1
u
ul BI E 81 B liEm® ■ IBDiniBI)
BOS
C5LR5ILO
SlDVm^KKR
DELfiVoTVTV-
Zaključenje državnega zbora.
Štev. 33
StDi S?D>
J?vL=
Izhaja vsak :	petek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 3-— poluletna . . „ 1-50 četrtletna . . „ 0 75 Posam. Štev. „ 010
V LJUBLJANI, dnč 16. julija 1909. ^ sa sa Leto IV
mm m somiinice U.S.1
V nedeljo 18. t. m. ob pol 10. na
SHOD
u dvorani
Poročajo dr. Šušteršič, dr. Krek. dr. Korošec. Roškar, dr. Brejc. Grafenauer. Fon.
Razvijte med somišljeniki in somišljenicami agitacijo za shod!	1	"■—
Ustop na shod ie dovoljen le somišljenikom in somišljenicam S. L. S.
Sklicatelji.
Baron Bienerth jfe s svojo trmoglavo nem-škonarodno politiko do cela pogorel. Takozva-na močna roka, ki sb jo Nemci vzdržavali z vsemi silami, je omagala. Omagala pred poslanci Slovenske Ljudske Stranke in češkimi agrarci. Bienerth se ni zmenil veliko za na-sprotstva v zbornici, ker je menil, da tudi vsi slovanski poslanci za dijete store v vsakem slučaju uslugo vladi. Toda sedaj se to ni posrečilo. Krivice, ki jih je sedanja vlada povzročila Bosni in Hercegovini, z dovolitvijo oderuške madjarske banke, so take, da morajo pasti vsi obziri proti tej vladi. Vlada, ki nima poguma zastopati nasproti madjarskim oderuhom in sleparjem koristi bosanskega prebivalstva in ugleda države, ni sposobna vladati. I11 parlament, ki krije tako vlado in ne spoštuje lastnih soglasnih sklepov, tudi nima pravice do zaupanja.
Slovenski poslanci so zahtevali, da se izvrši soglasen sklep državnega zbora in se prepreči ustanovitev oderuške madjarske kmečke banke v Bosni in Hercegovini. Toda vlada in državni zbor tega nista hotela. Da celo obstrukcijo so uprizorili dne četrtega julija, da so preprečili glasovanje o nujnem predlogu dr. Šušteršiča, ker so takrat vladne stranke bile v manjšini. Državni zbor je z glasovanjem dne 8. junija pokazal § petimi glasovi večine (glasovalo je tudi pet ministrov-poslancev za se), da mu je bolj pri srcu vlada barona Bienertha in madjarski oderuhi, kakor pa bosansko hrvat-sko-srbsko prebivalstvo. Toda tej vladi'ni bilo dovolj, da je dovolila oderuštvo v Bosni, temveč je hotela tudi preko jugoslovanske delegacije s pomočjo Nemcev ustanoviti italijansko fakulteto na Dunaju, ali kakor so kazala vsa znamenja, v Trstu. Ta nastop vlade je bil naravnost žaljenje jugoslovanskih poslancev in žaljenje slovenskega in 'hrvatskega prebivalstva tostranske državne polovice.
Slovenci, ki se borimo že nad šestdeset let za vseučilišče, bi bili zapostavljeni za maloštevilnimi in tudi manj lojalnimi Lahi. Ako bi
se bila posrečila ta nakana, potem z Bogom slovenska visoka šola! Tudi tukaj so zastavili poslanci »Slovenskega kluba« vse svoje moči, da se prepreči dotična nakana. Zahtevali so, da se laška visoka šola ne sme ustanoviti v Trstu in ne v Primorju, temveč v -res laški deželi trentinski ali pa kje drugje. Ob enem pa se mora ustanoviti tudi slovenska pravna in bogoslovna fakulteta v Ljubljani. Z nastopom »Slovenskega kluba« se je nakana vlade in Lahov onemogočila. Slovenci imamo sedaj v roki ključ, glede laške in slovenske visoke šole. Kakor je pa povsod nekaj ljudi, ki imajo na jeziku radikalizem,' v resnici pa so klečeplazci, ki se mečejo tudi pred sovragom na trebuhe in teptajo s tem narodno delo, smo tudi tukaj doživeli, da so se liberalci izneverili resnemu delu, se vrgli med bojem nemčurski vladi pod noge in so tako hoteli oslabiti resno delo za narodne ideale.
Med te značajne gospode spadata v prvi vrsti župan stolnega mesta Ljubljane in peter-burški romar Ivan Hribar, katerega ni bilo sram častitati grofu Sturgkhu k njegovemu govoru, ko je ta okrcal dr. Korošca. Taki slovenski politiki naj Slovencem izposlujejo kaj koristnega? Kdor ni slep, se mora obrniti od takih ljudi. Enako vlogo kot Hribar je igral tudi dr. Ploj. Mož se boji razpusta državnega zboru, ker so mu njegovi volivci pri deželno-zborskih volitvah izkazali nezaupanje. Sedaj spletkari v družbi s Hribarjem in še nekaterimi drugimi mameluki proti poslancem »Slovenskega kluba«. Politika osebnosti in nič druzega, od katere bi imelo ljudstvo le škodo. Gospodje, ki si želč povsodi kadila, niso prijatelji ljudstva, v katerega službi hočejo biti. Ne ljudstvo poslancem, pač pa poslanci ljudstvu kadilo in delo. Slovenska Ljudska Stranka hoče zabra-niti vse, kar bi imelo škoditi narodu, zato pa stoji trdno v boju in bode stala, dokler ne bodo odpravljene nevarnosti, ki prete Slovanom na jugu države. In to tudi, če si Hribar, Ploj in tovariši zdrgnejo na kolenih pred ministri še toliko hlač.
