JAVNA
STANE 20 DIN
Izhaja od leta 1864 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Siška — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška cesta 121/IV., soba 406 (SZDL) — UPRAVA: V. nadstropje, soba št. 24 (ZPM), telelon 32-011
Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE NAŠE OBČINE
OB NOVIH EKONOMSKIH UKREPIH
^ Zaradi še uspešnejšega družbeno-ekonomskega razvoja naše skupnosti so bile potrebne določene spremembe nekaterih odnosov v našem gospodarskem sistemu in sicer v smeri krepitve materialne baze gospodarskih organizacij, hitrejšega razvoja samoupravljanja itd. Vrsta gospodarskih °rganizacij je bila namreč vezana v spone administrativnega določanja prodajnih cen njihovih proizvodov, kar jih JC v ekonomskem pogledu postavljalo v izrazito neenakopraven položaj. Taki neusklajeni odnosi so na eni strani kopičili število regresov v nekaterih gospodarskih pano-Kah, medtem ko so se na drugi strani stopnjevale družbene °bveznosti v neregresiranih gospodarskih panogah.
. Letošnji ukrepi zveznega •zvršnega sveta (povečanje Prodajnih cen v kmetijstvu, energetiki in metalurgiji, oprostitev plačevanja določenih zveznih prispevkov itd ), so začetek pravičnejše delitve narodnega dohodka. Obenem zagotavljajo ti ukrepi gospodarskih organi-zacijam zadostna sredstva ?a samostojno razpolaganje in kompenziranje novih tržnih cen. Višje cene v energetiki in metalurgiji pa bo-uo nedvomno vplivale na Varčneje gospodarjenje s surovinami in energijo ter na racionalnejše izkorišča-nje živega dela.
kaj pa zdaj?
Vsak ukrep je lahko res sPešen in učinkovit samo c naleti na potrebno razu-1 evanie in sodelovanje de-j Vnib množic. Zaradi tega I Prav, če se takoj vpraša-°> kakšne naloge stoje v ^yezi s temi pozitivnimi In, • lj.enji Pred našimi de-nirni organizacijami? Kaj °rajo ukreniti delovne oroPnost* v gospodarskih či£an‘zacijah, da bomo vsi mprej začutili zaželene ■ Premembe, ki se bodo med
odražale tudi v dvi-lio 'IU, ’n zboljševanju živ-.icnjskega standarda nas
Vseh?
K°rba za izpolnitev plan:
Predvsem naj delovne o «anizacije naše občine t sti«-- ,° Prouče svojo inv lisko politiko. S poveč,
Jem produktivnosti dela odkrivanjem notranj np2®rv v Proizvodnji in tr n."1. Poslovanju naj kon 1 vnziraj° zvišane cene d o enih surovin in energ dn Zavedati se moram vsako piratsko izrablj nJe konjunkture s splošni
dviganjem cen samo zavira proces, ki ga želimo doseči.
Prav vse gospodarske organizacije naj se vztrajno bore za uresničenje vseh sprejetih planskih nalog. V tem se odraža družbena vloga njihovega kolektiva. Prav zaradi tega morajo strokovne službe, zlasti pa organi delavskega samoupravljanja mnogo več razmišljati zlasti o perspektivnem razvoju svoje delovne organizacije. Nujno je, da pravočasno mislimo na združevanje in poslovno sodelovanje, ne pa da iščemo v tem le skrajno rešitev takrat, ko zaidemo v slab gospodarski položaj ali celo v prisilno upravo. Delavski sveti naj ne bodo tribuna osebnih koristi in trenutnih sebičnih koristi delovnih organizacij, ker je to škodljivo za naše gospodarstvo kot celoto, saj nam onemogoča specializacijo in tipizacijo proizvodnje, zmanjšuje poslovne in proizvodne stroške ter pogosto kvari kooperacijske odnose.
Zdrava kadrovska politika
Mnogo perečih problemov bomo lahko rešili tudi s so-lidnejšim kadrovanjem, ki bi delovnim organizacijam zagotovilo zadostno število strokovno usposobljenih in zmožnih delavcev. Le tako bomo lahko odpravili gospodarjenje po posluhu in morebitno okostenelost nekaterih vodilnih delavcev ter z racionalnim gospodarjenjem uresničevali družbeno vlogo svoje delovne organizacije.
