ŠT. 4- XIII APRIL 1964 CENA 20 DIN
VSEBINA:
Minimum ima dva maksimuma
M. Vidmar: Delavsko samoupravljanje je važno .. .
Za nas — AKTUALNA VPRAŠANJA
M. Škrinjar: 5 let v akciji
F. Adamič: Nabava v mesecu februarju 1964
L.	Zabukovec: Proizvodnja v februarju 1964
J. Mavko: Prodaja v februarju 1964
Dobrodošla na naši proslavi . . .
F. Rebernik:	Vzgoja in
varnost v prometu
M.	Škrinjar: Prah v predilnici
E.	Rojc: Tam, kjer pozimi rožce cveto
dr. F. Jerovec: Z občnega zbora Partizan Jarše . . .
J. Pleško: Občinsko tekmovanje za »Zlato puščico«
F.	Rebernik: Kegljanje
V. Habjan:	Obvestila iz
kadrovske službe
V. Habjan: Upokojenca
Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Naš pozdrav 1. maju
in iskrena čestitka vsem delovnim ljudem
Minimum ima dva maksimuma
VODILNI USLUŽBENCI IPI SO RAZPRAVLJALI O NAJNIŽJIH OD V PODJETJU. OBLIKOVANJE NEKATERIH PREDLOGOV ZA UO, DS IN POLITIČNE ORGANIZACIJE
Vprašanje ureditve najnižjih osebnih dohodkov v našem podjetju zahteva ureditev, je uvodoma naglasil direktor K. Marinc. To vodilo je bilo nit razprave strokovnega kolegija in od tod nekaj misli.
Sodobno je, da pišemo o najnižjih osebnih dohodkih, ker so lc-ti pereče vprašanje spričo nenehnih dražitev v vsakdanjem življenju. Žal se pri tem vprašanju zadržujemo le v nominalni vrednosti OD skoro nikdar pa ne upoštevamo dobrin v naturali-jah, katere nam v precejšnji meri nudi ravno podjetje s svojimi ureditvami.
Kdo upošteva tople malice, kdo kosila? Kdo od koristnikov obračuna prispevek za vožnjo z avtobusom v zimskem času? Od kod denar za regres v času dopusta če ga preživite v našem domu ob morju ali v onem na Mali planini? Vse bonitete gredo iz naših sredstev!
Žal je resnična ugotovitev tovariša na tem sestanku, ko je dejal, da ljudje danes štejejo od OD samo resnično izplačani denar in vračilo dolga sploh ne omenjajo, kot da ga ni.	_
Sprašujem se — kol'ko pa mora biti potem minimalni OD če vsega tega ne vključujemo v izračun oziroma plačilo za naše delo?
In kje so proste sobote? Tudi zanje bi želeli polni prejemek.
Prav je, da o minimalnem OD govorimo. Prav je pa tudi, da osvetlimo to, o čemer sem pravkar pisal.
Skoro nemogoče je, da bi se tekstilna industrija s svojimi OD enakovetila z ostalo industrijo. Znano nam je, da je položaj tekstilne industrije zelo težaven. Vedeti pa moramo tudi, da — če ni proizvodnje ni denarja.
Vodje služb in sektorjev so prediskutirali vsa ta vprašanja ter sprejeli predloge s katerimi bodo zagovarjali ureditev minimalnega OD pred organizacijami in organi samoupravljanja v IPI.
Verjetno minimalni OD tudi v prihodnje ne bo znesel 25 000 din, kakor si to želimo, ampak bo za nekaj stotakov nižji. Tako predvideva predlog, da bi se zvišal sedanji najnižji OD v predilnici za ca. 20 °/», v tkalnici pa za 18,5 %. Nekoliko nižji ja ta odstotek v plcmenitilnici kjer tudi OD ni tako nizek kakor v obeh prej omenjenih obratih.
Po predlogu ta rešitev še ni dokončna. Z dejanskim obračunom pa sc bo videlo do kam smemo, skratka, videli bomo, kje je skrajna meja naših možnosti.
Predlog ne predvideva zvišanja najnižjega OD v konfekciji, pogonu in upravi podjetja ker tu vprašanje ni tako kritično. Stvar obratnih delavskih svetov pa bo, da bodo povedali svoje, da bodo z denarjem kar najskrbneje gospodarili in da se bodo pogovorili tudi o produktivnosti ter o kvaliteti svojega dela.
Predvsem kvaliteta je zelo pereče vprašanje. Končno ni nihče dolžan plačevati slabo delo in še celo ne če ga nekdo opravlja brez truda, da ga izboljša.
Dobri rezultati v januarju in februarju
V četrtek, 26. marca sta UO in CDS na svojih rednih sejah razpravljala o doseženih rezultatih podjetja. Uvodoma je direktor tovarne K. Marinc omenil nekatere nejasnosti, ki so se pojavile po objavi članka v ljubljanskem »Dnevniku« o našem statutu. Navedbe v omenjenem članku je rekel direktor, so točne, vedeti pa je treba, da je bilo govora o Našem statutu, ki vsebuje določila za naše prilike in pogoje. Statut IN-DUPLATI JARŠE ima jarške pogoje — je skratka specifičen za naše prilike ter je o njem razpravljal širok krog naših sodelavcev.
Nesmiselne' so tudi govorite, je nadaljeval direktor, ki govore, da prejemamo 80 % osebni dohodek. Prav zlonamerno je nadalje govorjenje, da nam je sosedni kolektiv »posodil« denar, da sploh prejemamo OD.
Rezultati letošnjega leta so naravnost odlični kar je razvidno iz materidla, katerega ste prejeli je nadaljeval direktor. Celotni dohodek podjetja je v jan. in febr. za 14'% višji kot v istem času leta 1963. Dovolj denarja smo ustvarili za OD in v skladih imamo letos v dveh mesecih za 15 milijonov din več kot v celem preteklem letu skupno.
Rezultat, katerega smo dosegli je rezultat enoletnega dela ker je nemogoče ustvariti sliko hitreje ob dejstvu, da imamo v proizvodnji 500 artiklov katere proizvaja preko 1100 ljudi.
Naša naloga pa je, da mislilmo na našo letošnjo kadrovsko politiko in ji začrtamo pot, ker bomo sicer ostali brez srednjega kadra v proizvodnji. S prehodom na izdelovanje tkanin iz sintetičnih materialov bomo morali zajeti izobraževanje ljudi v široki obliki, je zaključil dilrektor Marinc.
Oba samoupravna organa, katera sta zasedala ločeno sta sprejela poročilo ugodno in potrdila politiko glede ljudi — kvalificiranih proizvajalcev.
V	nadaljevanju je poročal organoma »o spremembah v pravilniku za razdeljevanje OD« predsednik ko-mlisije Lado Zabukovec. V predloženem materialu je podrobno razvidno, kakšni so kriteriji po katerih naj se odslej deli OD. S predlaganimi spremembami! in dopolnitvami bomo
—	povečali OD nižje plačanim članom kolektiva in s tem v okviru možnosti izboljšali njihov gmotni položaj;
—	stimulirali bolj racionalno koriščenje letnih dopustov in s tem višjo proizvodnjo;
—	poenostavili obračun OD ob prehodu na strojno delo pri obračunavanju OD na IBM strojih;
—	stimulirali člane kolektiva, ki so z dolgoletnim nesebičnim delom v našem podjetju omogočili dosedanji razvoj ih povečanje podjetja in s tem zaposlitev novim, mladim delavcem ter zmanjšati fluktuacijo delovne sile in končno
—	dati priznanje borcem in vsem, katerim je družba priznala delo v času NOV.