Z zaključenjem državnega zbora je zma-
Prvič zaprt.
Iz malojarške zgodovine povzel Ajdovec.
Pred desetimi leti so imeli v Malem Jarku Pet starih očetov, katerih noben še ni imel nič 9praviti pri sodniji. Sedaj je le še jeden med živimi. Kako so vsi Jarčani spoštovali te može. ln kako so bili zopet ti ponosni na to. Saj člo-Y..' ki je bil le jedenkrat v ječi, iz katerega • ‘.Zr°ka že, pri Jarčanih izgubi vse zaupa-me m vedno mu to hodi na pot. Posebno veliko Pa se govori o takem, ki gre prvič sedet, kakor Pravijo vrli Jarčani: Ne smemo se torej čuditi, cc jim je dal Še več govoriti poredni Žabarjev Luka, ki je bil prvič zaprt ravno na pustni dan.
Predno pa začnem s pravo zgodbo, bo morebiti umestno, če se nekoliko bolj seznanimo s svojim junakom.
Žabarjev Luka je bil edini sin poštenega p°sestnika v Malem Jarku. Zal, da je bil sin malo podoben očetu. Oče tih, ponižen in odkrit, sm pa največji kričač, prepirljivec in porednež, da mu ni bilo para. Prav posebno se je odlikoval v porednosti. O, to je dal opraviti mirnim Jarcanom. In če se je le kaj nerodnega zgo-.1°,. vse je letelo na Luko, in največkrat so mieli prav. In naš Lukec res ni dal nikomur miru; ne rečem, da bi bil delal posebno škodo,
ne, ampak ponagajal je kot kak lisjak, zdaj temu, zdaj onemu. Da, še celo gospodu je nekoč vrata ponoči z žeblji zabil, da drugo jutro niso mogli iti maševat, dokler jih niso drugi rešili.
Žabarjev Luka je že vsej župniji zrasel nad glavo, dasiravno je preživel še-le sedemnajst postov. Vsi so ga že bili siti. Nekoč pa le zadene ob’ kol, ki se mu ne umakne, ampak ga posadi za dva dni v mestim ječo. Bilo je pa tako.
Žabarjeva hiša je bila prav blizu grajščine in grajska posestva so se držala Zabarjevih. Luka je pa to jako bodlo, da hodi grajščak brez dela mimo Zabarjeve hiše. Zato mu je prav po všeči, ko pride nekoč grajski gospod, ogrnen z drago suknjo, po poti mimo Žabarja. Malo pod hišo vrže grajščak suknjo na gosto živo mejo in gre nazdol k potoku. Ko ugleda Luka suknjo na meji, mu brž šine prav zlobna misel v glavo. Hitro jo ubere iz hiše, gre do meje, zgrabi suknjo in jo vrže čez mejo, da je s ceste ni bilo videti. Nato jo ureže po cesti nazaj in opazuje od daleč, kdaj pride grajščak po suknjo.
Ko Luka torej ugleda, da gre gospod nazaj, se tudi ta vzdigne iz skrivališča in korači prav nedolžno proti Zabarjevemu domu. Tu pa že grajščak ves togoten išče suknje.
Brž vpraša Luka:
»Gospod, kaj pa iščete?«
»Preje sem suknjo tu pustil, a —«
»Joj, gotovo je bila ona suknja vaša, katero je prav hitro nesel tu po cesti proti Dolu neki potepač. Jaz sem bil gori-le na njivi in na poti proti domu sem ga videl. Meni ni bilo mar in pustil sem ga. Daleč še ni; če hočete, gospod, grem jaz za njim in čez pol ure sem gotovo v gradu s suknjo. Kar domov pojte!«
To rekši se spusti Luka po cesti za pote-pačem, gospod pa gre v grajščino. Luka dere nekaj časa kakor bi se bil odtrgal, a kmalu jo nareže od ceste za vodo in počasi jo maha nazaj proti vrtu. Od vode gor gleda, ga-li nihče ne vidi. Ko pa vč, da je varen, skoči za plot: po suknjo in jo nese v grad.
»Ravno v Dolu sem ga dobil. To sva se dajala. Komaj sem mu jo vzel!«
S temi besedami odda Luka suknjo. Grajščak pa 'hvaležen seže v žep in da Luki goldinar za trud. Le-ta ga pa veselo stisne in se hinavsko oddalji.
»Tako po ceni ga še nisem zaslužil,« si misli zvita buča, in prva pot je v gostilno »pri Raku«. Tu si naroči vina in klobaso. Raku se to malo čudno zdi in radoveden začne vpraševati, če ima Luka kaj trdega.
gala opozicija Slovencev in čeških agrarcev. Z zaključitvijo državnega zbora je Bienerth bežal pred opozicijo ter se bo moral tudi umakniti s svojega mesta, za katero ni kazal nikdar posebne sposobnosti.
