NO, 4 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg CLEVELAND OHIO. THURSDAY MORNING. JANUARY 7, 1971 ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII Podtaknili ji hočejo! Tako trdi Angela Davis, vneta zagovornica komunizma in črnega nacionalizma, ki je obtožena sokrivde pri umom 4 oseb v prel'jklem avgustu na so-; dišču v Kaliforniji. SAN RAFAEL, Kalif. — Angela Davis, 26 let stara bivša predavateljica filozofije na Univerzi v Kaliforniji, je pred sodiščem izjavila, da ni kriva v smislu obtožnice in da ji hočejo zločin podtakniti. Obtožena je sokrivde umora dveh obsojencev, njunega pomočnika in sodnika, ki so ga odvedli s seboj pri poskusu bega iz sodne dvorane v svobodo. Obtožnica trdi, da je' Angela Davis preskrbela za ta poskus strelno orožje. Ko so obtoženko vodili pred sodnika, je pozdravila skupino, ki jo je prišla bodrit, s stisnjeno, dvignjeno pestjo. Sodniku je dejala: Jaz hočem javno izjaviti pred sodiščem in pred ljudstvom te dežele, da sem nedolžna v vseh točkah obtožnice, ki jo je naperila proti meni država Kalifornija. Moja navzočnost v tem sodišču nima nobene zveze s kako zločinsko dejavnostjo. Jaz stojim pred tem sodiščem kot cilj politične pod-taknitve. Obtoženka je imela s seboj pet odvetnikov. Njen glavni zagovornik Allan Brotsky iz San Francisca je predložil za njo izpust pod jamščino in razvelja- * j'"”' “J''VtvZhi ©4 m glavne porote, ker da je bila ta napačno sestavljena. Sodnik J. Wilson je odvetniku naročil, naj vloži pismeno svoje zahteve do 5. februarja, državnemu tožilstvu pa je dal do 22. februarja čas za odgovor. Razprava bo brez dvoma dolga in bo vzbujala pozornost po vsem svetu. Skupina sovjetskih z n a n s t venikov-akademikov s Pjotrom Kapico, znanim atomskim fizikom, se je obrnila na ziDA s pozivom na nepristransko in pravično sodbo. Državno tajništvo ZDA jim je odgovorilo, naj se z osebno udeležbo pri razpravi prepričajo o tem. Volivna koalicija proti Indiri Ghandi NEW DELHI, Ind. — Tri glavne indijske stranke so se povezale za volitve za skupni nastop proti Indiri Ghandi. Volitve bodo zadnji dan februarja sli pa 1. marca. Predsednica vlade Indira Ghandi, ki vodi glavni del Kongresne stranke, je razpustila parlament v upanju, da bo pri volitvah zmagala. Proti njej so se združile levičarska s o c i a listična stranka, konservativno krilo Kongresne stranke in desničarska Jana Sangh. Te tri stranke so imele v razpuščenem parlamentu 115 Poslancev od 520. Indira Ghan-1 jo uživala v parlamentu podporo 228 poslancev lastne stran-e in še podporo socialistov in dela komunistov. Novi grobovi Angela Dirkovich V St. Vincent Charity bolnišnici je umrla včeraj 79 let stara Angelu (Angely) Dirkovich, s 1585 E. 47 St., roj. Perencevich v vasi Draga, od koder je prišla v ZDA 1. 1907, vdova po 1. 1966 umrlem možu Johnu, mati pok. Mary, Mrs- Norbert Russik, Johna Durkin in Dana, stara mati Briana, Terry in Toma, sestra Nicka Perencevicha in pok. Joan Fisher. Bila je članica Oltarnega društva pri Sv. Nikoli, HKZ št. 26 in NABA No. 16. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. na Kalvarijo. Podrobnosti še niso določene. Ameriško letalstvo skuša zavreti rdeče priprave za ofenzivo Ameriško letalstvo načrtno napada pota, po katerih pošiljajo rdeči vojaštvo in vojne potrebščine na jug Egipfski zastopnik ne lipa m uspeh pogajanj ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Po razgovoru z G. Jarringom in nato z U Tantom pretekli torek je zastopnik Egipta ,pri ZN El-Zayyat izjavil, da ima 'manj u-panja, kot ga je imel preje. On ni našel nobenih znamenj za namero začeti resna pogajanja o LAIRD NA POTI V SAIGON Obrambni tajnik ZDA M. R. Laird je včeraj odletel preko Pariza in Bangkoka v Južni Vietnam, da na lastne oči presodi položaj. V Parizu se je sestal z ameriškimi in južnovietnamskimi zastopniki pri razgovorih o končanju vietnamske vojske, pa tudi s francoskim o~ brambnim ministrom M. Debrejem. BRISAČA V TREBUHU! TORONTO, Ont. — Zdravnik kirurg je včeraj pri zaslišanju dejal, da “mora zaključiti”, da je zgrešil brisačo v bolnikovem trebuhu, predno je končal operacijo. Wilfred English, 68 let star, je 22. novembra lani umrl v Toronto General bolnišnici sedem dni po operaciji. Pregled trupla umrlega moža je odkril, da je bila v njegovem trebuhu zelena kirurška brisača v velikosti 30x18 palcev. Zdravnik dr. David Sokol je pojasnil, da pri operacijah dotlej niso šteli v okviru predpisov število brisač. Sedaj delajo tudi to, da se ne bi slučaj ponovil. JkraeUlo vojni proračun sorazmerno najvišji na svetu JERUZALEM, Izrael. — Izraelska vlada je objavila podatke za proračun za letošnje leto. Iz njega je razvidno, da znašajo izdatki za 1. 1971 $3.8 bilijone. Od tega odpade na izdatke za vojskovanje $1.5 bilijona. Dodati je treba še dolgove v tujini, aa primer pol bilijona dolarjev v Ameriki. Tako žrtvujejo Izraelci za narodno obrambo 41.2% čistega narodnega dohodka. Švedi dajo v ta namen 39%, Angleži 31.2%, naša dežela pa le 27%. WASHINGTON, D.C. — O- j še vse ostale obveznosti, tako za napovedano ofenzivo, j rešitvi Sporov. G. Jarringa jejbrambni tajnik Melvin R. Laird oskrbo, letalsko podporo, top- 1 obiskal tudi zastopnik Jordani- je odletel preko Pariza v Sai-; ništvo in vse drugo. To drugo SAIGO , • Viet. a 'a o .e pji_parraj jrj pa nj hotel dati gon. Osebno hoče pregledati po-[razdobje bo “daljše” od prvega, večjo rdečo ofenzno v uznem nohene izjave o svojih vtisin ob I ložaj v Južnem Vietnamu, po-. je povedal Laird. Kako dolgo obnovi razgovorov med Izra-lsebno napredek vietnamizacije I bo trajalo, nemara še nihče ne elom in njegovimi arabskimi in vsega, kar je z njo v zvezi. : ve. sosedi preko G. Jarringa. ; V Parizu se je včeraj sestal z j Po Parizu se je ameriški Vietnamu ne računajo, dokler so tam še močne ameriške enote. Ta bo prišla, če bo sploh kdaj, šele, tako trdijo tuji opazovalci, ko bodo ameriške čete večinoma že Južni Vietnam zapustile. Drugačen je položaj v Kambodži. Vlada Lon Nola je na oblasti od srede lanskega marca. Uspelo ji je povečati oborožene sile in z njimi varovati vsaj osrednji in jugozahodni del dežele z glavnim mestom Phnom Pen-hom. Kljub temu vlada ni posebno na trdnih nogah in položaj v Kambodži se še vedno lahko obrne naglo na katerokoli stran. Rdeči se tega zavedajo, zato pripravljajo večjo ofenzivo, ki jim naj odpre pot do prevlade v vsej Kambodži. V Phnom Penhu se trudijo na vse načine, da bi rdeče načrte preprečili. Pri tem računajo na pomoč Saigona, še bolj pa na Združene države. Te so obljubile Kombodži večjo pomoč v vojaških potrebščinah in letalsko podporo v boju proti rdečim. Ta je dvojna: ameriško letalstvo posega v boje na tleh, če je potrebno in Kambodža za to prosi, v glavnem pa skuša otežiti pošiljanje pomoči in sredstev iz Severnega Vietnama na jug rdečim enotam, ki se bojujejo v Laosu, Kambodži in Južnem Vietnamu. V zadnjih dneh so postali ti napadi obsežnejši in številnejši. Po daljšem času so posegli v to spet strateški bombniki B-52. Trdijo, da so ti napadi dosti uspešni, kot kažejo to velike eksplozije na tleh. — Okoli 60% zemljine skorje sestavlja kremenica. Glavni tajnik ZN U Tant je pred obnovo razgovorov objavil poročilo G. Jaringa o njegovem dosedanjem naporu za pomiritev Srednjega vzhoda. Poročilo obsega 15 tipkanih strani in mu je dodano poročilo o stališčih Izraela, Egipta, Jordanije in Libanona v zvezi\z znano resolucijo Varnostnega sveta od 22. novembra 1967. Ta je osnova za razgovore, pa jo žal vsaka stran razlaga po svoje. Resolucija zahteva umik Izraela in njegove pravice do varnih meja in mirnega življenja. Izrael ne odklanja umika, izjavlja le, da se bo umaknil šele, ko bo dosežen sporazum o “stalnih, varnih mejah”. Pri tem nič ne taji, da bo del zasedenega ozemlja zadržal. Arabski sosedi zahtevajo takojšen in popoln izraelski umik z zasedenega arabskega ozemlja, šele nato so se pripravljeni razgovarjati o priznanju Izraela in njegovih meja. Novoletne želje — znamenje časa WASHINGTON, D.C. — Harrisov zavod je pred novim letom izvršil pozvedovanje, o čem ljudje največ mislijo pred novim letom. Odgovori so bili značilni za naše dni. Kar 63% jih je odgovorilo, da jih morijo gospodarske skrbi in težave; 43'/< jih je mislilo, da je treba skrbeti za boljši zrak in čistejšo vodo. Vojskovanje v Indokini in davki so bili v mislih le 31% vprašanih. ameriškimi in južnovietnamski-j obrambni tajnik ustavil danes mi zastopniki pri razgovorih z I v Bangkoku, glavnem mestu