V	materialu, katerega so članil obeh organov samoupravljanja prejeli pa podrobno navaja način, kako izvajati posamezne predloge. Lado Zabukovec je poudaril, da je predlog treba še dopolniti če bi se po prvem ali drugem obračunu pokazale določene nesmiselnosti ali rigorozne napake. Prav gotovo pa bomo po predlogu zvišali OD doslej najnižje stimuliranim delavcem v podjetju. Zaključno pa je rekel: »nobenih korektur ali povišanj OD pa ni za vodilne uslužbence od mojstrskega kadra dalje«.
Člani CDS so po diskusiji sprejeli predlog soglasno.
V	nadaljevanju so sprejeli predlog, da se dovoz delavcev v podjetje na delo vrši še v mesecu aprilu, ker je vreme aprila še prilično nestalno.
Nadaljevanje na str. 5
Dobrodošla na naši proslavi za dan žena - 8 marec
Direktor tovarne K. Marinc je govoril zbranim ženam. Povprečno na začetku, prijetno na koncu
V soboto 7. marca so žene iz INDUPLATI praznovale svoj praznik. V sindikalni dvorani se je zbralo skoro 600 žena od katerih so mnoge prišle tudi 10 in več kilometrov daleč.
Pozdravni govor, povezan z zgodovino ženskega gibanja v svetu in z zgodovino zaposlene žene v INDUPLATI Jarše, je imel direktor podjetja tovariš Kamilo Marinc. Zbrane žene v dvorani so ga s ploskanjem pozdravile že na začetku govora. V svojem nagovoru Pa je žel mnogo odobravanja tako pri analizi zgodovinskih dogodkov pri uveljavljanju ženskih pravic' za enakopravnost kakor tudi pri osvetlitvi položaja, katerega smo skupno že dosegli v porajajoči socialistični ureditvi. Direktor Marinc je omenil 40-letnico obstoja podjetja INDUPLATI ter ta jubilej povezal z delom mnogih navzočih žena, ki že desetletja proizvajajo za procvit podjetja in skupnosti.
Vprašanje ureditve OD predvsem pri nižjih postavkah zahteva tudi od nas, od uprave INDUPLATI ter od političnih in masovnih organizacij resno nalogo, katero bomo morali rešiti v zadovoljstvo vseh. Ne pozabimo pa, je rekel direktor, da smo med redkimi, ki imajo uveden 42-urni delovni teden, da smo skoro
edini v tej obliki zaposlenosti v tekstilni stroki in, da ta skrajšan delovni čas v obliki prostih sobot koristi ravno zaposlenim ženam.
V kulturnem sporedu proslave so nastopili člani Šole za glasbeno izobraževanje Domžale, član Ljudske univerze Domžale ter vokalni sekstet iz Domžal. Morda jc bilo v samem programu preveč recitacij — morda pa so vzeli izvajalci kulturnega programa zadevo preveč obrtniško saj jim je bila proslava v Jaršah 4. tega dne ter so celo takoj po programu izvedli isti spored še enkrat v tovarni File v Mengšu.
Številne žene, ki so se udeležile proslave so bile povabljene še na večerjo, kjer so posedele še nekaj ur v prijetnem pomenku. Razgovor zbranih žena jc tekel prosto in sc skoraj ni dotaknil vsakodnevnih težav pač pa so se žene veselile pozornosti, katero posveča naša skupnost predvsem zaposleni ženi in materi.
Skoro 100”/« udeležba povabljenih dokazuje, da se žene zavedajo svojih nalog in pravic ter se rade zberejo za svoj praznik. Tradicijo praznovanja 8. marca jc kolektiv INDUPLATI letos dostojno nadaljeval in z zaupanjem gledamo na osnovi izvršenih nalog tudi v prihodnost.
Nabava v februarju 1964
Vrednost točke je bila v primerjavi z lanskoletnim povprečjem naslednja:
V mesecu februarju nismo imeli posebnih težav Pri nabavil Premoga smo imeli dovolj, glavne surovine smo dobivali enakomerno.
Prejeli in porabili smo:
Surovina	Prejeli kg Porabili kg
Premog
Bombažna preja
Stanična preja
Lanena preja Osijek
Laneno vlakno dolgo domače
Laneno vlakno dolgo uvoz
Laneno vlakno kratko domače
Laneno vlakno kratko uvoz
Konopljeno vlakno dolgo
Konopljeno vlakno kratko
Stanično vlakno
Leacryl
Kemikalije
Barvila
290 400,0	364 900,00
58 551,9	57 098,00
—	4 920,30
6 836,0	4 364,00
19 970,0	25 753,00
—	8 100,00
11 334,0	11 245,00
—	2 300,00
24 649,0	18 866,00
30 476,0	10 285,00
6 715,6	3 062,00
49 273,0	71 264,17
1 867,0	3 874,30
Preskrba z barvili in kemikalijami se še vedno ni izboljšala. Vzrok je pač v tem, ker je ta material Večinoma iz uvoza in so nastale težave ob koncu leta s plačili v inozemstvu. Da bi ne zapadla devizna sredstva, so podjetja dala nova naročila tudi še za leto 1964, banka pa ni razpolagala z zadostnimi sredstvi, zaradi česar jih je odobravala zelo počasi.
Pomožnega materiala še vedno ni v zadostnih ko-ličilnah in se preskrba nikakor noče izboljšati.
Proizvoduja v februarju 1964
Proizvodnja v predilnici in tkalnici se je precej povečala, šepa pa proizvodnja v plemenltilnici, kjer obdelava lanakrila ne steče kot bi bilo treba. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Plan 19G4 Februar 1963
Predilnica . Tkalnica . . Plemenitilnica Tiskarna . . Konfekcija .
99,1 ®/o	99,4	«/»
99 °/o	107,5	°/o
90 o/o	108,5 “/o
96,5 ”/o	52,8	»/o
111 «/»	209 ”/o
Predilnica....................... 101 ”/o
Tkalnica......................... 102,5 %>
Plemenitilnica................... 100 ®/o
Tiskarna......................... 100 %
Konfekcija....................... 113 ”/o
Pogon............................ 100,5 o/o
Uprava........................... 101,5 ”/u
Prodaja v februarju 1964
Proizvedeno	Prodano
Tkanina	m2	m2
Lanene	23 974	16 629
Konopljene	24 864	21 789
Bombažne	124 608	79 122
Sintetične	—	—
Lan — konoplja	1 557	1 941
Bombaž — konoplja	194 567	174 516
Lan — sintetika	38 467	12 020
Bombaž — konoplja	34 069	29 853
Gasilske cevi — kg	4 719	3 422
Makulature smo istem mesecu 1963.	imeli v februarju 1964 leta pa 2701 m2.	6192 m2, v
Plan prodaje je bil v februarju dosežen 99,4®/», kar je zadavoljivo za ta letni čas. Zaloga gotovih izdelkov se je znižala za ca. 90 000 m2 od zaloge konec januarja		
1964.