JAVNO PRIZNANJE
Čeprav so v naši občini občutno zvišali prodajne cene reprodukcijskega materiala, je le 7°/o podjetij povečalo prodajne cene svojih proizvodov oz. uslug. To je
dokaz, da so delovne organizacije v naši občini (kljub določenim pomanjkljivostim) laže in uspešneje prebrodile nove ekonomske ukrepe, kot so to prerokovali njihovi vodilni kadri.
Med vsemi našimi gospodarskimi organizacijami najbolj izstopa Tovarna dekorativnih tkanin, ki je kompenzirala 10 do 25 %> podražitev reprodukcijskega materiala, ne da bi spremenila svoje cene in porušila razmerja med skladi in osebnimi dohodki. Tovarna TIKI je celo znižala cene svojim proizvodom za 8 Vo in hkrati povečala osebne dohodke ter popravila razmerje med osebnimi dohodki in skladi v korist zadnjih, čeprav se nahaja v investicijskem vlaganju.
Na območju naše občine je še nekaj takih primerov. Med njimi izstopata zlasti kolektiva podjetij Ingro-dex in Megrad, vendar gre pri obeh povečanje skladov na račun nižjih osebnih dohodkov, ki jih pa zdaj že popravljajo.
Pravično naraščanje osebnih dohodkov
V	nekaterih organizacijah nimajo več osebnih dohodkov pod 30 tisoč din, v nekaterih pa so pri zviševanju osebnih dohodkov počasnejši. Največ težav ima Litostroj pri uvozu reprodukcijskega materiala in fiksno pogodbeno določenih cenah za izvoz. To povzroča zamude v proizvodnji, dviganje notranjih cen pa povzroča določene težave, ki se odražajo tudi v razpoložljivih sredstvih za osebne dohodke.
V	zvezi z novimi ekonomskimi ukrepi so osebni dohodki v gospodarskih organizacijah na območju naše občine narasli od 1500 do 5000 din, ponekod kar linearno, da »ne bi porušili obstoječih razlik med dohodki«.
Marsikje so delavcem z nižjimi osebnimi dohodki, ki jih je delno zvišanje cen nekaterih kmetijskih izdelkov, elektrike in premoga bolj prizadelo, določili večje povečanje dohodkov, kakor (Nadaljevanje na 6. strani)
Ob 30. obletnici konference
KPJ
za Slovenijo v Goričanah
VTEM POSLOPJU JE BIIA VMESECU SEPTEMBRU 1934 POKRAJINSKA PARTIJSKA KONFERENCA. KONFERENCLKIJE BIIAVEUKEGA J>OMENA ZA RAZVOJ PARTIJSKE ORGANIZACIJE IN REVOIUCIONARNECA 'PRANJA V SLOVENI!! JE PR1SOSTVOVAI * TOVARIŠ UTO.
__________________________s____
Pred 30. leti je bila v gradu v Goričanah izredno pomembna IV. pokrajinska konferenca KPJ za Slovenijo, katere se je udeležil tudi tovariš Tito kot predstavnik Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije.
Goričanska pokrajinska konferenca KPJ za Slovenijo je pomenila zaključek prvega obdobja organizacijskega in političnega razvoja obnovljene KPJ v Sloveniji. Utrdila je politični kurz Partije in razvila njeno odločno orientacijo k najširšim množicam, k uveljavljanju marksizma kot znanosti in navodila za politično prakso.
Goričanska konferenca je bila zlasti pomembna za vse večje uveljavljanje revolucionarnega krila delavskega gibanja v celotnem našem javnem življenju. Čeprav v strogi ilegali in pod pogoji Sestoj anuarske diktature se je Partija prek »Ljudske pravice«, »Književnosti«, založbe »Nova knjiga« in drugega partijskega tiska in raznih drugih oblik idejnega razčiščevanja uspešno uveljavila tudi kot samostojni idejni, kulturni in sploh družbeni
činitelj v celotnem našem javnem življenju.
Iz teh razlogov je prav IV. pokrajinska konferenca KPJ za Slovenijo eden najpomembnejših dogodkov v razvoju ne samo Partije, temveč zlasti zaradi prebujanja in aktiviranja najširših množic v Ljudski fronti, kar je bilo posebno pomembno za poznejšo narodnoosvobodilno borbo pod pogoji fašistične okupacije.