rdečimi o končanju vojskova-! Tajske, kjer je napovedal večjo nja v Vietnamu. Dejal jim je, ameriško pomoč v vojaških poda bo uspešna vietnamizacija! trebščinah, ko bodo postopno vojskovanja edina izbira, ki | ameriške oborožene sile v Aziji preostane, če bodo pogajanja v ! zmanjševane. To je pravi smisel Parizu tičala na mrtvi točki, ko: | Nixonove doktrine, je razlagal so doslej. Vietnamizacija napre- M. R. Laird svojim tajskim duje v redu in po načrtu in do konca leta 1971 bodo ameriške oborožene sile v Južnem Vietnamu v celoti umaknjene iz neposrednega boja, je napovedal M. R. Laird. Po letu 1971 bodo ameriške oborožene sile v Južnem Vietnamu podpirale domače v njihovem boju proti rdečim le šc z oskrbo, letalstvom in topništvom, pa pri tem vršile tudi ■'varnostno vlogo” v jugovzhodni Aziji. Obrambni tajnik je dejal, da je trenutno v Južnem Vietnamu 335,000 ameriških vojakov, da pa bo njihovo število do 1. maja letos zmanjšano na 284,000. Postopno bodo nji hovo število zmanjševali tudi še potem, vendar o tem ni Laird navedel nobenih podrobnosti. Napovedal je, da bodo ZDA do konca junija 1971 umaknile v teku zadnjih dveh let skupno iz Azije 320,000 svojih vojakov-Med temi jih bo 265,000 iz Južnega Vietnama, ostalih 60,000 pa iz Južne Koreje, Japonske, Tajske, Okinave in Filipinov. Ko bodo oborožene sile ZDA prepustile vse bojevanje na tleh domačim silam, bo s tem končano prvo razdobje vietnamizacije. Sledilo bo drugo, ko bodo domače sile prevzemale Bojevitost predsednika Nixona CLEVELAND, O. — Naša Bila je močna tudi za kulisa-dežela ima sedaj izredno pri- rni. Nixon je najnreč napra-liko za opazovanje politike: načrt, kako bi v senat v ir COLO WAVE Delno oblačno in hladno. Naj-^šja temperatura do 20, predsednik Nixon in podpredsednik A g n e w sta po svojem značaju bojevita po-lika. Seveda imata vsak svoje stališče, se torej pogosto ne strinjata, toda to ne menja dejstva, da njihova politična značaja vplivata na našo domačo politiko. Upajmo, da ju prirojena bojevitost ne bo zapeljala do medsebojnih trenj. Taka nevarnost bi u-tegnila nastopiti šele prihodnje leto, ko bodo predsedniške volitve. Nihče jo še ne pričakuje, kajti v političnih debatah še ni dobila svojega mesta. Seveda morajo bojeviti ljudje tudi računati, da jim ta lastnost pripravlja tudi presenečenja. Tako presenečenje, da ne rečemo razočaranje, je doživel predsednik Nixon pri zadnjih kongresnih volitvah. Prelomil je tradicijo in se volivne kampanje na obeh straneh kulis zelo aktivno udeleževal. Javnost je v glavnem videla le njegovo udeležbo pred kulisami. spravil toliko vplivnih republikanskih politikov, da bi tam imel, če že ne številčno, pa vsaj “moralno” večino. V ta namen je zvabil nekaj kongresnikov, da so zapustili svoje zanesljive volivne okraje in šli kandidirat za senatorje. Večina med temi kandidati ni imela sreče, ni zmagala in ostala brez posla. Sedaj jim mora Nixon preskrbeti nova področja za politično delo, kar je seveda zvezano s težavami. Nihče namreč rad ne odstopa svojega mesta v prid strankinim interesom. Politiki vedo za vse to in zato ne smatrajo, da je Nixo-nova udeležba pri volitvah kaj koristila Beli hiši ali republikanski stranki. Nixon sam misli seveda drugače. Tako je presoja posledic pri zadnjih kongresnih volitvah še zmeraj nekaj spornega v vodilni plasti republikanske stranke. Le tako si moremo razlagati nenavaden korak, ki ga je Nixon napravil te dni. Odločil se je, da gre v San Clemente, Calif., na “delovne” počitnice. Jih nujno potreba- se ne popušča je, kajti Kongresu mora šele na Nixonove poslanice in predložiti celo vrsto poslanic, federalni proračunski načrt, povrhu pa še federalni pro- ki je predsednik že naprej računski predlog. To je o-gromno delo. Bojimo se, da bo Nixon v 10 dnevih pri najboljši volji komaj pregledal vso tvarino za te politične dokumente. Pa je vendar našel tik pred odhodom na oddih čas, da je v kratki, zato pa nenavadno bojeviti izjavi pošteno okrcal delo bivšega Kongresa, posebno senata. Dejstva, ki jih je v izjavi navajal, so nesporna, nad predsednikovo o-ceno teh dejstev se bodo pa mnogi člani obeh kongresnih zbornic čisto gotovo spotikali. Bodoči predsednik Predstavniškega doma Albert sploh ni čakal, kaj bodo rekli drugi, je kar sam opozoril Nixona, da ima na tem področju tudi njegova republikanska administracija dosti “masla za ušesi”. Naj predsednik samo pomisli, kako slabo je znal zadnji dve leti krotiti inflacijo in kako je njegova administracija brez moči in načrta v boju proti draginji in brezposelnosti itd. Kar je Albert pozabil povedati, bodo gotovo dodali drugi vodniki Kongresa in ne bodo čakali povedal o njem, da bo obremenjen s primanjkljajem. Da je republikanski režim izbral za novi proračun naslov “proračun polne zaposlitve”, na to ne bo nihče dal veliko. Dočakali bomo le to, da bo proračun postal sporno jabolko, še predno ga bo političen svet mogel pregledati. Pa tudi pregled mu ne bo dosti koristil. Senatorji in kongresniki se ne bodo ceremonili, ko ga bodo v pristojnih pooblastilih in nakazilnih zakonih tako sprmenjali, da od prvotnega besedila ne bo dosti o-stalo. Nismo si čisto na jasnem, kaj hoče Nixon doseči s tem; precej zgodnjim napadom na’ Kongres. Boj napovedati je lahko, povedati je pa treba tudi cilj boja, drugače je bitka na pol zgubljena. Nixon to ve, zato mislimo, da bo kmalu prišel s podrobnejšo utemeljitvijo dela starega kongresa. Saj v novem Kongresu sedi okoli 90 odstotkov senatorjev in kongresnikov iz starega, ki je tarča sedanjega Nixonovega napada. I.A. gostiteljem. Ko nadaljuje obrambni tajnik pot v Saigon, je namestnik gen. Abramsa odletel v Phnom Penh, glavno mesto Kambodže, da presodi tamkajšnji položaj, ki se je baje v Iz Clevelanda in okolice Devetdeset let— Danes praznuje 90-letnico rojstva pionir g. Anton Gorenc, 1250 Addison Rd, v prilično dobrem počutju in zdravju. K temu lepemu jubileju g. Gorencu iskreno čestitamo in mu želimo dobrega zdravja in veselja na stara leta. Nova slovenska radio ura— Gdč. Cilka Valenčič in g. Božo Dust začneta nocoj ob 10. novo slovensko radio uro na WZAK-FM 93.1. — Novemu slovenskemu programu želimo ves uspeh! Seja— Podr. št. 10 SŽZ ima v nedeljo, 10. jan., ob dveh popoldne sejo v navadnih prostorih. Važna seja— Podružnica št. 47 SŽZ ima važno sejo v nedeljo, 10- januarja, ob dveh popoldne v novih prostorih Slovenskega narodnega doma na 5050 Stanley Ave. Pritožbe dežujejo— Doslej je bilo vloženih pri zadnjih dneh posla >sa . eci 0jtrajn- revizjjs}Q komisiji pre-pritisk na glavno mesto ras e, ^ 4,400 pritožb proti povišanju prav tako tudi pritisk pro 11 ^av^ne vrednosti nepremičnin. Kampong Som, edinemu pns a I Cuyahoga. Najmanj nišču Kambodže ob morju, o j ^q^qqq je dvignilo obrazce koder dobiva glavno mesto ve-j za pritožbe, torej je treba raču- čino svojih potrebščin v Oiju ! naj.j_ na pravo poplavo pri-vsem drugem, kar prihaja iz tujine. tožb. ! Samomor na Lockyear— j Policija je našla včeraj popol-j dne v stanovanju na 7611 Lock-year Avenue na robu slovenske j’ senklerske naselbine; mrtva 26 Edvard je+ staro Mrs. Felix Mercado in Pol iški obisk v Moskvi znak nespremenjenih odnosov VARŠAVA, Polj. ( _____________r _ _ Gierek in Piotr Jaroszewiez sta 1 njenega 30 let starega moža. Po se vrnila s kratkega “prijatelj- j vsem sodeč naj bi bila žena skega” obiska v Sovjetski zvezL | ustrelila najprej moža, tako je kjer sta se razgovarjala z Brež-|vsaj rej<]a svoji prijateljici, ki njevim in Kosyginom. la obisk |j0 je klicala po telefonu, nato naj bi potrdil prijateljske od- pa ge c;arno Sebe. Žena je bila nese med obema komunistični- zapo.s]ena kot pomožna bolniška ma državama in zagotovil no-1 strežnica v MacDonald House vemu poljskemu vodstvu pod- University Hospital, mož pa je poro Moskve. Upajo, da bo Poljska dobila vsaj nekaj pomoči v hrani iz Sovjetske zveze, da prebrodi težave, ki so povzročile pretekli, mesec izgrede. Poljska je imela dve leti slabo letino in ji manjka deželnih pridelkov. bil brez posla. Zakonca sta bila brez otrok. Angleška premogovna industrija zopet sporna LONDON, Ang. — Socialistična vlada je 1. 