SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V-i leta K 1*80 1 -> leta K 3*50 celo leto K 7*— za inozemstvo:	„	„ 2*30	„	„ 4*50	„	„ 9-—		Redakcija in administracija : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8.	Telefon (začasno) 118. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 12 K.			Oglasnina za petitno vrsto enkrat 30 vin.. Pri 10 objavah se dovoli 5°/o, pri 20 — 15%, pri 30 — 25% in pri 40 — 35% popusta.	
Leto L	Posamezna številka 14 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Reklamna vrsta po 1 kroni.		Štev. 8.
Državni zbor razpuščen.
Dr. Franc Fiedler.	Dr. Karl Kramar.
Cesar Jožef I. Lötschberg-predor v Švici. Albanski prestolni pretendent. Laška kraljevska rodbina. Velika požarna katastrofa v Ameriki.
Prvi ljudski parlament.
(K njega razpustitvi.)
Dne 30. marca je bil s cesarskim patentom razpuščen avstrijski državni zbor, prva zbornica, izvoljena na podlagi splošne in enake volilne pravice. Ker so bili poslanci v to zbornico izvoljeni dne 15. maja 1. 1907., bi moralo nje življenje trajati do 1. 1913. Pa vlada ga je predčasno razpustila, ker ji je delala velike preglavice „Slovanska Enota“ in pa ker je imela za sabo jako majhno večino — in še ta je bila jako nezanesljiva — na katero se ni mogla opirati.
Zbornica je imela v tej še ne celoletni dobi tri zasedanja z 275 sejami, in sicer v 1. zasedanju (če štejemo od začetka parlamentarizma v Avstriji je to 18. zasedanje) 133 sej, v 2. (ozir. 19.) zasedanju 44 sej in v 3. (ozir. 20.) zasedanju 98 sej. Vložilo se je 8353 interpelacij, 2707 predlogov, nujnih predlogov pa 535. Vlada je zbornici predložila 250 predlog.
Stenografični zapisnik obsega doslej (ves še ni dotiskan) celih 16.951 strani. Dodatek k njemu pa (t. j. interpelacije, navadni in nujni predlogi 33.295 strani.
Stroški, ki so v zvezi z zbornico so sledeči : V vsakoletnem drž. proračunu znašajo stroški za diete poslancem in vozni stroški zanje 2,601.800 kron, za tiskovine 300.000 K — skupaj torej na leto 2,901.800 kron. Na mesec znašajo torej stroški približno 241.818 K. Ker je zbornica fungirala 47 mesecev, je veljala v celoti 11,265.446 kron.
Zbornica je štela 516 poslancev, od teh je pripadalo 96 poslancev kršč. soci-alcem, 86 soc. demokratom, 79 Čehom, 70 Poljakom, 13 Srbom in Hrvatom in 24 Slovencem. Slovenski poslanci so bili sledeči: na Kranjskem Iv. Hribar (N. N. S.) dr. Ivan Šušteršič, Jos. Pogačnik, Fran Demšar,v dr. Jan. Ev. Krek, Jos. Gostinčar, dr. Ign. Žitnik, Fran Povše, dr. J. Hočevar, Fran Jaklič in dr. E. Jarc (vsi S. L. S.); na Štajerskem: Fr. Roblek (N. N. S.), Iv. Rošker, Fr. Pišek, dr. Ant. Korošec, dr. Iv. Benkovič, dr. K. Verstovšek (vsi S. L. S.) in dr. F. Ploj (slogaš) ; na Primorskem (Gorica, Trst, Istra) : Al. Štrekelj, dr. Otokar Rybäf (oba N. N. S.), Jos. Fon, dr. Ant. Gregorčič (oba S. L. S.) in Mat. Mandič (skupni hrv.- slovenski kandidat) ; na Koroškem Fran Grafenauer (S. L. Š.).
Danes prinašamo slike nekaterih znamenitejših slovenskih in slovanskih poslancev in podrobno statistiko o zadnjih državnozborskih volitvah.
Slike poslancev.
Ivan Hribar, poslanec za mesto Ljubljano, je bil rojen 1. 1851. Obiskoval je gimnazijo v Novem mestu, pozneje pa trgovsko šolo. Vstopil je v službo banke „Slavije“ in načeluje njeni podružnici v Ljubljani do danes. Bil je več let deželni poslanec in od 1. 1896 do 1910 ljubljanski župan. V državni zbor je bil izvoljen leta 1907 vprvič.
Dr. Ivan Šušteršič, je bil rojen 1. 1863 v Ribnici, študiral je gimnazijo v Kranju in univerzo na Dunaju in je napravil leta 1889. v Gradcu pravniški doktorat. V drž. zboru je bil od 1. 1896 do 1898 in potem nepretrgoma od 1. 1901.
Josip Pogačnik je veleposestnik v Podnartu na Gorenjskem. Rojen je bil leta 1866, študiral je gimnazijo v Ljubljani in Gorici in prava v Gradcu. V drž. zboru je bil od 1. 1897. Pogačnik je bil tudi podpredsednik drž. zbornice.
Dr. Otokar Rybäf, odvetnik v Trstu, je doma iz Postojne. Rojen 1. 1865. Dovršil
Ime poslanca	Stranka	Volilni okraj	Volil.	;	Glasov	dobili	
			i oprav.	N. N. S	S L. S.	S. D. S.	Nemci
		Kranjsko.					
Hribar	N. N. S.	Ljubljana (mesto)	6898	2589	1526	641	418
				3092	2102	(ožja volitev)	
Dr. Šušteršič	S. L. S.	Ljubljana (okolica)	8154	587	4210	991	—
Pogačnik	S. L. S.	Radovljica - Kr. gora - Tržič	8122	564	4112	791	—
Demšar	S. L. S.	Kranj - Škofja Loka	8399	415	4507	—	—
Dr. Krek	S. L. S.	Kamnik - Brdo	7681	721	4800	—	—
Gostinčar	S. L. S.	Vrhnika - Logatec - Idrija -					
		Cerknica	9256	1400	4731	1137	—
Dr. Žitnik	S. L. S.	Postojna	12043	2589	5648 '	168	—
Povše	S. L. S.	Litija - Višnja gora - Radeče	6020	—	4751	1302	—
Dr. Hočevar	S. L. S.	Krško - Kostanjevica	10211	1358	4564	—	—
Jaklič	S. L. S.	Vel. Lašče - Ribnica - Žužem-					
		berk	6539	321	3996	—	—
Dr. Jarc	S. L. S.	Metlika - Novo mesto - Črnomelj	9298	1745	5382	—	—
		Štajersko.					
