I rdaL Okrog 21. ure Je priiel fitamenković opaaovmt, kdaj bo iel stari iiakovtc v mlin, Ko je vfcM, da Mnkovee pri etqpah pretresa kađot Je stopu v mlin. sinkovec ga. ni sližaj. ker ao stop« ropot&le. Ko je ftinkovee sklonjen crledal ▼ sito zatopljen v svoje d^o, je Stamenković zavlhtel lopato in sinkovca trikirat ttdaril po glavi in po tilniku. Po umoru #e Je zloeinec n&-potil proti Gornji vaši in v Skotfjo Loko. Med preiakavo Je obtoienee prtaial, da je umori! ftinkovca, 2mgr>varjaJ se je p&, da je atoril zločin na pogoste nago var janje obtoženke Katarine Sinkovec. Rekel je tuđi, da ga je tište dni tresla mrsllca in da se je dal zaradi tega pregovoritt ter da ni vedel, kaj đela. OBnoSENKA ZANIKA KKIVDO Med preiskavo je Katarina Srtnkovec od-loćaao zanikala krivdo. Vse okolnosti pa kažejo, đa je mogla samo ona Stamenković«. nagovoriti, da je storll zloćinsko de-janje. Imela sta Ze od početka namen, se znebiti sinkovca. Kaklep pa je doeorel sele ob prihodu obtoženca iz Pirota v Ca-braće. Obtoženka, je priznala, da je vede-la, kdaj bo prišel Stamenković v ćabra-če. Vedela je tuđi, da bo cahteval, naj mu vrne poeojeni denax. Ko je StamenJcovlć prićel, je imela 2e pripravljen na^rt za umor in ga povedala obtoiencu, ki Je bil v denarni stiski in željan osvete nad Sin- kovcem, iMr je bu prmttiB, da je atarf tenkove« s svojo prflotbo **&, da je |s> gufadl sUdfto. Obtožeate tuđi ni hotela \mrxtn+g% Teoem jiiejinflltl Stamenkorića t svoji sjM, kar U HUbo stortla, Frtoesla mu Je tafta* ln odsjot da 1* lahkjD spal v goadu lm •• slulwsi do dru^e^a večera* Splofa J» hotela OtlUJi nisi odvfsm sle-herm mmn, da Je nđsV^ns: pri n«onj. Tl-sti vedtr, ko Jt pr»el StanenlmHĆ lm ftkof Je LAke v Mhmfl«. je Katarto« m-žgala vem ajogovm pisma ln njegovo sliko. Otitmatmlm Je ▼edelA za vse moeeve navade, llsMi kdaj sre pod većer v mlin. Povtdala je Stajnenkoviću. da gre Sinkovec po večerji okoll 21. ure v mlin, ostali pa gredo tafeoj te spat. Obtoženk« jo morilo«, tuđi oposorlla. kje bo stala lopa- ta. Loft v mltau Je Mio mameoje, da Je stntkovec v mlinu. Ko je sin Janko v sredo zjutraj nazna-nil materi, da je nekdo umoril njegovega oćeta v mlinu, je obtoženka ostala hladnokrvna in mirno odgovorila, da mu ona ni želela smrti. Umorjene žrtve spk>h ni ila gledat. Pri prvem zasliževanju na sodišču je takoj rekla, da njenega moža ni nihče 4rugl ivnorll kakor Stamenković. Vedela Je torej, da Je morllec Stamenković. Obtoženitin aas«>vor je v nasprotju x Lz-javami samega Stamenkovića in z izja-vaml nekaterih verodostojnlh prič. Stamenković je odloćno trdil med preiakavo, da je bila obfcoženka v ponedeljek zvečer in ves torek pri njem v gozdu in ga je nagovarjala, naj Sinkovca umori. Svojega moža je obtoienka prikazala kot lenuha, pijanca in nasilneža, dočim vse priče p°~ trjujejo, da je bil umorjeni sinkovec tre-zen moi ln delaven. Mimo je pren&ćai ženino nezvestobo in je potrpel, le včasih se je razburil ia je ženo pretepel. Najbrže je tuđi slutil, da mu od žene preti ne-varnost, ker j© jsosedom vćasih i>otožil. da se žene boji. Stamenković prevzel vso krivdo naše Razpravna dvorana je bila natlaćena. Med poalušalci je največ žensk iz Poljan, Gorenje vaši ter iz č&brac. Predsednik ve-likega senata je s. o. s. Brelih Ivan, pri-sedniki pa sodniki gg. GoreCan, Lederhas, Avsec in Javoršek. Obtožbo zastopa državni tožilec dr. Fellacher. Stataen'loovića brani dr. Schlev, Katartno Sinkovec pa dr. Ivan Tavčar. Stamenković je docela roiren čakal na začetek razprave, Sinkovčeva je pa na-lahko drgetala in nervozno premikala noge. Pred njima je naslonjena na mizo lopata, s katero je obtoženec umoril starega sinkovca. Moćan skoraj poldrug me-ter dolg ročaj ima. Stamenković je po vl-dezu slabič, brez lafrtne hrbtenice, obtO-ženka je na pol meSčanska, po poet*vl pa moćna in srednje velika ženska, ki zna uveljaviti svoje želje m voljo. Na Stscnsn-(koviću ni nie moikega. Prlsodll hl mu do-vek poklio slabotnega mlzarja. Govori ne-odloćno s slabotnim glasom. Skoraj do 11. ure je predsednik zasli&e-val samo Stamenkovića. Njegov zagovor je zbudil pravcato senzacijo. Prizna! je, da ni loćen, temveč živi njegova £ena v divjem zakonu z nekim drugim. V glav-nem je preklical vse svo-je izjave med preiskavo. s katerimi je dolžal Katarino, da ga je nago var jal a k umoru. Nekoliko bolj odloćno je vedel povedati le to, da je Sin-kovčevl res pasodil okrog 30.000 din, ker jo je skoraj dve leti vzdrfeval Jn Ji po-šiljal denar, ko je bil prestavljen z Go-renjske na madžarsko majo in nato v Pi- rot. Trdil je, da je prišel 24. maja v Cabra-če, da bi dobil svoj denar, katerega je po-sodil Katarini. Ko se je skriva! v gozdu pri čabračah dve nofti pred zločinom, ništa a Katarino njenega moža niti onieni-la. Stamenković je kratkomalo izja\iJ. da se ne spominja na j>odrobnosti in da sam ne ve, kdaj ln kako je šel usodnega ve-ćera »a. Sinkovcein v mlin. V mlinu sta si z zrtvtjo stala nasproti iz oči v oči. Sinkovec je molćal in ga gledal. tedaj je pa Stamenković zamahnil z lopato jx) njegovi glavi tor odsel pei proti Gorenjl vani in odtod v škofjo Loko, odkoder se je od-peljal z vlakom v Zagreb, kjer so ga are-Urali. Stamenkovićev zagovor je torej v bi-stvenih toćkah v nasprotju z nje^ovimi dosedanjimi izjavsmi. Obtoženec je pre-vael vso krivdo naše in docela r&zbreme-nil obtoženko Katarino sinkovec. Kakor vse kase, je s tem štnkovčeva rečena ve-Sal. Kajko bo s Stamenkovićem, še ni mog'o-če red. Skuša se razbremeniti še sam z zatrjevanjem, da je dejanje storil v ne-odgovomerm stanju, ker ga je tište čini tresla mrzlica od malarije. Ob zaključku redakcije je predsednik zasliševal obto-iertko, ki zanika krivdo, liakor med pre-isksivo. Zdaj, ko