tlenje, 7. aprila 1993
Leto XXVII.


gorenje
Številka 12
;.xixix,;;r,x,x,x-X'X-X‘Xi;,x,x*x*X‘X'X;xiK*X'X‘XWK;X:
dIo'
;i Marca izpolnili I # delovni načrt
i v G°reniu Gospodinjski aparati je bilo !0K 735flfecu marcu izdelanih skupno jaii (0 ' 1 velikih gospodinjskih apara-jio m ’ od teh jih je bilo kar 128.354 na-(Fa; v x l?nihprodaji na tujih trgih.
1 54gn-,a'n'*1 aParatih so skupno izdelali i2D | aParat in mesečni delovni načrt % nam'' ■S103 °dstotki. Večina izdelkov je ' 'n za6^'-3 '2V0ZU’za slovenski trg 1.134 pn izdeii^ae ju90sl0Vanske republike 592
^ soPv°9rarTlu Pralno-pomivalni aparati
nag- Ce'°ji uresničili mesečni delovni ^ neq0' pr°'2Vedli so 20.785 strojev za ,nl; bivL-Per'la’ za slovenski trg 592 in za
diev86,U$?-
9oslovanske republike 1.396 stro-
Vobr;
,1 v 0st . Zarr|rzovalne omare so podobno kot ’ Zanirzo dV.e^ ol:)rat'Fi programa Hladilno-cs' Tianj p Vtalni aParati v marcu delali en dan jJsvoj L | i® bilo predvideno, kljub temu pa so J Tako s °Vn' na^d uresničili s 101 odstotkom. 1 24.94q° V °Pratu Zamrzovalne omare izdelali Prodaji aFiaratovl prav tako večino namenjeno ^ So od I18 tuie. V obratu Zamrzovalne skrinje izrn6rij ■' marca naprej prešli na delo v eni (ja sicerln Skupno izdelali 13.583 izdelkov, kar
V Vzdrževanju Gorenja Gospodinjski aparati izdelujejo linijo za proizvodnjo košev za zamrzovalne omare. Več na 2. strani!
j6ni in sku
Znatno manj od planirane količine v vendar planskih nalog niso
^ Prirrierj10*3^' Pr°izvodnjo v Hladilnikih so v pdsto‘-' 2 delovnim načrtom presegli za en .»likov 1 s^uPno pa so izdelali 21.962 hladil-6 V prv|,° katerih sojih 20.000 namenili izvozu.
vcF^lanihsgp^l601^'6'3 1993^ bi^skuPno
|itovi ^ . oy^-237 velikih gospodinjskih apara-l99p -I9 v primerjavi s prvim četrtletjem leta 11 V prof 16 ^stoikov več . l4g Kuhalni aparati so letos izdelali aparatj, 58 izdelkov, v Pralno-pomivalnih
a,aParMu 6°-882 in Hladilno-zamrzovalnih / Hara,'h 184.892.
jl'	H.J.
Svoboda bivanja
Na drugem delu sejma Alpe Adria, kise je pod naslovom Svoboda bivanja pričel v ponedeljek, 5. aprila 1993, bo sodelovalo tudi Gorenje Gospodinjski aparati.
V	hali A-2 Ljubljanskega razstavišča bomo predstavili številne novosti, ki bodo našim kupcem na voljo letos. Vsi ti naši aparati skušajo biti kar najbolj varčni, okolju prijazni in funkcionalno domiselni.
V	tem času bo na razstavišču tudi novinarska konferenca, na kateri bodo predstavniki Gorenja Gospodinjski aparati z letošnjimi novostmi našega proizvodnega programa še posebej seznanili novinarje. O vsem pa več prihodnjič.
B.G.
^°renje tudi na 2. mednarodnem sejmu EKO
Vč6rg.
""1sE-/ern v Celju odprli drugi mednarodni fjGoref). K®’ n3 katerem tudi letos sodeluje ,e'7panaf GosPodinjski aparati. lasVdeikg pr|zadevanja Gorenja, da bi ponudili '<Jl0mertih S° kar najbolj prijazni do okolja, zlsi t6qa.no Pa je, kakšna je tudi tehnologija in Tako ni ^ predstavljenega na celjskem sejmu. UnSOriSamo kon^n' aParati Gorenja eko-9°dni, pač pa tudi v proizvodnji namen-
M
jamo varstvu okolja kar največ pozornosti.