Ivan Roškar	S. L. S.	Maribor (okolica) - Ljutomer -					
		Gornja Radgona	14159	839	6665	297	1706
Fran Pišek	S. L. S.	Maribor (okolica) - Konjice -					
		Slov. Bistrica	10872	317	4314	834	2077
Dr. Frid. Ploj	Slogaš	Ptuj - Ormož	13924	2165	5390	—	1317
Fran Roblek	N. N. S.	Celje - Vransko	10070	4131	2658	431	_
Dr. Ant. Korošec	S. L. S.	Rogatec - Šmarje - Kozje	8855	1654	4187	—	654
Dr. Ivan Benkovič	S. L. S.	Brežice - Sevnica - Laško	10638	1857	3759	1690	403
				3594	4432	ožja volitev)	
Dr. K. Verstovšek	S. L. S.	Marenberg - Šoštanj - Slov.					
		Gradec - Gornji Grad	10170	—	—	—	—
		Koroško.					
Fran Grafenauer	S. L. S.	Borovlje - Železna Kaplja	9898	—	4668	1436	2077
		Primorsko.					
Fon	S. L. S.	Gorica (okolica)	9182	1652	3587	620	1201
Štrekelj	N. N. S.	Ajdovščina - Komen - Sežana	10504	3277	3228	594	1087
				5003	3234	ožja volitev)	
Dr. Gregorčič	S. L. S.	Tolmin - Kanal - Bovec	12596	2645	5678	—	—
Dr. Rybar	N. N. S.	Trst (okolica)	8601	4496	—	1469	6941
Mandič	Skupni hrv.-slov. kandidat	Podgrad v Istri	9885	4885	—	—	288' .
i Italijani.				'			
je dunajsko univerzo. Od 1. 1900 je obč. svetovalec oziroma dež. poslanec v Trstu. Državni poslanec je bil od 1. 1907.
Fran Roblek je veleposestnik v Žalcu, kjer je bil rojen 1. 1865. V drž. zboru je bil od 1. 1907.'
Franc Grafenauer je posestnik in izdelovalec orgelj. Rojen je bil 1. 1860. Od 1. 1897 je koroški dež. poslanec, v drž. zboru pa je bil od 1. 1907.
Dr. Karol Kramar, odvetnik v Pragi, je vodja mladočeške stranke in je igral v avstrijski politiki velevažno vlogo. Rojen je bil 1. 1860. V drž. zboru, kjer je bil od 1. 1891, je zastopal volilni okraj Nemški brod-Tolna-Humpolec-Chotebor-Hlinsko na Češkem.
Fran LTdržal je načelnik češke agrarne stranke in je znan tudi Slovencem kot zaveznik S. L. S. v parlamentu. Lldržal je veleposestnik ; rojen je bil 1. 1866. V parlamentu je bil od L 1897, kjer je zastopal volilni okraj Pardubice-Holice -Pfelouč.
Dr. Fran Fiedler, eden naj znamenitejših mladočeških politikov, je profesor na češki univerzi v Pragi. Rojen je bil 1. 1858 v Prachaticah. V drž. zboru, kjer je bil od 1. 1901, je zastopal mesto Karlin. Dr. Fiedler je bil do zadnjega časa predsednik „Slovanske Enote“ in je bil nekaj časa tudi minister.
Hoteli smo priobčiti slike vseh slovenskih in vseh važnejših slovanskih poslancev, pa se nam ni posrečilo jih dobiti.
Pijte Tolstovrško slatino, ker je osvežujoča namizna in izborno zdravilna kisla voda ! Zahtevajte torej povsod le Tolstovrško slatino !
Mestni nadkomisar Jakob Tomec f.
Dne 30. marca 1.1. ponoči je umrl v Ljubljani mestni nadkomisar in ekonom Jakob Tomec v 74. letu svoje dobe. V
Jakob Tomec f.
mestno službo je vstopil dne 2. maja 1865 in je torej služil na ljubljanskem magistratu skoro 46 let. Rojen Ljubljančan je poznal Ljubljano in nje prebivalstvo tako vsestransko in natančno kakor nihče drugi: bil je živa zgodovina svojega rojstnega mesta, ki je gledal njega preporod, razvoj in napredek ter bil tudi sam udeležen pri
delu, ko se je oblikovala Ljubljana iz starih, tesnih razmer v sedanjo prestolico Slovenije. Služil je pod nemškima županoma Laschanom in Deschmannom, a nikdar ni zatajil svojega narodnega in naprednega prepričanja — njegov značaj nima madeža na sebi! — V Ljubljani je bil ena najbolj znanih, čislanih in priljubljenih osebnosti. Prijateljske vezi so ga spajale s prvim ljubljanskim slovenskim županom dr. Costo, prijateljsko je občeval tudi z Janezom Bleiweisom. Bil je med tistimi -"U'djubi, ki so bili steber narodnega dela, gibanja in preporoda, katerega središče je bila Čitalnica; bil je tudi med prvimi, ki so stali v vrstah Ljubljanskega Sokola. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno skrbi za napredek Ljubljane, vse njegovo delo je ogrevala iskrena ljubezen do narodne stvari. Svojo rodovino, ki je bil navezan nanjo z vsem srcem, je vzgojil v tistem duhu, ki je vladal v njegovem srcu. Skromen zase je imel odkrito srce in odprto roko do trpečega brata. K njegovemu mrtvaškemu odru so hodili jokat ljudje, ki so uživali njegove dobrote, katere je delil tako, da ni vedela desnica, kaj je dala levica. Značilno je, da so mu na krsto položili venec posestniki igralskih lop ob tivolskem drevoredu. Pokropljen je bil ta venec s solzami hvaležnosti. — Pokojni nadkomisar Tomec je pač najbolje poznal
vse može, ki so si pridobili zaslug za Ljubljano. Zato moramo verjeti njegovi trditvi, da je bil najboljši in najslavnejši ljubljanski župan Ivan Hribar. — Od leta 1878. je bil tudi član glavnega odbora za obdelovanje barja in si je za barjane pridobil neminljivih zaslug. Ti ga nikoli ne pozabijo! Za zasluge, ki mu jih je pridobilo njegovo vestno in zvesto delo, je bil odlikovan z zlatim križcem s krono za zasluge. Bil je mož dela, resnosti in neomajnega značaja, krepke, zdrave narave, ki jo je pa hipoma zlomila kruta smrt. Ako kdo, zasluži on, da mu napišemo na grob besede : Bil je mož !