V februarju smo izvozili: art.
303/140 cm 4556 m2 v vrednosti 1276.— US $
Mesečni plan je bil dosežen le 14,87 ”/o in kumulativni za dva meseca 36,58 o/o. Izgledi za mesec marec so nekoliko boljši.
ZA NAS AKTUALNA
Postavil sem se k vratarju in nabiral sodelavce za razgovor. Pričel sem ob 5. uri 25 minut in štel do 80. Potem sem ga pismeno povabil v uredništvo. Zadevo sem ponovil ob 13. uri 40 minut. Zopet 80., 160. in 240. ki je prišel na delo. Bilo je to v torek, 17. marca 1964.
Vprašanja sem zastavil vsakemu posebej in to:
1.	KJE BOSTE LETOS PREŽIVELI VAS LEtNI DOPUST?
2.	KAKO IZKORISTITE PROSTO SOBOTO?
3.	VAŠA OCENA IN PRIPOMBE NA NAS KO-NOPLAN?
VINKO JAGODIC (52), v IPI zaposlen 26 let sedaj kot tkalski mojster v spodnji tkalnici.
— Letos ne bom šel nikamor, ker že imam plan po katerem bom obiskal svojega sina v Biihaču — BiH, kjer služi vojaški rok v JLA. So že otroci tako stari, ko se pa Silvestri kar vkup držijo.
— Vse sorte. Največ o-pravka imam z domačimi deli. V soboto marsikaj uredim kar med tednom ne utegnem, ker sem že preveč utrujen od dela v tovarni. Pozimi pa ni posebnih del in so proste sobote res proste.
— Naš Konoplan' vedno vsega prečitam. Pišite več o posameznih obratih. Moja žena je upokojenka iz IPI pa jo tudi zelo zanima čtivo v Konoplanu kjer je svoje delovno življenje živela mnogo let. Lahko pa bi še več pisalo recimo, če se kaj izboljša. Lep primer je naša tkalnica, stara je že pa bi še lahko kaj izboljšalo.
Mlade ljudi, predvsem pa ženske zanima moda! Ali, če je kdo mogoče iz inozemstva prinesel kakšno reč. Tudi Editovi (Edi Rojc up. pis.) prispevki so zanimivi. Tudi Spela je bila zanimiva, rad imam zabavo — kakšno humoristično reč.
Glede bilance so pa takšne številke, da jih vsakdo ne razume čeprav je bilo dobro napisano.
Lahko pa bi še več pisali, pa ne vem ali ni prostora ali ni ljudi za to delo. Morda bi se našli dopisniki iz obratov. Skličite interesente za to delo, povejte jim, kaj od njih želite. Morda jih bo samo polovica prišla v poštev a vendar Iz vsakega obrata nekaj.
Marija GORJUP (33), v IPI 17 let. Korespondent v komercialnem oddelku.
— Lepe počitnice bom imela. Šli bomo 1 teden v Umag in 1 teden v Bohinj. Smo že prijavljeni. V Umag bomo šli v začetku julija.
— Lenarim — na vsak način podaljšam spanje. Vsak dan vstanem ob pol petih, ob prostih sobotah pa ni treba. Potem pripravim kosilo. Tako vsaj enkrat v tednu sedemo skupaj h kosilu. Imam pralni stroj zato mi ob sobotah ni treba prati. Kasneje bomo šli tudi na izlete (pssst — vplačan je že Fiat 1300 in ga bomo v aprilu že dobili). Sicer najdem precej zabave tudi v vrtnarjenju.
— Mož več bere Konoplan kot jaz, je torej bolj z njim seznanjen. Zanimiv je. Pogrešam potopisov. Včasih so bili — sedaj jih ni več čeprav gredo naši ljudje še vedno v zamejstvo. Tudi veselo rubriko pogrešam. Včasih je bil še kak vic! Objavljajte zapisnike sej ali
vsaj komentarje o sejah! Včasih je o tem pisal tov. Lado (Lado Zabukovec, šef proizvodnje up. pis.), včasih so bili tudi objavljeni zapisniki na oglasni deski — sedaj tega ni več, čeprav seje in sklepi niso tajnost.
IZ”- ~	'	... Vera VAHTAR (31), v
IPI 1 leto, šivilja v šotorskem jMHBk	oddelku.
— Se nimam nič predvidenega. Ce bo prostor v domu 1 ^^B JH v Umagu — potem v Umag.
— Ob prostih sobotah šivam doma za svoje potrebe AK	,	sicer opravljam	gospodinjska
dela. Proste sobote pridejo ^^^B	zelo prav, da človek	uredi vsa
BBB pota katera sicer	ne	more. Ne
ukinite jih!
— Konoplan prečitam. Piše o vseh mogočih stvareh. V njem so podatka o doseganju plana. Osebno se zanimam za svoj OD, mislila sem, da bom napredovala pa nisem.
Ana OCEPEK (30), v IPI 2 leti. Tkalka v jadrovinskem oddelku.
— Nikamor! Imam še premajhnega otroka (delam po 4 ure).
— Gospodinjska dela. Pe-rem. Če prostih sobot ne bi bilo bi morala vsa dela opraviti ob nedeljah. Ne ukinite prostih sobot!
— Konoplan se mil še kar dopade. Prečitam ga vedno. Napišite za nas, ki delamo po 4 ure, kje naj dosežemo normo, ko pa delamo sedaj tu potem zopet tam. Zato
Regina PEČE (30), v IPI 9 let. Predica v suhi predilnici.
— Namen imam iti v Umag. Ne vem, kako bo za moža! Če bo regres? Verjetno bomo šli.
— Običajno perem. Imam dva majhna otroka. Za ukinitev prostih sobot nisem — to pa ne. Raje delam 1-krat ponoči!
— Konoplan je kar zanimiv. Tako vsaj zveš, kako je v podjetju. Rada ga prečitam. Zdi se mi, da je pretežno o vsem napisanega. O DS je notri, o sestankih tudi — je vse. Ne vem, kaj bi naj bilo še napisanega kar bi pogrešala.
Anton ŠKARJA (28), v IPI 18 mesecev. Varnostni tehnik.
— Prvič v življenju sem se odločil, da bom šel za teden dni na morje. 2 dni bom v Umagu potem se bom s postanki v raznih krajih vračal domov.
— Imam svojega konjička. V kletnem prostoru doma imam delavnico v kateri popravljam istrošene stvari za dom. Mnogo zadnjih sobot pa sem izkoristil zato, da hodim v Ljubljano spraševat zavoljo naročenega Fička. Motor sem namreč prodal in se odločil za Fiat 750.
je tudi OD nizek!
VPRAŠANJA
— Konoplan prinaša zelo ljube novice. O nekaterih že sam vem pa jih vseeno še rad preči tam v našem listu. Zdi se mi, da bi kolektiv kakršen je naš skoro ne mogel živeti brez svojega lista. Piše vse v njem — kako raste, kaj se dela in kaj dogaja.
Kaj posebnega nebil predlagal, ker je že sedaj precej obsežen in o vsem piše. Da bi le vsi vsega prečitali. To pripominjam prav za svoje prispevke (nezgode up. Pis.), ko se ljudje še vedno radi izražajo, da o tem ali onem ni bilo ničesar napisanega, pa seveda nimajo prav.