Na celjskem sejmu tako Gorenje Gospodinjski aparati predstavlja po nekaj izdelkov iz vsakega programa, ki so za ekologijo najbolj značilni, poleg tega pa tudi taktno sklopljeni transporter, ki prav tako pomeni pomembno pridobitev za ekološko čistejšo proizvodnjo.
Gorenje Procesna oprema v stečaju
Temeljno sodišče v Celju je na predlog Gorenja Procesna oprema za uvedbo stečajnega postopka, po opravljenem naroku, 2. aprila 1993 sklenilo, da se začne stečajni postopek nad dolžnikom Gorenje Procesna oprema.
Gorenje Procesna oprema se namreč v zadnjih štirih letih srečuje z velikimi poslovnimi težavami zlasti zaradi razpada jugoslovanskega trga in recesije v Evropi. Glede na vse zbrane podatke je sodišče zaključilo, daje pri dolžniku podana dalj časa trajajoča insolventnost ter da so podani pogoji za uvedbo stečajnega postopka.
V	skladu z določili Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji je senat imenoval tudi stečajnega upravitelja, imenovan je bil dipl. pravnik Rudi Krebl, in stečajno sodnico
Vesno Bernard.
V	ponedeljek, 5. aprila, je bil tudi zbor delavcev Gorenja Procesna oprema, na katerem je bil pojasnjen postopek, in ukrepi, ki temu sledijo.
V današnji številki Informatorja objavljamo razpis za štipendije!
PROIZVODNJA, RAZVOJ, TRŽENJE
Linija za izdelovanje košar za zamrzovalne omare
Pri postopnem posodabljanju proizvodnje v programih Gorenja Gospodinjski aparati morajo večkrat temeljito razmisliti in preračunati, kaj se jim bolj izplača, ali stroje in naprave uvoziti, če jih ni na domačem tržišču, ali pa se jih lotiti z lastnim znanjem, delom in izkušnjami.
Na podobno vprašanje so odgovorili, ko so se odločali za nabavo linije za izdelovanje košar za zamrzovalne omare v obratu Galvana programa Kuhalni aparati, in sicer so v tem primeru izbrali domačo ponudbo iz Vzdrževanja Gorenja Gospodinjski aparati.
Težnja po lastni izdelavi različnih sestavnih delov v Gorenju Gospodinjski aparati je vse bolj aktualna in prisotna, posebej pa še v primerih, ko je dobavitelj polizdelkov zunaj meja Slovenije (v tem primeru tovarna žičnatih izdelkov iz Buj). Zato so se v Kuhalnih aparatih odločili za Vzdrževanje, njihovi strokovnjaki pa so se z vso vnemo lotili zaupanega naročila in v kratkem času se je nova linija že približala končni podobi. (Mimogrede: delali so tudi zadnjo soboto, 3. aprila!).
Na osnovi potreb, ki so jih izdelali v tehnologiji Kuhalnih aparatov (Galvana), so se odločili za linijsko izvedbo naprave (možna pa bi bila še rotacijska). Na liniji, ki bo vodena računalniško, bo naprava samodejno opravljala transport vnaprej izdelanega "ježa”, opravila najprej vzdolžni in nato prečni upogib ter po doziranju okvirja košaro avtomatično zvarila. V osmih urah bodo na napravi izdelali 1.260 košar, posluževal pa jo bo le en delavec. Ročno bo le še vlaganje ježa in okvirja ter na koncu obrezovanje.
Seveda si izpolnitve takšnega naročila ne bi mogli zamisliti brez teamskega dela, vseeno
pa sta nekakšna "očeta" avtomatske linije samostojna konstruktorja v Vzdrževanju Marjan Oberžan in Miran Rozman Marjan Oberžan se je leta 1975 po končani kovinarski šoli zaposlil v Gorenju in vseskozi delal na različnih delovnih mestih v Vzdrževanju ter ob delu ^ končal še tehnično ''fm šolo.
"Včasih smo v Vzdrževanju opravljali zgolj redna in preventivna dela in preglede, v zadnjem času pa posegamo tudi na investicijsko področje. Linijo za izdelovanje košar smo zasnovali tako, da jo bo možno še razširiti na več operacij."