Črtajočemu občinstvu!
Poslali smo to številko še nekaterim na ogled, prihodnjo številko pa ustavimo vsakomur, ki ni vposlal vsaj četrtletne naročnine {ISO K). Prosimo zopet, agitirajte za Slov. Ilustrovani Tednik, da se razširi v vse slovenske kraje in družine. Slovenski Ilustrovani Tednik si je pridobil že lepo število naročnikov in v podrobni razprodaji po trafikah itd. se ga mnogo proda, tako da se tiska že v 4000 izvodih, kar je za list, ki izhaja šele poldrugi mesec, gotovo jako lep uspeh. Jako laskavo so po-
hvalili Slov. Ilustrovani Tednik srbski, hrvatski in češki listi, pa tudi izven Evrope si je pridobil Slov. Ilustrovani Tednik že nekaj naročnikov n. pr. v Egiptu 2, Novem Jorku 21, Ohio 6 itd.
Cesar Jožef I.
Z današnjo številko smo storili korak naprej. Da pridobimo na prostoru, da moremo čitateljem več nuditi, se bo tiskal „Drobiž“ in smešnice z manjšimi črkami in članke k slikam bomo priobčili pod skupnim naslovom in ne vsakega pod posebnim kakor doslej. S tem smo pridobili skoraj za eno stran in bo list odslej nudil več čtiva, kar bo p. n. čitateljem gotovo ustreženo, ker bo list še bolj zanimiv kakor doslej.
Agitirajte za Slov. Ilustrovani Tednik, opozarjajte znance nanj in pridobivajte mu naročnikov! Posebno pa še prosimo, zahtevajte po vseh kavarnah, gostilnah, briv-nicah itd. Slovenski Ilustrovani Tednik. Če imajo tuje liste, zakaj bi ne naročili domačega slov. ilustrovanega lista?
Cenjene čitatelje prosimo naj kupujejo pri tvrdkah, ki inserirajo v Slov. Ilustro-vanem Tedniku in se naj pri nakupovanju sklicujejo na naš list: „Ker inserirate v Slov. Ilustr. Tedniku ...“ ali „Čital(a) sem v Slov. Ilustr. Tedniku; itd.“ S tem koristite listu, ker opozorite trgovca, obrtnika
na Slov. Ilustr. Tednik, koristite pa tudi sebi, ker vam bo pošteno in dobro postregel. Če bi pa kaka tvrdka, ki inserirà v Slov. Ilustr. Tedniku kdaj komurkoli ne postregla pošteno in dobro, nam, prosimo naznanite in inserat take tvrdke bomo takoj

izpustili ter dotično tvrdko brezobzirno razkrinkali.
Sklicujte se torej pri nakupovanju na Slovenski Ilustrovani Tednik!
rm
Albanski prestolni pretendent.
Cesar Jožef I. (K dvestoletnici njegove smrti.) Dne 17. aprila t. 1. preteče 200 let, kar je umrl rimsko-nemški cesar Jožef I. Rojen je bil 1. 1678. na Dunaju kot naj starejši sin cesarja Leopolda I. Že z osmim letom so ga kronali za ogrskega kralja in tri leta pozneje je bil že izvoljen za rimsko - nemškega cesarja. Udeležil se je osebno takozvane nasledstvene vojne. Notranje razmere v Avstriji pri začetku njegove vlade niso bile nič vesele, Na Ogrskem je divjala vstaja in tudi v Šleziji je vrelo. Umrl je za kozami. Njegova smrt je povzročila popolen preobrat srednjeevropskega političnega položaja.
Albanski prestolni pretendent. Dan
na dan poročajo dnevni listi o vstaji v Albaniji. Albanci prav uspešno napadajo Turke. Turki so mnenja, da ustajo podpihuje albanski tronski pretendent princ
Lötschberg-predor v Švici.
Laška kraljevska rodbina.
Ghika. Ta mož pohaja iz stare plemenite albanske rodbine in je tudi pri Albancih jako priljubljen. Med Albanci ima mnogo privržencev, ki bi mu radi pomogli do samostojnega prestola v Albaniji. Vendar bo princ Ghika, akoravno je zdaj star komaj 39 let, težko kdaj dosegel svoj cilj.
Laška kraljevska rodbina. Povodom jubileja zedinjenja Italije smo objavili že več slik. Danes prinašamo sliko laške kraljevske rodbine : kralja Viktor Emanuel III., kraljico Heleno, prestolonaslednika in prin-cesinj. Kakor znano, je laška kraljica Helena her - črtlogorskega kralja Nikite.
Lötschberg-predor v Švici. Pred par dnevi je bil dokončan eden najdaljših predorov — Lötschberg-predor v Švici. Celih pet let so ga delali — začeli so z delom 15. oktobra 1906. Lotschberška proga je važna za znano Simplonsko železnico. Novi predor je dolg celih 159 km. Severni vhod je pri Kanderstegu, južni pa pri Goppen-steinu. Naše današnje slike kažejo obe končni točki predora in delavce v predoru. Za delo so potrebovali 2528 dni, na dan so izkopali 12 do 14 m.