je Stamenković prevzel vso krivdo naše se seveda zagovarja tem lazje. Obravnava se je ob zakljuckiu Hista na-đaljevala in bo končana najbrž £ele popol-diie. La Boh^me z đvema novinkama Prvi nastop Alde NoHl]ere la drugi aattop Ksenije Vi-dalijeve je obiiastvo spr^jelo z isrcdaim zadovoljstvom Ljubljana, 10. septembra. Zaradi odhoda Zlate Gjungjemievc v an-jjažma n» beograjsko poioriSte in Zvonim1'-re Župevčeve na zagrebško kazalište, sta se izpraznili mesti melodnamatske in koio-rat«urne prve pevke. (Očinstvo je objela skrb za bodočo kv«H*eto naSe opere, »aj sta bili odRajajoČi umetnici močna stebrs naSeca opernega repertoarja ter sta uiivaH prav posebno, lahko rečom teredno toplo popularnost in izredno priljubljenost. Šest scuon je nosik Zlata Gfungjenac većino našega opernega repertoerj«, veliko število prenkni uspetii v nekaterih opCTetah, s katerimi je polnila hKo «i hKo v dolgi vrsti, fvaj je očarjala občinstvo s svojim sarmom, temperamentom in pred vsem s svojim bisernim gLasom ter peveko innerooetjo. Za-res. tako mnogostranski velesposobne primadone 9 tol^o produSctivnostjo ne poroa ^^odovina na^e opere, Icakor je bila Zlata G j ungj enac-Gavel lov«. A gospa Zvonimira Zuptvčava je btLa ei-jajn* koioraturka, pcik* »riljanrnega gla-»ovnegs maierisk. najviije tehnifine isbru* šenoeti, roenična zvexds svoje tsike pev-ake stroke. Vedel sem, da umetnico čak* kariera m txven natega meeta, ksjti redke so feoHke pevske sposobnosti. Tođa v gledališeih je in mom biti stalna Mtino iapremena. Potrebna je irpcerae-na zaradi lametnsVov, ki * novim! pfttori-iči v novem ofcolju rsstejo in se tszvljsjo do naj^šje popolnosti, a potrelma je tqdi z*tB«ii obćin»tva. Id si Ž«li po let* reodsr-!e neiofiko i«prcme«c v nosilcih gkvn« partij. Skrb naše publike je na sročo neuteme-Tjena tecn bolj, ker bodo tako Go»tič, kakor Gjungjenčev* tn župevčeva redno pri-hajali gostovat na n*5 oder ter jih bomo ps£ redkejc, a takrat a tem ve*jta Miii-manjetn in navdiaienjem pokušali v njih tvajlepSih fe znaoih, a brićes rudi v novih partijah. Za dvsjset gostovanj sta se zavezala GosHi in 2qprre«T« ruk um. in upamo, da hono GjvBtJ#Bief9 atiiafi vssj toHkokmt Skrb n*§e publ'ke pa je za bodočnoct naSe opere fte tem manj utemeljena, ker se je upravi posrećilo pridobiti dve novi. mladi pevki. Viđalijevo in \oftife\*o, ki bosta nastalo vrzel irpolnilt dobro in Icpo ter spr:£o njune velike muzikalnosti, teh-ni*eTn letnetn ftasu? Ali mora delavec svoj pičH rasiirfek res wis!u*rti pod naj ne ugodne jiian i vremenstimi prilSk*mi? Ako §o take žrtve res potrebne, naj bo. Nik*kor pd no r«zumemo, zakaj caka turova stavba na omot le ćelo poletje. Ker se te dni gihlje pet delavcev okoli itavbe, bodo nemar« o«pravfli sadnja deJa sredi zime. Torej ra>-no narobe, kakor bi človck prićakoval. Ker poletnemu solneu ti i bila prepuščena naravna su^'tev maJte, bodo opravili to ljudje s koksom. Prcsaie-to skiba kalkulacija. \T začetku šolakcga leta bi lahko začela poslovati rudi tolska poliklinika. Tako se do p«a 5e vedno stiskala v svojih starih tesnih prostorih. Xaj omc-nimo :i£iubef ki noitanejo radi tega zavla-čevmnja: Najemniaa za polikliniko v privatni hiši, neizkoriščena surova stavba žrc obreati vloiene^a kapitala m draiji pogoji zidanja v rinskem Času. Tako se ne dcU. Javne zgradbe morajo raspolagati Uikoj a celotnim odohrenim kreditom, ne pa da dobivajo der»ar v obrokih. Naj se ne /ida. dfikler ni vse urejono j:ledc finaninega vprašanja. ker se s tako obročno z.idavo da javnosti možnost upravičene krttike radi slaboga gospodarstva z dr/avnim denar-jem. Za ra/^:ritcv Aškerčeve ce«te je ine*toa občina <«dkupila staro podolgovato Jclači-novo hi.^ico. Vidimo pm, da so jo podrli samo do polovice, kolikor je b«š potrebno /ii raAširjenje ceste. Kako ume«tno bi bilo, da bi podrli \>o, lahko vidi v^sakdo sam. Pročelje še nekako grč, doč;m je na dvo-riščni strani već majhnih pri/idkov, ki s svojimi skrivljenimi strehami napravijo skrajno kLavern vtis. To ni prtmerno n;ti /a hribovsko vasieo, kaj Sele za Ljubljane Tod vodi cesta za ves tujski promet, tuđi mednurodni. Alt bomo kazali to revičino kot posebnost Ljubljane aajbo>lj ra/vajenim tujcem, namreč avtomobilistom. 2e sram nas mori biti, ko so morali voziti letos tujci i»kozi sotesko na tem mestu, kjer se je preril komaj en večji evtomobil. Ravno na tem mestu je nameičena raednan>dna orientacijska tabla, ki 9 purščico označuje, da moraš voziti tu *koz.j sicer no kratki, toda tako ra/drapani cest:, d-a bi človek misli!, da so jo ra/rile granate. Ker je hišica sedaj preklana na dvoje, do/idavajo te dni zunanjo steno k nji. Ali je vredno delati to za eno ali dve leti? Hišica gotovo ne »o dolgo »tala. Ker »o žc ra%-no pri pođi ran ju, naj še ta del po-dro, pa bo vse v redu. Zopet noćni požar Krška vas, 10. septembra Koiinaj so se ljudje oddahnili od strahu pied ognjem, ko je g-orelo 29. avgusta pri posestniku Jankwiču Francu v Krški vaši, že je v torek ponoći okrog 22. zopet zapel rdePJa- Kmalu so prihiteli tuđi gasilci iz sosednih vaai in iz Brežic ter tako og"enj pogasili. Ivfeič trpi občutno škodo. Ogreanj je najbrž podtaknila zlobna roka. Orožniki ao pri dno na elelu in upa-jo, da bodo požigalca kmalu izsledili. Iz Celja __c INttUavezna prvenstvena tekma med ?K Celjem in celjskimi Atletiki &e lo pri-č?la v nedeljo 12. t. m. ob 16.30 na Gla-zifi. Tekma ho potovo zelo živahna in w»-nimiva. Ob 15. se bo pričela predtoknLa med mladinama SK Cei.U in Atletikov. —c Kranjske deželn© elektrarne bodo zaradi nu.jnih popravil na daljnovodu v ne-ddjo 12. t. m. od 7. do 13. prekinile dobavo tako za Celje in okolico. —c V celjski bolnici je umri v sredio W>-letni pastir Matija Cestnik 5 Crnega