i
i
“dopolPlemelj” — 2010/6/17 — 9:36 — page 53 — #1
i
i
i
i
i
i
O PROFESORJU JOSIPU PLEMLJU
ANTON SUHADOLC
Fakulteta za matematiko in fiziko
Univerza v Ljubljani
Math. Subj. Class. (2010): 01A70
V sestavku omenjam nekaj dogodkov iz ˇ zivljenja profesorja Josipa Plemlja, ki so
matematiˇ cni javnosti verjetno nepoznani.
ABOUTPROFESSORJOSIPPLEMELJ
In the article some facts about the life of professor Josip Plemelj are mentioned that
are probably unknown to the mathematical public.
O ˇ zivljenju in delu profesorja Plemlja je profesor Ivan Vidav leta 1973
napisal knjiˇ zico ob stoletnici rojstva. Tu je avtor zbral najvaˇ znejˇ se podatke
o Plemljevem ˇ zivljenju, navedel njegove izredne znanstvene doseˇ zke in jih
tudinakratkoopisal. PredletisemopravilpregledPlemljevezapuˇ sˇ cineinjo
pripravil za prevzem v Arhiv Slovenije, kjer je dostopna vsakemu in gotovo
navarnemmestu. Medzapuˇ sˇ cinojemeddrugimtudimnogokarticinpisem,
kijihjeprofesorprejelodleta1906dosvojesmrtileta1967. Pisemjeskoraj
1600, vendar to gotovo niso vsa pisma, ki jih je v tem ˇ casu prejel, celo sam
vem za pismo, ki ga v tej zbirki ni. V zapuˇ sˇ cini je tudi nekaj deset osnutkov
pisem, ki jih je profesor namenil drugim. Ko pa sem ˇ studiral ˇ zivljenje in
delo drugega rektorja ljubljanske univerze, profesorja matematike Riharda
Zupanˇ ciˇ ca, sem spoznal ˇ se nekaj ne nepomembnih dogodkov iz ˇ zivljenja
profesorja Plemlja.
V tem sestavku bom govoril o treh dogodkih iz Plemljevega ˇ zivljenja,
ki v knjiˇ zici [1] niso omenjeni. O povezavi med profesorjema Plemljem in
Zupanˇ ciˇ cem kaˇ ze najprej dopisnica iz leta 1910, ki jo je napisal profesor Zu-
panˇ ciˇ c, podpisani pa so na njej nekateri drugi matematiki, Plemljevi kolegi.
ˇ
Ze ta dopisnica kaˇ ze na to, da sta se profesorja Plemelj in Zupanˇ ciˇ c, ki je
bil 5 let mlajˇ si od Plemlja, dobro poznala ˇ ze takrat.
Profesor Plemelj je leta 1907 odˇ sel na univerzo v
ˇ
Cernovice, ki so danes
v Ukrajini, kot redni profesor matematike. Tu je deloval do leta 1914, ko ga
je bliˇ zina fronte pregnala in je odˇ sel z druˇ zino domov na Bled. Ta leta in
ˇ se nekaj let prej so bila prav gotovo najbolj plodna v njegovi matematiˇ cni
karieri. V knjigi o Plemlju [1] je profesor Vidav omenil, da je bil Plemelj
Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 2 53

i
i
“dopolPlemelj” — 2010/6/17 — 9:36 — page 54 — #2
i
i
i
i
i
i
Anton Suhadolc
velik nasprotnik avstrijske monarhije. Oblasti so ga imele na sumu, da sim-
patizira z Rusijo. Zato ni ˇ cudno, da je bil Plemelj na Bledu v nekem smislu
konfiniran: iz dokumenta Osebni in zglasilni ukaz iz leta 1916 vidimo, da
se je moral pri odhodu in vrnitvi na Bled oglasiti pri ustreznih oblasteh.
Vpoklicu v vojake se je dolgo izogibal, po vsej verjetnosti zaradi bolehnosti,
imel je teˇ zave z ˇ zelodcem. Ohranjeno je zdravniˇ sko potrdilo, na katerem
piˇ se, da mora zaradi ran na ˇ zelodcu uˇ zivati le kruh iz prvovrstne moke. Ko
je Avstriji v vojni ˇ ze bolj slaba predla, so ga konec leta 1916 vpoklicali v
Lvov vˇ ceto rezervnih straˇ zarjev. Po dveh mesecih je bil premeˇ sˇ cen v Gross
Heilendorf (Moravska). Iz tega ˇ casa je ohranjen dopis, ki ga je rektor uni-
verze v
ˇ
Cernovicah naslovil na cesarsko-kraljevo ministrstvo, v katerem se
pritoˇ zuje, dasPlemljemtrdoravnajo, drugaˇ cekotzdrugimimobiliziranimi
profesorji, ne dovolijo mu spati zunaj kasarne, drugi pa da imajo popolno
svobodo gibanja. Nato pripoveduje, kako priznan znanstvenik je profesor
Plemelj in kakˇ snaˇ skoda bi bila za Avstrijo, ˇ ce bi se Plemlju zaradi slabega
zdravja kaj nesreˇ cnega primerilo. Pismo je delovalo: ohranjeni dopis voja-
ˇ skih oblasti priˇ ca, da so Plemlju dovolili prenoˇ cevanje v gostilni Beseda in
da sme biti v gostilni do 11. ure zveˇ cer.