Miran Rozman je v Gorenju zaposlen od leta 1972 naprej, v Vzdrževanju je tudi že delal na različnih področjih, nekaj časa pa je bil tudi v skupini, ki je delala v Gorenju Bira v Bihaču.
"V novo linijo smo vgradili klasične elemente, ki jih je moč dobiti na trgu, sicer pa so vse naše naprave unikati, saj upoštevamo domače zahteve, od sistema do krmiljenja."
Za sedaj imajo dela kar precej in gotovo se bi lahko še v marsikaterem obratu odločili za naročila strojnih naprav kar v domačem Vzdrževanju, kajti, kot sta zagotovila naša sogovornika, ponujajo projekte po lojalni konkurenci, zaupanje pa so si tudi že pridobili.
Hinko Jerčič
Predstavitev širokih možnosti izkoriščanja kabelske mreže
Pred nedavnim je bilo v Gorenju Servis posvetovanje o izkoriščanju kablske mreže za različne namene, ki gaje pripravilo podjetje Velcom, Telekomunikacije, d.o.o. Velenje.
To hčersko podjetje Gorenja Servis je zastopnik nemške firme Puba, ki je ob posvetovanju pripravilo tudi predstavitev naprav, elementov in sistemov za informacijsko tehniko.
Zaradi zmanjšanja naročil je bila sprej®; t odločitev, da velja v času od 28. do 30. aprl' p kolektivni dopust tudi za delavce progra^ $ Pralno-pomivalni aparati, kjer je dneVj |, izdelanih po 900 aparatov, in skupnih stf v kovnih službah Gorenja Gospodinjski aP^ ^ rali. Podrobneje bomo o tem delav' ( obveščeni preko oglasnih desk in na drw q običajne načine.
Na oglasnih deskah v Kuhalnih aparatih
alas^
V obratih Kuhalni aparati so se na ogl deskah znašli letaki o oceni delov.
iin#
uspešnosti. Vsebina je zanimiva in por tudi za druga delovna okolja.
Ocena delovne uspešnosti za delavt
I.	- IV. stopnje strokovne izobrazbe
Kaj moram spremeniti-narediti, * 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18
da bom uspešen?______________
n®
1.	Delo opravljam kvalitetno, poseben nad ni potreben!
2.	Pri delu sem spreten in vztrajen
3.	Izstopam po količini opravljenega dela
4.	Na delo in z dela prihajam in odhaj pravočasno
5.	Z dela ne izostajam, delovnega mesta
pravičeno ne zapuščam	j
6.	Z materialom in delovnimi ter zašči“ sredstvi ravnam gospodarno
7.	Dosledno upoštevam pravila za varno d®
8.	Dosledno upoštevam predpisane delo oz. tehnološke postopke
9.	Hitro se priučim novemu delu, novim lovnim postopkom
10.	Če je potrebno, sem brez negodovar'
pripravljen delati na drugem delovnem m®5' delovni operaciji	.
11.	Ob skoraj vsakem problemu se hitro ^ dem
12.	Sodelujem pri reševanju problemov, P1 lagam nove rešitve
13.	Sem zainteresiran za strokovno popolnjevanje
14.	Zastopam po kvaliteti opravljenega do'
15.	Skrbim za red na delovnem mestu {
16.	V odnosih s sodelavci sem pošten in
variški	^
17.	Moj odnos do predpostavljenih je kore1®’
18.	Med sodelavci sem pribljubljen


Ij SREČANJA
p
asi”
|0#
n#
laV11
Branko Rednak
Stanko Rednak je obratovodja, ki or-3anizira jn vocfj c/e/o 85 ljudi. Odgo-0rn°' dinamično delo kot mnoga ru9a pri nas. In vendar se po nečem ra*ikuje.