vrha pri St. Juriju ob Taboru. —c Tri nesrere. V ^redo je T>adel 571M-ni £elezn!5ki dMavee Mihael Vojja z Rpfci-ce pri Zidanom mo^tu s koleba ter 8i zlo-mil levo kljurniro in se htido poškodoval po i;lavi. V Trnovljah pri Celju si j*1 57-\c\m\ dninarira Marija Pilihova pri padru zlom ila levo no^o v kolenu. V sredo si je 2:^letna ?!uSvinia .Tnžefa .7akf>hovn s T^ra pri Ljubnem pri paricu s kole«a zlomiia de-eno nogo. rone* rečene i se zdravijo v celjski bolnici. Iz Maribora — l'arlauient lekarnarjev. Lekarnar^ka zbornica /;i dravsko banovino )e imela te dni v Mariboru redni občni »bor, ki ga je vodil predi»ednik nir. phar«i. g. Levistek. Zborovanja ^ je iMlelCKilo lepo število le-karnarjev. Skupučina je ra/jpravijaU o raznih stanovskih vpra>;tnjih in obravnav«la vaza« strokovae 7-aJ«ve. V novi odbor to izvo'jeii!: prcdsprtniku obettjo v^aj nekoliko boljci čaši- Tako j** v avpupru ljilo izbrisanih 11 orH*ti. na novo podeljenih obrtnih pravic pa je bilo 13. — Uredite magdalewki park! Mf*to ^e >*n zlasti v ip«gdafef):ikein pre^1mest>i. Elini park, ki služi prebivalcem toga delat j« t»k»> zan^marien. d.t mora Wtl v «ra-moto veakemu M«rfhori«kovakd t»g» parka, pri haj« >> dan ma. do« m pritoib« ta prv4njat iia] o-.^o\(»ri)i Činitelji po«krt»» ti> ureditov ma#dalet*kft^» parka. — Zoptt afera! V Čfttrtek đopoUloe jo umrla v mari^or^ki bolnici -i nruv^cn* de-lav^eva ii^erka Mar^ita Jun/ekovič (a M+-rii^ora na po*Iedieah ia§ja. CH.rok >e ia-ui:l doma z.lravila, ki p:i jih ]• t«> iekarnar pomototna dai LVodna pom<»ta je terj^la mlado življenje. 0 do^rotUm >* bilo obv»M*no drtavno tolilatvo, kl j« u\»dlo preltkavo in c^lrotliM oMnkiijo. — Velili požar v R«tvanju. Preteklo boo je tilen požar do Ul unu ' gn»iKxlar^ko jM«t4!op)6 po#e>nika I van a, Brat-:*» v Ratva-n}u. Opnjeni t-l.ment \t tako divjal. ^a pn-telopja celo pet Ai*ailnih čet ni ntoglo r<**iti. nh>tojala je velika nevarnot za r"*eilnje hi.^e in le pož.Tt\ovalnosti ira>iltev je pri-pfs.iti, Ja ni pri*lo ^v do vef-je katastrofe. Skodp jV oko!; ^.0(10 dinarjt-v. — Mrtvec ob Dravi. V srcio 7\r?pp *f% našli l>uo mludoni^a prrppljali v bulnum. kj©r je i/ililinil. Trkom voera>ftnj©fra *1opoltinev« no iKrotorfTI mrtvcii«vn identiteto. .Tf to đH letni hrer-Pd#elni klju^avnl^ar Kar] Korono Vzrok frnrti uf u^ntovljen in i« mio uvedona pr»*-ickava. KOLEDAR Dane«: Pctek, 10. septembra katollćani: Nikolaj Toj. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matira: Klub zaljubljenih dekie-t. Kino Ideal: Poslednji Mohikanec. Kino Slogra: Karry Piel in njegov naj-boIjSi prijatelj. Kino Union: Kockar. Kino Moste: Boccaccio/ in »Otrnk ^u-da« iShirlev Temple). Novinarska razsttv«. Kino pred' stave rut veleMjinu ob 15.30 in 18.30. Brzoturnir »Ljubjjajii»kefra (Uhovfckojrm kluba« ob 20. v kavarni Zvezda. DE2URNE LEKARNE D»ne*: Mr. Dr. Kmet, TvrSova c<»st* 43, Trnkoczv rt*d. Mesrtni trg: 4, in Ust&r,' šelenburgova ulica 7. iJjBttoc/ altu Gospod urednik! \o\'inursko razs4ax»n boste kmalu zaključili in zato ne verjame m, da še lovite za njo race. Oni dan sta nam predstavili prezidenta fr^tneaske republike v \seh om at ih in num p&i-edali rfiod-bo, kako se je na rt*zstavi naino^fiih rnirn-stvenih odkritij zmotil. Premotil naj bi &a bil rezultat zanimh*ega znun*tvene$,a po-skuša, ko so učenjaki z nekaksnimi hor-monnkimi preparati predelaii kuro v pete-lintt. Po uporabi teh preklicttnih hormonskih preparatov naj bi bila jelu kura zno\ra rasti in zdaj ima haje že petelinji rep in greben, obenem je pa ie kar postala boie-\'it petelin. Na peteline so pa učinkovali hormonski preparati tako, da so izgubiti svoje značilne petelin je lastnosti in se naučiti skrbeti za piičamce. Skratka, ponosni petetini so postidi pohlevne putke ali kok-Ije. ln nemara se niste utegnili niti čuditi, da med vsemi vašimi čitatelji ni nikogar, ki bi se bil ustavil in zamislit nad čudo\'t* tim učinkom hormonskih preparatov. Ne rem, kako je z vutmi. gospod urednik, ali ste oženjen ali samec in tuđi o vaši starosti nisem poučen, vendar bi vam sveto-val: S'ikar ne slikajte vraga na steno! Dobro, dokler ostane jn učenjaki x svt>jimi hormnnskimi preparati pri kokicah in pe-telinčkih. Kaj pa, če se lote moikih in žensk? Potem boste pa že videli, kaj se pravi izgubiti značilne moške lastnosti in naučiti se pesto\rati a/i celo dojiii otroke! Ze zdaj je hudot že zdaj smo moški reve-ži, a kaj bi bilo aele potem. Prijatelj noi'inarskih rac Iz Poljčan — Tezka prometu* ne»re?a >e je pripe-tila ts dni arodi Poliwm. Nr»ki franeoski avto je povozil :i5W'ino slaboumno rw»rafi-co Tprežijo i? Z?!. T.až. Avto, v katerrm sta srdela tajnik Hiderman Anđrej in ^o-fer T)psfjoti^er4 Pavel Je vozil pravilno p° de^ni strani, i^nska pa je Sin po sredi r<*-ete. Ker je prm»j gluha. \e ^liSjiU tficnal 5e le v zadnipm hipu. Odskočila j\nn df»-sno naravnost proti vozu. Oprav i« Aof*»r v poslednjpm trenutku wivozil čp bolj na d«4no, skoro v ohr^*tni jnrek, ie ž*»n«ka prišla pod voz. Zadohila j«» polkodl«1 na Ulavi. Potnika. ki *ta h'la nam^njena na rhinaj *ta naložila |H> doco^iku žonsko n^ voz in jo odp^ljala k tukaj$nj*mu zdravni-ku, nato pa v holnico. La«tnik je porav-nal tuđi vse predviđane -dro^ke zdravlje-nja. Za nosre?o ni^ta r>d'jo\orna. — Otrok lažgal vinifari.j©. Po-f^stnira T^-rezija Kupler iz Poljfan je v ^n^ni l*»tu že dvakrat po^orela. Lani ji je z-norela vini-carija na Peoici, te dni pa na C>rju. Požar je povzrocil, kakoir so dognali tukajAnii orožniki, lOletni ^olar 7orin Martin. Malo pred požarom pa je mati poslala v Polj^a-ne po mle-ko. Fant pa je Jel nameMo po mleko v goad, potetn ria do Kucl^rjevi vi-nafahje, ki jo je po neprevidnosti zaž^al. Nato fip" je neka? ?asa »krival v rok* I u in