Sin Napoleona I. V zadnji številki smo priobčili sliko sina Napoleona!., „rimskega kralja“, poznejšega vojvode Reichstadtskega. Ker bo morda marsikaterega naših cenj. bralcev zanimalo, v kako imenitni zibelki se je zibal „rimski kralj“, Napoleonov sin, prinašamo danes sliko te imenitne, res lepe zibelke.
Slovenske narodne noše. Današnja slika predstavlja brhko Gorenjko — dekle iz go-
renje Savske doline. Prihodnjič pridejo na vrsto druge slovenske narodne noše.
Velika požarna katastrofa v Ameriki. V Novem Jorku je bil pred kakimi 14 dnevi velikanski požar. Goreti je začelo v 9. nadstropju neke 12 nadstropne tovarne na Washingtonovem trgu. Bilo je to v soboto 25. marca. Ogenj se je silno hitro širil in v kratkem so bila vsa gornja nadstropja
Popolna hrana za dojenčke, otzoke in bolnike na želodcu.
Vsefeisje ppaso Hamiisfco mBeko.
Škatlja K l.Cti v vsaki lekarni in drogeriji.
Zibelka sina Napoleonovega.
tovarne v plamenih. Ker je bil že večer, je bilo mnogo izhodov že zaprtih. V tovarni, kjer so se delale bluze, je bilo zaposlenih 1500 mladih ljudi, večinoma deklet. V obupu so skakala dekleta z oken, ker so lestvice gasilcev segale le do 8. nad-
o
o
k
o ti ti
I ti ti h ® ti
03 03
S*
e
ti
a
•^Ls
is -ti y
=« ŽS w-ti ti ti
o
0
D ti
-H
ti
1	y-ti'S
«M
ti *
o;
S ^
o L,
o S
■H
ti ti bD ti o s
oj o o J'« ti 15 ti N ^
2 Tj ^
« «s .-ti ^
«5 N > > -■, d ti d ti *J (> >d ä a> >ai ti
stl-s
ti Рч.5
y "ti
ti ti
O .S N N
a; '5 ^
-O
73
•ti
m
d j
'ti’-'S ^ c
° S
i
><y Ез
>co 3
i°Q
' A *
d ®
e
ti
oc ti N
O
.5
> O
4U ^
»Z A--p O ti ti
5
^’ti
Г 10 ti y
ti
•ti,^ N
•s8!
Ss
'd
Ч-Ј
•M
"ti
ti
Velika požarna katastrofa v Ameriki.
stropja, in so po večini obležala mrtva na cestnem tlaku, mnogo pa jih je našlo smrt v plamenih. Grozna katastrofa je zahtevala nad 150 človeških žrtev.
grizne, a ubogi kmetič ni vedel, kaj je to konfekt. Ker pa je narednik le zahteval konfekt in grozil, da vse pobije, če ga ne dobi, je šel župan v bližnji grad, kjer so stanovali
„Da, dobil je govejo juho in meso in prikuho, kakor je predpisano,“ odgovori kmetič, „a konfekt bi mu še dal, pa ne vem, kaj je to. Ponujal sem gospodu naredniku že kofe, pa pravi, da kofe ni konfekt.“
„Bom mu pa jaz dal konfekt“, pravi častnik, „le pojdiva k vam.“
Prišedši k županovim, pokliče častnik narednika pred se ter ukaže prinesti klop in veli vojakom položiti narednika na njo. Odšteli so prevzetnjaku za njegovo nasilnost 25 na isti del telesa, kjer se hrbet neha.
Slovenske narodne noše 5.
Dekle iz gor. Savske doline.
Lötschberg-predor v Švici.
Za kratek čas.
„Konfekt.“ V nekem kraju v hribih so bili naslanjeni vojaki. Narednik, ki je stanoval pri očetu županu, se je obnašal jako oblastno. Po obedu pa je zahteval od očeta župana, da mu mora prinesti „konfekt“, to so sladkarije, ki jih gospoda še pokosilu p ri-
častniki ter je prvega častnika, ki ga je srečal, prosil, naj mu pove, kaj je to konfekt.
„Konfekt?“ ga začuden vpraša častnik, „kaj pa hočete s konfektom?“
„I, jaz nič,“ odgovori župan, „ampak gospod narednik, ki je nastanjen pri meni ga hoče na vsak način imeti.“
„Ali je dobil obed?“
Milo je prosil narednik odpuščanja, a častnik je bil neizprosen in kazen se je izvršila.
Kmetič pa je gledal od strani, zamajal z glavo ter rekel, ko je narednik prestal kazen: Torej to je konfekt — no to bi pa bil jaz lahko že prej dal gospodu naredniku, ker se mu je tako mudilo za konfekt.“
Sokol ali čuk. Kaj si ti, sokol ali čuk?
Jaz nisem ne sokol in ne čuk, ker nisem ptica temveč sesalec.
Izbira. Marsikatero dekle si izbira tako dolgo pravega, da dobi — nepravega.
Uganka. Arabec je zapustil svvjin trem sinom 17 konjev ter je določil: „Ti, najstarejši sin, si mi še največ koristil, torej ti zapuščam polovico vseh konj, srednji sin naj dobi eno tretjino in ti najmlajši, ki mi še nisi nič koristil, dobiš le eno šestinko. Konji so vsi žlahtne krvi, pravi arabci ; nobenega ne smete ubiti, da bi si ga razdelili, temveč razdeliti
si dedščino na sledeči način:................“
Preden pa je stari Arabec povedal, kako si naj konje razdele, da ne bo treba nobenega ubiti in razdeliti, je umrl. — Kako so si sinovi razdelili konje, da je dobil prvi polovico, drugi eno tretjino in tretji eno šestinko vseh konjev? — (Rešitev in imena onih, ki bodo prav rešili, priobčimo prihodnjič.)