Njegov- obrat, kjer v treh oddelkih pripravljajo rok Sl<lo*3e za pralne stroje, šivajo zaščitne s( ay.lce in izdelujejo papirno galanterijo, pred-c6 j 3 osnovo Invalidsko podjetniškega din	i6 tistega podjetja Gorenja Gospo-
, lski aparati, v katerem delajo predvsem de-
la . ' “Haran, v Katerem delajo predvsem de-deig ’Za katere je tekoči trak prehiter, običajno b0! P^težko. Mnogi med njimi so svoja naj-- - i0ta vgradili prav v Gorenje, tu so jim
Poti	vyiauiii piav v uuieiijti, iu su jim
5^ , 0 m°či in njim mora veljati še posebna I • Zato Branko Rednak pozna svoje sode-^0rda nekoliko bolje kot drugi obrato-
pr *8, '0 vsakem bi lahko napisal zvezek," ČeVl' '/e|n, kako živijo, od kod prihajajo, del P°2naš socialne razmere delavcev, je h,.8* njimi lažje. Vse to je sestavni del
DoSr°?VeZnOSti-"
Paj .at se sestanejo, se pogovorijo vsi sku-oa “sega ne moreš reševati preko bo d806 des*<e- Muciie radi vemo, kakšno spela-	80 naši plani in naša per-
Prio tiVa' v obratu, kjer med drugim $trojraVN0 15 različnih sklopov za pralne so 8 l0d Programatorja do dozirne posode) in p0 h a^na predmontaža zanje, je seveda pas0bna Pozornost namenjena kakovosti. "Pri ^Pazimo, da so materiali kakovostni, da
ne prihaja do napak, da so sklopi pravilno sestavljeni in kakovostno narejeni," pravi Branko Rednak. "Delavci vedo, na kaj morajo biti pozorni in opozarjajo na napake."
Seveda brez težav tudi pri njih ne gre. Vedno je precej delacev v bolniški, zato morajo posebej skrbno usklajevati delo, da izpolnijo naročila. 245 različnih sklopov za klasični trak in 527 za flovvlink pralnih strojev ter 150 za sušilnike, takšno je bilo na primer petkovo naročilo. Delavci so navajeni delati vsaj na treh, štirih različnih delovnih mestih in se pač razporedijo tako, daje delo opravljeno, četudi dobavitelji kasnijo. Taisti petek se je nekaj zataknilo v oddeku papirne galanterije, zato je Branko Rednak tudi nedeljsko popoldne preživel v službi. "Je pač tako," navajen kot mnogi drugi delovnih sobot in nedelj. Iz tiste gen^acije je, ki je gradila naše mesto, si z velikimi odrekanji ustvarila dom in se izšolala.
"Včasih moraš sprejeti tudi tisto, kar te ne veseli," se svojih vajeniških dni pri Kovinskem podjetju spominja Branko Rednak, ki je želel postati strojni ključavničar pa je bilo na voljo le kleparsko mesto. "Pa nič zato, saj mi ni škodilo," dodaja. Se je pa potem odločil za šolanje na tehnični šoli v Celju, kamor se je z vlakom vozil popoldne.
V	Gorenje je prišel pred 24 leti in začel kot kontrolor v surovinskem oddelku pralnih strojev in ves čas je njegovo delo nekako povezano z njimi. Bil je obratni planer pa vodja materialne oskrbe, dokler ni 1985 prevzel vodenje tega obrata.
V	teh letih so mu nalagali tudi mnoge druge obveznosti (bil je predsednik delavskega sveta in sindikata).
Dela je bilo dovolj tudi doma. Pri hiši, ki jo je gradil brez posojil. V krajevni skupnosti Škale, kjer so krajani, povezani v različne organizacije, prejeli vrsto priznanj.
"Z rokami, s trdim delom sem si ustvaril prijeten dom v prijetnem okolju," pravi. In čeprav je pod vaško lipo v Škalah mnogo prijetnih srečanj, sije Branko Rednak poiskal še neko mesto, kjer preživlja prosti čas. Vinograd in v njem zidanico nekje blizu Poljčan. Tam spoznava nove ljudi, nove navade. Ve, da se svet ne konča za bližnjim hribom. Povsod smo ljudje, vsak malo svoj, a zato prav nič slabši ali boljši. Takšni kot so tudi delavci obrata v Invalidsko podjetniškem centru, ki ga vodi Branko Rednak.