od daleć opazoval kako ^ari, n«kar j« Mm stekel povedat v dolino (vinifarija »toti nanireč na aamotnern breizu) *»0M^ionu da na brejiu pori. Ko «0 ifa orožniki pozvali na odjjoror, jitn ]e picer tajil, tod.i zaplrtej se je pri te*m v protislovj© in \>e kaže, da je on »storilec- Viničarija je z^orel« do tal in z njo vred l^pa stiskalnica. Pojestnira, ki j« bila le deloma zavaravana, je zaradi ponovne nesreće občutno o^kodovan«. Pri tej priliki naj otnenimo. da *ta bila po za-slupi tirkajinje orožniSk« postaje pojnsnje-na tuđi ostala dva pred dnevi novzro^»na požara. — O§eba\a ▼•**!. Nedavno sem r*retneWe-ni pevtni upravnik r. Drolc CirU, je bil presta^rljen na lsstno proSnfo v Vr«n*ko, kjer je tvoje mesto le nattopil. Zaca^no vodi tu upravnik ' posle poitna uradni« gdZ. Krašovic Anica. Izkuieno«t —Ta dama je ločena in torej ni primerna za mojeira hrata. — Milostira. pred *odi*čem je Wlo ▼«n-*iar rečeno, d« to ni njena Irrirđa! — Paj rem. M!a »fin te trikrat loč«n% ln vedno •• *&]& iaja-viii, da to ni moji ^ ~^e*w. ' -*** fa^ i - —___-___-_____^ _ _ .• M^J^*^ui&* PM3UERA mietolovskefa, fUmm KOZAK IN SLAVĆEK ' (ltvilh v)ogah SvatUl&rPetrovič ln znana opornapevka Jarmila Novot« OD JUTRI DALJE V KINU UNIONU DNEVNE VESTI — Kraljević Tomislav na Futtnafc. Vče-raj popoldne se je pripeljal v Ljubljano tuđi mladi kraljević Tomislav v aprematvu svojega vzgojitelja, Z dvornim lovcem Inž. Dimnikom sta se odpeljala na FuJUne, kjer je go*te najprej pozdravila neka, deklica in i^roćila lep Sopek kraljeviću Tomislavu. Gosti so potem zavili k L.iublja.nlci, kjer so vrgli mreže in ujeli đva aulca ter mnogo rib, od katerih so pa manjfie pometa li nazaj v vodo. Po zakuski na proatem »o sedli v čolne in se odpeljali po Ljublja-nici do Slap, kjer so spet vrgli mreie in u jeli dva velika sulca, ki ju je kraljević Tomislav vzel s seboj. Na Ljubljanici so ost*U skoraj tri ure in se ćele okoli 19. odpeljali nazaj na Bled. Kraljević Tomislav je bil vea čas prav dobre volje in živahno je tuđi odzdravljal mladini, ki ga je na poti navdušeno pozdravljala. — Novi juposloven^ki vojni atsi^e v Pra-pri. Dosedanji naš vojaJki ataše v Pracii ^e-neral^tabni polkovnik Mihajlović je pr^nie-tčen v Beograd, a na njecrovo meato je pri-*>e\ ueneralštabni povlpolkovnik Stepau Jen-dmeić. — {talijansko odlikovanje direktorja in ureilu-knv Agencije Avale. Direktor Apen-rije Avale dr. Sveti&lav Petrovih je odlikovan s komaiidergkiin redom, glavni urednik Avale Ma noj no Oserović 7 oficirskim rodom, urednik Vukušin Andjelković pa s kavalir>kim redom it^lijanska krone. — Prvi scstanek s^upnega odbora praške Ci iu l>e^grajskf JC zbornice. Včeraj jp bil v Beogradu prvi sestanek s«kupnega odbora Čo.^koslovačko jugoslovenske gospodarske zbornice v Pragi ln Jujjosloven^ko-cp^ko^lova^ke zbornice v Baogradu. Predali nik t^oi: rajske zbornice Svetislav Ma-rodič jp pozdravij prisotne in ra^lašal potrebo ^kupnepa dela ter pomen c-^koslova- žko-jugoalovenskega pospodaivkega ebltiii-nia. V imenu rp»ik os lovačke delegacije je covoril preiisednik dr. Ob?rtorf ki je 'zra-7,\\ največio navuušenje za češkoslovaško-iunoFlovenfc»Uo **odelovanje. Dr, Obertor je dal kon^no kratko izjavo za ti&k, v kateri pravi, da sta lahko obe zbornici z doseda-Tijim delom zadovoljni. Uspesno započeto delo h» bo nadaljevalo, dokler ne bo dose-žen cilj\ namrec jugoslovensko-čebkoslova-£ka uotspodar&ka skupnost. —na—W irmrjm - m - wn^ Danes poalednjlC ! Kriminalni film HVKKV PIEL, IN NJEGOV XAMayerling« in »Tar&s Bulba« v BajnovejSem filmu velikega veselja in brig mladosti... KLUB ZALJUBLJENIH DEKLKT sRAs^L^h I i k i 11 ■ l^^B Danes poslednjič! Charles Boycr kot žrtev ljubezni v filmu KOCKAR Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. — Trgovt»ka akademija v Zagrebu. Trgovinsko ininistr^tvo je dovolilo Združen ju trgovcev v Zagrebu, da lahko otvori trgovsko akademijo s pravico javnosti. Nova trgovska akademija že vpisuje dija-ke. —^ Informativno potovanie uradnikov ČE DOK-a po Jadranu. Da bi se oim bolj se-/nanili z n;i>o jadransko obalo, ki jo po-»■♦'ti vi»ako leto na tieoće oešk»*ilova6kih le-tovi.-L-arjev je onpiiniziral čeakot-lovaški tu-risticni urad OEDOK za svoje uradnike dvc informativni potovanji po JaSranu. Uradni-ki ( LDOK-a si ojrledajo v bpptembru vso uašo ot\ilo ' K^i^jrraV-ki operi prvič kot stalna Mana Zlata Ci jimojpnao-Gaveila in JoRip Rijiivee.. Yp\a bosta' jrlavni vlopt v operi ^Mannn«'. — Jug»sU»vcnsko - nemškfi g(^|w>(iar(,k;i konfrrpnca. V Dubrovnik prispo drcvi ua-£i in n.'itie.ki delegati na konferenco o ure-ditvi pospodarskih odnosajev med obema državama. Konferenca se pri?ne Jutri in njena naloga bo odstraniti ovire v trgovini inod obema državama, posebno pa v tu-rizmu. Konferenca bo trajala 10 dni. Na^o cielegacijo vo
  • ne. Zato je bila to dni sklirana konferenca, ki so ji prisostvovali zastopniki Anplije, Italije, »mnj.\ Madžarske in Jugoslavije. Našo državo so z^stopiili prof. Hofiler iz Zagreba, prof. Saria iz Ljubljane in ra\Tiatel| ir-heolo^keua muzeja v Splitu Ahramič Na konferenci |e bil definitivno redigiran zem-Ijevid. ki bo izdelan do poniladi. »Križ — kmž«, edini slovenski časopis s knžankami, je izSel ln nam v prvi šte-vilki prinaša 15 Križank, med temi eno nagradno, za katero je rok podaljšan do 22. septembra. LJst bo izhajal dvakrat na mesec, vsakegra 1. in 15.. Vsebina je pe-stra, za vsakega nekaj, ima iluatracije, obravnavai bo pa tuđi gledaiiska vprMa-nja. Izdajatelj je Josip Oaneš, član Nar. grledaILšča. urednik pa naš sotrudnik Raj-ko Kos. Uredništvo je v Vegovi ulici 12, I. nadstropj«. 