Razpis nagrade. Iz otroški ust se sliši pogosto marsikak dober dovtip, ker otroci marsikaj po svoje povedo, ker tudi mislijo — po svoje. Ko bi kdo te otroške dovtipe, zbral, bi dobili cele knjige najboljšega humorja. Prosimo p. n. naročnike naj zabeležijo dovtipe, ki so jih slišali od otrok ter nam naj te dovtipe, ki pa še ne smejo biti nikjer objavljeni, vpošljejo do 10. maj ni k a t. 1. Poseben odbor bo izbral iz med vposlanih dovtipov 50 najboljših, ki jih bomo potem priobčili. Izmed priobčenih se bo izbralo 5 naj-
boljših, za katere bomo izplačali vpošiljateljem nagrado za vsakega po 5 K. Opomnimo še enkrat, da morajo biti dovtipi originalni, to je, še ne priobčeni ne v slovenskem in ne v kakem drugem jeziku in da morajo biti vpo-šiljatelji naročniki „Slov. Ilustr. Tednika“. Kdor hoče dobiti torej nagrado 5 K, naj se naroči na naš list in naj vpošlje vsaj četrtletno naročnino, ki znaša le Г80 K.
Drobiž.
Hitrost letalnih aparatov. Leta 1908 je zbudilo po vsem svetu veliko začudenje, ko je letalec Karman letel s svojim letalnim aparatom po zraku s hitrostjo 52.700 km na uro. Pa to hitrost so — kakor se zdi velikanska — že prekosili. Že 1. 1909 je dosegel Bleriot celih 76.955 km. In 1. 1910 Leblanc 115.300 km. Kako daleč zaostajajo za to hitrostjo druge! Plavanje 6 km. Zrakoplov 60 km.
Kolo 101 km. Avtomobil 212 km. Letalni aparat je torej za mnogo, mnogo hitrejši od vseh teh.
Varčni patriotizem. V
Španiji ve vsak otrok, da kralj Alfonz ne obleče nikdar rokavice — niti ne pri velikih sprejemih v Madridu. Zato se je kralj silno začudil, ko je zadnjič videl v Saragossi na neki sliki naslikanega sebe — z rokavicami na rokah. In zahteval je pojasnila. Mestni očetje v Saragossi so namreč jako varčni. Ko je nastopil vlado sedanji kralj je bilo treba seveda za mestno dvorano napraviti njegovo sliko. In varčni mestni očetje so kar kratkomalo vzeli sliko prejšnjega kralja Alfonza XII., poklicali so slikarja in so mu naročili, naj stari sliki naslika glavo novega kralja Alfonza XIII. Pozabili pa so pri tem samo na eno stvar : stari kralj je nosil rokavice — mladi pa jih ne nosi nikdar. In tako imajo v Saragossi sliko kralja Alfonza XIII. z rokavicami.
Prebivalstvo mesta Dunaja. Po zadnjem ljudskem štetju šteje glavno mesto naše države 2,004.939 prebivalcev poleg 26.559 vojakov. 973.661 je moških, 1,057.837 pa ženskih. Po veri je rimsko-katoliških 1,763.375, protestantov 75.854, Židov 175.318. Po občevalnem jeziku je 1,726.955 Nemcev, 98.461 Čehov, 4.726 Poljakov in 1.432 Rosinov.
Imeniten časnik izhaja na lepem otoku Tahiti v Tihem oceanu. Na celem otoku izhaja samo eden edini časopis in še ta ima na naslovni strani imenitno opombo : Izhaja samo kadar je treba. — To bi se bralci kakega evropskega ali ameriškega lista zahvalili, ko bi jim prišel pred oči s tako pripombo ! Pa kar ni mogoče pri nas, to je mogoče na otoku Tahiti v Tihem oceanu.
Priporočamo kolinsko
Cikorijo, ki je najboljši pridatek h
kavi in je slovanski izdelek.
Nikotin v številkah Množina nikotina v naših smodkah je, v odstotkih izračunana, sledeča : fine viržinke 2'51, braz. viržinke 2T1, portorike l'Sl, brita-nike 1'68, regalitas 1'64, trabuke Г60, operas T44, kube 1'35 in rositas 1T4. Absolutna množina nikotina je sledeča (v gramih) : fine viržinke 0‘15, britanike 0'10, regalitas 0'09, trabuke 0'08, operas, kube in portorike 04)7 in rositas 0"04.
Žalostna Mati božja.
Češki ilustrovani listi. Medtem ko je „Slov. Ilustrovani Tednik“ edini slovenski list te vrste, imajo Čehi takih listov prav veliko. Naše bralce opozarjamo na „Nové Illustro va né Listy“, ki izhajajo v Brnu. Izhajajo vsak teden in prinašajo, kakor naš „Tednik“ mnogo lepih slik in člankov. Naročnina znaša za četrt leta K 1'60. Upravništvo je v Brnu, Behounskä ulice 22—24.
Hlačno krilo pred 60 leti. Star latinski pregovor pravi, da ni nič novega pod soincem, Tudi najnovejša damska moda, hlačno krilo, ni nova — kakor se tudi marsikomu zdi čudna. Znano je, da Turkinje pa tudi plan-šarice, že davno poznajo hlačno krilo. Manj znano bo morda, da so ga poznali na Dunaju že pred 60 leti. Neki starinar je razstavil sliIco iz 1. 1851., ki kaže damo v hlačah. In pod sliko je napis : Nova damska moda. Slika je iz takratnega dunajskega lista : „Dunajske splošne novice“ št. 46 iz 1. 1851.
Mednarodni filozofski kongres je bil otvorjen v Bologni. Udeležili so se ga učenjaki vseh kulturnih narodov. Tudi Slovenci smo na tem kongresu zastopani — edini med Jugoslovani — po dr. Mihajlu Rostoharju, vseučiliškem docentu na češki univerzi v Pragi, ki ga je ta univerza obenem s profesorjem dr. Drtino na kongres odposlala. Kongres je v imenu laškega kralja otvoril dne 6. aprila vojvoda Abrucki. Vseh udelež-nikov je okolo 400.