Brez njih, njihovega dobrega dela in skrbnosti, bi se tudi pralni stroji vrteli počasneje.
ie
lad*
h#'
ar#
jjtitf
,def
)|0'f
)ViW
ne$:
J
r^
Gospodinjski aparati
°vska in izobraževalna dejavnost
Bazpis štipendij Za šolsko leto 1993/94

TPu^\TETa ZA strojništvo -din,NlŠKA fakulteta
-	in*- strojništva
-	^strojništva
Računalništvo
p.	^
Rač.?,LTETA ZA elektrotehniko in
«ALNIŠTVO
tHNišKA FAKULTETA
J*3'' ir|ž- elektrotehnike (energetika) e
AKatV' ,£”
. REMIJA za likovno umetnost
.	'n2- elektrotehnike (ind. elektronika)
aJP: ‘nž. računalništva
J' '
c5iP[- oblikovalec EKnM°MSKA FAKULTETA -dini OMSKO POSLOVNA FAKULTETA 'dini ^ooomist (planiranje) Genomi8, (komerciala)
PpalRy°s,ovno matematični tehnik
. ,,UGFAM kovinar strojnik pi^i tehnik . °GrAM LESAR -^de|ni mizar
Stopnja Število _________štipendij
VII.
VI.
VII.
VII.
VII.
VII.
VII.
VII.
v.
v.
IV.
2
7
5
1
nada|jldali' ki bodo prejeli štipendijo na gimnaziji, se morajo obvezati, da bodo Prii™' Študij na VII. ali VI. stopnji v skladu s potrebami štipenditorja.
Gorenf * Ksndldatl za razpisane štipendije pošljite prijave na naslov:
F^diza GosP°dirijsk) aparati, Kadrovska in izobraževalna dejavnost, nska 12, Velenje, najkasneje do 25. maja 1993.
K prijavi za štipendijo na obrazcu SPN-1, DZS-8.40 je treba priložiti:
-	kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine, poklica staršev in svojih izven šolski h aktivnosti ter napoved pričakovanega učnega uspeha ob zaključku šolskega leta
-	potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja oziroma o vpisu na fakulteto - višjo šolo (naknadno)
-	overjen prepis ali fotokopijo zadnjega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce)
-	potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitih In frekventadjsko potrdilo za tekoče šolsko leto
-	potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga uprava za družbene prihodke)
-	potrdilo o dohodkih staršev Iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši - upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1992.
Opozarjamo kandidate, da pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali.
Posebni pogoji - Štipendije za gimnazijo so namenjene izredno nadarjenim in prizadevnim učencem, ki še nimajo štipendije in bi kasneje nadaljevali šolanje na višjih in visokih šolah v usmeritvah, ki bodo potrebne štipenditorju. Prednost imajo učenci, ki bodo dosegli nadpovprečne rezultate pri psihološikem testiranju, imajo praviloma odličen ali pravdober uspeh, aktivno sodelujejo v različnih dejavnostih v šoli in izven nje, posebno še, če so dosegli vidnejše rezultate in priznanja na raznih tekmovanjih znanja in se vključujejo v raziskovalno delo (npr. gibanje "Znanost mladih").
Izbira kandidatov - Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih pogojih pa otroci delavcev v podjetjih Gorenje d.o.o. Kandidati, ki bodo ustrezali pogojem razpisa, bodo pred podelitvijo štipendij testirani.
Višina štipendij - Višina kadrovskih štipendij terpravice in obveznosti štipendista so opredeljene v pravilniku o štipendiraju. Štipendisti na tehniških usmeritvah VII. stopnje prejmejo k osnovni štipendiji še poseben dodatek za deficitarnost. Obvestilo o izbiri kandidatov - Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezulati izbora seznanili do 30. junija 1993. Če vseh razpisanih štipendij v rednem roku ne bomo podelili, bomo do 31. avgusta 1993 sprejemali naknadne prijave za nepodeljene štipendije. Ti kandidati bodo o Izbora obveščeni do 15. septembra 1993.
Predstava za delavce Gorenja zastonj
V nedeljo, 18. aprila 1993, vabimo na predstavo Žabe v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vstopnice so za delavce Gorenja zastonj.
Predstavo Žabe je režiral Damir Zlatan Frey, igrajo pa Štefka Drolc, Boris Ostan, Pavle Ravnohrib in drugi.