2«limo listu, ki je res ©dini t% vrste med Slovenci, đa bi nadei mnogo razum ervanja, ««1 00 b£i povećini val na«. žanke, od katerih so posebno nemike pre- plavljale txg. — Odlikovanje. Z radom Jugostoveofike krone III. stopnje je odlikovan generalni tajnik Centrale industrijskih korporacij v Beogradu er. dr. Cvetko Grregorič. Čestitamo! — Raspisana zdravtUSka »tii**». Razpl-sano je mesto šefa dermatok)Skega-vene-roiodke^a oddelka banorinske bolnice v Mariboru, odnosno vrHlca dottnosti Aefa oddelka. Prosilci morajo imeti pogoje po § 20. zakona o bolsicah sa šmtm, oddelka, primanja, ali vsai sa aaUtenta. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 20, t. m. * Vpiiovanje t dri. primano trgov&ko veiliSfe »ChrjstofoT ufni lartnlc, Ljubljana, Domobranska 15 je radno vsak dan dopol-dne in popoldne do 16. septembra. Letot je otvorjena ie ena nov« ucilnica, zato se lahko eprejme še vecje število dijakov in dijakinj. Otvori »a tuđi nova edinstvena strojepisnica z 25 pisalnimi stroji. TukajS-nji zavod je potrjen od minlstrstva trgovine in industrije in izobrazuje učence-ke za V8akovrs4ne pifiamiške filužbe in za sa-moatojno vodstvo trgov«kih podjetij. Izpri-čevala po odobrena od ministrstva in služi jo tuđi kot dokaz dovršene vajenižk'3 dobe in poldru^ega leta pomoČniSke prakse. Poufujejo profesorji erednjih trgovskih in drugih iol. Pojasnila daje ravnateljstvo, na željo po&ilja brezpladna fiolfika naznanila. Pi5ite ponje. Zavod je znan kot '?den naj-solidnejlih tako glede strokovnega pouka, ki je na sodobni viSini, kakor tuđi glede zmerne Solnine. Lastno Šolsko poslopje! — Vlom r župnlšče pri St. Jurijti pod Klimom. V župnike pri Sv. Juti ju je vdrl oni dan okrojr 0 dopoldne vlomilec in odne-sel ?.upniku Franeetu Pleši nov HubertuP plašč, štiri pare hlač in nekaj drusre oble-ke, v skupni vrednosti okrojr 1500 din. Vlomilec je bil okroir 30 let *tar potepuh, ered-nje in preoej rnočne postave. peapraete^ra obraza in kostanjevih la*=. Na ^ebi je im-el ponoAeno Bportno ohleko. Po vlomu jp 7.he-ial proti vaši šklendrovou. kjer so jra vi-deli domaćini že v župnikovem plavcu. — Ka| se vse nafde na ce^ti. Te dni 50 bile najdene na Viču ob TržaSki cesti bi-ljardne kroale in sicer pet. JHri rdeč^ in ena bela. Krojio so bil? najbrž ukradena. OroiniSka stanica iz T-itije je pa ^poročila policijski upravi v Ljubljani, da je bil v okolici Litife najden na cesti samokres. — Dv*» irtvi napadov in nesreće. V hol- nico 80 vf-eraj prepeljali 311itnega mlioar- ja Franca Nastrana iz Zaloga pri Komendi, ki ga je ponoM na cesti nekdo napadel in era s kolom pobil na tla. Xastran ima po-škodbe po ?lavi in ramah. 2rtev neznane-ga aapadalca je postal tuđi mesarski pomoćnik Albert Pri«tavec iz Bohinjske Bistri-03, kl je bil napadon pono?i na vaši in mu je napadalec razrezal levo roko. — Posest-nik Jernej Mrak iz Mlake je včeraj nakla-dal hlode na voz. Težak blod mu je t1r-snil iz rok, mu padel na treb*uh in ,za tež-je po&kodoval. — V bolnico so spravili ve?rnj tuđi trizovskepa pornika Franca PuS-nika, stanujočega v Rožni dolini, ki je pri-^el e kolesom pod avto na Trža^ki resti. Putnik «e je moćno poskodoval po glavi in životu. — Izgubljena denarnica. Xa ceišti med Rakekom in Lo-žcm je i/^ubii uradilik ministrstva za kmetij^tvo \z Beograda Rudolf Cajavec ^enarnico u 600 din. uradniško legitimacijo, pilotsko dipiotnio in raznimidni-ffimi dokumenti. Denamiea je bila iz kro-kodiiovejra uenja zelene barve. Najditelj fie ^e ni javil. — V Parizu je kradel. šef klinike dr. B. J. Jovanović v Parizu je »prejel v plučbo kot slu^ro Karla Zupca i/, Breu 26, ▼ Ljubljani 25,2, v Su*j*vu K». Davi je kaul baroMttr ▼ Ljubljtni 7Ml5, temperatura je tnaMU 15A — Dotar tor u«r«b«k« poHdJe. Zaft^>-5ka policija je aretiral* zlo^lauio rlomitako toipo štirih Slanov, ki ima na Te»ti 90 velikih vloroov. VlomHei Adam Bttkow»ky, Stapan SoStariC, Aloji Ttmistokle in St«* p*n Jnrin« ao odnesi i na teh Tlomih ia 900.000 din ple&a, Raceo teg* imajo pa na vesti ve6 manjftih vloanov. Cim jki j« policija aretirala so prenehall vltmd \ «•-padnem dete meata. — lfiO k« teikeg« tmmt^ im «jeU. Znaiia sportna ribica na Sušaku carinski posrednik Peter Barborić in ban&uk Ivo D«hno-vić rta ujela pri otoku Prvić 160 kg tezke-ga tuna. Pomagati jima je moral ribiz, da so ca pote^nili »z morja. Podarila sta ga ribicu. Orja£k?ga tuna j* uMl BaHx»ri« m vealom. V naftem morju so dobe toni do 250 kg težki tuni, ki so pa seveda zelo redki. — Pokolj i«radi dekleta. V tkj Kučari blizu Krizevcev je prišlo na Mali Šmaron do krvoprelitja zaradi dekl^ta. Trgovec Lovro Nilcolić je otvarjal novo trgovino in priredit je veselico, na katero ji prialo se-dem bratov Bartolovac in Gjure Sabolić iz sosedne vaši Topolovca. Fantje so papi val i in končno so 6« pa sprli in «tepU zaradi dekleta. Dva brata Bartolovac rta lila emrtno ranjena, Gjuro Sabolie pa zaboden v isrce. — Berač ubil berača. V sredo ponoei je bera^ Luka Poljakovie" v pr^mestju Subo-tice g sekiro ubil svojega tovariša Mijo Ro-ganova. starega 78 let. Roganov je bil «U-rejži od Poljakovića in elednji ga je vedno vodil po ulicah. V predme^tju je imel Ro-ganov hišico in vefkrat je povabil Poljakovića k s?bi prenočevat. KonŽno se je pa Poljaković kar preselil k njemu in imel je brezplačno stanovanje. Kadar je bil Polja-ković pijan sta ee prepirala. Zakaj je Po-Ijaković svojega tovariša in dobrotnika ubil ni znano, ^fož se je že večkrat zago-varjal pred eodi-^?m zaradi zločinov. — Grozen ropar«lc| un»r. v sredo ponoći je bil v vaši žuticu pri Petrinji unaor-jen kmet Nikola Voltuftić. Ljudje ao fpo-vorili, da je zelo bogat in da je oni dan dvignil 100.000 din v hranilnici, da bi i*-pla6al svojega sina. V aredo opolnoči »o vdrli oboroženi tolovaji v njegovo hido ln jeli streljati s samokresi. Voltužič se jih je hotel ubra ni ti z vilanri, pa mu je eden po-gnal kroglo v glavo, da je obležal mrtev. Potem so zveaali njegovo 15tetao hfter-ko Zklarijo in jo mučili, dokler ni poveda.