8000 vojakov pod steklom. V vojaški muzej v Parizu je te dni prišla velika armada — celih 8000 mož. Pešcev, konjenikov, topničarjev in seveda častnikov — od najnižjih do najvišjih. Pa ta armada ne bo delala nikomur nobenih skrbi. Kajti ta cela armada je — iz papirja. Daroval jo je muzeju neki mož iz Alzacije po imenu Schmitt, ki jo je delal par desetletij. Armada predstavlja francosko posadko, ki je bila v letih 1845 do 1848 v Strassburgu. Vse je prav verno in umetniško izdelano, prav dobro je mogoče spoznati celo posamezne vojskovodje.


Umetno satovje}
iz čistega cefo el j nega voska
1 kg K 4-80.
a® ®••ee•m
Cenik vseh čebelarskih potrebščin zastonj in franko.
,Gospodarsko društvo* Milotice ob Bečvi :: na Moravi kem. ::
z' e*#) II-
-II Л
V Narodni kavarni v Ljubljani
svira vsak dan
• • • ®
damska kapela
•	e
•	e
Vstopnina prosta. Za obilen obisk se priporoča Fran Krapež.
V h^TTl-

Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah, brivnicah itd. „Slovenski Ilustrovani Tednik“. Če ga nimajo, naj ga naroče !
Železnato vino lekarnarja Piccolija
je najboljše izmed vseh železnatih vin, ker ima toliko železa, kolikor ga je po zdravniških poskusih potrebno za odraslega človeka. Druga železnata vina pa večinoma ne vsebujejo več železa kakor navadna vina.
* Dami/FeS: Pol ШГО УфЗУСа
8°, 8 'h pole. Cena vezani knjigi K 2-60, broširani K l-80.	V
Ta knjiga obseza 19 daljših in krajših črtic, ki jih vse skupaj preveva dober, pristen humor. Oddelek „Gaudeamus igitur“ prinaša vesele povesti iz dijaškega življenja; „Uredniške tajnosti“ odkrivajo zanimivosti iz časnikarskega delovanja ; oddelek „Holmes in njegova smrt“ je naperjen zoper različne detektivske romane ; oddelek „Iz četrte dimenzije“ se odlikuje s pikro satiro na raznovrstne gluposti družabnega in literarnega življenja. Knjiga podaja dovolj originalnosti ter si utegne z duhovitimi ostrinami v pripovedovanju pridobiti lepo število čitateljev in prijateljev.
Ako se hočete izborno zabavati ter si napraviti nekaj uric užitka, naročite si „Pol litra vipavca“.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, založna knjigama.
R. DIEHL, veležganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane štajerske slivovke, tropinovca, brinovca, boro viličarja, vinskega žganja in domačega z. л /. .\ konjaka. .\	\ л
Oldrieli S. Kóstelecky :
Humoreske.
Iz češčine prevel Stanko Svetina.
(Dalje.)
Pametnejši odneha.
Gospod soprog ni razumel. Ni razumel, da to malo čudno vprašanje pravzaprav pomeni: „Kako? Ti si dal zapreci zaprt voz, danes, ravno danes, ko je tako lep pomladanski dan, ko sem hotela medpotoma pokazati svetu svojo novo, elegantno, pomladansko toaleto, svoj krasni, novi, pariški solnčnik in svoj novi, najmodernejši pomladanski klobuk? Ah, kako sem nesrečna !“
„Seveda, ljubica,“ je rekel Hugon. „Hočem se Bogomilu pobahati s svojo novo kočijo.“
(In ljubica se je hotela svetu pobahati s svojo novo toaleto!)
„Saj vendar veš, ljubi moj, da se najrajši peljem — v odprtem vozu.“
„Prosim te, da napraviš danes izjemo. Kaj ne da, ljubica?“
„Pojdi no, dragi mož. Kdo pa bo danes sedel v zaprtem vozu? Danes, ko je tako lep dan!“
„No, napravi mi to uslugo, ljubica. Prosim, lepo prosim — “
„Toda čemu?“
„Dal sem zapreči kočijo, da jo poskusim. In Bogumil je še tudi ni videl; rad bi se z njo pobahal.“
Na obrazku mlade gospe se je zrcalila majhna nejevolja.
„Res,“ pravi nato, „danes sem se veselila kakor otrok na ta najin izprehod in sedaj —“
„Kaj je sedaj, ljubica ? Ne bodi tako otročja. Kočija ali koleselj, koleselj ali kočija, to je vseeno.“
„Vidiš, Hugon, kako je človek včasi zares otročji. Menila sem, da ti bo moj migljaj zadostoval in da takoj vstrežeš moji prošnji in daš zapreči koleselj, toda ti pa — “
„Kaj, ljubica?“
„Res, zelo otročja sem. Veselila sem se kakor otrok današnjega sprehoda in sedaj moram biti zaprta med štirimi golimi stenami zaprte kočije kakor nuna v samostanu. “
„Toda dovoli, ljubica: ti vendar nisi nuna in kočija tudi ni samostan.“
„Pojdi, nikdar mi nočeš ničesar vstreči.“ „Ljubica, ljubica —“
„To je resnica. Kak drug soprog ne bi pomišljal niti minuto in bi dal zapreči magari dvajset kolesljev obenem, toda ti? Tebi je popolnoma vseeno, kaj je moja želja in kaj ni.“
Hugon se je nasmehnil, vzel je z mizice šopek, šel je k Mariji in jo je tolažil: „Tako, Marica, prosim ne godrnjaj več, to se tudi ne poda — zapni lepo rokavice — tu imaš šopek, na! — saprlot! to je lep! skoro kakor ti — in pojdiva že enkrat.“
Toda godrnjajoča Marica je malo zavihala nosek, vzela je šopek kakor bi ji ne bilo nič zanj in je rekla „Hvala!“ s takim glasom, kakor bi stresla košček milosti; potem je milostljiva položila lepi šopek nejevoljno na mizico pri zrcalu, postavila se znova pred visoko zrcalo, dvignila je obe roki nad glavico in je zopet začela na svojem novem, najmodernejšem, pomladanskem, paradnem klobuku nekaj ravnati — sedaj ne vem, kaj ; bilo je kakor velika zlata pentlja ali kaj, mogoče tudi nekoliko manjša umetna moderna solnčnica, ali kaj. Ah, kako nepopolne so moške znanosti v posameznih delih damske toalete! In Marica je rekla pri tem:
„Nisem mislila, da se ne brigaš prav nič za prošnjo svoje soproge.“
Hugon je odgovoril brez vsakega humorja :
„Mislim, draga Marija, da nimaš niti najmanjšega vzroka žalostiti se.“
„Seveda ne ! Gotovo mi napraviš vselej z največjim veseljem, kar mi bereš na obrazu.“
„Marija, bodi tako prijazna in ne žali me s temi krivičnimi očitanji.“
„Krivičnimi? Mislim, da si jih zaslužil. Tudi moja potrpežljivost ima svoje meje —“ „Marija, to praviš tako resno —“
„— Kakor tudi mislim.“
Gospod soprog je napravil par daljših korakov po salonu, potem pa se je vstavil.