Uprizoritev dela Gregorja Strniša je gmotno podprlo tudi Gorenje, zato vas v nedeljo, 18. aprila, vabimo v Cankarjev dom v Ljubljano. Avtobus bo odpeljal ob 18. uri izpred Rdeče dvorane (prevoz je treba plačati). Prijave sprejema Gorenje Kulturnica 853-321, interna 948.
Zlata Praga
Gorenje Kulturnica vabi na prvomajski izlet v Prago. Cena tega petdnevnega avtobusnega izleta je 270 DEM, in plačljiva v dveh obrokih, zajema pa prevoz, 4 polpenzione in oglede s strokovnim vodenjem. Podrobnejša pojasnila Gorenje Kulturnica 853-321, interna 948.
Velika noč
Narava se prebuja in odeva v pomladansko obleko. Hladno jutro razglaša življenjsko radost zaradi Kristusove zmage nad smrtjo, zaradi odrešenja vsega stvarstva, zaradi konca spokornega posta in neznansko mračnega velikega tedna.
Marsikje na Slovenskem na Veliko nedeljo zjutraj vaščani še vedno odhajajo skupaj v cerkev. Procesije slovesno pozdravlja pritrkavanje zvonov. Doma pa je na mizi "žegen", ki od sobote popoldan čaka v jerbasu. Nihče se ga ne dotakne preden se ne zbere vsa družina, ko se vrne od rane maše. Marsikdo od nas se še danes spominja velikonočnega kruha, orehove potice, šunke, hrena in pisanic, ki smo jih krasili skupaj z babicami.
Okoli tega praznika se je nabralo veliko verovanj in običajev, mnoge smo že pozabili. Kadar je v prejšnjih časih dan pred Veliko nočjo prišel k hiši berač, ga čez praznike niso pustili oditi. Postregli so mu prav tako, kakor bi bil kdo od domačih. Tako so vsi skupaj jedli in se veselili, gospodar, gospodinja, otroci, hlapci in berači.
Praznik, kakršen je Velika noč, so slavili včasih ne samo dva, ampak tudi tri in več dni. Ponedeljek, pa se slavi po svetu še dandanes kot drugi velikonočni praznik.
Vesele Velikonočne praznike
Tekači Gorenja znova uspešni
Člani Društva za športno rekreacijo Gorenja v zadnjih časih preko svojih sekcij uspešno zastopajo Gorenje ne te doma, temveč tudi preko meja Slovenije. Slednje zlasti velja za Tekaško sekcijo, ki se je iz Gradca vrnila kar s štirimi pokali.
V Gradcu je bil pred štirinajstimi dnevi tek ob Muri na 21 km dolgi progi, med več kot 400 tekači iz več evropskih držav je bilo med skoraj 50 tekači iz Slovenije tudi 22 članov Tekaške sekcije Gorenje. Najboljša članica TS Gorenje Lidija Golob res ni imela ob odličnih tekačicah iz Estonije, Romunije in Madžarske možnosti za boljše mesto od četrtega v absolutni konkurenci, zato pa sta med veterankami doslej najimenitnejšo uvrstitev dosegli Alojzija Felicijan (prvo mesto do 50 let) in Edita Jerčič (tretje mesto do 40 let). Pri veteranih nad 50 let pa sta bila druga in tretja Edo Gregorič in Vinko Fortuna, sicer doma iz Kranja, ki sta se že lani spomladi priključila Tekaški sekciji Gorenje in uspešno zastopata barve Gorenja.
Naslednji teden na Dunaj
Člani Tekaške sekcije Gorenje bodo naslednji teden odpotovali na Dunaj, kjer bo 18. aprila maratonski tek z udeležbo več kot 6000 tekačev iz vsega sveta. Opozarjamo na 12-urni TV prenos!
Dvodnevno potovanje na Dunaj stane člane Društva za športno rekreacijo 3.800 SIT in 380 ATS, prijaviti pa se je še možno (do zasedbe prostih mest v avtobusu) v pisarni društva (tel. 247 I. ATC).
Graška gora, Ljubljana, Radenci
Priložnosti za množične teke pa bo v aprilu in maju več. Posebej privlačni bo družinski štafetni tek in gorski tek 1. maja na Graški gori pod pokroviteljstvom območne organizacije ZSS Velenje, 8. maja Tek trojk v Ljubljani pod sponzorstvom sindikata SKE1 Gorenje in ob koncu maja maraton in planinski pohod Treh src v Radencih (prevoz sponzorira Društvo za športno rekreacijo).