-la. kje ima oče spravljen desiar. Toda ro-parji so našli tam samo 20 din. Pretaknili so vso hižo, toda denarja niao naSli. — Upravni odbor trgovsitejfa učilima 3>Christofov u6ni zavod« v Ljubljani javlja, da konzorcij tegu zavoda ni Utoveten z nobenim Konzorcijem kake slične dole in tuđi nima z njim nobenili stikov. Tu-ikajčnji zavod upravlja sui doaedanjega lastnika. in ravnatelja- Iz Ljubljane —lj Knec namestnlk v LJablj^nl. »noći se je pripeljal v L.JuhljaAo tudl NJ. Vi*, knez namestnik Pavl«. StopU j« v v«« tr-govin ter kupil razne potnftb*ftlne, kakor običajno pa je posetll tuđi trgovino z um«t ninami im starinami >TizUui 17. Tam se dobe Uidi jodrobn^j-Ie informacije. —tj Podfnnja nadloga v meitu Ko bo v J^JubiJami ponidbli već staxih artavb, so pe»dpa»e iagubUe svoja satočidća in beg-a-jo adaj po meatu in aitijo v stanovanja. Podgnfv ao se pojavile četo v nišan, kor Jih došle] ni bilo Ker prenatejo lcušn^ 00-Ieaxt in ker jih je vedno ve»C, jth bo treba Jrtrettti, kakor so Jih lani v Za«retau, kjer 00 jim v vsaki hiii nastavili stnip. —lj Tatvine. li stanovanja v Kolonivor-»ki ulici 34, je nekdo ukradel Marici OmeT-begović zlato zape«?tnico t velikimi podol-povatimi členki v oWiki elip*e in ^lat pr-6tan 2 briljantoma v platini, oboje vredno 5000 din, — Dr. Antonu Mraku, htanujo^-mu Pred Skofijo 13. je Wl te dni ukraden painoknts, /.nainke vArminion*, vreden 40O «lin isotam -irumjoči trjrovki Eliz.i Rrul-Cevi \k\ »ive hrnnilni knjižica. — Manji Kr-/iči'vi \ 7.'. *:iWi 1" je nckđo odpeljal 400 din vi*' *n<» kiflo, Antoniji Sraraj^evi pa j*1 l»il v >k\V\ >r. 3 na davtni upravi ukraden 1Chri»toft»v Xkkm\ lavod v Ljubl^ni, Domobranska fešta 15 prične 14. septembra. Tega dne se zbero u^enci v šolskih pro storih. Dne 15. septembra je otvoritvena služba božja, 16. septembra je redni pouk. Ker I* leU« otvorjena Že ena nova učilnica, 6e aprejme ie večje ^tevilo dijakinj in dijakov. Vpisovanje traja do 16. septembra redno vsak dan. ^olnina zmerna! Iz Kamnika — Proslava rojsmepa "ine Nj. VeJ. kr. Petra II. j« bila /elo sve&iaa. Dopoldne ^e je vršila ab 9. sv. ma^a v župni oeritv- na Siutni. Zvečer o]> 20. uri »e je razvila izpred Gaisibk^ffa doma velika povorka Sokolov in gasilcev % ^o^Lbo. Vse nit«tu je bilo pve-čaoo iluminirano, z Malena fiTadu so grmeli »breli. Povorka, v kateri je bilo nad 300 uđeležeocev, je v Npreni^tTu ^,ro«Ibe, med navdušeoim vsklikanjeui Nj. Vel. kr. pe-tru II. in kraljevskomu a «e j» ^ftili y dvorani Narolne či-talnice slavnostna seja, na ka tori je brat starosta Kazimir Gnus po-zdravil v»e niv-zoče ju^topnike o/^lasti in o«idržal prilo?-no*vtni govor, brata Emil Rur in LoJ7,e Pe-terlin pa eta preorala okroinioe Saveza. Mftd po«ame»znimi toi-karai je i^ral orkester Narcme čilalnice državno himno »Pepem sokolskih lejrij« in koračnico, katerim ?o se vsi prisotni pridružili s petjem. Kamnik že dolg1« ni pokazal take enotnosti. V>e hi-Se fto bile mafivetljene m na nobe-ni ni manjkala državna trobojnica. kar je znak, kako ljubi Katnnik evoje^a mlađega vladar ja. — Prireditev v Bistrici. V nedeljo m? jJ vršilo v Bistrici pUuiiu*ko blavje, ka,twega se je udelezilo rekordno ste vilo planino* v. Prireditev §6 je vršila v režiji kamnUke (podružnice SPD, ki ?i je stavila nalo^ro, po»Uviti 6unprej planinsko zavetilče na Podih, ki je tako potrebno. Občinetvo in planinci 00 pravilno razuni^li »»ftremljenje naše mladine, ki hoče na vsak način u*tvariti »vojo zami&el in na ta način proprečiti številne nesreće, ki bi Lahko izostale. Če bi zav&tišče že stalo. Agilnim kamninikiin plaoine«iii Je*titaiBo na l«pn mpeH prire-ditvi in jim 2MIbu> pri ajiiiov««! o*"^**-Bern d«te fte mn tako l«0th vq*b»i% kot ye bila ravno n<*e tuđi \S dam. Va barn tvrnlrju so $e odlično odrezal mladi lfi-letni junior Sm*r-du, član Ijuhljanskt Ilirije, ki je v A Atrpi-ni aatprej odpravM moCncga igrača Mohra a 6 : 2, 6 : 3. v skupini B p« Penkalo s 6 : 0, 6 : 1. v juniorski akitptni pa Savdrio na njom v«i štirje mu^etirji, p* rudi Kumanudi. Rado-vanović, brata Friedrich in drugi. Ralago 5 milijonov jen ra rgradbo olMmpijfKCga •*•«• diona. Naše gledalBče Petek, 10. septembra: zaprto. Sobota, 11. septembra: Amaronke. Izvei% Premiera operete. Ned^ljB^ 12. septembra: ob lepom \T«n«m ob 20. uri: Cavalleria rustieana. ¥*r*d Glasbeno MaUco. lz\rea. One 04 30 Din navzdol, Ce bo dci ob 20. -uri: »Amaconke* v crperi. larvvn. Ponedrijek, 13. septembra: Bwprio. ŠAH — Brzotumir »Ljubijan*knfrjt MHiov«ka> ga "lulm bo danee 10. t. m. ob 20. v lc»-varni >ZveaH<. C^-ni vabljetil. Subota, 11. septembra 12: Cimermanov trio. — 12.46: Vr«me, po> ro*ila. — 13: Cas, »pored, obvestila. — 13.15: Drug* *a drutro plo^^ hitijo, vse pm za boližo voljo ftkrbijo- — 14: Vrems. — 18: Akademski pivski kvintM. — 18.40: IH-otirna proga Zidani mo«t-Lmnto («-ing. Rudolf SpindWK — 19: Cas. vrem«, poročila, t»pored, obventila. — 19.30: JUe. ura. — 19.50: Preffl«vl »pored«. — 30: O zunanji politiki ({». Ruda Jnrfar). — 20.9f>s >Hla4na j^se-n žf» prihaja . . .< Pinan ***jm-ski vacer. Becedilo napisa 1 J^mej 2uinik. Sodelujejo: Cimermanov Sramal, Akadrnn« rki pev*4ki kvintet, dlani rad. icr. družjn«. Vodi jf. Savo Klf^m^nfti^. — 22: Ca«, rreuM, porocila, sporpd. — 22.15: Radijaki ork*. ster. — Konee ob 28. uri. MALI OGLASI Beseda 60 par. dave* posebej. PreMlld, U^av« ttMiđa Din l*—* davek poaebej 2a plamene odgovore glede maim oglajov ]• treba prlloiltl enamko. — Popustov za tnaie oglase ne priznamo* Beaeda 50 par. davek posebej. Najmanjšt znesele S Din Za lolarje obleke, perilo. Hubertus plaSCs itd. Dober nakup. PRESKER S*. Petra cesta 14. KLIŠEJE ENO - JUOOGBAnKA AV.PSTi)ANASIP23. TECAJI NEMSCINE t Delavski zb<>rnici. Večerni za odrasle, dnevni za mladino. IV. stopnižče, pritlieje, levo. (Ix Co-pove ulice, pred kavarno). 