1947 podržavila angleške p r e mogovnike. Nakopala si je s tem težave, ki jih je pa pod spretnim vodstvom sedanjega glavnega u-pravitelja lorda Robensa skoraj vse premagala. Iz nekdanje “bolne” industrijske panoge je postala zdravo podjetje. Konservativni vladi to ne zadostuje. Misli, da spada ta industrija v zasebne roke, zato hoče rudnike in tovarne, kar jih je bilo podržavljenih, prodati. To bo seveda rodilo vihar med angleškimi socialisti, ki bo tem bolj upravičen, ker nacionalizirano podjetje kar dobro gospo-dari, dasiravno tega pred leti ni nihče pričakoval. Redovnica v mestni službi CLEVELAND, O. — Mestni župan C. Stokes je imenoval u-pravnico bolnišnice Št. Vincent Charity za pomožnega zdravstvenega komišenerja za upravo. S. M. Ursula je edina redovnica v vsej deželi na takem mestu. S. M. Ursula je poklicna bolniška sestra (negovalka), ima pa tudi Master’s Degree v administraciji bolnišnic s St. Louis University. Večinoma v tobak RALEIGH, S.C. — Okoli 90% vseh sladkih koreninic v ZDA porabijo za tobačne izdelke. LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnine te ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. Hvala! Zadnje vesti NEW YORK, N.Y. - Posrednik ZN Gunnar Jarring odleii danes na povabilo Izraela v Jeruzalem na razgovor z zu-najim ministrom A. Ebanom o postopku in drugih vprašanjih v zvezi z obnovo razgovorov med Izraelom in Arabci. VATIKAN. — Papež je izrazil težko bolečino ob osodbi katoliškega škofa v afriškem Kamerunu, ki naj bi sodeloval v zaroti proti predsedniku republike. Sv- oče je prosil za pomilostitev obsojenega, ki priznava zvezo z nekaterimi zarotniki, pa odklanja vsako odgovornost za nasilne načrte. SAIGON, J. Viet. — Danes je prišlo do vrste eksplozij, pri katerih je bilo uničenih okoli 5,000 ton municije. Ameriške vojaške oblasti preiskujejo vzroke teh eksplozij, največ-jih v zadnjih dveh letih. /IMEMIŠKA iMiMOVim 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $10.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18 hQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ^■^,83 No. 4 Thursday, Jan. 7, 1971 Negotova bodočnost njuči Tita in njegove tovariše Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito je prekoračil že 78 let, njegov čas se torej izteka. Tega ne taji niti on sam. Čeprav razmere v Jugoslaviji niso ravno rožnate, so vendar boljše, kot so bile, in veliko boljše kot v katerikoli drugi komunistični državi. Jugoslovani se tega dobro zavedajo in jih skrbi najbolj to, kako dolgo bo pri tem ostalo. Večina je v strahu, da bo z odhodom Tita nastopila huda nevarnost za notranje spore, ki bodo budili skomine Sovjetski zvezi, da bi storila v Beogradu to, kar je storila avgusta 1968 v Pragi. Te nevarnosti se zavedajo tudi sami komunistični vodniki s Titom na čelu. Ta je zato najprej izvedel reformo vodstva svoje Zveze komunistov s tem, da ji je določil kolektivno vodstvo v “izvršni pisarni”. Lani jeseni se je nato iotil še ustvarjanja novega vodstva države v kolektivnem predsedstvu. To naj bi varovalo zvezno skupnost jugoslovanskih narodov, ki se od časa do časa med seboj naravnost kar hudo pisano gledajo. To velja v prvi vrsti za Hrvate in Srbe. medsebojnih trenj pa ne manjka seveda tudi drugod. Ko se vodniki posameznih republik razgovarjajo o tem, kaj naj ostane zveznim organom v določilih nove u-sfave in kako naj republike čim bolj zavarujejo lastne pravice, stopa vedno bolj v ospredje vprašanje zunanje varnosti Jugoslavije. Čuti se nek^m negotovo in ogroženo, ko Moskva ne skriva svojih smotrov, ko je Italija postavila znova vprašanje cone B svobodnega tržaškega ozemlja in ko Bolgarija javno izjavlja, da so Macedonei Bolgari, pa če tudi imajo v Jugoslaviji svojo lastno republiko. Znani švicarski tednik “Die Weltwoche” je v svoji prvi decembrski številki lani opozoril na ta položaj Jugoslavije s člankom “Titov strah pred bodočnostjo”. V njem se sklicuje na Titov govor v Smederevu, kjer je opozoril na “zaroto tujih sovražnikov”. Da je pri tem mislil Tito na Sovjetsko zvezo in njene satelite, ni za pisca omenjenega sestavka v “Die Weltwoche” nobenega dvoma. Tito je mirno priznal, da “smo kot dežela in država v zelo kočljivem položaju, vsak vrag zunaj nam skuša kaj škoditi, ravno zaradi ugleda, ki smo ga doslej dosegli”. Nato je nadaljeval; “Gre za to, da imamo precej zunanjih nasprotnikov, čeprav si še nismo čisto na jasnem, kdo je vse naš nasprotnik ... Prijateljev zunaj je nešteto, nasprotni-Ki pa kovarijo. da bi od znotraj razbijali našo skupnost. Govore, da je Jugoslavija pred razsulom, da se njeno gospodarstvo maje in da je samoupravljanje doživelo polom, kar je neznanska neumnost. Samoupravljanje je pokazalo svojo vrednost, kar bode v oči vse tiste, ki so proti samoupravljanju. Takšni so na žalost predvsem tisti, ki bi so morali veseliti z nami in bi morali pomagati. Težave imajo tudi v drugih državah, toda o teh težavah tam ne govorijo in ne pišejo, temveč stvari zmeraj olepšavajo!” V nadaljnem govoru je Tito svoje poslušalce miril in jih zagotavljal, da tisti, ki si ob Jugoslaviji brusijo zobe, ne bodo uspeli. Jugoslavija bo vzdržala vse pritiske, če bodo njeni narodi reševali notranje probleme v duhu bratstva in enotnosti. Mnogi nevarnosti pretiravajo, “zato se tudi od zunaj tisti krokarji, ki imajo gole vratove in ostre kljune, obračajo proti Jugoslaviji, ker računajo na kak zalogaj.” je dejal Tito in nato poudaril; “Vse njihovo govoričenje je bedasto. Mi smo močna ^država, katere narodnosti predstavljajo močno skupnost.” To so močne besede, pa vendar le besede, ki nikogar ne morejo pomiriti, najmanj seveda same Jugoslovane, ki se s skrbjo ozirajo proti vzhodu v strahu, kaj jim od tam utegne prinesti že ne tako oddaljena bodočnost. “Die Weltwoche” pripominja k temu govoru predsednika SFR Jugoslavije, da pada nekako v čas s “poročili, da se Moskva'po Tdovi smrti ne bo strašila, Beograd prav tako, kot je Prago leta 1968, v skladu z doktrino Brežnjeva nasilno privesti nazaj v sovjetski imperij”. Na to nevarnost je opozoril tudi Milovan Djilas v nekem razgovoru, ko je dejal; “So taki, ki žele nazaj pod o-srednji nadzor Kremlja. Ti nimajo nobenih idealov in med njimi ni nobenih pravih vodnikov.” Moskovski smotri v Jugoslaviji so razvidni iz zunanje politike Bolgarije, najzvestejšega sovjetskega satelita. Bolgarija je v prvih letih po uvedbi komunističnega režima v smislu “Dimitrove linije” zavračala velikobolgarske ideje, jih javno gbsojala in napadala kot škodljive tako sami Bolgariji kot njenim sosedom. Bolgarski nacionalisti trdijo, da je Macedonija bolgarska. Njihov cilj je Bolgarija od vrat Carigrada, pa do Ohrida in na jug v Grčijo, kot jo je ustvarila Rusija v miru s Turčijo v San Stefanu 1878. Berlinski kongres je to Bolgarijo močno zmanjšal in še tako zmanjšano pustil pod turško nadoblastjo. Beograd je smatral, da je vprašanje meje z Bolgarijo rešeno in da ne bo več vzrok za napetost med sosedoma. Položaj se je nenadno spremenil, ko je Bolgarija začela u-radno trditi, da so Macedonei Bolgari, in se s tem vrnila uradno na velikobolgarsko politiko, ki nujno vodi v spor z Jugoslavijo. Da je za tem novim stališčem Moskva, je jasno vsakomur, kdor pozna sedanji komunistični režim v Sofiji. Vznemirjanje v Jugoslaviji glede zunanje varnosti le ni torej čisto brez povoda. BESEDA /Z NARODA Slovenski meceni CLEVELAND, O. — Uspešna delovanja naših narodnih društev, zborov, šol in drugih kulturnih ustanov so navezana ne samo na narodnostno navdušenje in zavednost družin, temveč tudi na trdo delo in pripravljenost na žrtve. Izmed vseh skupin so šole tiste, ki najbolj odvisijo na pripravljenosti organizacij in jim zagotove bodočnost. Podpore šolam ne rode hitrih vidnih uspehov, so pa vedno edino zagotovilo življenju naroda v bodočnosti. S to mislijo se Slovenska šola pri Sv. Vidu javno zahvali sledečim svojim podpornikom, ki ji že leto za letom omogočajo z denarnimi prispevki, ob priliki miklavževanja, njen obstoj: Belokranjski klub, g. Janez Ovsenik, g. Viktor Kmetič, g. Jože Nemanich, g. Jože Mela-hr r, American M ut u a 1 Life A.srn., Pevski zbor Korotan, Mrs. Rose Culkar, Štajerski klub, Slovenska pristava, Mrs. Rose Jaklič, dr. Sonja Toplak, Mrs. Jennie Medved, Kollander Travel Service, Norwood Appliance, di Max Rak, Laurich Realty, M. A. Travel Service, dr. Vincent Opaskar, dr. Lawrence Ogrinc, Oblak Furniture Co.' St. Clair Savings, J. Žele & Sons, Drenik Beverage Distr. Inc. in Dramatsko društvo Lilija. Istočasno se želi šola zahvaliti Ameriški Domovini in Slovenski radio uri WXEN-FM, ki ji nudita veliko brezplačnega prostora in časa, po katerih šola more doseči svoje objave in zagotoviti svojemu delu uspeh. Dejanja presežejo vse besede. Na stebre slove nske kulture smo Slovenci v Clevelandu lahko ponosni. Slovenska šola pri Sv. Vidu -----o------ Glas iz Ženeve GENEVA, O. — Cenjeno u-redništvo! Dvajset let je že poteklo, odkar nas zvesto obiskuje Ameriška Domovina, s katero smo bili vsa leta zelo zadovoljni. Prav radi prebiramo zanimive dopise z željo, da bi jih bilo še več. Posrečen je tudi Kotičkov stric z njegovo uborno šen-dico. Tudi nam starejšim da malo misliti. Upam, da ga ne bo zima splašila, da bo še naprej kaj vzpodbudnega napisal. Priloženo pošiljam ček za na-daljno naročnino ter prilagam skromen dar listu z željo, da bi imeli veliko usoeha v letu 1971 Obenem bi se rada zahvalila vsem prijateljem, ki so me obiskovali v bolnici in na domu v času moje nesreče ter mi poslali toliko lepih kartic, cvetlic in daril. Posebno zahvalo bi tem potom rada izrekla čč. gg. duhovnikom, msgr. Bazniku za podeljene sv. zakramente, č. g. Fa-ležu, č. g. Krajniku, č. g. Sršenu in č. g. Kosmu za obiske v bolnici in na domu. Vsem lep Bog lonaj! Pavla Pustotuik -----o-----— Več samomorilcev WASHINGTON, D.C. — Statistike razkrivajo, da napravi samomor več moških kot žensk. Več samomorov je v vročem, vlažnem vremenu kot v mrzlem. Tone Osovnik: Slovenci in Srbi IV. NEW YORK, N.Y. — Vojna je šla že v tretje leto in ljudem v Avstro-Ogrski se je jasneje kazalo, da je zmaga še daleč. Novi cesar Karl, ki je prevzel prestol po očetu Francu Jožefu, se je na vse kriplje prizadeval, kako bi ohranil celotno dediščino. Obračal se je do avstrijskih narodov in jim obljubljal več svobode in avtononuje. Jugoslovanski klub, ki so ga sestavljali narodni poslanci v dunajskem parlamentu, predstavniki Slovencev, Hrvatov in Srbov za avstrijske jugoslovanske pokrajine, na takšno Karlovo politično namigavanje ni dosti dal. Svoje zahteve je objavil 30. maja 1917 v “majski deklaraciji”. V tej deklaraciji je zahteval: “Zedinjenje vseh pokra- jin v monarhiji, v katerih žive Slovenci, Hrvati in Srbi, v eno samostojno, od vsakega gospod-stva tujih narodov prosto in na demokratski osnovi zgrajeno telo pod žezlom habsburške dinastije.” Ta deklaracija je napravila poseben vtis v vseh avstro-ogrskih jugoslovanskih pokrajinah. Čeprav je bila osnova za ustvaritev neke habsburške Jugoslavije brez Srbije in črna gore, je vendar bila povod in začetek javnega izjavljanja za zedinjenje. Domneva se, da sta dr. Janez (Evangelist) Krek in dr. Korošec —1 predlagala, da se s stvarjo pride odkrito pred javnost, in da je prav zaradi tega njena stilizacija tako previdna. Mnogo je bilo še dogodkov, ki jih je predavatelj omenjal in da je prišlo do odkritejših in jasnejših izjav. Tako je omenil nastop dr. A. Korošca v dunajskem p a r 1 a mentu septembra 1918, ko je menda dejal: “Vi pustite našo zemljo in naš narod na miru, kajti našo hišo bomo uredili sami.” Narodna napredna stranka, je imela v januarju 1918 sestanek, na katerem so razpravljali o vprašanju zedinjenja in prišli do naslednjega sklepa: “. .. Zaupni sestanek Narodne stranke zahteva zedinjenje vseh delov jugoslovanskega n a r o da: Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS) v samostojni, neodvisni, vsake tuje nadvlade prosti državi, v kateri bo mogel narod po načelu samoodločbe in po demokratskih načelih sam določiti način in obliko vladanja ...” Prav tako so tudi druge organizacije v Sloveniji in drugih avstro-ogrskih jugo slovanskih predelih začele smatrati majsko deklaracijo za svoj program. Edina izjema je bila Vojvodinska srbska narodna stranka, ki je januarja 1918 izjavila, da “ne smatra omenjene deklaracije za alfo in omego (začetek in konec) vsega svojega programa, in to posebej, ker mnoge stvari niso dovolj precizirane.” Stvarno “Majska deklaracija” je bila minimalni program avstro-ogrskih Jugoslovanov! Zaradi tega deklaracija ni mogla zadovoljiti težnje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov in avstrijski okvir je visel nekje izven glav in src mnogih politikov, ki niso mogli in smeli vsega povedati, kar čutijo. Odkod je potem moglo priti nekaj močnejšega in širšega, kar bi moglo zadostiti vse naro- de in vse njihove politične programe in želje?! Sestanki na Krfu v juniju in juliju 1917 med predstavniki Jugoslovanskega odbora in predstavniki vlade ter skupščine kraljevine Srbije so se izvršili brez vsakega strahu pred Avstrijo. In tako smo dobili poznano “Krfsko deklaracijo”, katera naj bi bila kot osnova nove državne organizacije. Njo sta podpisala Pašič, kot predsednik srbske vlade, in dr. Trumbič, kot predsednik Jugoslovanskega odbora. S Krfsko deklaracijo so se v glavnih potezah dotaknili vseh vprašanj, katere je bilo treba predhodno rešiti. 'Vendar z njo je zares naprej določena oblika vladavine in je srbska dinastija Karadžordževičev določena za vladujočo dinastijo bodoče države. Obravnavana so vprašanja enakopravnosti narodov in jezikov, načini demokratske u-prave, kako določiti ustavo in tako naprej. Ko se je razpravljalo o ureditvi države ob končnem oblikovanju sklepov Krfske deklaracije, slovenski člani Jugoslovanskega odbora niso postavljali nobenega posebnega vprašanja. Oni so sprejeli vso stvar z velikim zaupanjem in so pričakovali tega tudi od vseh drugih. Slovenci so jemali tako, da se bodo vsa vprašanja mirno in lepo rešila, ko bodo vse jugoslovanske zemlje osvobojene in zedinjene. Že takrat in zlasti še pozneje se je Pašiču očitalo, da je izigral to deklaracijo in izrabil nekatere njene določbe za svoje cilje. Eden ostrih njegovih kritikov, žolčen do Pašiča in njegove stranke Srb Nikola Stojanovič, pravi: “Iz Krfske deklaracije je Pašič hotel imeti veliko Srbijo brez Slovencev in prav malo Hrvatov.” Vendar prav očitno je, da je takšen zaključek preveč svojevoljen in se ga ne more sprejeti. Pašič je pač imel najboljšega prijatelja v dr. Niku Zupaniču, slovenskem znanstveniku in politiku. Pašič ga je visoko cenil. Dr. Zupanič pa ni nikdar niti naslutil take Pašiče-ve namere in zategadelj tudi ni nikdar o tem kaj pisal. Med Slovenci se je o bodočem skupnem življenju veliko razpravljalo še pred Majsko deklaracijo. Tako je dr. Janez (Evangelist) Krek leta 1916 v razgovoru s Petrom Roguljem zagovarjal potrebo močne osrednje vlade in močnega parlamenta, ker se je bal močnih sredobež-nih sil, ki bi mogle razbiti državo. Želel je, da se ustvari deset do dvanajst pokrajin. Te bi imele svoje pokrajinske zbore. Zanje ni nujno, da bi morale biti organizirane z ozirom na obstoječe državne in narodne meje. Zaokrožene bi morale biti bolj iz zemljepisnih in gospodarskih vidik ov, vpoštevajoč predvsem to, kako bi mogle te upravne enote čim bolj učinkovito vršiti svoje naloge. One bi morale reševati vse pokrajin-sko-lokalne probleme, dočim bi osrednja vlada opravljala v vseh državnih vprašanjih. Ob zaključku je dr. Janez (Evangelist) Krek tedaj dejal: “En narod, en vladar, ena država od Beljaka do Soluna in mnogo, mnogo svobode.” Ko se je v Ljubljani februarja 1918 osnovala Jugoslovanska' demokratska stranka, je Narodna napredna stranka Sprejela resolucijo, v kateri je rečeno: “... da vidijo rešitev slovenskega naroda v združitvi Hrvatov, Srbov in Slovencev v eno državno ozemlje.” Mesec dni pozneje so se v L j ubij a n i zbrali slovenski, hrvaški in srbski politiki ter so sprejeli resolucijo: “Zbrani zaradi razprave o političnem in narodnem položaju, smo edini v teh, da je potreba po strnjenosti vseh strank in skupin, katere stoje na stališču narodnega e-dinstva in se oslanjajo na načelo narodne samoodločbe, hočejo svojo (narodno) neodvisnost in na demokratski osnovi urejeno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov.” Kmalu nato se v Ljubljani že pojavi organizacija, ki zasleduje cilje Krfske deklaracije, ker je okvir Majske preozek. V narodu je treba ustvariti razpoloženje za enotnost pogledov v bodočnost. Saj so vse stranke' delale v tem pravcu in v Sloveniji skoraj ni bilo opozicije proti zasnovi, sprejeti na Krfu. E-dina izjema so bili Slovenci v Chicagu, včlanjeni v Slovenskem republikanskem društvu, katerega je vodil Edbin Kristan. In še ti niso bili toliko proti glavni vsebini krfske deklaracije, to je proti edinstvu, ampak so bili kot republikanci proti monarhiji. V mesecih pred propad om Avstro-Ogrske so bili Slovenci edinstveni v pogledu na zedinjenje. To je bil pa čas, ko so skoraj vsi globoko čutili, da dvanajstoletna tuja oblast gre h kraju — in da morajo biti v tem času složni. (Se nadaljuje) IZ NAŠIH VRŠI Toronto, Ont. — Spoštovana uprava! Priloženo Vam pošiljam poštno nakaznico v znesku $20 z.a naročnino, kar je več, naj pa bo za tiskovni sklad. Obenem Vam želim srečno in veselo novo leto, kakor tudi vsem naročnikom in čjtateljem Ameriške Domovine. Vas lepo pozdravljam! George Kure 9 Vancouver, Brit. Kol. — Draga Ameriška Domovina! Hvala Ti, božična Ameriška .Domovina, da si prvič v vseh letih, odkar te prejemamo, prispela pred prazniki kot najlepše božično darilo! V vsaki božični izdaji je toliko lepih božičnih zgodb, da mi je bilo vedno hudo, ko sem jih morala brati šele po enem, včasih Celo po dveh tcdiiUi Uo žiču. Hvala Vam še enkrat, in vsem naj lepše pozdrave ter mnogo sreče in uspeha v novem letu 1971. Francka žadnik • Rim, It. — Spoštovana ga. Debevec! Vesele božične praznike in srečno, blagoslovljeno novo leto! Naj Vam novorojeno Detece podeli blaženi mir svete noči. Želim, da bi zdravi, veseli in srečni preživeli novo leto 1971. Obenem se Vam prav lepo zahvaljujem za brezplačno pošiljanje Ameriške Domovine, katera vsebuje veliko novic in zanimivosti. Prav rada čitam Ko-tičkovega strica in pa “Po Gospodovih stopinjah”. Prav lepe pozdrave Vam in vsem sodelavcem pošilja hvaležna S. M. Maksimiliana 9 Lorain, O. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno n a r o čnino Ameriške Domovine in dva dolarja za tiskovni sklad. Slovenski dnevnik Ameriška Domovina prav gotovo zasluzi priznanje, saj se že nad 70 let trudi, da nam ohranja slovenski jezik v Ameriki, budi slovensko zavest in nas v širokem svetu spominja na rodno domovino. Želim Yam srečno in uspešno novo leto ter Vas najlepše pozdravljam! Marija Grm Rensselaer, N.Y. — Dragi rojaki! Še nekaj dni in moja naročnina bo potekla. Da Vam o-lajšam pisarniško delo, Vam pošiljam ček za obnovo polletne naročnine. To sem hotel že preje storiti, pa sem zaradi prezaposlenosti šele danes ujel malo časa. Kar se lista samega tiče, sem zadovoljen z njim. Ta povezuje rojake širom tega kontinenta, evropski kontinent in še druge, kar pa mi ni znano. Ameriško Domovino prejemam zelo redno in mi je v treh letih, odkar sem na njo naročen, manjkala samo ena številka. Dovolite mi, da Vas nekaj prosim, oziroma Vam predlagam. Rad bi videl, da bi Ameriška Domovina prinašala večkrat kake smešnice, ki so bile prvi dve leti moje naročbe zelo pogoste, sedaj pa jih prinese samo za ta “velike praznike”. Najdite od časa do časa kako inčo prostora za kako dostojno šalo, ki bi človeka razvedrila. Uredništvo, upravo, vse uslužbence, sodelavce in naročnike lista iskreno pozdravljam m vsem skupaj želim v novem letu vse najboljše. Vaš rojak - bogoslovec Fr. Benjamin Mlakar m Toronto, Ont. — Cenjeno u-redništvo! Prav lepa hvala za obvestilo, da mi zapade naroč-aina. Sem že sam mislil na to, la bo treba naročnino obnoviti. Ameriško Domovino zelo rad čitam in ob njej uživam neke /rste domačnost. Sem že bolj v etih, zato mi je materini jezik lajbolj pri srcu. Uredništvu, upravi, vsem so--rudnikom, vsem naročnikom in oralcem želim srečno in blago-ilovljeno novo leto, da bi ga preživeli v dobrem zdravju in :adovoljstvu. Prejmite najlepše pozdrave! Rudolph Šircelj * Brennyville, Foley, Minn. — . Spoštovano uredništvo! Obnav-jam naročnino za dve leti v name j in Vam obenem želim bož-ega blagoslova polno in uspeš-io novo leto 1971. Rev. Edwin Oman Gilbert, Minn. — Spoštovano jredništvo! Prilagam ček za enoletno n a r o čnino Ameriške Domovine. Vsem, ki se trudite za ta naš priljubljeni slovenski časopis, -er vsem, ki ga berete, želim Arčnu, uojjcanu m icrravu no\/o eto 1971. Andrej Pučko <* Lorain, O. — Cenjena upra-/a! Priložena je poštna nakaz-aica za enoletno naročnino, ka-.era mi poteče 18. januarja t. 1. Želim Vam srečno novo leto n Vas iskreno pozdravljam! Mrs. Josephine Žiberna « Sheboygan, Wis. — Spoštovani urednik! Ker mi bo naročni-la kmalu potekla, jo s priloženim čekom obnavljam za tekoče leto. V novem letu Vam želim zdravja, sreče, blagoslova božjega in veliko uspeha. S spoštovanjem! . Ludwig Strmec * Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Moja naročnina je potekla že v decembru in se Vam prav lepo zahvalim, da ste mi jo ves čas redno pošiljali, kot tudi za ves Vaš trud, ki ga imate z izdajanjem slovenskega časopisa. Ameriška Domovina mi ugaja in sem zelo vesel domačih in svetovnih novic. Priloženo Vam pošiljam ček za eno leto in Vam obenem želim srečno in uspešno novo leto, da bi imeli veliko stalnih in tudi novih naročnikov. Vas prav lepo pozdravljam! Franc Kosar « Waukegan, 111. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico za obnovo enoletne naročnine in prilagam dva dolarja za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino smo kar' zadovoljni, s poštarjem pa prav nič! Zadnje čase list zelo neredno prihaja in ne vem, kje je vzrok. Uredništvu lista, vsem prijateljem in znancem po vsej A-meriki in Kanadi želim srečno novo leto 1971 in vse lepo pozdravljam! Paul Kožuh in družina < 1 FRAN ERJAVEC: IZBRANI SPISI ’ *• Kisdo brrezdno aSi Gozdarjev rejenec *■* * a.* m a 0 a # a 0 * p a & j # ,i J. J. — Regerčan: Spomini na nekdanje novomeške sejme (Nadaljevanje) Nekega dne — ti si imel morebiti jedno leto — gre tvoj oče zgodaj od doma in ga ves dan ni bilo domov. To sicer ni bilo nič nenavadnega pri njem, ki je zvesto opravljal službo svojo; ali ko ga zvečer ni bilo, jelo je venderle mater skrbeti. Vso noč ga je pričakovala, toda ni ga bilo. Zjutraj vstane ter gre v grad; mislila si je: morebiti so ga ondu zadržali, ali pa ga je gospod kam poslal. Vender v gradu živa duša ni vedela zanj, nihče ga ni videl. Mati je tarnala in prosila ljudi, da so ga šli iskat, morda se mu je zgodila kaka nesreča. Ljudje so prehodili in prevpili ves gozd od kraja do kraja, preiskali so vse jaike in kotle, ali o njem ni bilo nikjer sledu. Mati je v velikem strahu in v bridki žalosti čakala dan za dnevom, da pride morebiti od kacega kraja. Ko je prešlo pol leta in le ni bilo glasu o njem, dobil je drug njegovo službo, in tvoja mati je šla iz Preseke s teboj v naročaju. V gradu bi bila dobila spet službo, ali bilo jej je težko služiti zavoljo tebe. Rajša je šla doli v vas in tam je delala pri ljudeh, kolikor je mogla, da se je pošteno preživila. Pozneje se je preselila v Logarjevo bajto, in ko si t malo odrastel, hodila je lože za delom, dokler je ni potrla bole zen. O tvojem očeti se tudi poz neje ni nič zvedelo, kam je izginil. Naposled so mislili, da se mu je zgodila kaka posebna nesreča, da ga je morda kaka zver raztrgala. Ti pa najbolje storiš če boš večkrat zanj molil.” Toliko je vedela Mina Tončku povedati o njegovem očeti. Vee cas, ko mu je Mina pripovedovala, gledal jej je verno v obras m solza za solzo mu je Kapait na lica. Gozdar je slišal zadnji del Minine pripovesti in ko sta šla otroka spat, očital jej je, zakaj to pripoveduje fantu, ker ga pozna, kako je mehkega srca. “Prosil me je, da mu povem kaj o njegovem očeti, ki je bil gotovo pošten človek in napačnega nisem nič povedala.” Ve ženske nimate miru, če se vam vedno ne giblje jezik.” IV. Gozdarski učenec. Brez posebnih prigodeb je minilo leto za letom. Sedemkrat je že cvetela češnja pred gozdarjevo hišo, kar je bil Tonček izgubil svojo mater. Fant je rasel tako veselo, da je celo gozdar Kočmur imel veselje ž njim. Bil je visok in tanek kakor jelka ir. nren in gibčen kakor jelen. Po imeni je že poznal vse živali in vse ptice v gozdu, znal je za njih gnezda, vedel je njih navade in svojstva, poznal je tudi vsako drevo, vsak grm, in ne le samo, dokler je bil še zelen na deblu, ampak tudi vsak posekan in obdelan les. Kadar je bil Tonček dorasel štirinajst let, ravno na njegovega godu dan, ko je Mina po obedu pospravila z mize, nagovori ga gozdar: „ /Tonček, ti si danes izpolnil štirinajsto leto; velik si že in dosti močen, zmerom menda ne °š delal mlinov pri studencih, vedno ne boš iskal ptičjih gnezd, jedenkrat se boš moral venderle lotiti kacega dela. Povej mi, kaj te najbolj veseli?” lonček dozdaj še nikoli ni resnično mislil, da bo tudi on raoral kdaj kaj biti. življenje v gozdu, kjer je takorekoč živel vse svoje žive dni, to se mu je tolikanj priljubilo, da za poljsko delo ni imel nikakeršnega veselja. Rajši bi streljal zajce in jerebice, ali pa bi zasajal drevesa, nego da bi ledino kopal in praho °ral. Najmanj ga je pa veselilo rokodelstvo, za šilo ali za šivanko bi ne bil prijel po nobeni ceni, rajši bi bil pobegnil; kam? seveda tega še sam ni vedel- Ko ga je tedaj danes vprašal gozdar, kaj ga veseli, odgovori mu: “To bi bil rad, kar ste Vi.” “To so tudi moje misli; za to boš dober, ker si trden in že vajen