Profesor Zupanˇ ciˇ c je bil od leta 1915 kot vojak v inˇ zenirski enoti na
Dunaju, kjer se je ukvarjal z balistiko in numeriˇ cno analizo. Ko je izvedel,
kje je Plemelj, je skuˇ sal doseˇ ci, da bi ga premestili v inˇ zenirsko enoto na
Dunaju. Ta Zupanˇ ciˇ cev trud osvetljuje 11 pisem, kartic in brzojavov, ki jih
je Zupanˇ ciˇ c poˇ siljal Plemlju. Med drugim piˇ se, da je govoril z rektorjem
Pommeranzem, z majorjem Portenschlagom, generalmajorjem Putzekom in
ekselenco feldmarˇ salom Tomˇ setom iz Savskega Dola. Trajalo je kar nekaj
mesecev, do aprila 1917, da je bila premestitev na Dunaj doseˇ zena, kar
je Plemelj ˇ ze nestrpno priˇ cakoval. Teˇ zave so izvirale iz dejstva, da je bil
Plemelj, kot smo ˇ ze omenili, pri oblasteh slabo zapisan. To spoznamo tudi
iz Plemljeve lastnoroˇ cno napisane izjave z 20. avgusta 1917, v kateri daje
ˇ castno besedo, da niti kdaj prej ni pripadal nobeni tajni organizaciji, niti v
takˇ sno ne bo nikoli vstopil. Plemelj je na Dunaju stanoval pri Zupanˇ ciˇ cu
in njegovi sopotnici (s katero se je poroˇ cil v Ljubljani ˇ sele leta 1926, po
pravoslavnem obredu) na Rittergasse 6 na Dunaju. Iz nekega vojaˇ skega
dokumenta razberemo, da je bil Zupanˇ ciˇ c Plemlju predpostavljen. Plemelj
je bival kot vojak na Dunaju do junija 1918, ko se je vrnil k svoji druˇ zini na
Bled. Po vsem povedanem se moremo upraviˇ ceno vpraˇ sati, ali ni Zupanˇ ciˇ c
morda Plemlju reˇ silˇ zivljenja ali mu vsaj prihranil obilico trpljenja, ki bi mu
54 Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 2

i
i
“dopolPlemelj” — 2010/6/17 — 9:36 — page 55 — #3
i
i
i
i
i
i
O profesorju Josipu Plemlju
bil kot bolnik izpostavljen v aktivnih ˇ cetah.
Iz popisa pisem, ki jih je Plemelj prejel, vidimo, da je na drugem mestu
po poslanih (in ohranjenih) pismih profesor fizike Michael von Radakovic
1
,
(Gradec 1866–Gradec 1934). Ohranjenih je 96 pisem in ˇ se enajst pisem, ki
so jih Plemlju poslali soproga in sinova po smrti profesorja Radakovica leta
1934. (Sin Theodor je bil profesor matematike na graˇ ski univerzi, a je mlad
umrl, sin Konstantin pa je bil na isti univerzi profesor filozofije.) Radakovic
je bil nekaj let starejˇ si od Plemlja, bila pa sta sedem let kolega na univerzi
v
ˇ
Cernovicah. Radakovic je bil gotovo eden od Plemlju najbliˇ zjih prijate-
ljev. Po prvi svetovni vojni je postal vodja fizike na univerzi v Gradcu. V
letih 1924/25 je bil tudi dekan naravoslovne fakultete. Iz pisem Plemlju
in iz osnutka pisma, ki ga je Plemelj poslal Radakovicu, sklepamo, da je v
letu 1927 ali 1928 Plemelj dobil od univerze v Gradcu vabilo, naj sprejme
mesto rednega profesorja matematike v Gradcu. Plemelj je ponudbo v pi-
smu 19. maja 1928 s teˇ zkim srcem zavrnil. Navajal je, da je v depresiji,
da je soproga bolna z neugotovljeno diagnozo, da ˇ ze 14 let ni pri pravem
(znanstvenem) delu. Odloˇ cil da se je pomagati tukajˇ snjim institucijam pri
vzgoji mladega roda in da se je s situacijo sprijaznil. Tudi ni veˇ c gotov, ali
bi mogel izpolniti priˇ cakovanja graˇ ske univerze. Konˇ cno piˇ se Radakovicu,
da je bilo pisanje tega pisma najteˇ zje v njegovem ˇ zivljenju.