Prav z ozirom na ta dejstva bo zlasti pomembna osrednja proslava SO. obletnice IV. pokrajinske konference KPJ za Slovenijo, ki bo v nedeljo 27. septembra z začetkom ob 9. uri pred gradom v Goričanah. Te proslave se bo udeležil tudi predsednik zvezne skupščine, tovariš Edvard Kardelj, medtem ko bo imel slavnostni govor sekretar CK ZKS, tovariš Miha Marinko, nakar bo bogat kulturni program.
Vse prispevke honoriramo!
ANKETA
•	Ugotovite: Kateri članek v tej številki vam najbolj ugaja?
•	Napišite to v spodnji obrazec ali pa kar na dopisnico ter pošljite na naš naslov ali pa vrzite v naš nabiralnik!
•	Izžrebali bomo 6 takih odgovorov in nagrajencem izplačali po 1000 din.
NAGRADNO ANKETIRANJE
UREDNIŠTVO JAVNE TRIBUNE Ljubljana, Celovška cesta 121/IV
V tej številki mi najbolj ugaja članek (slika);
najmanj pa .................................
Če bom izžreban, pošljite 1000 din na naslov:
Predkongresna aktivnost
Predlogi in pritožbe občanov
Vračate nam zaupanje v pravilnost naše poti
Politično delo in predkongresna dejavnost postajata' v osnovnih organizacijah Zveze komunistov in v raznih družbenih organizacijah na območju naše občine vse intenzivnejša. Zlasti pomembne so razprave o temeljnih vprašanjih in vlogi ZKJ in zavestnih sil nasploh. Tako postajajo našim občanom vedno bolj razumljive poglavitne posebnosti naše poti v socializem in izvirni prispevek našega razvoja k marksistični misli.
V predkongresnih razpravah prihajajo v ospredje tudi aktualna gospodarska in družbena vprašanja in dogajanja, povezana s pripravami za sedemletni perspektivni plan.
Razumljivo je, da so sedaj še prav posebej pomembne razprave o spremembah in dop' -nitvah statuta ZKJ, kakor tudi razčiščevu-j nje tekočih vprašanj o našem gospodarskem razvoju in izpopolnjevanju našega ekonomskega sistema, o nadaljnjem utrjevanju
Tovariš urednik,
vsa leta po osvoboditvi izražamo več ali manj jasno in odločno svoje nezadovoljstvo nad našim kmetijstvom. Dajemo mu ogromne investicije, podporo in pomoč, dan za dnem smo pa priča njegovim — neuspehom in stalnemu naraščanju cen kmetijskim pridelkom. Ali nam lahko to pojasnite?
J. P.
Odgovor: Kritika, ki jo izražate v Vašem dopisu je res splošno razširjena, vendar je v bistvu zgrešena, saj izhaja iz nepoznavanja bistva tega problema. Dejansko je bilo kmetijstvo pri nas po osvoboditvi močno zapostavljeno in vezano z administrativno določenimi cenami, ki so ga postavljale v neenak ekonomski položaj z drugimi gospodarskimi panogami.
Komisija raznih jugoslovanskih resorjev je to zadevo temeljito proučila in izdelala zelo poučno analizo, ki je jasno in nazorno pokazala prav nemogoča
samoupravljanja, o problemih, ki zadevajo odnose znotraj organizacij ZKJ, kakor tudi o prizadevanjih za učinkovitejše zboljše-vanje življenjske ravni ljudi, za zdravo politiko investicijskih vlaganj zlasti v družbene službe, o uspešnejšem izobraževanju mladine in odraslih, o hitrem razvoju tercialnih dejavnosti itd.
Nič manj pozornosti ne posvečamo v tem predkongresnem obdobju tudi specifičnim problemom v našem kmetijstvu in kulturnem življenju.
Našteli smo le nekaj najpomembnejših podrobnosti iz obsežne predkongresne dejavnosti na območju naše občine. Stališča, ki se bodo iskristalizirala ob teh analizah in razpravah bodo napotilo našim delegatom na VIII. kongresu ZKJ, ki bo nedvomno nova vz podbuda za še učinkovitejši nadaljnji razvo^, in kot tak pomemoeu mejnik na naši specifični poti v socializem.
S.
razmerja med kmetijstvom in drugimi gospodarskimi panogami. Neugodni pogoji gospodarjenja v kmetijskih delovnih . organizacijah so eden izmed poglavitnih vzrokov zaostajanja kmetijske proizvodnje v odnosu do drugih gospodarskih panog in do stalno naraščajočih potreb našega prebivalstva.