tacega življenja. Z gospodom graščakom sem že govoril; dovolil je, da se učiš za gozdarskega hlapca, in sicer pri meni. Pozneje utegneš iti tudi drugam, da boš videl, kaj drugje znajo.” Nato gozdar vstane, sname s kljuke majhno puško in vso drugo lovsko pripravo in mu vse da v roke, rekoč: “Na! Tu imaš puško in kar je še treba zraven, od danes je puška tvoja. Kako se ž njo ravna, to že veš in lahko vidiš pri meni.” Tončku so se od veselja svetile oči in ves obraz se mu je srnijal, ko je puško prijel v roke. “Ali predno te izpustim v gozd,” povzame spet gozdar besedo, “moram ti še nekaj povedati in to si dobro zapiši v glavo. Kar tebi ni mar, za to bodi slep in gluh in molči kakor skala. Le jaz sem tvoj gospodar, nihče drug ne v tej hiši, ne zunaj. Le meni poveš, kar vidiš in slišiš — če te bom vprašal. Kar se zgodi v gozdu,to ostani v gozdu! Tako! Si me li razumel? Zdaj mi daj roko! Bog te vzprimi!” Oh, kako veselje je občutil Tonček, ko je prvikrat s puško na rami stopil čez prag! Mina m Ančika, ki je tudi že. bila v dvanajstem letu in je zdaj Mini pomagala pri domačih opravilih, gledali sta z zadovoljstvom za zalim mladim gozdarjem. Učil se je vsemu, česar je treba ve-Ipti gozdarju in lovcu, na pri-kLia.) “e pobira seme, kdaj >e seje, kako se trebi mladi gozd, zatero drevo se sme sekati in zdaj, kako se kuha oglje, kako se dela kopa, in še več druzih ečij. V svojem okraji je takore-coč poznal vsako drevo. Vse, kar nu je rekel gozdar, vse si je zapomnil in graščak sam je imel veselje s fantom, če je prinesel o grad kako divjačino ali kako redko ptico. Ančiki je vsak čas kaj prinašal, zdaj lepih dišečih rož, ki se dobe le daleč v gozdu, zdaj šopek prvih rdečih jagod, kako lepo pero ali kako drugo malenkost. Daleč v gozdu v najbolj divjem kraji, kjer so rasle najdebelejše bukve in naj starejše smreke, bil je okrogel kotel in sredi njega globok prepad, “Hudo brezdno” imenovan. Tega kotla se je stari gozdar vedno ogibal, povsod je vodil Tončka, le v ta kraj ga ni peljal, a Tonček bi bil posebno rad videl ta kraj, ker so ljudje veliko govorili o njem. Pravili so, da je strašno brezdno, kamor se more iti le po dolgi vrvi- Nek ubog ogljar, ki je pod krivo tiso kuhal oglje, slišal je neki večkrat ponoči iz Hudega brezdna prijetno ptičje peje, mnogo lepše, kakor /saka godba. Ker je bil pogumen mož, ki ni poznal strahu, vzame dolgo vrv, priveže jo za staro smreko in se po njej spusti v brezdno. Prišel je v ozko temno luknjo, po njej se je plazil dalje in je prišel na drugi svet, kjer so gore od samega čistega zlata in dragih kamenov, po rekah in potocih se pretaka najslajše vino in po polji rase tako sadje, da pri nas še nimamo imena zanje. Tu stanujejo neizrečeno majhni ljudje, največji so samo po dve pedi visoki, govoriti ne znajo, ampak neznano prijetno pojo, da ne zna pri nas nobena ptica tako. (Dalje prihodnjič) ------o—----- Prispevajte V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE Trg je bil radi razstav in stojnic ves poln, da se je komaj po cesti ob sejmih skozi prišlo z vozom. Na sejmih je bilo vedno tudi nekaj “hudorovičev”, to so bili cigani in ciganke. Ti so znani, da niso nikdar, vsaj v tistih časih, posečali šol, v katerih bi se naučili spoštovati in vpoštevati, kaj je njihovega in kar je koga drugega. Radi sc segali po čem in potem so jim bili orožniki za petami. O yes, tudi takih slučajev je bilo dosti. Takih slučajev je tudi drugod po svetu, še celo v naši demokratični Ameriki. Tu imamo pa tudi take vi-ste tiče, ki jim pravijo “shoplifterji”, to menda, ker se njihovi prsti radi dotaknejo kaj. Nekaj takega, ki noče izginiti iz človeške družbe, je vedno med nami. Naj še omenim prizore iz nekdanjih novomeških sejmov, kako so obratovali pri kupčijskih posredovanjih in p o g a j a njih mešetarji. Omenil sem že, da so se pojavljali že ob sončnem vzhodu pri vhodu na sejmišče na Loki. To zato, da so vedeli, kaj je kdo prignal na sejem, obenem da so dobili obljube, da če bodo po njihovih posredovanjih prodali, kaj jim bodo prodajalci dali napitnine za to, ali kakor že kdo hoče to imenovati. Kak ducat mešetarjev je bilo vedno ob vhodu na sejmišče. Ko so ljudje prihajali, so jih lepo vljudno pozdravljali in vpraše- vali, kaj bi radi, po kaj prihajajo? Da naj povedo, da jim bodo znali z nasveti postreči. Jaz se spominjam Jerneja Zupančiča nekje iz Mirnopeške okolice. Z očetom sta se dobro poznala. Mož je prijazne in vljudne postave. Z lepim, prijaznim obrazom se je približal temu in onemu. Imel je navado, da je vsakega znanca kar z dvakratnim poudarkom imena pozdravil. Ko sva z očetom prišla na Loko, kamor je šel oče z namenom, da bi kupil par juncev, ki naj bi jih čez leto zredil in zatem prodal naprej, je Jerneje Zupančič očeta pozdravil: “Glej, glej Janez, kaj je pa tebe prineslo sem? Kaj bi rad, za kaj gledaš?” Oče mu je pojasnil, da bi rad par dobrih junčkov. Jerneje je obrnil pogled proti nebu in je rekel: “Janez, to pa ne bo težko. Meni prepusti. Vem, kaj želiš in to ti bom našel. Zanesi se!” Oče je vstopil naprej, Jerneje z njim. Malo ogledavala sta junčke in Jerneje veli: “Janez, tule malo počakaj, da najdem lastnika.” Ni vzelo dolgo. Vrnil se je z lastnikom junčkov, ki so se očetu dopadli. Zdaj pa se je začelo nagovarjanje v tisti kupčiji, ali ' kakor so rekli v tisti “glihinji”. Jerneje je potegnil iz ust svoj “čik” im iz mehurja si je zavil zavitek svežega tobaka in ga potisnil v usta. Tu pa se je začelo: Lastniku in prodajalcu juncev je bilo ime Martin. Jerneje, mešetar, je stopil predenj z napetimi prsi in resnim obrazom in ga glasno nagovoril: “Martin, dragi moj prijatelj in znanec, poslušaj! Tule imam človeka, ki se mu tvoji junčki dopadejo. To je sreča, ki ji ne smeš obrniti hrbta. Povej, kaj zahtevaš za nje?” Martin je obrnil pogled na desno in na levo, malo pogladil svoje brke in odgovoril: “Takole, takole, vredna sta 175 goldinarjev, za manj jih ne dam.” Jerneje je odmajal z glavo. “To je preveč, Martin, preveč zahtevaš.” Tudi mojemu očetu se je zdelo preveč. In je hotel naprej, druge junce ogledavat. Mešetar Jerneje pa ga je prijel za rokav. “Janez, počakaj,” je dejal. “Martin se bo premislil. Prepusti to meni.” Jerneje si je popravil čik v ustih, krepko pljunil, si pogladil usta, prijel prodajalca Martina za rokav in ga potegnil na stran, šepetal mu je nekaj minut, mu tresel roko, po hrbtu ga gladil, najbrže mu je obljubljal nebo in zemljo, ce pristane na kupčijo, šepetala sta še nekaj časa, nakar se obrne nazaj in pride k mojemu očetu. Tu je začel razlagati svoje nasvete in sposobnosti mojemu očetu. Poslušal sem, takole mu je govoril: “Janez, junci, kateri se ti dopadejo, so lepi. Res je, malo preveč zahteva. Vredni pa so, da ti od srca povem, najmanj 160 goldinarjev.” Oče: “Toliko ne dam.” Jerneje pa: “Koliko bi pa dal?” Oče: “Ne več kakor 140 goldinarjev.” Zdaj stopi Jerneje k Martinu. Pridigal mu je nekaj precej časa in ga cukal za rokav, da bi ga omehčal. Končno mu je Martin nekaj prikimal. Zdaj se Jerneje obrne in pride nazaj k mojemu očetu: “Janez,” je naglasil. “Eno ti povem, to je- zadnja beseda, če jo ne sprejmeš, junčki ne bodo tvoji in takih pa ne boš dobi' nikjer. Sprejmi! Zadnja cena je 150 goldinarjev. Poudarim, Janez, v tem slučaju prav tule ti luč gori in sveti, udari in sprejmi, take prilike ne bo, ne bo več!” Oče mu je verjel in zaupal in ceno sprejel. Oče in Martin sta bila vesela, najbolj pa seveda posredovalec (mešetar) Jerneje, ki je oba nagovoril za prodajo in kupčijo. V Košakovi gostilni smo slavili in proslaviil to kupčijo. Namreč “likof”. Vsi smo bili veseli. Najbolj pa posredovalec Jerneje, ki je ob slovesu dejal očetu: “Janez, Jemejcu vedno zaupaj! Kar jaz, Jerneje, priporočam in svetujem, se ne pokaži!” Res se ni v tistem slučaju. Tiste junčke, ki so čez leto zrastil in postali močni voli, je oče dobro prodal. Tako so se vršili tiste čase sejmi po Dolenjski. Vse je bilo veselo, kmetje, če so dobro prodali, kar so pripeljali na sejme, krčmarji, ki so dosti vina iztočili, mesarji, ki so dosti klobas in mesa prodali. Nekateri so se pa drugi dah tudi kislo držali, če so se ga na sejmu preveč “nacukali”, ali ce se jim je kaj drugega neprijetnega dogodilo. Tako nekdaj — pa je še dandanes tudi tako . .. Življenje ljudstev in narodov teče naprej. Za seboj pa pušča take in take spomine. Vtis italijanskega komunista o Peipingu RIM, It. — Dolgih 10 let ni smela noga italijanskega komunista stopiti na tla rdeče Kitajske. Nedavno