Slovenski poslanci morajo tedaj nadaljevati zapričeti boj in skrbeti, da se z ministrskih sedežev umaknejo možje, kakor Hochenbur-ger, Stiirgkh, Bilinski in drugi, ki so na uslugo slovanskim nasprotnikom in klevetnikom!
—n—
Krvoses kapitalizem.
Trst. Pogovor deklet v tukajšnji posredovalnici. Neka dekle pripoveduje, da si je dobila službo v ulici Pieta, kmalu po dogovoru pa je zvedela, da je dotična služba slaba. Da bi pa dekle laglje službeno knjižico nazaj dobila, vstopila je v službo in je takoj izjavila, da ne ostane, hoče pa mesto sebe eno drugo dobiti, kar je tudi storila. Isti večer dobila je za večerjo en krompir in eno jajce. Drugi dan, ko se hoče posloviti, bila je gospa zelo prijazna ž njo, le knjižice ji ni hotela dati, po isto morala je na policijo. Tamkaj jo policijski uradnik vpraša po imenu. Ko mu ona ime pove, pravi: »Ja, pa moram še z vami nekaj govoriti.« — Dekle reče: »Kaj? Saj nisem nič storila«. Nato pride stražnik, da jo odvede v ulico Tiger (tamkaj sc dele iste milosti po sodnijskem slugi, kakor na ljubljanskem Zabjaku). Tako je moralo pošteno dekle brez krivde in brez vsakega zaslišanja »v prežon«, v katerem je, kakor nekdaj prerok Jona v ribjem trebuhu, tri dni in tri noči počivala med pokvarjenimi zloglasnicami, ki niti v govorjenju ne poznajo več sramežljivosti. Nato nadaljuje druga, da je vstopila pri nekej gospej v službo, katera je imela poleg svojega moža tudi svojega očeta pri sebi. Nekaj dni je bil mir, eno noč pa nekako po polnoči prilomasti stari oče v spalnico služkinje (spalnica nima ključa, zato je bila odprta), misleč, da se bo dekle kar tako zlahka vdalo njegovi pohotnosti. Pa slabo je naletel, dekle bilo je pogumno, pokazalo je tudi svojo moč, a ker starec le ni odjenjal, strgala mu je obleko in zlato verižico. Še-le potem, ko je videl, da nič ne opravi, jo je pustil, zapustila pa je tudi ona takoj drugi dan svojo službo. — Ni čudno, da je Trst tako na slabem glasu, saj se dekleta večinoma po službah skvarijo, čuditi pa se je, da je tudi mnogo vzornih in pametnih deklet pri nas. Za to se imamo zahvaliti le naši Marijini družbi, ki tako skrbi za naš slovenska dekleta. Pogrešamo pa še strokovne organizacije, ki nas bi podpirala razun v bolezni tudi v pravnih zadevah, da bi se naših deklet vendar ne pošiljalo kar tje v en dan za vsako malenkost ričet jest.
Trst. Še en vzrok bede naših služkinj. 'Premnogokrat se čujejo pritožbe radi velikega pomanjkanja ženskih poslov na kmetih. In kako ne? Saj si že v prerani mladosti naša dekleta žele bogaistva ali pa si domišljujejo, da jim v mestu ne bo treba delati, da bodo kar črez noč premožne gospodične postale. Pogosto jim uhajajo take in enake misli v tuje kraje, domača vas se jim zdi pretesna. Da premnogokrat mlada, še otročja, neizkušena zapušča svoj rojstni kraj in prihaja v šumeče mesto, nevedna in nesposobna za delo, brez vsakega nadzorstva, še poštenega prenočišča si ne zna poiskati in niti
»Imam, imam!« reče Luka in položi goldinar na mizo.
»Kje si ga pa ubral?«
»E, tega-le, tam gori na hribu, sem na-smukal.«
Nato pripoveduje Luka vso zgodbo Raku, kateri si jo dobro zapomni.
Drugi dan — bil je ravno sv. Blaž — pridejo k Raku gospodje:	župnik,	grajščak	in
učitelj. Kmalu vname dobro vino grajščakovo srce, da začne pripovedovati, kako bi bil včeraj kmalu zastonj prodal petdeset goldinarjev vredno suknjo; da je pa Žabkarjev Luka ujel tatu in suknjo nazaj prinesel.
Rak vse to pazno posluša. Ko pa govornik konča, se gostilničar zasmeje in pripoveduje, 'kako ga je nabrisal Žabarjev Luka.
Grajščaku zardi lice sramu in jeze, druga dva gospoda se pa smejeta do solz.
XXX
Popoldne gre grajščak v bližnje mesto — tožit Zabarjevega Luko. Sodmja sprejme tožbo, in še isti teden dobi Luka Žabar povabilo k sodišču radi tatvine in žaljenja časti.