Zvezni izvršni svet je prav zaradi tega sprejel več predpisov, ki naj prispevajo k reševanju dosedanjih nemogočih razmerij ter dajo tudi več ekonomskih odnosov in pobud za hitrejši :n uspešnejši razvoj kmetijske proizvodnje. To je zelo resno vprašanje našega življenjskega standarda in našega celotnega gospodarstva. Zaradi nujnega zvišanja prodajnih cen nekaterih kmetijskih pridelkov so delovni ljudje in njihovi otroci prejeli povišanje osebnih dohodkov.
Zaradi pomanjkanja prostora Vam odgovarjamo na kratko. V kolikor z odgorom niste zadovoljni, nam še pišite, pa Vam bomo odgo-
Tovariš urednik,
menim, da je naš socialistični tisk zgubil precej na svojem ugledu prav zaradi tega, ker je vse prikazoval v preveč rožnati luči in pel slavospeve vsem administrativnim ukrepom, zlasti pa pretiraval v prikazovanju uspehov, medtem ko smo mi, delovni ljudje, vsak dan in skoraj ob vsakem koraku čutili prav nasprotno. RazumljiVo je, da se je zaradi tega nekaterih polotilo nezaupanje do takega načina in vsebine časopisnih poročil in obveščanja in s tem splon do našega tiska.
Moram reči, da mi je v našem občinskem listu všeč prav to, da se izogibate vsem takim in podobnim člankom, da niste propagandni organ občinske skupščine in občinskih zvez družbenih organizacij, temveč, da resno in kritično obranava-te najrazličnejša pereča vprašanja, zlasti pa da v obliki javne tribune omogočate vsem občanom, da lahko odkrito povedo svoje mnenje oz. vprašajo o vsem, kar jim je nerazumljivo, kar vzbuja v njih nezadovoljstvo in je-
vorili podrobnejše v eni izmed prihodnjih številk lista.
PODRAŽITEV ELEKTRIKE IN PREMOGA
Tovariš urednik,
s podražitvijo električnega toka in premoga smo vsi prizadeti, zlasti pa upokojenci in ljudje z manjšimi dohodki. Mnenja sem, da se naj podraže razni luksuzni predmeti, ki niso nujno potrebni za življenje, ne pa tisto, kar je vsakomur zares potrebno.
Odgovor: Zaradi prenizke prodajne cene električne energije in premoga je tak neenakopravni ekonomski položaj teh energetskih panog povzročal razne težave. Na eni strani sta proizvodnja teh energetskih osnov začela zaostajati za potrebami našega gospodarstva, na drugi strani pa je prihajalo prav zaradi prenizkih cen električne energije in premoga do njihovega lahkomiselnega trošenja.
Nujno je bilo torej z ustrezno višjimi cenami do-
Prav tak način pisanja in odgovarjanja na vprašanja občanov, nam odpira oči, da začenjamo postopoma globje in pravilneje razumevati našo konkretno stvarnost in v zvezi s tem tudi naše dolžnosti.
Z večjo informiranostjo, z boljšo razgledanostjo ter z večjim razumevanjem raznih »otroških bolezni našega socializma« se nam postopoma vrača zaupanje v našo stvar, vera in upanje, da smo vendarle na pravi poti in da se bomo končno .— kot vedno doslej —,le prebili iz težav današnjega dne.
- O. K.
SPOMENIK
MILANA MRAVLJETA
Tovariš urednik,
bliža se zopet dan slovenskih pionirjev, ki ga pionirski odredi naše občine po stari tradiciji proslavljamo ob spomeniku Milana Mra-vljeta, ki je kot kurir Dolomitskega part. odreda padel v Podutiku. Zaradi Širjenja kamnoloma v neposredni bližini tega spomenika so nadaljnje množične proslave in prireditve ob tem spomeniku nemogoče.
Pionirji odreda Milana Mravljeta smo prav zaradi tega že lani dali pobudo, da se ta spomenik prestavi na ugodnejše mesto. Zelo smo se ogrevali, da bi spo-
seči varčeval je in smotrnejše trošenje teh energetskih osnov, pa tudi spodbudo za hitrejšo graditev elektrarn ter večjo proizvodnjo premoga. Zvišane cene so že omogočile delno zboljšanje življenjskih razmer rudarjev, kar bo prispevalo k zmanjšanju fluk-tuacije v tej gospodarski panogi.
Vsa druga pojasnila pa preberite v člankih te številke, ker jih ne bi želeli še enkrat ponavljati.
KAJ PA UPOKOJENCI?