Res, od leta 1914 naprej je bilo znanstveno delo Plemlju zaradi vojne
onemogoˇ ceno, povojnipasejeodloˇ cil, dabodelovalnaljubljanskiuniverzi,
kjerjebilleta1918izvoljenzaprvegarektorjauniverze. Razmerezadelo,za
nabavo literature in za stike s kolegi v tujini so bile v kraljevini Jugoslaviji
v zaˇ cetku izredno neugodne. Kot posledica vsega tega je profesor Plemelj
objavil le nekaj manjˇ sih znanstvenih prispevkov.
Po vsej verjetnosti je z Radakovicem povezan ˇ se en dogodek. V le-
tih 1929–1931 je Plemelj univerzi predlagal, da za profesorja fizike nastavi
dr. Stjepana Mohoroviˇ ci´ ca, ki bi nadomestil dr. Valentina Kuˇ sarja. Ta veˇ cji
del ˇ casa ni predaval zaradi teˇ zav z oˇ cmi. V komisijo za pisanje strokov-
nega mnenja sta bila imenovana profesorja Plemelj in Zupanˇ ciˇ c. Zupanˇ ciˇ c
je mimo Plemlja pridobil neformalna strokovna mnenja o kandidatu od pro-
fesorjev Karla Wolfa, Philippa Franka, Adalberta Rubinowicza, Thirringa
in verjetno Wirtingerja. Vsa mnenja so bila negativna, tako o pomenu kan-
didatovih strokovnih del (v glavnem je dokazoval, da Einstein nima prav)
kot v pogledu osebnostnih lastnosti.
ˇ
Ceprav so bili omenjeni pisci mnenj
1
V nekaterih dokumentih je priimek zapisan kot Radakovi´ c.
53–57 55

i
i
“dopolPlemelj” — 2010/6/17 — 9:36 — page 56 — #4
i
i
i
i
i
i
Anton Suhadolc
Plemljeviprijateljializnanci, jePlemeljizkomisijeizstopil, kersobilamne-
nja pridobljena mimo njega. Seveda je potem tudi Zupanˇ ciˇ c podal ostavko
na ˇ clanstvo v komisiji. Vsiljuje se mi domneva, da je morda izgovor Ple-
mlju priˇ sel prav, da mu ni bilo treba Radakovicu pojasnjevati eventualne
odklonitve kandidata. Zdi se, da sta se kot posledica tega dogodka profe-
sorja Plemelj in Zupanˇ ciˇ c zaˇ cela razhajati. Dokonˇ cno sta se njuni poti loˇ cili
v ˇ casu tik pred drugo svetovno vojno, zaradi razlik v politiˇ cnih pogledih.
Uradne zadeve sta ˇ se vedno urejala korektno, ves ˇ cas pa je iz Zupanˇ ciˇ cevih
pisem in dopisov opaziti njegovo obˇ cudovanje Plemlja kot matematika.
Tudi sicer profesor Plemelj ni imel sreˇ ce s pridobivanjem uˇ citeljev fizike.
KmalupoustanovitviuniverzevLjubljanijeskorajenoletonagovarjalfizika
Adalberta Rubinowicza, svojega bivˇ sega uˇ cenca v
ˇ
Cernovicah, naj pride v
Ljubljano za profesorja teoretiˇ cne fizike. Konˇ cno je Rubinowitz priˇ sel, a
zaradi slabih razmer v tedanji Jugoslaviji je po treh semestrih Ljubljano
zapustil.
Plemljeve odloˇ citve, da po koncu prve svetovne vojne odide v Ljubljano
in pomaga pri ustanovitvi univerze, njenem delovanju in vzgoji mladih ma-
tematikov, morda ne cenimo dovolj; zanj je bila to velika ˇ zrtev, opustitev
moˇ znosti za sijajno kariero. Naj to ugotovitev ilustriram z dvema prime-
roma.
Eden od Plemljevih kolegov in prijateljev iz
ˇ
Cernovic je bil tudi profesor
matematike A. von Boehm. Ohranjenih je 53 njegovih pisem Plemlju iz
let 1908–1927, ko je verjetno preminil. V
ˇ
Cernovicah sta bila tudi soseda
in druˇ zini sta imeli tesne stike. Tu navajam nekaj odlomkov iz pisem iz
leta 1922 in 1925. Podobna pisma, iz katerih veje obˇ cudovanje matematika
Plemlja, so mu pisali tudi nekateri drugi kolegi.