Kot sodni dan je določen petek. Luki se tresejo hlače, laže, taji in se zvija, a nič ne pomaga. Rak in grajščak ga pokopljeta, in Luka
za primerno službo si ne ve pomagati in ako jo cjobi samo sebi prepuščeno, navadno porabi gospodinja priložnost, jo tem bolj izkorišča, delati mora črez moči, v vednem strahu, ker celi dan jo poganja za delom, hrane dobiva pičlo in še to slabo, da peša, ali pa menja službe tako dolgo, da je sploh nobeden več ne sprejme v službo, češ, saj nima obstanka nikjer, v tem postopanju v ulicah ji ni za čast in ne za poštenje. Da, slabo se godi premladim dekletom v mestu, to razvidimo tudi iz tega:	Ne
dolgo, pripovedovala mi je služkinja, da je dobila brzojav od doma, da je mati nevarno obolela. Prosila je gospo za dopust, da obišče na smrt obolelo mater. Gospodinja ji je pretila, da jo naznani policiji in da jo pusti zapreti v ječo, ako ne odjenja; take in enake grožnje ji je obetala, da ni šla domov, revica, premlada si ni vedela pomagati. Po mojem mnenju bi se tako mladih deklet ne smelo pustiti v mesta, ako nimajo skrbnih starišev, naj bi pa županstva posegla vmes, da bi ne dala službenih knjižic vsaj do osemnajstega leta, s tem bi si prihranila občina tudi večkrat nepotrebne stroške, ki jih mora plačevati od takih propalic, in bi imeli več čvrstih delavk po deželi, ker navadno je nevednost kriva, da propadajo.
Sava. Vodstvo naše tovarne namerava delavstvo izstradati. Ko smo pretečeno zimo silno slabo zaslužili, se je marsikdo zadolžil, sedaj pa hoče tovarna pri tej draginji, da bi kar naenkrat plačali. Kdor kupuje živila v tovarniški prodajalni, sme dobiti le za 40 kron na mesec, kar se mu potem pri plačilu odračuna. Kar zaslužiš več, zaračunajo ti za dolg. Da so pri tem prišli posebno oni, kateri slabo zaslužijo in imajo obilno družino, v obupen položaj, ni treba povdarjati. Kako naj delavec preživi sebe in družino s 40 kronami na mesec? S kom naj plača stanovanje in obleko? Zakaj pa imajo uradniki dobro plačo, ako je mogoče s 40 kronami živeti? V tovarniški prodajalni nas potem neprijazno odslavljajo, češ, imaš že dovolj, ne damo več. Tovariši, oklenimo se kon-sumnega društva, ker rdeči ga prepočasi ustanavljajo.
Vojsko. Žalostna nesreča v Gorenji Kanomlji pri plavljenju drv. Dne 7. julija so gozdni delavci iz Vojskega ob velikem nalivu morali plaviti drva po Kanomeljci. Jedne tase voda ni mogla dvigniti. Zato pride strog ukaz z grožnjo izgube službe, da morajo trije delavci toliko pomoči, da voda dobi moči in taso dvigne in drva odnese. Ko so to delali in je voda dobila moč, se je vsled nepremišljenega ukaza in nevarnega dela zgodila žalostna nesreča, ki je stala življenje gozdnega delavca in družinskega očeta Blaža Erjavec iz Vojskega. Zapušča mlado ženo in dvoje malih otročičev, katerih starejši ima dve leti, mlajši pa dva meseca. Pa tudi druga dva delavca sta se komaj rešila; jeden le na ta način, da se je oprijel veje od vrbe, ko ga je voda nesla. Tudi Blaža so skušali rešiti. Sam dober plavač, si je pomagal, ponudili so mu drog, ki se ga je tudi oprijel, Pa v tem 'hipu voda prinese en hlod (žagane), ga zadene v sence in odzad, Blaž izgubi zavest vsled hudega udarca, se spusti in nesrečno utone. — Vprašanje: kdo ima pravico siliti k tako življenjskim nevarnim delom, za kakoršno so je delavci spoznali, ker so še-le na grožnjo šli na delo? Kdo bo zdaj skrbel za vdovo in mala otročiča? Ali bo morebiti tista milostna
je obsojen na dva dni zapora. V ponedeljek zjutraj naj se zglasi.
Kaj hitro mine nedelja. Solznih očij se poslavlja Luka od starišev za dva dni. Prvič zaprt! In še na pustni torek! To Luki ne gre v glavo. A naj bode. Kar mora biti, mora biti. Luka gre v mesto in — vrata številka 3 se za-pro za njim. —
Luki je dolgčas v ječi. Šteje ure in ure, a še-le jeden dan je minil. Spomni se, da doma cvrejo, da bo zvečer dobra večerja; skrbi ga tudi, kako ga bodo vsi zaničevali in se norčevali. Vse se mu vriva v glavo, česar preje ni nikoli mislil. Truden na duhu se vleže in zaspi v ječi prvič na pustni dan.
Iz spanja ga zbudi jetničar z večerjo. Pustni večer je sicer, a večerja ne kaže. Prav nedolžne juhe skledica in' na krožniku dva debela trda cmoka.