„Hvala, Marija, da si mi pokazila izprehod. — Sedaj sem jako dobre volje.“
Marija je medtem zopet ogledavala pred zrcalom svojo novo, krasno, elegantno pomladansko toaleto in je odvrnila:
„Mislim, da to ni moja krivda. Ako bi bil dal zapreči koleselj —“
„Pravim ti še enkrat, da sem dal nalašč zapreči našo novo kočijo, deloma da bi jo poizkusil, deloma da bi se z njo pobahal Bogomilu. — To vendar ni greh.“ „Seveda ni greh. To bi še manjkalo, da bi hotel zame delati grehe. Toda menim, da lahko poskušaš svojo novo kočijo in se z njo bahaš tedaj, kadar ne pojdem jaz s teboj,“ je odgovorila kratko mlada gospa.
„Mislim, da pujdeš vselej z menoj,“ je rekel njen soprog ostro.
„Žal mi je, da danes ne, vsaj v zaprti kočiji ne.“
„In če te prosim?“
„In če te jaz prosim?“
„Marija, prosim, imej pamet.“
(Dalje prih.)
Zaman.
Povest Henrika Sienkiewicza. — Poslovenil
Podravski.
(Dalje.)
Švare je po kratkem pomisleku storil to brez omahovanja.
Doprinesel je žrtev.
A vendar, ko je Gustav zapustil stanovanje, se je prikazal na Švarčevem licu izraz nevolje in celo jeze. Ali je bila to žalost za minulostjo, ali radi pred nedavnim izvršenega dejanja?
Ne.
Ko je nudil Švare Gustavu svojo roko, je poslednji omahoval, ali bi jo sprejel ali ne. Ne sprejeti žrtve, ki jo nudi energična duša, bi značilo toliko, kakor pokriti ta čin žrtve s senco smešnosti, a to zoper prepričanje onega, ki doprinaša žrtve; značilo bi toliko, ko biti nehvaležen, ali vreči zrno gluhega sovraštva na bujno njivo samoljubja. Toda sprejeti žrtev tekmeca, to znači za dušo, ki je bogata na ponosu, toliko, ko položiti svoj „jaz“ moralno komu pod noge ter sprejeti z nasiljem groše v roko, katera se ni stegnila po njih. Izgleda to nekako tako kakor sunek z nogo. Ponosen človek je dokaj rajše upnik nego dolžnik.
Radi tega so se tudi Gustavu, ko je prišel na ulico, zakrivila usta v grenko ironijo in skozi stisnjene ustnice je momljal potihoma sam s seboj:
„Čimdalje lepše reči nastajajo. Ljubezen ! Ljubezen ! Priklanjaj se dan za dnevom Gustavu in zahvaljuj se mu za ljubezen. Pač veselo življenje!“
In zamislil se je globoko toda pikro. Jenjal je celo misliti na samega sebe ter je samo bolestno sanjaril. Čutil je v duši
nekak otožen odmev, ki je nasilno zahteval vsaj enega trenutka sreče. Ta glas je zvenel v njem kakor vtrgana struna. Razdelili sta se misel in duša. Prva polovica je na vso silo zahtevala počitka, druga mračna, toda prožna, je še hrepenela po življenju. Z eno polovico misli je videl svetlobo in cilj, drugo polovico pa je obračal mračno v ničnost in temo. Vrh tega je bilo v tem vjedajočem se človeku nekaj takega, kar se je rogalo njegovi lastni bolesti; nekak zlobni demon mu je kazal z eno roko njegovo lastno postavo, bledo, odurno, sključeno, z drugo pa kakor v oblakih, kakor v jutranji zarji, postransko v vsej njeni bujni lepoti in mramornastem miru.
Ko je raztrgan po trušču notranjega boja šel tako naprej, sam ne vedoč kam, je začul nenadoma za seboj dobro mu znani glas, ki pa je popeval z debelim glasom znano pesem:
„Hop! hop! hop! hop!
Je podkev krepko skovana“ itd
Ogledal se je — bila sta Vasilkovič in Augustinovič.
„Kam greš, Gustav?“ ga je vprašal
prvi.
„Jaz? ... ha! . . . kam?“ pogledal je na uro. Iti k vdovi je še prezgodaj ! Dotlej še grem v klub.“
„No, pojdi rajše naravnost k vdovi.“
„Kaj? Čemu?“
„Gorje ti“ zakliče Augustinovič in dvignivši roke proti nebu ter ne zmeneč se za mimogredoče, začne glasno deklamirati :
„Grad, na katerem se je vršilo gostovanje, večna žalost pokrije,
. na nasipu divje zraste zelišče, pri durih pa pes zvesti vpije.“
„Nimaš po kaj hoditi v klub“, omeni mu Vasilkovič.
„Kaj se je zgodilo?“
„Otožnost ta se spoji z grozo,“ nadaljuje Augustinovič.
„No, povejta, kaj se je zgodilo?“ „Nesreča.“
„Kakšna?“
„Grozna."