Tovariš urednik,
dejstvo je, da je zadnja podražitev nekaterih prehrambenih izdelkov, premoga in električnega toka izzvala nezaželeno podražitev tudi drugih izdelkov in storitev. Medtem, ko so mnogi v rednih delovnih razmerjih prejeli tudi do 5000 din in več draginjskega dodatka, smo upokojenci zopet zapostavljeni z najnižjim dra-ginjskim dodatkom po 1500 din. Kam to vodi?
S. E.
menik mladih partizanskih kurirjev bil premeščen v Dravlje. Za ta predlog je več tehtnih razlogov:
V Dravljah obstaja že pionirski odred Milana Mravljeta. Tudi krajevna skupnost je osvojila njegov smrtni dan kot svoj krajevni praznik. Na ■ območju Dravelj bo zgrajena nova osnovna šola, ki naj bi imela po njem svoje ime. V bližini bo tudi nova gimnazija ter bodo tako Dravlje postale središče naše šolske mladine. Spomenik Milana Mravljeta spada torej prav v to okolje, saj bo vsak dan spominjal na njegove sovrstnike, ki so žrtvovali svoja življenja v osvobodilni borbi za naše lepše življenje v svobodni domovini.
Ob tem spomeniku, ki bo kraju v okras in bo zaradi tega tudi vedno lepo okrašen s cvetličnimi gredami itd., bi bile tudi razne pionirske in mladinske proslave ter prireditve. Tako bi svetli liki in spomini na mlade borce vedno znova živo povezovali nas mlade z najslavnejšimi stranmi naše narodne zgodovine.
Mnenja smo, da je pri lokaciji spomenika mladih kurirjev treba upoštevati tudi naše mnenje in želje ter tehtne razloge, medtem ko naj bo spomenik Dolomitskem odredu na ustreznem mestu in v ustreznem slogu.
21 podpisov
Športni bazen pri
LITOSTROJU
Tovariš urednik,
na državnem ekipnem prvenstvu so, kot veste, kina.ali plavalci PK »Ljubljana <, kar je dokaz, da je zlasti med našo mladino veliko zanimanje za plavalni šport. Pb mnenju zdravnikov je prav mladim ljudem potrebno plavanje. Zal pa moramo ugotoviti, da nam primanjkuje letnih, zlasti pa še zimskih plavalnih bazenov. Zaradi tega smo se zelo veselili gradnje sodobno urejenega športnega bazena pri Litostroju. O tem je bilo mnogo govora, a dalj nismo prišli.
Sodobno urejeni odprti in zaprti (zimski) bazeni niso noben luksuz, temveč nujna rekreacijska potreba. Ze šolski otroci bi se lahko v urah redne šolske telovadbe naučili v njem plavanja. Potreben pa bi bil tudi drugim občanom, zlasti pa športnikom.	S. V.
Odgovor: Nobenega dvoma ni, da so upokojenci zlasti v Sloveniji zelo prizadeti, vendar se bo skoraj povečal tudi njim draginj-ski dodatek, verjetno na 3000 din. Razen tega se bo Z novim pokojninskim zakonom uvedel tudi pravičnejši sistem pokojnin. Nedvomno pa je vsako čakanje na izpolnitev teh obljub res — skrajno neprijetno.
zo.
Vem — tega ne boste objaviti
S KMETIJSTVOM RES NISMO ZADOVOLJNI
URBANIZEM IN OBČANI
kaj je urbanizem?
Tovariš urednik, ustava zagotavlja delovnim ljudem pravico upravljanja in soodločanja pri vseh javnih in družbenih zadevah, toda to se dejansko onemogoča na razne načine. Samo en primer!
Tudi v našem občinskem listu ste začeli iznenada v zvezi s vprašanji gradnje uporabljati novo in preprostemu človeku popolnoma nerazumljivo besedo - urbanizem. Odkod ta beseda? Ali izvira od Ribničana Urbana uli od partizana Urbana. Oba sta namreč precej ypliva1a na sedanji sistem in način gradnje v Ljubljani.
Sploh ne vem, zakaj je nujno, koristno in potrebno, da stalno navajamo nove J-uje, nam povsem neznane besede? Kako se naj potem oglašamo k besedi tudi preprosti ljudje?
Prosim, pojasnite nam to besedo, kakor ste v prejšnji številki pojasnili besedo rekreacija.	2. 2.