Luka pogleda večerjo; lakota ga sicer sili, a ne ljubi se mu prav. Ko tedaj jetničar odide, se Luka premaga in jezen reče:
»Ce šestintrideset ur nisem jedel, pa še dvanajst ne bom.«
Nato se vleže in hoče zaspati, a ne more. Še-le na peplnično jutro malo zadremlje. Toda zbudi se pred osmo uro. Brž se tedaj napravi in čaka, kdaj pride jetničar, da ga izpusti.
provizija 1 K 20 vin. na mesec nadomestovala očeta? O ironija! Kdaj se bode začelo kaj skrbeti za te trpine, gozdne delavce? Ali je plavljenje drv res poljsko delo, na kar se izgovarjajo gotovi krogi, samo da ni treba gozdnih delavcev zavarovati? Poslanci, povejte gospodom, da so gozdni delavci* tudi delavci in ljudje! — To je že drug slučaj, da se je pri plavljenju izgubilo človeško življenje! Kje je tista toli hvaiisana humaniteta dvajsetega stoletja? Za hudodelnike pač lepe palače in gotova odmerjena porcija hrane, za gozdnega de-\ lavca pa luknja in pa toliko plače, da ravno ne umrje od gladu! Da je res luknja koliba gozdnih delavcev, ve tisti, ki je po njih hodil ! To je stanovanje za cel teden za delavca ! ! !
Medvodami. Danes vam navedem nekaj slučajev naše tovarniške gospode. Neradi jo sice"r postavljamo na ogled bravcem »Naše Moči«, ker si bo pač marsikateri bravec mislil: Zakaj pa delavci trpe take krivice in sirovosti in si krepko ne pomagajo. Pretečeni četrtek je prišla grda in velika voda in morali smo zapreti tovarno za 24 ur. Seveda smo imeli delavci tisto noč in tisti dan še bolj naporno delo in sicer tako nevarno, da smo bili vedno v smrtni nevarnosti. Snažili, oziroma trebili smo grablje. En delavec je pri tem padel v vodo in le s težavo so ga rešili. V jutro pa pride poslovodja Jurček in pravi, da stojimo okoli tovarne kot kakšne barabe, dasiravno smo morali prav trdo in naporno delati. To je pač slabo izpričevalo Jurčkove izobrazbe, da delavstvo nagovarja s takimi besedami. Ko pa je prišlo delavstvo zjutraj na delo, je pa Dragulič hodil od oddelka do oddelka in upil nad delavstvom: »Marš zuhaus!« Seveda smo mu delavci povedali, da nismo psi. Mislili smo, da bomo s tem človekom še na drug način obračunali, pa bo šel v kratkem v Podgoro. Dclastvu v Pod-gori ga prav toplo priporočamo. Je zelo surov. Delavstvo se je pritožilo pri ravnateljstvu, a ravnatelj jih' ni hotel poslušati, dasiravno pravi točka 12., razsodbe deželnega predsednika barona Schvvarza, da mora ravnateljstvo vse pritožbe preiskati in krivce kaznovati. Dela imamo zelo veliko, zato tudi ni pametno, da moramo vse nedelje in praznike deiati, če pride velika in grda voda, pa moramo domu. Naj se pa takrat stroji snažijo*.
Vzrok stavke ajdovskih predilcev. Iz
Ajdovščine se nam piše: Vzrok, da je izbruhnila tukaj stavka predilcev, da je to revno, do skrajnosti potrpežljivo delavstvo napovedalo boj svojim krutim delodajalcem, oziroma njihovim uslužbencem, ni iskati le v dogodljajih poslednjega časa, marveč datira nezadovoljnost med delavstvom že leta in leta nazaj. Ne le minimalne plače delavcev, temveč v prvi vrsti brutalno, grdo ravnanje z delavstvom, privedlo je to do tega odločilnega koraka. — Pod vodstvom sedanjega tovarniškega ravnatelja Amanna ukovano je bilo vse v nekako brezsrčno šablono: vse je živelo v njej brez srca, brez človekoljubja, delavstvo je tako-rekoč ginilo pod strahovlado svojega ravnatelja in svojih delovodij. To ljudstvo, ukovano v verige pravcatega suženjstva, je bilo duševno deprimirano, bilo je popolnoma brez lastne volje. Seveda je danes stvar vsa drugačna. Delavci so se organizirali, zavedati so se pričeli, da imajo razven dolžnosti tudi pravice svobodnega človeka. Ko so slednjič vse za-
Ni še osem, in v veselje Lukovo zaškripljejo vrata. Prišlec nekaj govori, pa Luka ne posluša, ampak togoten se zmuzne na prosto in jo ubriše naravnost proti domu.
Pa Luka danes ne more po cesti. Kar v stran jo zavije in hodi po gozdu do doma. Že se bliža Žabarjevi hiši in vesel je, da ga ni nihče videl. Kar pa pride nasproti nihče drugi, nego — grajščak, zavit v suknjo, radi katere je Luka dva dni sedel.
Ko ga Luka ugleda, se obrne v stran, skrči v žepu roke in škripajoč reče:
»Le čakaj, jedenkrat si' me, v drugo me ne boš. Goldinar sem ti pa le unesel. Ce ti kaj naredim, sam sebi pripiši. — bi ti, Rak, preklicani klcpctec, v tvojo hišo pa ne grem več.«
Takih mislil pride Luka domov na pepelnično sredo. Vesel je, da je zopet prost. Malo čudno se mu sicer zdi .in med ljudi se ne upa, polagoma sc jih privadi. Pa čudno: nekaj mu je le ostalo od zaprtije. Zdi se, da je Luka svoje burke v mestu pozabil.