Lojzka ŽUN (39), v IPI 18 let. Klaser gotovih izdelkov.
— Nikamor. Imam 3 za preživljati! (mamo in sina) pa s svojo plačo ne morem nikamor.
— Pospravljam — malo bolj kot sicer. Tudi sina v roke vzamem — ko pa je že šolar. Pa po drva gremo v gmajno.
— Je prav dober. Zelo rada ga prečitam vsaj zveš kako in kaj. Celo sedaj, ko vidim v njem rezultate svojega dela. Tudi Edijeve prispevke rada prečitam. Pravzaprav je vse zanimivo. Bolje je, če je več o tovarni napisanega. Kako napredujejo šefi. Dopade se mi prispevek inž. Korčetove, je zelo dobro napisano.
ZdiJ se mi, da je dosti napisanega in od vsega
nekaj.	I
Maks LENČEK (30), v IPI 9 let. Železostrugar.
— Najverjetneje bom šel v Novi grad na morje. Letos grem tja — VATA ima tam weekend hišice in je ceneje kot v Umagu. In v VATI je zaposlena moja žena pa regres za oba velja.
— Malo gospodinjim (kuham kosilo, če je žena v službi). Malo grem po trgovinah. Pa to — pa ono. Sem za proste sobote. Poleti bom ilmel na dograditvi svojega doma dovolj dela in tedaj bodo proste sobote zlate sobote.
— Nimam kaj proti reči. Vse me zanima o čemer Piše. Najbolj me zanima, če je v tovarni kaj novega. Sem za humor — tako bolj za nedolžnega. Drugače pa Je precej pester.
Tudi našo menzo bi bilo dobro kdaj opisati! Z vselr strani!
Anica ROZMAN (41), v IPI 9 let. Predica v predpre-dilnicil.
— Oh, nikamor! Ostala bom kar doma. Financ minister ne dopušča. Saj veste družina — 3 otroci!
— Doma je dosti dela. Silvan j e, pranje, skratka — gospodinjska dela.
Da bi kam šla sploh ne. Sem najraje doma. Tudi otroci komaj čakajo, da smo vsi skupaj. In — prostih sobot smo se že navadili — vsi skupaj. Če bi pa vsi delali bil seveda tudi jaz.
— Konoplan prečitam. Dober je! Bil bi lahko še obširnejši, da bi bilo še več za čitati. Nič najraje ne ciltam ampak vse od kraja kar piše.
Tončka ŠARC (22), v IPI 6. leto — tkalka v spodnji tkalnici.
Še ne vem kam a najbrž v planine. Samo lansko leto nisem bila, sicer grem vsako leto na dopust v planine.
— Ob prostih sobotah malo pohajkujem. Po Homcu — kjer sem doma.
— Konoplan prečitam. Mislim, da je vse napisano kar mora biti napisano.
S TEM, DRAGI BRALCI IN SODELAVCI smo zaključili intervju z desetimi našimi sodelavci, katere smo izbrali na doslej neobičajen način. Morda bomo že prihodnjič v podobni obliki nadaljevali z našim delom. Prav gotovo pa bomo na ta način dobili neposredni kontakt z Vami ter vaše želje in pripombe posredovali tistim, katerim so namenjene.
Delavsko samoupravljanje je važno poglavje v statutu
V torek, 23. 3. 1964 so se zbrali elani ZK, IO sindikalne podružnice ter mladinske organizacije k obravnavanju predloženega predosnutka statuta.
Albin Gnidovec — predsednik komisije za izdelavo statuta je navzočim podal kratek izvleček iz celotnega statuta (s posameznimi poglavji so bili predhodno že seznanjeni). Po tem poročilu se je razvila živahna diskusija, v kateri so bila postavljena mnoga vprašanja ter dani mnogi koristni predlogi.
Navzoči so sc v svoji diskusiji najprej dotaknili delavskega samoupravljanja. Med mnogimi vprašanji jih je najbolj zanimalo, če ima predsednik DS pravico na vseh sejah in za vse zahtevati tajno glasovanje. To je seveda mogoče, odvisno je od samih članov DS.
Tudi pri členu, ki govori o delu komisije za sprejem in odpoved delavcev, so predlagali naj se delo te komisije bolj precizira — naj se točno določijo njene pravice.
Še o poglavju, ki govori o ukinitvi nepotrebnih delovnih mest. Podan je bil predlog, naj se izpopolni tako, da se delavcu, ki dela na delovnem mestu, ki je predvideno za ukinitev, najprej ponudi enakovredno delovno mesto, če ga pa ta noče sprejeti, se mu šele lahko odpove. Če bi to ne bilo točno formulirano se lahko zgodi, da bi to lahko izkoriščali z namenom, da bi se nekoga iznebili.
Prav tako je bilo že danih več dopolnilnih predlogov za poglavje, ki govori o pravicah in dolžnostih delavcev.
Vse te predloge bo komisija za izdelavo statuta upoštevala pri svojem delu.
(Nadaljevanje z 2. strani)
CDS je dopolnil predlog, da se pošlje v Umag na okrevanje in utrditev zdravja ne 40 temveč 50 naših sodelavcev. Predlaga naj zdravnik naše OA v socialni! izbiri pa naj sodeluje komisija v kateri je zastopan tudi predstavnik naše sindikalne podružnice.
Na predlog računovodje M. Debevčeve je CDS sprejel soglasno sklep, da se za leto 1964 odobri najetje kratkoročnega kredita v višini 500 milj. din.
UO podjetja je sprejel na svoji sejil še sklep o odobritvi štipendij nekaterim prosilcem.
Šef ekonomske službe je poročal, da bodo OD v predilnici za mesec april (izplačilo 15. maja) obračunani že v strojni to je IBM obdelavi.
PET LET V AKCIJI
Vprašanju regulacije porodov, planiranje družine — kakor imenujejo po svetu pojav zavestnega odločanja ljudi o številu potomcev in časa njihovega rojstva, smo v našem glasilu že dali dokaj važno mesto. Vzrok, da o tem zopet razpravljamo, je predvsem dejstvo, da je to eno najbolj perečih vprašanj v zdravstvenem varstvu matere in otroka.
Nagla industrializacija, naglo spreminjanje socialne sestave prebivalstva, množično zaposlovanje žena v proizvodnji — vse to je povzročilo pri nas občutne spremembe in odprlo toliko novih problemov v družinskih odnosih, pri vzgoji otrok ter v odnosih med spoloma, da zahteva bolj poglobljene obravnave.