Kar naprej se ukvarjam z raˇ cunanjem. Pri tem mi Ti lebdiˇ s pred oˇ cmi
in pri meni si napredoval v svetnika.
”
Sveti Plemelj“ mi veˇ ckrat uide, ˇ ce
mi raˇ cuni nagajajo. Pogosto mislim na
ˇ
Cernovice. Tudi v Tvojem imenu
obˇ zalujem, da se je vse spremenilo.
ˇ
Ce bi ostalo tako, kot je bilo, bi bil Ti
danes profesor na Dunaju, v Leipzigu, Goettingenu ali Berlinu, na kraju,
kjer bi Tvoje znanje in sposobnost blestela v dobro ˇ cloveˇ stva nasploh in
znanostiˇ seposebno. Kjepasisedaj? VLjubljani! Sajbicrknilodsmeha,ˇ ce
to ne bi bilo takoˇ zalostno. Moˇ zak kot Ti bi moral biti na pravem mestu, ne
pa postavljen na hladno, kjer se boˇ s skisal. Upam, da boˇ sˇ se kaj znanstveno
delal, ˇ skoda bi bilo, ˇ ce ne bi, saj si matematik kot Euler, Gauss in Bessel;
56 Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 2

i
i
“dopolPlemelj” — 2010/6/17 — 9:36 — page 57 — #5
i
i
i
i
i
i
O profesorju Josipu Plemlju
Tvoji sodobniki v primerjavi s Teboj zbledijo.
2
Iz pisma iz leta 1925 povzemam:
Bojim se, da se kisaˇ s v Ljubljani, saj ni niˇ c veˇ c sliˇ sati o Tebi, resˇ skoda.
Ti spadaˇ s kam drugam. Tudi Ti si vojna ˇ zrtev.
Plemljevi odgovori na ti dve in druga pisma niso poznani. Na vsebino
tehodgovorovmoremo sklepatiizpisma, kiga je pisalprofesorjuHermannu
Weylu. Tamu21.januarja1952piˇ se, dabopomagalfizikuJanezuKuˇ sˇ cerju
pridobiti ˇ stipendijo za ˇ studij na Institute for Advanced Study (Princeton,
ZDA). Plemljevo proˇ snjo da bo dostavil na ustrezna mesta. Med drugim
piˇ se:
Zelo sem vesel, da sem po dolgih letih spet sliˇ sal o Vas. Od tedaj,
od naˇ se skupne matematiˇ cne mladosti, ko ste objavili ˇ cudovito razpravo
o Riemannovem problemu o monodromiji in nagrajeni spis o potencialni
teoriji, sem Vaˇ s veliki obˇ cudovalec. Upam, da ste v dobrem zdravju.
Iz koncepta Plemljevega pisma, namenjenega Weylu, navajam odlomek:
Pogled v najino oddaljeno matematiˇ cno mladost me navdaja z velikim
veseljem, pa tudi z otoˇ znostjo. Lastnost starih ljudi gledati v preteklost
– prihodnost jim niˇ cesar ne obeta – je pri meni toliko bolj poudarjena,
ko mi je prisila ˇ casa odtegnila moˇ znost udejstvovati se v skladu z mojo
naravo. Oviran promet po 1. svetovni vojni, strokovna osamljenost in na
novi ustanovi potreba po organizacijskih poslih, ki jih ne obvladam, ter
mnoge druge ovire so povzroˇ cile, da nisem od tedaj bil skoraj niˇ c drugega
kot uˇ citelj. Vedno me gane, ko se oglasijo stari kolegi, ki so svojo kariero
slavno zakljuˇ cili.
Resˇ zalostno,danereˇ cemobupanopismo. Trdnopasemprepriˇ can,daje
vPlemljevoosebnoneprijaznousodoposijalˇ zarekzadovoljstvasprofesorjem
Ivanom Vidavom. Mislim, da ga je on prepriˇ cal, da njegova ˇ zrtev le ni bila
zaman, saj je vzgojil vrednega naslednika.
LITERATURA
[1] Ivan Vidav, Josip Plemelj ob stoletnici rojstva, DZS, Ljubljana 1973.
[2] Anton Suhadolc, Profesor Rihard Zupanˇ ciˇ c, Samozaloˇ zba, Ljubljana 2000.
2
Ta citat kot tudi vse druge je iz nemˇ sˇ cine prevedel avtor.
53–57 57