„Vasilkovič, povej mi namesto njega ti po človeški!“
Vseučiliščna oblast je zaprla naš klub. Nekdo ji je zatožil, da se tam zbirajo dijaki.“ „Kdaj se je to zgodilo?“
„Pred dvema urama.“
„Treba je iti ter se prepričati na mestu.“ „Ne svetujem ti. Še te zapró.“
„Bele ti roké zvežejo z vrvjo . . .“ „Augustinovič, miruj ! Radi česa tega niso napravili zvečer? Bili bi nas vjeli kakor ribe v sak.“
„No, njim je bilo bolj mar za razpust kluba, nego za to, da bi nas zajeli; ako bi pa prišel tjakaj kdo sedaj, vjeli bi ga brezdvomno.“
„Kam sta namenjena?“
„Kakor na geslo strahu pošiljajo mr-jasci križ ognjen . . .
„Prosil sem te, da bi bil tih!“ . . . „Tako je hrabri Rodrig . . .“
„Tako, tako“ seže mu v besedo Vasilkovič, „greva svarit pred nevarnostjo druge, radi tega ostani zdrav, ali pa pojdi z nama“.
„Ne morem“.
„Kam greš?“
„K Potkanski.“
„Ostani zdrav !“
„Na snidenje!“
(Dalje prih.)
1
Edina slovenska kisla voda
Tolsto vrška slatina
je izborno zdravilna in osvežujoča namizna voda.
Slovenci, zahtevajte povsod Tolsto vrško slatino.
Naroči se pri oskrbništvu, pošta Guštanj (Koroško) in pri založnikih kislih vod.
Izprašani optik FR. P. ZAJEC :: LJUBLJANA, Stari trg št. 26. ::
priporoča svoj dobro urejeni
optični zavod
očala, ščipalee, daljnoglede, to-plomerje i. t. d.
Nadalje priporoča svojo veliko zalogo
švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej, tudi na mesečne obroke.
Plošče vseh vrst in v vseh jezikih od K 2 50 naprej. — Cenik brezplačno.
Železnato vino
c. kr. dvorni založnik
LU
papežev dvorni založnik
lekarnarja PICCOLIJA v Ljubljani
-------- — vsebuje --------
za slabokrvne in nervozne osebe,
: : za blede, slabotne otroke, : : lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2-—. Poštni zavoj (4 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 8'40. Naročila po
-------povzetju. -
»v I«	—-—^
Poslali smo vsem, ki so nam pridobili naročnikov, zaželjene knjige in tudi_ odtise mono-gramov istim, ki so pisali po nje. Če kdo pomotoma ni dobil, naj, prosimo, reklamira. Naj reklamira tudi vsak, ki ne dobiva lista redno. Reklamacije se morajo odprte odposlati in so poštnine proste.
Pozor! Trgovci ! Pozor!
::	Nudi se Vam priložnost	::
v'x ж-v prav krasnih razglednic I S ■■ 1 vsake vrste lepo sor-JLv/Vr tirane za K 3, 4 in 5.
Pošilja se po povzetju ali denar naprej, tudi v znamkah (20 vin. za poštnino). — Ako enkrat poskusite, naročili bodete vedno le pri meni. — Velika zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnili potrebščin ter novih šolskih zvezkov.
Vilko Weìxl,
Maribor (Štajersko), Gosposka ulica št. 33.

Čudež amerikanske industrije
izumljeno je novo
Adirne pero (,Maxim )
s pisalno pripravo za črnilo in svinčnik
Ta posebno duhovito sestavljen aparat služi za hitro in gotovo seštevanje in so njegove glavne prednosti ob najpreprostejši uporabi in brezhibnem funkcijoniranju : na eni strani veliko razbremenjeni e možgan, ker se celo pri zdržema večurnem delu z Maximom ne občuti nobeno živčno utrujenje, ki se sicer tako pogosto opaža ; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 10'60 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10.
Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse št. 12. Iq.
Veliko presenečenje !
V življenju nikdar več take prilike ! 600 kosov samo K 4’20
Krasna pozlačena precizijska ura na sidro z verižico, točno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilnata kravata za gospode; 3 kosi najfin. žepnih robcev ; 1 krasen prstan za gospode z imit. dragim kamnom ; 1 krasna dam. garnitura nakit j a, obstoječa iz prelepega kollierja iz Orient, biserov, mod. damsko nakitje s patent zapo no, 2 elegantni zapestnici, 1 par uhanov s patent kljukicami, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica ; 1 par gumbov za manšete, 3 stop. double-zlato s patent zapono ; 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi vsega sveta ; 3 šaljivi predmeti, veliko zabave za mlado in staro ; 1 zelo praktičen spisovnik za Ijùb. pisma za gospode in dame ; 20 korespondenčnih predmetov in še 500 drugih koristnih predmetov, ki so v hiši neizogibni. — Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja samo K 4'20. Pošilja po povzetju ali pa če se denar naprej pošlje dunajska centralna razpošiljalna hiša
P. LUST, KRAKOV št. 575.
NB. Pri naročitvi 2 zavojev se priloži prima angleška britev. — Za neugajajoče denar nazaj.
TSSo' Fr. Stupica 'SSo1
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 1.
priporoča svoje izvrstne poljedelske stroje, stavbene potrebščine, kuhinjsko . opravo, vse orodje za rokodelce ter razne druge železninske predmete.
B. Götzl, Ljubljana
:: Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. ::
skladišče oblek domačega izdelka za gospode in dečke. Velika izbera tu- in inozemskega blaga za obleke po meri.
a	Solidna postrežba.	B	Vedno nizke cene.	a
I (UTI* »Urfm 1-itrfTI
Frančiškanska ul. št. 8.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
1	vrn
izvršuje vsa v tiskarsko
in litografsko stroko spa-
dajoča dela najsolidneje
: in po zmernih cenah. :
П P TVTTI l •] Vi I [П Di 11-	•) HTM 11»"•) vm
133£Е533П1ЕЕ65331 C
Frančiškanska ul. št. 8.
Delniška glavnica 5,000.000 kron.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
Stritarjeva ulica štev. 2
== Podružnice v Spij etn, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. =
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 ’> "/o.
Rezervni fond nad 610.000 kron.
Lastnik in urednik Anton Pesek. — Tisk „Učiteljske Tiskarne“ v Ljubljani.