Današnja ženska ima zahtevne naloge: biti mora mati, žena, gospodinja in proizvajalka, kar ni lahka stvar. Razumljivo je, da si želi le toliko otrok, kolikor jih lahko vzgaja. Zato je z neželjeno nosečnostjo velikokrat prizadeta. Vendar običajno rešuje to vprašanje na najbolj škodljiv, po njenem mišljenju pa najbolj preprost in hiter način, to je s splavom. Splava pa ne smemo sprejeti kot načih za načrtovanje družine zaradi njegovih zdravstvenih, socialnih in ekonomskih posledic. Znano nam je, da je splav škodljiv ženi ne samo telesno in duševno, temveč tudi moralno, ker jo postavlja v docela podrejen položaj nasproti) moškemu, saj nosi posledice spolnega življenja sama. Za pravilno reševanje te problematike veljajo načela in sicer: uporaba kontracepcijskih pripomočkov — izbira je precejšnja, zato se ženska oz. zakonca lahko odločita za tisti pripomoček, ki jima najbolj ustreza. Najmočnejši činitelj za pravilno usmerjanje dogajanj v zvezi z regulacijo porodov je spolna vzgoja kot del splošne vzgoje v duhu enakopravnih odnosov in spoštovanja človekove osebnosti. Vemo, da je naš odnos do pojavov in stanj v našem življenju odvisen od našega vrednotenja. Na osnovi vrednotenja oblikovan odnos pa je gibalo naših dejanj — našega ravnanja. Vrednotenje pojavov v posameznem človeku pa se oblikuje pod različnimi vplivi in s pomočjo lastnih izkušenj. Če to upoštevamo, nam je jasno, da moramo najprej spoznati odnos do materinstva v ženi, saj ima ona v rokah zibelko človeškega rodu. Morda smo prepričani, da je odnos žene do materinstva sam po sebi lahko pozitiven, saj ga zagotavlja naravna vloga ženskega bitja sama. Žal pa nam daje naslednje dejstvo razloge, da nilsmo o tem tako trdno prepričani. Veliko je žena, ki na komisijah za odpravo plodu uveljavljajo z zakonom dano pravico in prosijo za splav. Njih prizadevanje za uresničenje njihoviih prošenj in reagiranje na odklonitev s strani komisije pa odčituje pravo borbo proti življenju, kil ga nosijo v sebi. Naj govore primeri:
— Delavka, žena kvalificiranega delavca prosi za splav, ker sta si z možem s težavo zgradila hišiJco, ki je še neometana. Ima dva šoloobvezna otroka. V primeru, da bi ponovno rodila, bi po njenem mnenju morala zapustiti službo, ker bi jo dojenček privezal na dom, s čimer bi se tako zmanjšal dohodek družine, da bi hiše ne mogli urediti in izpopolniti.
— Delavka z enim otrokom v starosti treh let prosi za splav, ker sta z možem za opremo novega stanovanja najela posojilo. Novi otrok bi ženo privezal na dom, ker za otroke do dveh let ni varstvenih ustanov. Tako bi se zmanjšal dohodek družine in bi ne zadoščal za preživljanje v teh stanovanjskih pogojih.
— Intelektualka, ki ima dva mala otroka ugotavlja, da jo že ti otroci tako odtrgujejo njenemu poklicnemu
delu, da ne more napredovati v stroki. Nova nosečnost in dojenček pa bi ogrožala njeno poklicno kariero.
— Dekle staro 25 let, prosi za splav, ker jo je fant zapustil. Mnenja je, da je lahko le brez otroka še naprej poštena v očeh ljudi, itd.
Res je, da materinstvo ni samo sreča, je breme, vendarle razvija v ženi tudi sposobnost za premagovanje težav, saj žena preko materinstva vsestransko dozoreva.
Na osnovi spoznanja, da vsak nezavarovan spolni odnos lahko pomeni nosečnost, bi morala žena svoje
Materinstvo
intimno življenje primemo uredi til Zato naj 'bi s fantom ali možem razčistila vprašanje odgovornosti obeh za spočetje. Po tem bi se odločila za način ali pripomoček, ki njunim pogojem in odnosom najbolj ustreza.
Za urejenost človekovega spolnega življenja pa je potrebna zavestna osebna disciplina, ki je praktična preizkušnja osebnega odnosa do spolnega življenja. Ta v nemajhni meri za visi od vzgoje. Tako tudi1 v varstvu pred nosečnostjo ne zadostuje pouk o tehnikah in dostopnost zanesljivih pripomočkov, ker so le ti orodje v rokah vsakega posameznega moškega ali ženske.
V glavnem vsi lahko spoznamo lepoto in odgovornost ljubezni, bogastva doživetij, ki jih prinaša materinstvo in očetovstvo, pri tem seveda ne sme manjkati osebne discipline, ki je za srečno doživljanje obojega potrebna.
Prah v predilnici
Pred nekaj leti sem prvič prestopila prag tovarniškega objekta predilnice. Prvi pozdrav je veljal organu, ki je silno občutljiv in dobro zaznamuje primesi zračne atmosfere. Ko sem stala tako na razpotju v tej hiši in se mi je odprla pot na vse strani, sem se odločila, da si ogledam življenje pri delu ročnih mikačev. V oddelku sem zagledala šest žena, ki so pridno ročkale konopljeno prejo. Njihov zunanji videz, t. j. obleka, pokrivala in obuvala, mi je takoj pokazal ogledalo prahu, ki nastaja ob delovnem postopku. Ob kratkem razgovoru z ženami pa se je tudi v meni nekaj dogajalo. V grlu sem občutila gosto snov, ki se mi je pomikala navzdol in me dražila tako, da sem začela kašljati čeprav sem hotela, da tega ne pokažem. Pri ženah pa sem opazila, da se spogledujejo in se natii-homa smejejo. V opozorilo so mi le povedale, da je bilo tako tudi z njimi v začetku službovanja in to ne samo pri njih, temveč v vseh oddelkih suhe predilnifce.
Iste težave imajo delavci v vseh predilnicah in tkalnicah bombaža, ki so še posebno močne pri enodnevnem oddihu in dopustih. V nekaterih tovarnah so zdravstveni delavci opazili tudi zvišanje telesne temperature, ki pa je po preteku polovice delovnega časa še v istem dnevu padla na normalo. Po strokovnih ugotovitvah je bombažni prah bolj škodljiv od lanenega in konopljenega, nobeden pa ne pušča trajnih posledic ali invalidnin.
Sedaj, ko po večih letih, večkrat prestopim ta prag ne občutihi več pojavov, kateri so mi v začetku delali težave.
Pred nekaj dnevi sem zopet obiskala žene v pred-predilnici in nekatere izmed njih sem za hip zmotila pri delu. Zanimalo me je kako so one doživljale prve
dneve dela v tem okolju ih kako se danes počutijo, ko se večina njih že več let nahaja na istih delovnih mestih. Marica Orehek mi je povedala, da že od leta 1954 t. j. že 10 let dela na raztezalkah, ki predejo laneno in konopljeno prejo. Delovni postopek pravi, da je zahteven, ker opravlja dva stroja. Paziti mora, da se preja ne navija na dva valja ali pa da se ji ne polomijo igle. Glede prahu, katerega pri njej ne manjka, mi je povedala, da je krizo tega prebolevala mesec dni. Vsak dan sproti se je bala oditi na delo, nato pa pravil, se je vsemu privadila. Kljub temu, da delo rada opravlja in, da sta ji stroja prirastla k srcu, pa si želi delovno mesto spremeniti, ker po dolgih letih, katere je prebila v tem okolju, po njenem mišljenju, le slabo vpliva na njeno zadnje počutje. Zaveda se, da mladoletna otroka, katera ima, potrebujeta zdravo ih zadovoljno mater v svoji sredini.