X X X
Žabarjev Luka se še danes rad spominja, kako je bil prvič zaprt. Prav živo pa mu pride v spomin na pustni večer in kaj rad pripoveduje svojcem o grajščaku in suknji.
hteve po saniranju nezdravih razmer ostale brezuspešne, pograbilo je delavstvo za najskrajnejše sredstvo:	štrajk!	Tako se bojuje
delavstvo že šesti teden za svojo boljšo bodočnost; delavstvo, poznavajoče svojo grenko preteklost, ne sme in ne bode uklonilo 'svoje glave pod jarem nadaljnega suženjstva. — Da bo pa širša javnost izpoznala. kaj vse so morali ti naši trpini prestati, kako sramotno, brezobzirno se je postopalo z delavci, navedemo naj tukaj glavne krivce vsega zla, zraven njihovih imen pa tudi nekaj slučajev njihove surovosti. Neki delovodja v predilnici, Kovač, — sin slovenske matere — ravnal je z> ljudmi že od nekdaj brutalno. S svojo surovostjo prikupil se je ravnatelju, kateri seveda za vsa počenjanja svojega Benjamina prav dobro ve, ter postal, vkljub temu, da je popolnoma nezmožen, višji delovodja. Pred letom dni je prišel v tukajšnjo tvornico tudi neki Švicar, po imenu Ganz, kot Predilniški vodja. Početkom se je kazal dokaj Prijaznega, ko pa je uvidel, da to ne ugaja ravnatelju Amannu, zašel je popolnoma na Kovačevo pot. — Pred prilično desetimi leti udaril je Kovač neko Elizabeto Krapež iz Dola št. 64 s takozvano »šmirenco« po zobeh; ranjena je bila na čeljusti, glava ji je zatekala in je vsled otekline umrla. Mati pokojnice trdi z vso odločnostjo, da je hči hirala in umrla vsled prizadete ji rane. — 16-letnega dečka Antona Furlan iz Plač št. 164 pustil je Kovač privesti po nekem mojstru Lah v temen prostor, kjer je čakal na svojo žrtev ter jo s pletenimi jermeni pretepal. — Marijo Vidmar iz Ustja je vrgel Kovač v jeseni lanskega leta s tako brutalnostjo skozi vrata, da se je poškodovala na roki. Zagovarjal se je radi tega pred sodiščem. — Veroniko Semič iz Šturija je Kovač pred dvemi leti, ko je bila na delu v tvornici, neštetokrat oklofutal, to je tudi ponavljal, ko je bila revica — družinska mati — noseča. Isto delavko je Kovač kaznoval v par letih s 36 kronami globe, vkljub temu. da je bila vedno Pridni delavka. — Polanc Alojzija iz Otlice Pretepel je Kovač tako, da si ni upal več na delo. Istotako so bili v zadnjem času pretepa-ni od Kovača Franc Gomizelj iz Ustja, Franc Rustja iz Ustja, Ivan Čermelj iz Ustja. — Pred Prilično dvema mesecoma pretepel je Ganz 15-Jetno siroto Franceta Žeja iz Šturija tako, da ie deček nosil skozi več dni znake. Isti Ganz Pretepal je starega delavca Simoniča in ga metal ob tla; bil je sodno kaznovan radi tega cina. — Isti Ganz vrgel je 16-letnega Josipa Lokar ob stroj tako, da je imel vso roko črno.
Za sedaj dovolj! Imamo pa v rokah še vse polno hujših podatkov, katere bodemo tudi objavili. Podatke imamo tudi glede prikrajšanja zaslužkov, kar znaša precejšnje svote; podatke imamo glede moralnih hib nekaterih naših delovodij. Vse to mora polagoma pred javnost. Ampak krivec vseh krivcev j'q in ostane Arnann, ki za vse to ve, ne pove*pa tega tam, kjer bi moral to storiti, to je pri glavnem vodstvu delniške družbe v Trstu. Bomo videli, kaj Pereče k temu Amann!
vsi somišljeniki in somišljenice na Pf|7l)f | shod v veliki dvorani Uniona! 1 UUUI ■
Vstop je dovoljen le somišljenikom in somišljenicatn S. L. S.
Med brati in sestrami.