2055 POUCUJEM z uspehom nižježolce(ke) vse sreDipkKTii-ran filorol^. 2127 2 ootKnlm om^lBB reklamnim aiedalvoBB im moFsCe oto s tako zvanim spoznavnim večerom v restavraciji Kola, kjer so se šetali stari esperantieti % novimi in navezali teeDe prijateljske sti-ke. Tradicionalni večer je potekH v duhu esperantske idej*. Glavni del kongresa je bil v nedeljo. Prva večja prireditev je bil delovni ftestanek Članov in delegatov mod-narodne esp^ran^e oreanizacije za lirjo-slavijo pod vodstvom dr. Iva Lapt»n*» v proetorih Akademperantskeo«ičrtal misijo esperanta in nj?gov f»onit'ii /laeti za nas Jugoslovarjp. ZborovaW \** prisreno pozira-vil tuđi zaffrohški župan dr Peičić kot pokrovitelj kongres. Sledili po r«7 Iravi in ti:*trovori raznih nacionalnih ormari izjinj in delejjatov espe-rantt*kih Rlutov. nato pa [»oročila po>amez-nih funkcionar jev. Iz poroci 1 je razvidno, da ss \p et^perantsko gilvanje razMrilo že po vset meatib Jugoslavije. V imenu Es-perantskega kluba iz Ljubljane je zborova 1-ce pozdravit njegov pređsednik Deziderij Mizerit Ob 16. se je prifcM občni zbor JEL, ki so se ga udeležili vsi predsedniki organi zaci j, pa tuđi mnogo članstva. Občni zbor je potekel v najlepši harmoniji in na njem so bile dolocene sroernici za bodoče delo. Med drugim je bil eprejet eklep, da se ju-posloveneki esperantisti velanijo v medna-rodno esperantsko ligo v Londonu. Gleda smernic bodoeega dela je bil eprozen pred-log, naj bo pokret v Jugoslaviji enoten, vendar na i se zaradi boljke organizacije vedno prilagodi razmerara posameznih po-krajin. Za Slovenijo je bilo on>ielno vodstvo izroceno Klutu eeperantistov v Ljubljani, ki naj v imenu JEL vodi vse gibanje tako kakor doelej. Pri hodu ji kongres bo v Novem Sadu. Pri volitvah nove uprave so bili većinama »voljeni mlajši Ijudj? pod vodstvom dr. Ive Laipena. Prvi podpredeed-nik je znani delavec na polju esperanta g. Jože Kozlevčar iz Ljubljane, drugi podpred-sednik pa Ivan škatarić iz Zagreba, a za tajnika sta bila izvoljena Ivan Godek in Anton Musi. V revizorski odbor je kongres dolocil stare preizku^rne idealne 'Jela vce dr. Dušana Maruzzija, dr. Jakova Stefanfića iz Beograda in prof. Novijana iz Stare Gradižko. Obenem s konjrr?som ie bilo zborovanje delavcev espcrantistov Jugoslavije v De-lavski zbornici. Tuđi delavci so sprejeli organ >La Suda Stello-t za svoje glasilo. Posoben šesta nek so imali tuđi katolički esperantisti, ki so eklenili, da bo prihodnje leto kongres katoličkih esperantistov v Ljubljani. Plavališča na prostem igrisča, Davisov zavod, narodno letovišie v Iikem Vintgarju Ljubljana, 9. septembra Ko >qio zavarovau 6 pravilnimi utio.-ki-ini i^rrieci in plavaliač-i na prostem najdiaž-je: svoj naraščaj. ee lahko p- znano, da se prav čeeto vraćaju bolniki ^ pljii-rno Tuberkulozo ne-pojiolno pozdravljeni k svojim rod.binam. Vsakomur je tuđi ja^nu, da *e ćlovek, ki ima poJno lukenj in zaraćtlui v pijucih, sploh ne da več tako o?zdravki, da bi bil %rime- ri pogosti. To ^o tuberkulozni invalidi. V navadnih razanerah ne morejo ne živeti ne ■umreti. Ako >g povinejo v Ša, zopet kaš!ja>^ in p'jujejo ter okužaijejo okolico, ueojona ?o jim šp 1 do 3 l^ta, potom užasne njih borna življenj^ka evečka — žal — ko sa nakužili že mno?o dragih jtn evoj-cev. Ne samo usmilj^nje jra zdrav ja je sedel posoben referent za tuberkulozo. Z/tnima! «»♦• je za one jetione, ki so 2.ipu^.aLi 6:1 na tori je. HrA ko ruimreč pote-Če. zavarovancu doba 1 leta, preneha zava-Tovalnici vsaka dol-žnost do nada.4jn}e o>kr-be in zavod jra odpiisti. Se minifft-retvo Bledeoe ukaze: XY je bil po enoletJiftm 7'iravlj»*n>u v 7.avo hi Z neoadrav-Ijen oi»rni^čen v do maco t^kr'o. Imenovani pljuje bacile. Naročajn. da s** p'^oni obline prcvkrhi vse porrehno i.t.d. Oj k-ina Beveda odgovori, da ne more niče^ar r*toriti. Naravno, kajti olujna nfira zavoda. Zdaj be-ga. ne>retSnik okoli. tovarna g:i ne sprejme več, kmet jja m* sprejme — kajt.i sJabega ki bo!nej:a de!;»\ra e« naravno vsakdo od daleč brani. Imajo pa taKli prav, kajti je-tićntk bi jim okn/.il vso okolico! Pa^S Skoda papir ja za podrobne odredbe — Za-te$radelj je važno, da ee ozremo malo po širok em ?vrtu! VidiuiO eker, da te stvari &e mart-iko 1 u:*o po^iolnuma a-H so ne^ado>tno urejene. Toda pr*^l nekaj leti Se je pojavil Anjrlež. zdravnik dr. Daviš i originalno klejo. katero je s pomočjm ne-k^j angle>kih mecenom iz-pel^J. v nekem kraju v blizini Ca.mhrifre (iKcm^ridž:) je nakupil veliko pourutvo, tajnkaj je postavil kolibe in v njih nnrnrptil t\il>erkuložne invalide. Toda kdo plaču je njih vzdrževanje, prehrano in vse, kar kultmren č'ovek potre-huje? I7virna ideja drja Davisa: hir&Kri si »hi-iijo svoj kruh sami na ta način, da i-wie-lujejo in pro iajajo najfinej^e popotne kov- čege iz ušJija. Seveda — Anprleži. ki o«i vse-h narodov največ p°tuJeJo, pa invajo tuđi največ pod palcem — te kovčege pridno kupu}ejo. Davisov zavod ima krafne uepe-he. Zakaj bi tedaj mi Slovenci ne ustanovili Davisovega zavoda? Nei vidim razloga. Zbor županov okraja: Ljubljana—okolica je za tak zavod že določil proetor v zdravilnem kl imat u in sicer: na Savskem prođu na-sproti Tomačevega, tedaj v popolnoma ne-oi>l)udeneffn kraju, na gmajni. ki kmetu ne prina-ša ničesar. Prostora je obilo na km*. Tukaj bi ei hiralec opomogel tako, da bi bolezen ne napredovala, mars.ikdo bi ćelo popolnorna ozriTaveU na vsak način pa bi bili vsi osposobljeni za delo in zafihržek. Seveda bi no irdelovali dražili in