Tudi Maksa Mihelčič, katera se mi je zdela na delovnem mestu zaskrbljena, mi je hitro povedala dobre in slabe strani delovnega mesta, saj v sedemnajstih letih so ji delovna mesta v predilnici' dobro poznana. Zaskrbljenost, katero sem takoj opazila pa ni povzročilo samo delo, temveč so jo mučile misli kaj je z otroci, ki so zaradi turnusa, katerega dela, sami' doma. Najstarejši otrok je star 14 let in mora v službeni odsotnosti očeta in matere paziti ostale tri od katerih najmlajši je star 2 leti. Tudi ta žena, katera je posvetila veliko ur drugemu domu si želi spremeniti delovno mesto izven predilnice.
Iz obeh razgovorov sem videla, da se človek okolju slej ko prej privadi, toda leta napravijo svoje in še posebno če vzamemo stališče žene, ki se danes udejstvuje kot proizvajalka, gospodinja in mati.
Vzgoja in varnost v prometu
Naraščajoči promet na naših cestah prinaša s seboj poleg drugih nevšečnosti' tudi zvišanje števila prometnih nezgod. Vzroki nezgod so različni in izvirajo iz neizkušenosti voznikov motornih vozil in nediscipliniranosti porabnikov cest.
Iz podatkov o prometnih nezgodah v razdobju 9 mesecev lanskega leta vidimo, da je bilo na območju občine Domžale 195 nesreč.
Od teh nesreč je bilo:
s smrtnilm izidom..................10 primerov
s hudimi telesnimi poškodbami . . 44 primerov z lahkimi telesnimi poškodbami' . . 53 primerov nesreč z materialno škodo ....	88 primerov
Skupna škoda znaša približno 15 milijonov dil-narjev.
Med vzroki prometnih nesreč prevladuje neupoštevanje prometnih znakov, neprimerna hitrost, vinjenost preobremenjenost cest, slabe ceste, nepravilna oprema vozil, nepravilno prehitevanje, izsiljevanje Prednosti itd. Nad 22 ®/o nesreč je še vedno povzročenih zaradi vinjenosti, 40°/» je povzročenih zaradi neupoštevanja prometnih znakov in v 28 ”/» je vzrok prehitra vožnja in izsiljevanje prednosti.
Pri) nedavnem pregledu koles v naši kolesarnici, jo bila ugotovljena vrsta pomanjkljivosti, ki vplivajo na varno vožnjo. Najdene pomankljivosti so: na 12 kolesih pokvarjene zavore, na 5 so manjkala odbojna stekla, luči ni bilo na 1 kolesu, na 3 kolesih so bila pedala pomanjkljiva, zvonec je manjkal ali bil pokvarjen v 3 primerih in dinamo je manjkal na 1 kolesu.
Najbolj porazno je dejstvo, da so v razmeroma velikem številu pokvarjene zavore in na nekaterih kolesih celo obe, to je prednja in zadnja. Voznik s takšnim kolesom v kritični situaciji sploh ne more zausta-
viti svojega vozila in prometna nezgoda s težkimi posledicami je neizbežna. Vozniki s takimi kolesi tvegajo svoje zdravje.
Vse kolesarje obveščamo, da je občinska komiisija za vzgojo in varnost v prometu na zadnji seji sprejela sklep, da je nujno posvetiti več pozornosti opremi dvokoles. Verjetno bodo prometni organi morali podvzeti ostrejše mere in lastnike nezadostno opremljenih koles s sankcijami opomniti na redno vzdrževanje svojih vozil.
Zato kolesarji pozor! Preglejte svoja kolesa in opremite jih s predpisano opremo, popravite zavore, luči in odbojna stekla! Redno vzdrževanje vam bo prihranilo marsikatero nevšečnosti na cesti in kar je važno, ogrožali ne boste svojega življenja.
Tekmovalci za občinsko »Zlato pušcico«
Z OBČNEGA ZBORA PARTIZANA JARŠE
Uspeh je v sodelovanju
Albin Žibcrt med poročilom
V četrtek 19. marca 1964 popoldne se je vršil XIII. REDNI OBČNI ZBOR jarškega TELESNO VZGOJNEGA DRUŠTVA »PARTIZAN«. Obisk je bil zadovoljiv. Na občnem zboru sta prisostovala tudi predstavnika občinske Zveze za telesno kulturo.
Za preteklo poslovno dobo je podal obračun dosedanji upravni odbor, ki ga je vodil Albin 21 b e r t. Po vseh formalnostih, mimo katerih ne more noben občni zbor ih poročilih se je razvila med navzočimi živahna diskusija.
Na predlog kandidacijske komisije je bil nato soglasno izvoljen nov upravni odbor z Otmarjem L i-povškom na čelu.
Smatram, da je problemom, ki jih je nakazala diskusija na občnem zboru potrebno posvetiti pozornost, ker je iz nje povzeti precej pobud za delo novega upravnega odbora društva.
Že predsednik je v svojem poročilu navajal posamezne načelne težave pri vodstvu društva. Kot posredni problem je iznesel društveno disciplino in to tako v upravnem odboru, posamezni sekciji društva do zadnjega člana, do posameznika. Mislim, da ni treba posebej poudariti, da urejeno in solidno delo društva, predvsem društva, ki se bavi s telesno vzgojo, lahko sloni samo na doslednosti v disciplini. Predpogoj za ustrezno disciplino pa je vsekakor organizacijsko dobro vodstvo, kar pa zavisi od upravnega odbora. Dalje je predsednik iznesel problem večjega sodelovanja s strani mladine in vključitve v aktivno delo v društvu. Skrb bodočega upravnega odbora bo vsekakor iskanje primerne potil do tistega dela naše mladine, ki še stoji ob strani in pušča v nemar telesno vzgojo na račun marsikdaj zanjo neprimerne zabave in brezkoristnega zapravljanja časa. Ta naloga ni lahka in vsekakor odgovorna ter vseskozi vzgojnega značaja. Mlademu človeku je to treba predočiti v upanju, da bo razumel korilstnost telesne vzgoje zanj samega predvsem, ko enkrat odraste. Koristen član človeške družbe mora poleg telesne moči in spretnosti imeti tudi čut tova-
Tam, kjer pozimi rožce cveto
(Edi1 Rojc)
3.	nadaljevanje
Z Marjana sem se spustil po južnem pobočju na ravnino ob morju. V zatišju prisojnega zaliva so cele površine vrtov pod steklom. Tu je zibelka čudovitega cvetja in lepe zelenjave. Ob obali je mnogo počitniških domov skritih v gozdičkih borov, ceder in cipres.
Na zemljo se je spustila noč.
Svetilnik je pričel enakomerno svetlikati. V mestu se je prižgalo na tisoče svetilk. Luči so metale dolge sence palm na živahno cesto. Gostišča in kavarne so bile polne gostov in na malem trgu poleg Dioklecijanove palače se je zbrala mladima na sestanek. Kaj čudno — mladima na prostem v času, ko se pri nas stiskamo za zapeček.