Jesenice. V teku 14 dni smo imeli pri nas Precejšen preobrat. Izgubili smo starega župnika in dobili novega. Ker smo! tukajšnji delavci bolj na slabem glasu med širšo javnostjo, češ, da ne spoštujemo duhovščine, podajamo čita-teljeni sledeče premisliti. Ko se je poslavljal od nas župnik Zabukovec v »Delavskem domu«, n? ri1' vsi Prostori obširnega doma nabito pOl-stv domove otvoritve še ni' bilo toliko ljud-ju %Yteh prostorih, hi kako ljudstvo je to
• liile so delavske rodbine, naše inteligence pa res ni bilo. Delavci pa so bili navzoči vseh strank, še taki, ki so pred časom zabavljali Proti njemu. Posamezno so se poslovili od njega vsi zastopniki naših društev. Župnik Zabukovec je bil blaga duša, oče reVežev in pravi delavski prijatelj. Ko je došel novi župnik Anton Skubic, so Jesenice pokazale, da jeseniško ljudstvo spoštuje svoje dušne pastirje, dasi je večina delavska. Deževalo je sicer ob Skubičevem dohodu, a Jesenice in Sava sta bili v zastavah, le sedem hiš jih ni imelo. Pri sprejemu je bilo navzočih jako veliko ljudi. Sprejele so novega župnika deputacije občinskega za-cL°paj lovarne’ učiteljstva, »Katoliško delav-r ? dništvo«, »Orli«, obe požarni brambi, udarji, veteranci. Rdečkarje je na kolodvoru grozno bolelo, ker so stali pred kolodvorom
slavoloki in ker so bile okrašene hiše z zastavami. Rdečkar D ... ni mogel drugače, ker je bila hiša, v kateri stanuje, okrašena z zastavo, kakor da je odpovedal stanovanje. Gospodinja mu je pa rekla: »Ako greš takoj nocoj proč, ti dam še dve kronci povrh«. V nedeljo zvečer je bil krasen sprejem^ »Delavskem domu«, ki je bil od zunaj in znotraj okrašen. Ganljiv je bil sprejem pred domom. Pohvaliti moramo Orle, ko so v hudem dežju dvovrstno pričakovali pred domom novega župnika. Na pozdrave je novi župnik prijazno odgovarjal. Le naprej in delati. Izginil bo puhli liberalizem in domišljava socialna demokracija.
Iz Idrije. Koliko časa hodi pismo iz Trsta v Idrijo. Dne 8. t. m. je prejela neka oseba od pismonoše neko pismo. Čudno se ji zdi, od kod da je pismo ter pogleda na poštni pečat ter vidi zapisano: Trst, obenem zagleda na pečatu število 24. VI. 09. Ker bi se oseba rada prepričala, kje pismo ležalo 14 dni, išče poštnega pečata iz Idrije, da vidi, kdaj je prišlo v Idrijo, a zastonj išče, poštnega pečata iz Idrije ni na pismu. Iz tega se da misliti, da je pismonoša prinesel pismo direktno iz Trsta osebi, na katero je bilo naslovljeno ter da se ni nič ustavil na nobeni pošti, pač pa v gostilni, ker iz Trsta v Idrijo menda ni štirinajst dni. Zatorej opozarjamo g. poštarja, da bolj pazi na pisma, da bodo zaznamovana s poštnim pečatom, da se bode vedelo, na kateri pošti leže pisma ter da se tam tudi lahko pritožimo.
Kako naši naprednjaki sokoli in rdečkarji rešujejo slovenske Jesenice proti nemškemu navalu. Zadnji »Naprej« zagovarja rdečkarje v narodnem oziru in se hvali, kako so narodni. Baha se z gostilnami, v katerih je »Naprej«. Te gostilne so vse liberalne, katere našteva »Naprej«. Čemu potem tajiti, da skupno marši-rate sokoli in rdečkarji, povrh pa še napredna inteligenca? Na občnem zboru Sudmarkine podružnice so bili slovenski rdečkarji okinčani z velikimi frankfurtaricami, bili so pa taki, ki nemško le piti znajo. Zato so pri vsaki besedi ploskali. Ko bi bil kak nemčur rekel: »Poglej ga, onega tepca, ki je iz Žirovnice doma, pa se med Nemce štuli«, pa bi bili tudi ploskali. Ko pa bodo naši naprednjaki imeli občni zbor, bodo pa tudi rdečkarji imeli slovenske trobojnice na rdečih prsih. To Je lepa zmes, liberalna garda in rdeča banda. Živio, majka Slavija, mi delamo za slovenski narod!
vsakega somišljenika in so-mišljenice je, da pride v nedeljo 18. t. m. ob pol rifOn I 10. dop. v Union na llIIUII!
Z lastnimi močmi.
Idrija. Člani »Strokovne zveze delavcev eraričnega rudnika v Idriji« se vabijo na občni zbor dne 25. t. m. ob 9. uri dopoldne pri g. Fr. Didiču. Dnevni red: 1. Poročilo blagajnika, 2. Volitev odbora. 3. Razgovor o delitvi podpor članom. 4. Razgovor o potrebni premembi pravil bratovske skladnice. Z ozirom na važnost dnevnega reda je želeti polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
Idrija. Ob desetletnici obstanka krščanskega gospodarskega društva. Sredi leta 1898. se je začelo razmotrivati pri seji Katoliške delavske družbe, kaj, ako bi ustanovili gospodarsko društvo. Kakor ima vsaka dobra stvar svoje nasprotnike, tako so se tudi že pri seji slišali ugovori; čuditi se temu ni, vsaj so bile nekatere osebe zraven, katere so se čutile pri takih razgovorih prizadete. Bolj se je čuditi priprostemu delavcu, ko se izrazi, pustimo tudi onim živeti (namreč trgovcem in gostilničarjem). Ali še večji nasprotniki so se vzdignili v osebah pristnih liberalcev, na vse kriplje so si prizadevali nam to preprečiti. Da celo, kakor so bili strastni liberalci najhujši sovražniki duhovščine, a vendar so se toliko ponižali, da so hodili k našemu g. dekanu, da, celo v Ljubljano so se potrudili pred prevzvišenega škofa ter ga prosili, naj se on kolikor mogoče potrudi, da nam zabrani zadrugo ustanoviti. A vse to ni nič pomagalo, vkljub vsemu nasprotstvu se je že dne 7. novembra istega leta vršil ustanovni shod, na katerem je bilo navzočih 150 oseb. Shod se je vršil v najlepšem redu. Predložena pravila so se sprejela ter se je izvolil začasni odbor. Ze takoj na shodu se je oglasilo za pristop 53 oseb. Novi člani so pridno pristopali in donašali svoje deleže, tako, da se je za-mogla zadruga otvoriti že 18. septembra 1899. Kako so pristopali člani v zadrugo in donašali svoje deleže v tem desetletju, naj služi sledeča tabela:
Leto	Člani	Deleži		
	Število	Število	Znesek	
			K	v
1899	165	165	4.980	—
1900	205	248	7.938	—
1901	319	327	11.228	—
1902	410	463	14.726	—
1903	457	510	16.778	—
1904	503	532	17.816	—
1905	508	544	16.534	—
1906	517	536	16.125	—
1907	541	560	16.080	—
1908	554 %	572	16.383	—
Okno v svet.