se je Jakoviellu in njegovi ženi komunistki posrečilo dobiti vizo za 6-tedensko potovanje tja. Sedaj sta se vrnila domov in Jacoviello opisuje življenje v Peipingu. Ne pove sicer nič novega, dobro pa je, da vsaj potrdi to, kar vemo od drugod. Na italijanskega tovariša je napravil poseben vtis pojav, da je v Peipingu vse polno okopov okoli hiš, ne manjka pa tudi zaklonišč. Videz je, da hoče režim pripraviti ljudi na misel, da je treba vojno nevarnost vzeti zares. Mesto je poplavljeno s slikami Mao-Tsetunga, tudi njegovi nauki so povsod napisani. Italijana sta tudi opazila, da je bilo na ulicah izredno veliko vojakov. Ljudje so izredno skromno o-blečeni, ne naredijo pa vtis beračev, Razkošja ni, avtomobila skoraj nobenega, zato pa zelo veliko bicikljev. Ljudje pa v bližini tujcev govorijo bolj z očmi kot z jezikom. ------o------ Državljanska vojna v Sudanu traja že I let ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Orni uporniki v južnem Sudanu imajo svojo Osvobodilno fronto, ta ima svoje zastopnike v New Yorku. Ti so sedaj znova opozorili Združene narode na krivice, ki jih črnci v južnem Sudanu — jih je okoli 4 milijone — trpijo od arabske večine v severnem delu dežele. Sudanska vlada, ki je izključno v rokah sudanskih Arabcev, pošilja vsako leto do 25,000 lastnih vojakov, da z ognjem in mečem preganjajo črne upornike, ki se borijo za svojo svobodo. Sudanski armadi pomagajo tudi libijske in egiptovske čete, ki jim stoji od strani 25 vojnih le-tdl sovjetskega izdelka. V osmih letih državljanske vojne je do sedaj bilo mrtvih 250,000 sudanskih upornikov, isto število domačinov je pa pomrlo od lakote. O vsem tem je dobila sedaj administracija ZN obširno poročilo, narediti pa ne more ničesar, ker arabske države preprečijo vsako akcijo ZN proti Sudanu, afriške črnske republike se pa za zadevo premalo resno brigajo. ------o—----- Še dolga pot do zedinjenja LONDON, Vel. Brit. — Ko je papež Pavel VI. proglasil za svetnike 40 angleških in vale-ških mučencev v preteklem oktobru, je izrazil upanje na združitev anglikanske in katoliške cerkve. Sedaj se je oglasil nadškof iz Cantenbury, vodnik anglikanske cerkve, in dejal, da verjetno sv. oče ve, da je pot do zedinjenja še dolga. Med anglikansko in katoliško cerkvijo je v pogledu nauka sorazmerno malo razlik, vendar nekaj več kot med katoliško in pravoslavno cerkvijo. Pot do zedinjenja je tudi med zadnjima še zelo dolga, četudi ji je carigrajski patri j arh prav tako naklonjen kot papež Pavel VI. Tajnost švicarskih bank ni več nedotakljiva ŽENEVA, Šv. — ZDA so v maju 1954 sklenile s Švico posebno pogodbo glede dvojne obdavčitve. To pogodbo je izrabila davčna uprava ZDA in pri neki švicarski banki prosila za podatke o vlogah. Banka je zadevo spravila pred sodnijo, ki je sedaj odločila, da banka mora dati ameriškim oblastem podatke o računih, ki so lastnina ameriških davkoplačevalcev in obstoja upravičen sum, da so računi v zvezi z utajo davkov. Z ozirom na to stališče švicarskih sodnih organov misli davčna uprava ZDA, da je prišel čas, da se s Švico razčistijo tudi nekatere druge davčne zadeve. Kanada umaknila čete iz kvibeških mest OTTAWA, Kan. — Zvezna vlada je umaknila vojaštvo iz Montreala, Quebec Cityja in Ottawe, kamor ga je poslala v preteklem oktobru po ugrabitvi britanskega zastopnika Grossa in pokrajinskega ministra La*' porta. Predsednik zvezne vlade P. Trudeau je izjavil, da je za ukinitev veljavnosti posebnega zakona še prezgodaj, četudi so ugrabitelje imenovanih in o-sumljene morilce Laporta prijeli. Obtožba umora ministra P. Laporta je bila vložena proti prijetim Paulu in Jacquesu Rose, Francisu Simard in Bernardu Lorie. Obtožba je bila sprejeta. Oe bodo obtoženi spoznani krivim, jih lahko doleti kot najvišja kazen dosmrtni zapor. Letalske družbe upajo na 10% več prometa ŽENEVA, Šv. — Zveza mednarodnega letalskega prometa 1ATA je napovedala, da bo v letošnjem letu letalski promet porastel za 10% in da bodo letala prepeljala po svetu okoli 265 milijonov ljudi. Zveza ima 107 članov, letalskih družb v raznih državah sveta. Objavila je za 1. april 1971 nove, višje cene. JVlolk? dobijo delo Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj, linijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 (x) MAL! OGLASI Stanovanje oddajo Petsobno neopremljeno stanovanje oddajo v okolici Sv. Vida. Kličite za pojasnila tel. 881-2345. _________________ (5) Hiša naprodaj v Euclidu Lep bungalow, 2 spalnice, na Lloyd Rd. Se lahko razširi na drugem. Polna klet. Priključena garaža. Velik lep lot. UPS0N 499 E. 260 St. Realtor RE 1-1070 UMLS ______________ __ (5) V najem ali naprodaj 6-sobna enodružinska hiša. Oglasite se na 6421 Varian Avenue. ______________ (5> Pri E. 185 St. je naprodaj bungalov s 3 spalnicami, velika jedilnica, novo ogrevanje. GEORGE KNAUS, Real listate 481-9300 ___.___ (5) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Bd, 481-2237 CELO KOŠARO — V Gorkem na Ruskem je razširjena obrt rezljanja raznih figur iz lesa, posebno punčk. Slika kaže košaro teh izdelkov, lepo izrezanih in pisano pobarvanih. ......... . x-i'' ': 'v:-: • f ■ ■ : . 'X c.• * ' .wmMm ŽIVINO ŽENO — Lastniki konj, v okolici Darligtona v državi Wiscoiisin radi pomagajo farmarjem v okolici gnati živino jeseni s pašnikov v njena pokrita zimska bivališča in krmišča. Na sliki vidimo čredo goveda na taki poti. AMfiMSKA DOIltftVTTTA ALEXANDRE Grof Monte Cristo Ko dospe tja, so poskušali majhno jahto, naročeno od nekega Angleža, ki je bil prepričan, da gradijo v Genovi najboljše ladije in je na vsak način hotel imeti jahto, zgrajeno v ondotni ladjedelnici. Anglež se je pogodil za štirideset tisoč frankov, Dantes ponudi šestdeset tisoč, a pod pogojem, da mu izroče ladijo še isti dan. Angleža, ki je odpotoval v Švico, so pričakovali nazaj šele v treh tednih, in ker je podjetnik upal, da zgradi med tem drugo jahto, prepusti to Dantesu, ki odide z njim k nekemu Židu ter mu izplača v njegovi pisarni šestdeset tisoč frankov. Podjetnik se ponudi Dantesu, da mu preskrbi moštvo, toda ta odkloni njegovo ponudbo, češ, da je navajen, voziti se s svojo ladijo sam in da ne želi ničesar drugega, kakor da mu napravijo v kajuti ob vzglavju njegove postelje skrivno omaro s tremi predali. Nato pove še velikost predalov, katere mu zgotovijo do prihodnjega dne. Dve uri pozneje zapusti Dantes Genovo. Nepregledna množica radovednežev je stala na obrežju in ga spremljala s svojimi pogledi, hoteč videti španskega gospoda, ki se vozi s svojo ladijo čisto sam. govori, znan vsaj nekoliko. Dan- Začudeno gledata mlada člo- CHICAGO, ILL. GREETINGS SEASONS GREETINGS MARYS BRIDAL SHOPPE 6810 Cermak Berwyn PI 9-2708 Bridal Gowns Bridesmaid Dresses Our Specialty MALE HELP CONTINENTAL TRAILWAYS HAS OPENINGS FOR • MECHANICS • SHOP FOREMAN Experienced in working people in maintenance of heavy equipment. • Mechanics — Experienced in. .... maintaining heavy duty equipment. • Service Men with garage or service station experience. Own hand tools required. Benefits Union pay scale, plus cost of living, hospitalization and life insurance, paid vacation and retirement. Free transportation. Will train to our P.M. program. Must speak and understand English fluently. Write or Call Daily 9 AM-2PM. CONTINENTAL TRAILWAYS GARAGE 1500 Clinton. St. Hoboken, N.J. An Equal Opportunity Employer (5) REAL ESTATE FOR SALE 11759 S. Hamlin $19,900 3 bdrm. frame sided. Formal din. rm., Ige. util. rm. 100 ft. lot. 239-3441 or 239-3044 BY OWNER — Oak Forest 5 rm. brick and frame ranch, IV2 baths, cptg., built-ins, att. brk. gar. Low $20’s. 687-5467 GLENVIEW — An exciting house. Contemporary 3 bdrm., 2 baths. Central air, beamed ceilings, fin. fam. rm., frplc., scr. porch. Lo maint. Cul-de-sac. Upper $40’s. By appt. 729-7859 (5) APPROX. 48^ acre farm. With house + bldgs. N.E. Will County. On state and country road. 2 mi. from town. Exc. investment. By Owner. 