Večerjal sem v samopostrežni restavraciji. Posebno mi je v njej ugajala razsvetljava in pa strop. Le ta je modro obarvan prav kot nebo. V stropu pa so manjše in večje zvezde, ki sijejo na te kot prave zvezde. Prav zares imaš občutek, ko da sediš pod milim nebom. S pečeno riibo in dalmatinsko črnino sem si privezal dušo in srce. Zamaknjen sem gledal življenje ob pultu kjer so si Splitčani nakladali na pladnje izbrana jedila, ko je naenkrat objavil radio vest o atentatu na predsednika Keenedyja.
Ljudje so hiteli k radibaparatom in čakali nadaljnjih vesti.
Na vse je legla mora skrbi in negotovosti. Kaj bo sedaj?
Odšel sem k znancem na počitek. Pri njih sem zvedel, da je Keenedy umrl v bolnici, kratek čas po izvršenem, atentatu. Potem sem utrujen zaspal.
Prebudil me je prodajalec časopisov. Njegov monotoni glas »posebno izdanje, Keenedy umro« je budil tudi druge ljudi. Mnogi so bili samo na pol oblečeni vendar so tekli po časopis. Tako jih je prodajalcu v prav kratkem času zmanjkalo.
Po dobrem zajtrku sem se poslovil od prijaznih znancev ter se napotil v mesto nakupovat spominčke in hrano za popotnico. Kot zadnje sem se poslovil od trga cvetja kjer sem bil skoraj primoran kupiti šop pisanih nageljnov katere sem zložil v cekar, katerega sem moral prav v ta namen tudi! kupiti.
Vesel in poln lepih vtisov sem se pripravljal na povratek.
Pristanišče, avtobusna postaja in kolodvor vse je skupaj ob morju. Odločil sem se za potovanje z avtobusom ker si bom tako laže ogledal našo obalo in potoval bom po novi Jadranski magistralil. Na mesto v udobnem avtobusu za dolge proge me je pripeljala
in v izpolnjevanju sprejetih nalog
rištva in smisel za disciplino. To so za življenje zelo potrebne lastnosti! in te bo gotovo v določeni meri razvila pri vsakomur, sistematična in kvalitetna telesna vzgoja.
Zelo umestno je bil iznešen tudi problem iniciativnosti! posameznih članov upravnega odbora. Nemogoče je uspešno voditi društvo, če vsak odbornik ne izvrši tega, kar njegova funkcija predpostavlja. S primernim trudom članov odbora in načelstva, vključno z vodniki telovadnih oddelkov in športnih sekcij mora biti društvo kot celota uspešno.
Iz ostalih poročil je bilo razvidno, da je bilo društvo v pretekli poslovni dobi delovno in, da je doseglo sorazmerno lepe uspehe.
Nadaljnja diskusija pa je načela tudi še važna vprašanja, ki terjajo nujne rešitve. Če hočemo, da bodo starši naklonjeni društvu in mu zaupali svoje otroke, da jih telesno vodi in vzgaja, se je treba pobrigati za ustrezne pogoje, ki obvarujejo zdravje otrok. V mrazu mora biti telovadni prostor primerno ogrevan, na razpolago morajo biti ustrezni telovadni rekviziti, predvsem zadostno število telovadnih blazin, da je telovadba varna. Mora pa biti tudi zadostno število vodnikov, da je nadzor uspešen, ker so nekateri oddelki že tako porasli, da jih tudi vesten vodnik sam ne more več primerno obvladati.
Pri trošenju sredstev je bilo razvidno, da so šla sredstva predvsem za vzdrževanje posameznih športnih panog, sorazmerno premalo pa za osnovno vadbo, katere važnost je poudaril v diskusiji tudi predsednik občinske zveze J. Zevnik.
Poleg telesne vadbe, ki je bila vse leto aktivna so bili aktivni tudi nogometaši in kegljačil. V manjši meri košarkarji in odbojkarji ter drugi. Prav z ozirom na navedeno pa je tudi! treba posvetiti skrb posameznim panogam v sorazmerju z njih udejstvovanjem.
S strani občinskih forumov je bila obljubljena tudi denarna pomoč društvu, ki šteje med delovna društva
na področju naše komune; ob strani pa stoji društvu tudi kolektiv INDUPLATI in sindikalna podružnica.
Želimo novemu upravnemu odboru pri izvajanju programa v tekoči poslovni dobi nadaljnjih uspehov v zadovoljstvo vseh, ki jim je pri srcu telesna vzgoja in šport.
ZDRAVO IN VESELO NA DELO!
Upokojenca
Simon BELE, roj. 18. 10. 1905 v Donački gori. Dovršil je 4 razrede osnovne šole.
Ze v rani mladosti je odšel od doma in si služil kruh pri raznih kmetovalcih. Delo je bilo naporno, zaslužek pa majhen. Vseskozi je stremel, da bi se zaposlil v industriji. Z gradbenim podjetjem »OBNOVA«, ki je gradil našo predilnico, se je zaposlil v Jaršah. Ko so bila dela končana ni več odšel iz Jarš, temveč se je zaposlil v našem podjetju v oddelku novozgrajene predilnice in sicer dne 10. 2. 1938. V tem oddelku je ostal do svoje upokojitve dne ,17. 2. 1964.
Bil je zaposlen na raznih delovnih mestih, med drugimi kot mojster izmene v predilnici! in nazadnje kot nabijalec igel.
Pavla TURK, roj. 13. 1. 1914 v Tuhinju, kjer je dovršila 6 razredov osnovne šole.
V našem podjetju je pričela delati leta 1930. Delo je prekinila leta 1931 in bila zaposlena do leta 1932 pri Feliksu Stare Radomlje, Leta 1933 pa se je ponovno zaposlila v našem podjetju in bila zaposlena na delovnih mestih adjustiranje tkanin in čiščenje surovih tkanin. Na slednjem delovnem mestu je ostala do upokojitve 29. 2. 1964.
Obema upokojencema želimo še mnogo let v zdravju in osebnem zadovoljstvu.
stevvardesa, ki mi je odkazala rezervirani sedež mi ponudila bonbone in tablete proti bruhanju ter vljudno vprašala če mi bodo potrebne vrečke.
Ze med vožnjo je vprašala: Barbo, kako se vozil-te?« Dobro sem ji odgovoril ter jo debelo gledal. Ni mi šlo v glavo, da bi me imela tako fejst punca za barabo. Šele kasneje sem doumel v čem se motim. Blizu sedeči možakar me je namreč pobaral »Barbo, imate novine?« in tako sem ugotovil, da nisem baraba pač pa barba, kar pomeni podobno kot pri nas »stric«.
Peljali smo se skozi predmestje Splita mimo tovornega skladišča in pristanišča ter mimo tovarn. Povsod so visele zastave na pol droga v znak žalovanja za predsednikom Keenedyjem.
Vozili smo se skozi 7 naselij Kaštel. Imel sem občutek, da so vsa naselja povezana v eno samo kjer so letovišča, zdravilišča, hoteli in domovi v nepretrgani vrsti. Vmes najdeš vrtove z zelenjavo in cvetjem.
Pozornost mi je pritegnil bistri potoček ispod Kozjaka. V mislih sem gradil željo in plan, kaj vse bi ustvaril če bi bil tam kje moj dom. Ze sem misel prepredal v plan in se videl, kako živim tod kot upokojenec ter znova ustvarjam s pomočjo milega podnebja. Morda, ja — morda to ne bodo samo želje!