H. J.
Teniški turnir dvojic
Gorenje Rekreacija vabi ljubitelje tenisa na turnir dvojic, ki bo 13. in 20. aprila na igriščih Vegrada v Velenju.
Prijave zbirajo do petka, 9. aprila, do 15.30, ko bo žrebanje na igrišču Vegrada, v pisarni Gorenje Rekreacija /telefon 856 908/ in pri prostorniku na igrišču Vegrada.
Prijavnina je 2.000 SIT, za člane Društva za športno rekreacijo 800 SIT.
Zmagovalca prejmeta pokal, žogice prispeva organizator, s prijavami pa pohitite, ker je število omejeno.
Opozorilo!
Stare nalepke za ŠTK Velenje veljajo do 2. maja 1993.
Vse tečajnike, ki so obiskovali začeto0 šolo, obveščamo, da bomo v sredo, f* aprila 1993 ob 20. uri, v Beli dvoran1 nadaljevali s teniško šolo.
Prijavite se do 13 aprila 1993 v pisarni Gorenj6 Rekreacija, kjer boste tudi poravnali prijavnin6 v višini 5.000 SIT. Šola bo organizirana vsa* ponedeljek, sredo in petek in obsega 10 u' učenja.
Število prijav je omejeno.
Šport Vita!
V programu Društva za športno rekreacij1 Gorenja je tudi zapisano, da bo za svoj1 člane društvo organiziralo nakupe cenejsl opreme in pripomočkov za športno d* javnost.
Tokrat predstavljajo kolekcijo Efasit Šport Vi' tal, ki so - preprosto povedano - naravni prepa’ rati nemškega izvora, uporabljajo pa jih * mala vsi športniki - od atletov do plavalcev. Preparate lahko dobite v pisarni Društva Za športno rekreacijo (tel. 247), 15. in 16. april6 pa jih bodo prodajali tudi v restavraciji Gostin' stva.
Odbojka
V drugem delu odprtega prvenstva za po^ Gorenja v odbojki se je pomerilo šest skih ekip, žal pa tudi tokrat ni bilo na tor movanje vseh prijavljenih ekip iz Gorenj0, Sodelovale so le članice ekipe Kadrovsj iz Gorenja Gospodinjski aparati: Smffl Kovačič, Betka Kretič, Irena Permanše* Irena Pintarič, Ida Širše, Tanja Viher-Peto1 lin in Dagmar Vrtačnik.
Na splošno pa so ženske ekipe vzele te* movanje zelo zares in pokazale, da znajo c0 bojko zares igrati, čeprav je prvotni nam611 podobnih tekmovanj druženje in medsebOF spoznavanje. Ekipe so zaključile turnir naslednjem vrstnem redu: 1. TEŠ, 2. ESO,j Škale, 4. RLV, 5. ŠŠD Mislinja, 6. KadrovsF
Zahvale
Ob boleči izgubi dragega očeta se iskren6 zahvaljujem sindikatu Gorenja, zlasti pa 5 sodelavcem surovinskega oddelka Šted1 niki, za izkazano sočutje in denarno pome6'
Fran6
Janžovnik
Ob boleči izgubi dragega očeta in tasta5 iskreno zahvaljujemo vsem sodelavce^ Gorenja za izrečeno sožalje.	.
Bojan in Mirjana Fab'
Ob boleči izgubi in prerani smrti drage!)6 brata se sodelavcem prašne lakirni6 Gorenja Gospodinjski aparati iskreno Za hvaljujem za izrečeno sožalje.
INFORMATOR, časopis za obveščanje delavc6 Gorenja. Urejajo: dipl. novinar Božena Gorjan, Hin Jerčič, DagmarVrtačnik. Izhaja štirinajstdnevno. lada 4.200 izvodov. Grafična priprava: Rast61 Velenje. Tisk in odprema: Tiskarna Velenl Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu 42 1/72 z dne 23. 1.1974.
h
0
*
P
V
E
ti
s
e
ti
«
ti
9
d
s
v
ti
d
v
p
H
Pi
Z
Pi
Sl
ž;
o|
__________________-z" 8,
J-