312-349-3051 or 815-469-5876 (4) Dantes je krmil svojo ladijo tako izborno, da je bila videti kakor razumno bitje, ki uboga vsako najmanjše navodilo, in v svojem srcu si je rekel, da gradijo v Genovi najboljše ladije sveta. Radovedneži so sledili s svojimi očmi ladiji toliko časa, da jim je izginila na morju, ter potem ugibali, kam pač plove. Nekateri so menili, da na Korziko, drugi, da na Elbo; tretji so rekli, da pluje v Španijo, drugi zopet, da gre v Afriko, toda nikomur ni prišlo na misel, da bi imenoval otok Monte-Cristo. A vendar je bil otok Monte-Cristo smoter Dantesovega pota. Proti koncu drugega dneva dospe tja. Ladija je plula hitro in preplula pot v petintridesetih urah. Dantes si natanko ogleda obal in se ne vsidra v navadnem pristanišču, ampak v malem zalivu. Otok je bil čisto prazen; izza Dantesovega odhoda očivid-no ni nihče stopil nanj. Dantes se napoti k svojemu zakladu in najde vse tako, kakor je zapustil. Drugi večer je bilo že vse neizmerno bogastvo na jahti, skrito v tajnih predalih. Dantes čaka nato še osem dnij. Tekom tega časa pluje s svojo ladijo okoli otoka in jo poskuša, kakor vežba jezdec mladega konja. V tem času spozna vse njene vrline in napake ter sklene prve pomnožiti in druge odstraniti. Osmi dan zagleda Dantes ladijo, ki se z razpetimi jadri bliža otoku, ter spozna Jacopovo barko. Takoj da znamenje, katere-rqu Jacopo odgovori, in v dveh utah obstoji barka poleg jahte. Odgovor, kateri je dobil Ed-miond na svoji vprašanji, je bil žalosten. Starec Dantes je umrl. Mercedes je izginila. Edmond posluša ta dva odgo-! vora z mirnim obličjem, toda j takoj odide na kopno in zapove, da mu ne sme nihče slediti. Dve uri pozneje se vrne. Dva moža z Jacopove barke vzame na jahto, da mu bodeta pomagala, in jahta krene proti Mar-seilleu. Da je umrl njegov oče, to je slutil, toda Mercedes? Kaj se je zgodilo ž njo. Ne da bi izdal svojo skrivnost vsaj deloma, Dantes ni mogel dati svojemu agentu zadostnih navodil; tudi je imel še izvedeti stvari, po katerih je mogel vprašati le sam. Zrcalo mu je povedalo že v Livornu, da se mu ni treba bati, da ga spoznajo. Poleg tega je imel na razpolago vsa sredstva, da se preobleče. Nekega jutra pripluje torej jahta v spremstvu male barke v mar-seillesko pristanišče in se vsidra baš nasproti onemu mestu, kjer so vkrcali Dantesa onega nepozabljivega večera, ko so ga odpeljali na grad If. Z nekakim strahom zagleda Dantes orožnika v čolnu sanitetne straže. Toda z ravnodušnostjo, ki si jo je pridobil zadnji čas vsaj na zunaj, mu pokaže angleški potni list, ki si ga je kupil v Livornu, in s pomočjo nenavadnega, vse prezirajočega vedenja, ki na Francoskem navadno imponuje, pride brez vsake ovire na suho. Prvi človek, katerega sreča Dantes na obrežju, je bil mornar “Pharaona”. Ta mož, ki je služil nekoč pod njegovim poveljiništ vom, mu je bil jasen dokaz, koliko se je izza onega časa izpre-menil. Dantes gre naravnost k njemu ter ga vpraša več stvarij, in ta mu odgovori, ne da bi pokazal s svojim glasom ali obličjem, da se mu zdi oni, s katerim tes da mornarju v povračilo za obvestila neki denar, toda tre-notek pozneje prihiti vrli ,,mož za njim. Dantes se obme nazaj. “Oprostite, gospod,” pravi mornar, “gotovo ste se zmotili. Hoteli ste mi dati štirideset novčičev, a ste mi dali dvojen napo-leonovec.” “Res, prijatelj,” pravi Dantes, “zmotil sem se. Toda vaša poštenost zasluži plačilo! Zato imate tukaj še drugega in pijte s svojimi tovariši na moje zdravje.” Mornar je vsled tega daru tako presenečen, da se celo pozabi zahvaliti, in zroč za Dante-som, pravi: “To mora biti kak nabob, ki prihaja iz Indije.” Dantes nadaljuje svojo pot. Vsak korak, kateri napravi, pomnoži nemir njegovega srca, ki se mu krči bolj in bolj. Neizbrisljivi spomini na detinstvb, ki so stali vedno pred njegovo dušo, dobijo na vsakem trgu, na vsakem cestnem oglu novo življenje. Ko pride na konec ulice de Noailles in zagleda Meilhan-ski drevored, začuti, kako se mu šibijo kolena, in skoro zaide pod neki voz. Končno dospe pred hišo, v kateri je prebival njegov oče. Cvetlice, ki jih je gojil dobri starec na oknu, so izginile. Dantes se nasloni na bližnje drevo in dolgo časa zamišljeno opazuje gornja nadstropja te ubožne hiše. Končno se približa vratom, prestopi prag, vpraša, če je prazno kako. stanovanje in hoče videti stanovanje v petem nadstropju, dasi mu povedo, da ni prazno. Ko le sili in sili, gre hišni oskrbnik ž njim in prosi v tujčevem imenu osebi, prebivajoči v njem, naj mu pokažeta sobici, ki tvorita to stanovanje. V tem malem stanovanju sta prebivala mlad mož in mlada Žena, ki sta se poročila šele pred jednim tednom. Videč ta mlada človeka, Dantes globoko vzdihne. Sicer pa ga ni nič v stanovanju spominjalo njegovega očeta. Stene so bile prebarvane, staro pohištvo, ki je bilo Dantesu živo v spominu, je izginilo. Samo zi- , Z dovi so bili še vedno isti. -• Dantes se ozre po postelji; | stala je na istem mestu kakor i ? postelja njegovega očeta. Nehote se mu orosijo oči: na tem mestu.|| je umrl starec, kličoč ime sv o-j jega sina. veka resnega moža, na katerega licih sta se lesketali dve debeli solzi. Toda mlada človeka sta spoštovala svetost bolesti: zato ga ne vprašata ničesar in se umakneta v kot, da lahko joka nemoteno. In ko odide, ga spremita ter mu rečeta, da rnu je njuno stanovanje odprto vedno in naj se vrne, kadar hoče.1 Pri odhodu obstane Dantes pri drugih vratih in vpraša, če stanuje tukaj še vedno krojač Caderousse. Toda hišnik mu pove, da je imel mož svojim po»-slom nesrečo in ima zdaj majhno krčmo ob cesti, ki vodi iz Bellegardea v Beaucaire. Dantes prosi za naslov hišnega lastnika, se da javiti pri njem kot lord Wilmore — to je bilo ime, ki je bilo napisano v njegovem potnem listu — in kupi hišo za petindvajset tisoč frankov. Plačal je najmanj deset tisoč frankov več, kakor je bila hiša vredna, toda če bi bil zahteval gospodar pol milijona, bi Dantes tudi plačal. Se isti dan obvesti notar, ki je napisal kupno pogodbo, mlada človeka, da jima dovoljuje novi lastnik, da si izbereta med vsemi stanovanji v hiši ono, ki jima ugaja najbolj, za najemnino, ki sta jo plačevala dozdaj, pod pogojem, da mu prepustila sobici, v katerih sta prebivala doslej. Ta nenavaden dogodek je dal j govoriti cel teden ljudem, bivajočim v okolici Meihanskega drevoreda, in provzročil tisoč slutenj, katerih nobena ni bila prava. imm TRAVEL SERVICE 75!) East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119 POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV V AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze. Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR JOS. ŽELE IN SINOVI Z i POGREBNI 2AVOD = 650S ST. CLADK AVENUE Tel.: ENdteott 1-0583 = C O L L I N W O O D S K I URAD Ž 45* E. 152nd STREET Ttl.: IVanhoe 1-3118 z Avtomobili in bolniški voz redno In ob vsaki uri na razpolago | Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo = - A' *€ ■ . ' . s s 2 LONDONSKI VONJ — Žena A. Gromika, sovjetskega zunanjega ministra, si je pri nedavnim obisku Londona, ogledala cveti ično razstavo. Na sliki jo vidimo, ko duha londonski nagelj na razstavi. Enajst let je že minilo, odkar Ti srce več ne bije, črna zemlja truplo krije, luč nebeška duši sije. Žalujoči: V Mag spomin OB ENAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN MATI Anna Pajk ki nas je za vedno zapustila dne 1». januarja 196». Skupaj mnogo let živela, slabe in dobre čase imela, Bog pa hotel je tako, da Tebe prvo vzel je v nebo. FRANK, soprog REV. FRANCIS M. PA1K, EDWARD PIKE, sinova, DIANE, snaha, vnuko in vnukinje ter OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio 7. januarja 1971. ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina <»117 St. Clair Avemi« HEnderaon 1-0828 What a lot of ten-year-olds are wearing this year. Thousands of children afflicted with Muscular Dystrophy must wear braces. Muscular Dystrophy destroys healthy muscle and replaces it with useless fat. After some time the child’s muscles become so wasted that even braces will no longer support him. Later, he won’t have the strength to sit in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to feed himself or even turn over in bed. His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely suivives maturity. Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Today there is some hope for the children who must wear these braces every day. That hope lies in MDAA’s massive research program. Only your contributions keep it going. Give generously. Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up. Muscular Dystrophy Associations of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019 ISLAMSKA LINIJA — V Londonu so nedavno pokazali dve novi ženski pokrivali, ki pokrivata tudi spodnji del obraza kot nekdaj v islamskem svetu splošno uporabljana jeredža. DOMAČE VOZILO V VIETNAMU —- V Južnem Vietnamu so začeli v dveh malilh tovarnah izdelovati avtomobil "La Dalat”, ki ga vidimo na sliki na ulici Saigona. Na dan izdelajo v obeh tovarnah 5 takih avtov..