Ljudsko društvo ogrskih katoličanov hitro napreduje. Članov ima že 200.659. Vpeljano je društvo v 2555 krajih. Priredilo je v petih mesecih 1350 shodov.
Velikanska stavkia. V Pennsylvanyi, Ohija, Zahodnji Virginiji in Indijani je pričelo 1. julija stavkati nad 10.000 delavcev.
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
A. Lukič
,*s
s\0ve
wv
D
ft®’
Ce
L*
%
O*?
□
Ljubljana
Pred škofijo 19.
A. Žibert
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča
ni umi zalogo čilijev
domačega izdelka.
t
SL. 0BČ1HSTVU SE VhJUDHO PRIPOROCH
SPECERI1SKA TRGOVINA
mm tonich
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4.
Angleško skladišče oblek
0. Bernotouič
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja in najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek
v lekarni Trnkoczy zraven
rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno
razpošiljajo,
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
flJVIERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kalserin Auguste Viktoria nosi 25.000 ton Amerika...	.	„	24.000	„
President Lincoln . .	„	20.000	„
President Grant ...	,	20.000	,
Vožnja L|ubljana-Hamburg traja	z na novo uvedenimi
direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo l>/2 dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger; naprej.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
trgovino s klobuki in čeuin
Velika zaloga.
Solidno blago.	Zmerne	cene.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645*15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4'
°l
2 O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po - pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago
Velika zaloga. Nizke cene! Radi velike zaloge ZHOtnO ZnlŽDIie tene!!!
Ugodna prilika za nakupi vezenin,
' pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Velika izbira drobnega in modnega bloga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove in druge prilike.
Priporoča se velespoštovanjem
II
MerŠOl, Ljubljana, Mestni trg štev.
Velika zaloga. Nizke cene!
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
"	interierjev	itd.
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v ::	največji	množini.
Mr & Mejač
LMnna, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in -----------
novosti v
konfekciji za dame.
Ustanovljeno leta
1862.
Milko Krap eš urar
Podružnica Resljeva cesta št. 2 \J prej g. Jos. Černe.
| •	11	>	■	Podružnica
Ljubljani
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča -tvojo bogato zalogo
zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih
ur. verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov
Kupuje in zamenjava staro zlato fn srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo iz-redno veliko zalogo fournitur. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre.
Pozor, slovenska delavska drnštunl
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovini:	:.
, Janino Če$nil(
(pri Čežniku)
Stritarjeve ulice LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena In zanesljiva. Cene najnižje.
|ooo| |ooo| |ooo) |oool |ooo| |ooo| joool joool loooj |ooo|
mo društvo v Liljani
Kongresnim reg. zadruga z om. por. Kongresni trg št.19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/4°/o, to je: daje za 200 kron 9 kron =	50	vinarjev na leto.	=
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje   ==.:■■■ prekinilo.
Rentni davek plača hranilnica sama. Najsigurnejfa prilika za Sledenje.
Kanonik R. Sušnik 1. r.,
podpredsednik.
Kanonik H. Kalan 1. r.,
predsednik.
|ooo| |ooo| fooo|	|ooo|	|ooo| |ooo| |ooo|	|ooo|	|ooo|	|ooo|
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana, Prešernove ulice 7. Ljubljana
— priporoča -----------  —
izvrstno marino pivo steklenkah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke. Izborni med-pitanec
koji sc dobiva v steklenicah, Skatljah in Škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in poSteno postreči.
Ljubljana, Prešernova (Slonove) ulice št. 7. Perlesova hiša.
Prva slovenska
modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
Na drobno!
Glavna trgovina: Zalofilca oesta I
A. Šarabon
Ljubljana
Na debelo!
Filijalka: Martinova oesta 24
Veliko zaloga Špecerijskega blaga, žganja, moke ln deželnih pridelkov.
Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom. Vsak dan sveže žgana kava.
ir Glavna zaloga rudninske vode.
Izdajatelj ln odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.