najfinej-ših kovčegov. kakršnih mi ubožni Slovenci nimamo in tud i ne potrebujemo, pride-lovali pa bi slovensko volno, ki pre prav Iahko in etjrurno v denar. Pod slovensko volno raz-umemo dlako angon?kih kuncev, ki bi se tu redili v velikih množinah. Slovensko jo imenujemo zategadelj, ker mi Slovenci >koro nimajno ovac, pač pa pride-lamo v izofoilici vse one hrane, od karere žive kunci (:ovo6, karenje. deteljo i.tjd.:). Danes Iahko rečemo, da ti prtfelki slovenske zemlje nieo racionalno izkoriščani. Teo-retieno bi Slovenci Iahko redili na milijone kuncev. Kakor znano je volna anjiomkih kimcev mnogo finejša o>l ovčje vrtne, dan-danes je v veliki enodi in to opravičeno, kajti n>e \Tedno&t in upoTabnoet ima «1-jajno bodoc^no^t. V Davisov zavod bi tedaj Iahko spravili vse toiberkuložne hiralce Slovenije in ćele Ju4To«lavij<\ zavoi] bi se vzdnževal sam. Treba ga je Ie upostaviti. Smatram, da bi bilo treba tu ujpreči državno upravo — za-tlostuje brezoUrest.no posojilo. VTse dni^ro borno doma uredHi, državi bi ee Ie jamčil sprejem vnseh tuberkuloznih invali to priljubljeno poslastico, ki jo prodajajo pov^od. ćelo tam. kjer niti riža ne 'iobiš. Kitajska porabi »elo mnogo dinji-nih J^iro. Cento erecamo na rekah mnog*o Čolnov, polnih teh priljubljenih jedtfc. češka država tožena za 131 milijonov Proces, v katerem rta za prtcl predlagana bolganki car Boris in beltfiski kral] Lecpold IH. Pred civilnim sodiSćem v Pragi se je pričel v sredo proces vojvodin je Dorothe Schieswig Holstein proti Ceškoslovaški državi odnosno proti poljedelskerau ministru. Vojvodinjo, ki živi v Prim-kenau v Pruski Sleziji, je zastopal praški advokat dr. Pasaer, češko drfavo pa vižji finančaai svetnik dr. Zubr v zastopstvu finančnega proknratorja.. Vojvodinja zahteva od oeške države 131,000.000 Kč z obrestmi od leta 1921 kot dolžni delež, ki naj bi ga predstavljala polovica zapušćine po pokojnem princu Pilipu Josefu Sachen-Koburg in Ck)tha. f*rinc( vojvoda šaški, je imel edino hcer-ko I>orotlieo, rojemo leta 1881 na Dunaju, poroćemo pozneje z vojvodom Schleswigr-Holsteinakim. Vojvodin ja Dorothea pravi v tožibi, da je bila ob smrti svojega oće-ta njegov erothea ceo i vse po državi prevzeto premoženje po oe-nitvi vrhovnega sodišča v Budimpešti na 58,000.000 avstrijskih zlatih kron ali okrog 471,000.000 Kč. Toliko 30 vredne samo ne-premičnine, v resnicl je pa premoženje vredno mnogo već, kar je razvidno že Iz tega, da je zahtevalo finančno ravnateljstvo samo na dednem davku 229,000.000 KČ. Vojvodinja ae sklicuje v tožbi na razne iistme in tndi, da ztrtaša njen dofcfcrri đedež polo\aco vse^a premoženja- Za prkH pired-laga bolgarskegra carja Borisa in belglj-skega kralja Leopolda m. Finanfina pn>-kuratura ugovarja v odgovoru nai tnžlK>? Modre ptice«. Eystonov voz meri 12 m in ima đ«ft 12-cilinderksa motorja. Motorja sta drag" kraj drugega sredi avtomobila za dirtca-Čevim sedežem. E3yston je prepričan, da bo dosegel ssvojim dirkamim avtornohilotn najv^išjo hitTX>st okrog 600 km na nro, Malcolm Campbell se je na zadnji dii-ki samo približal hitrosti 500 km. Najvižjo hitrost hoće doseći Eyston vprav na Camp-bellovi progi, na angleški milji. Obenem pa hoče poskusiti tuđi svojo srečo glede ne-katerih drugih rekordov. Jenkins trenira na 10 in 12 milj, obenem se pa zanima za urni rekord. Zato trenira na 24 urno in 48 urno tekmo, ki veljata za najtežji sploh. Progpa. na ka/teri boce dia> kać doseći nove hitrostne rekorde, je na robu veHke solne pustinje vzhodno od ne-vadske meje. Spomladi po silnih nattvih >b sioer pod vodo, poleti pa voda hitro izhlapi in potem ne dežuje vse leto tako, da ae dirkačem ni treba bati slabega vremena, Nalivi obenem iz^ladijo in iaravnajo zemljo tako. da se s prostim očeaom ne vidiS Bobenega hribčka ali jamice. Tako ravna in gfatdka j*> zemlja na površini 20 do 30 GampbeDoT dlrkalni avto »Modra ptica« »vtotnobilak« dirke. Zemljo pokriva nad motor deboia. plast aoii, pometem, s pnrtjo. 1>i dirkaJna proga veija za na^kieaJnejio, obenem pa za najboij vam) na svetu. Na n ji se Se ni pripetiia nobena, nesreća. Lani je v najhujsecn dtan zasokak) Jenkinsov dirkami avto >Mottooii Metea*"«. Toda 2a-sukal se je samo rakajkrat akah vvoje osi in sicer v nMjnsti, ki bi potneniliv na drugi progl dlrkafievo anift aH pa vsajoteiko po-akodbo. \ Malcolm Campbell TabariSCe đirKaćev in njihovih arprcmlje-valcev, med katerimi so seveda tuđi fotografi, novinarji in radovespr»v mu lovca podpiaov nikodi ne dajo miru. I^rej," Je hQo t3reba v Wendovera pre«lrrb#ti vW, GtoOTfgtt Eyston tja so morali hođtti đtrkaćd tndi obedovat in većerjBBU, a od đbtealidća Je odcialjen kraj dobrih 15 kSometrov. Leton so ari dirkala in IJađJe okzog: njih pomagali. Ob dir-kalni pnogi Je nastala ćela vasaca iz šo-torov, kjesr Je na razpolago vse potrebno za dirkalne avtomobfle, poieg tega pa skr-blta dva kuharja z& peljiv plašć, ki je bolj kaza! nego zakrival njeno drcžestno telo. Njena gola roka se je oprostila liki labodji vrat širokega iokava m napravila kroi-no kretnjo: — Vse to je izbral on! Skoraj ničeoar nisein dopolnila. — Tu je torej živel? — je vprasal grof, da bi premagal svoje razburjenje. — Ne, tu sem je samo zahajal, kadar je njepo-va krutost presegala vse meje. To je bilo njegovo tajno zavetisče. Zadmjič je prišel sem, ko je dal zadaviti tri tisoč kantonskih trgovcev ki zaž^ati mesto. čudno je, odfcod se je vzel tak okus pri tem neznatnem posnemalcu Nerona. Kupila sem to pakčo leta 1925., ko je izročil Buđhi svojo čisto dušo. — Ali je bil usmrćen? ^^^^^^^^^a^ |B_^^ ^H^^^^^^^-^^^K gp^^ A^^^|JkM» A^^^gB^^I ^P^^fe^k .^^^B^ftflfe ^^^ ^^^k ^^■^■A^Mfe %9k lf|^MpA4f|| jt^fl N^^^ f^tftfMA ^^ft^vB^^tf^^ ^^^m. Vl^^B ^V ft^^^^^A^ta^^^_