Prispeli smo v Trogir, mesto z vrsto znamenitih stavb iz zgodovine. Cesta se vije dalje med stoletnimi nasadi. Morje in pokrajina se izgubljata v sinjini modrine. Planine so kot isprane. Okolica se belika od kamna v vso to idilo pa se vije črn trak — Jadranska
magistrala. V senci starih dreves je vožnja res edinstvena. Spomnil sem se na pripovedovanje svoje stare mame, ki je govorila o Gori Oljki. Tokrat vidim takšne nasade oljk ter se čudim od kod tem rastlinam hrana in vlaga za tako obilne plodove, ko pa rastejo v samem kamenju. Res je, tudi ta svet je po svoje lep.
V	Primoštenu smo zavili na staro cesto ker nova do Šibenika še ni dograjena. Pot je zavila v hrib odkoder je bil lep pogled na morje. Le to je posejano s številnimi otočki od katerih so posamezni tako majhni, da rasto na njemu komaj da drevesa ali je tesen prostor za cerkvico ali celo samo za skromen svetilnik. Na drugi strani se cesta spušča proti Grebaščici. Kar za sedež sem se držal, tako je cesta nagnjena navzdol in ovinkasta. Na največjih ožinah pa zija pred tabo sko-roda prepad. Včasih se mi je zdelo kakor, da bi se peljal v letalu potem pa zopet sem si želel, da bi šofer ohranil prisotnost duha in nas (mene) srečno pripeljal na cilj, da bi tako prišel zopet cel domov.
V	dolini je bilo naselje graditeljev avtoceste. Pred prazniki je bilo vse lepo pospravljeno. Vkljub temu pa je videti traso, koder bo vodila nova cesta ter že zavoljo sebe privabljala turiste iz domačih krajev in tujih dežel.
Po lepem polju smo dospeli do Šibenika.
Šibenik ima več tovarn in pristanišče katero je povezano z zaledjem z železnico.
Stevvardesa je najavila 30-minutni postanek za ogled mesta.
Občinsko tekmovanje
za ../Lilo puščico66
V nedeljo 1. marca 1964 je ObSO Domžale organiziral tekmovanje za Zlato puščico. Pravico do tekmovanja so imeli vsi strelci, ki so že v predtekmovanju izpolnili pogoje za nastop v finalu.
Na strelišču v Jaršah se je tako zbralo 17 najboljših strelcev naše občine.
Vprašanje, kdo bo v taki konkurenci najboljši! je bilo odprto. Bo to Niko Kržan ali kdo od njegovih tovarišev, ki se družno prizadevajo vsako nedeljo na tekmovanju v okrajni ligi za čim boljši plasma celotne ekipe? 1. marca pa ni bilo vprašanje uvrstitve ekipe marveč prestiž posameznika. Dobri tovarišij so tako postali zagrizeni borci za najvišji naslov leta.
Precej upanja so imeli strelci SD Jarše.
Miro Šimic je prejel občinsko »Zlato puščico-«
Kmalu po začetku tekmovanja se je pokazalo, da glavni favorit v tej borbi živcev ne bo izdržal do konca.
Po objavil prvih rezultatov je bilo jasno, da bo rezultat Mira Šimica težko preseči, kar se kasneje tudi ni zgodilo.
Za konec si oglejmo še rezultate in vrstni red iimen tistih tekmovalcev, ki so z doseženimi rezultati ispol-nili pogoje za Okrajno tekmovanje za zlato puščico, katero bo v Ljubljani 15. marca t. 1.
1.	Miro ŠIMIC....................... 524	krogov
2.	Janez Pleško .....................512	krogov
3.	Viki Kokalj ..................... 505	krogov
4.	Niko Kržan ...................... 500	krogov
5.	Franjo Rihtar.................... 499	krogov
6.	Zdravko Jenko.................... 499	krogov
Tekmovalcem želimo veliko uspeha!
Kegljanje
Končano je republiško prvenstvo posameznikov, katerega so se udeležili tudi člani naše kegljaške sekcije. Tekmovalo se je 2 x 200 lučajev mešano in so dosegli sledeče rezultate:
1.	Gerbec Tone..... 1559	podrtih	kegljev
2.	Ulčar Jože...... 1539	podrtih	kegljev
3.	Zabukovec Lado	.	.	.	1533	podrtih	kegljev
4.	Andromako Dane	.	.	.	1519	podrtih	kegljev
5.	Žibert Albin.... 1429	podrtih	kegljev
6.	Dermastja Tone	.	.	.	1425	podrtih	kegljev
7.	Šurk Miki....... 1405	podrtih	kegljev
Rezultati so za našo mlado sekcijo zadovoljivi!. Na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani je podrl največ kegljev tov. Tone Gerbec in dosegel 834 kegljev na 200 lučajev.
Obvestila iz kadrovske službe
Vstopi:
1.	Berguš Pavla, tkalka, vstopila dne 2. 3. 1964,
2.	Šoba Karolina, tkalka, vstopila dne 3. 3. 1964,
3.	Dečman Franc, dvor. delavec, vstopil dne 11. 3. 1964,
4.	Uršič Gabrijela, šivilja v konfekciji, vstopila 5. 3. 1964,
5.	Trafela Julijana, tkalka, vstopila dne 16. 3. 1964,
6.	Ulčar Helena, tkalka, vstopila dne 17. 3. 1964,
7.	Trivič Grozda, tkalka, vstopila dne 17. 3. 1964,
8.	Janežič Ljudmila, previjalka preje, vstopila dne 19. 3. 1964,
9.	Jerič Anica, oskrbnica doma na Mali planini, vstopila dne 28. 2. 1964,
10.	Bec Marija, strežba v menzi, vstopila dne 11. 3. 1964.
Vsem novosprejetim želimo mnogo uspehov in dobro
počutje v našem kolektivu.
Izstopi:
1.	Zupan Vid, ključavničar, izstopil na podlagi lastne odpovedi, dne 29. 2. 1964,
2.	Turk Pavla, čistilka blaga, izstopila zaradi upokojitve, dne 29. 2. 1964,
3.	Gavranovič Šaha, previjanje mokre preje v predena ni prestala preizkusne dobe — izstopila 28. 2. 1964,
4.	Mladenovič Olga, predica, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 25. 2. 1964,
5.	Capuder Štefan, dvoriščni delavec, samovoljno zapustil delo dne 25. 2. 1964,
6.	Urbanija Karolina, šivilja v konfekciji, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 5. 3. 1964,
7.	Zver Milka, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 9. 3. 1964,
8.	Pred:kaka Terezija, previjalka preje, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 14. 3. 1964,
9.	Kukovec Konrad, dvor. delavec, odšel na odsluženje kadrovskega roka dne 16. 3. 1964,
10.	Pavlič Ivanka, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 16. 3. 1964,
11.	Erdani Francka, predica, upokojena dne 17. 3. 1964,
12.	Podgoršek Marija, šivilja v konfekciji, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 18. 3. 1964.
13.	Horvat Štefan, kurjač v menzi, odšel na odsluženje kadrovskega roka, dne 14. 3. 1964,
14.	Zorman Marija, upravnica doma na Mali planini, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 20.3. 1964.
Poročili so se:
1. Šuštar Štefka, poročena Jančar.