PREDLOG V RAZMISLEK
Barjansko jezero
Po mnenju odgovurnih organov mesta in rcpu-
hlike. da naj se prcpusti Ljubljansko barje usodi
narave. smo zrisali cclotno Ljubljansko barjc in
vrisali površine vsakolctnih in stoletnih poplav.
,". Nalo smo površinc vsakolctnih  poplav združili
' ,v čimbolj naravno oblikovano površino.
Ko smo združili vse povrSinc vsakoletnih po-plav. smo to skupno površino vrisali v Barjansko ravan. lako da dobimo jasncjšo sliko za presojo. kaj bi tako jezero na Ljubljanskem barju pomc-nilo.
Ob tcm predlogu ne smemo prezreti dcjstva. da bi bilo jezero dolgo približno 17 km. široko pov-
prečno 60(1 metrov, globoko 1.500 centimetrov. Vodne površinc bi bilo približno 10.000 kvadratnih metrov Vsekakor je to zelo velika akumulacija vode. ki bo odgovarjala potrebam projckta za re-gulacijo Save.
Od te površine bi se oddelilo posameznc površi-ne namensko za potrebe stroge ohranitve naravnc-ga barja z vsemi tipičnimi lastnostmi. Od ccloletnc jezerne površine je možno oddeliti šliri površine in sicer v gošti zadaj za Črno vasjo. ob Kozlarjevem gradu. pod Preserjem in med Bcvkami in Sinjo gorico.
V neposredni bližini soločja lščice in Ljubljanice
bi zgradili motel »Mostiščarjev«. Tu bi bil tudi center vseh vodnih športov. saj bi jezero omogoča-lo veslanje. jadranje. smučanje, kopanjc itd ...
Ker bo za nas Jadransko morje verjetno predra-go in preumazano, bomo imeli ob novem jezeru možnosl za nesluten turistični razvoj. ki naj bi odtehtal več kakor pa ekonomska izguba potoplje-nih površin.
Mišljena je tudi »Marina« za vse lažje čolne in jadrnicc, ki bi stale v neposredni bližini Južnega centra mesla tik ob priključku na južno avlocesto.
Jezero bi obogatilo Ljubljano. predvsem pa vse zaščitnike narave. ki bi se ob novem jczeru počutili bolje kakor na sedaj slabo izrabljenih zelenih povr-šinah.
dradnja jezera zahteva nadaljnje strokovne štu-dije ter ekonomske računico, ki bo šele nakazala kakšno površino bi jezero zajelo v prvi fazi. ko naj bi obsegala jezero od Iščice do Iške v Lipah.
CIRIL STANIČ