^dgovor: Vsaka doba prinaša tudi nove izraze, ki si si jih mora pač osvojiti tudi naš delovni človek kot proizvajalec, upravljalec in potrošnik. Beseda »urbanizem« izvira iz latinske besede »urbanus«, kar pomeni »mestni«.
Urbanizem je danes pouk o graditvi in ureditvi mest v skladu z estetskimi, higienskimi in praktičnimi potrebami njihovih prebivalcev. Prav zaradi tega, da bi tudi naši občani bili seznanjeni s to problematiko in da bi lahko tudi sami povedali, kako naj bodo naša naselja urejena, da bo bivanje v njih lepo, zdravo, praktično in prijetno, smo odprli v našem listu to rubriko.
PRAV TO POTREBUJEMO!
Tovariš urednik,
zelo me je razveselilo, ko ste v prejšnji številki napovedali stalno rubriko o urbanizmu. Prav taki članki, ki nam v kratki, jasni in zanimivi obliki pojasnjujejo pereče probleme graditve in ureditve Ljubljane oz. območja naše občine, so za večino bralcev zelo potrebni in zanimivi. Odpirajo nam obzorje in nam omogočajo boljše razumevanje te problematike. To nam bo omogočilo, da bomo imeli več pravilnega vpogleda na ta vprašanja in da bomo v prihodnje bolje razumevali razstavljene urbanistične načne ter lahko v zvezi s tem tudi dajali res koristne pripombe in dopolnila.
A. T.
je, da moramo o tej problematiki tudi mi temeljito razmisliti, kajti v hitrem za-zidavanju mestnega dela naše občine si moramo pravočasno zagotoviti ustrezne lokacije za razne centralne občinske ustanove, ker bodo sicer naši zanamci kaj kmalu prisiljeni rušiti to, kar mi danes šele gradimo, da bi tako dobili primerne lokacije za ustrezno funkcionalno zgraditev središča naše občine.
Mogoče bi kot kulturno, družbeno, potrošniško in drugo središče naše občine bili primernejši soseski 6 in 7. območje med Šišensko cesto in Sojerjevo ulico v Dravljah, kar predstavlja namreč sedaj najidealnejše gradbišče za uresničitev takih zamisli. Vsekakor bi o tem morali pravočasno temeljito razmisliti in trezno pretehtati vse razloge za in proti, kajti tudi naša komuna mora imeti nekje svoje središče s koncentracijo vseh osrednjih občinskih ustanov itd., sicer bomo vse te objekte razmetali ob vsej Celovški cesti, naša komuna bo pa ostala še naprej dolga (čeprav moderno zazidana) vas, raztegnjena ob vsej Celovški cesti in brez vsakega funkcionalnega središča.	P.	S.
ZELENICA SREDI
CELOVŠKE CESTE
Tovariš urednik,
nekateri občani se razburjajo, zakaj in čemu bo sredi preurejene Celovške ceste zelenica. Kako je s to zadevo:	J.	K.
Odgovcr: Naša Celovška cesta spada v vrsto primarnih, t. j. hitrih mestnih cest ter je zlasti pomembna zaradi mednarodnega in domačega turističnega prometa. Tudi zaradi naglega gospodarskega in drugega razvoja naše občine se promet po njej izredno veča. Prav zaradi tega je nujno, da jo ob sedanji preureditvi usposobimo za visoki prometni standard ter ji damo ustrezne naprave in opremo kot n. pr. izdatne pešpoti, varne •prehode za pešce, posebna vozišča za kolesarje, kanalizirana križišča z avtomatsko signalizacijo, ustrezna postajališča za trolejbusni in drugi javni promet in končno tudi zelenice.
Tako urejena Celovška cesta bo imela dva po 7 m široka pasova za motorna vozila (za vsako smer posebej), z vmesno 4 m široko zelenico. Oba vozna pasova bosta tudi na zunanji strani obdana s po 2 m široko zelenico, nakar je predvidena na vsakem zunanjem robu ceste še nad 2 m široka kolesarska steza in nato še po 3 m širok pločnik za pešce.
Omenjene zelenice bodo namenjene za razne komunalne instalacije, za začasno deponiranje snega, za večjo varnost vseh uporabnikov ceste, v skrajni sili pa tudi za event. nadaljnje potrebe širjenja oz. uvajanja novih voznih pasov.
Našim urbanistom priporočamo še več tako posrečenih rešitev!
KJE NAJ BO KULTURNO
središče nase občine
Tovariš urednik,
sedanje središče naše ob-čine, na prostoru, kjer se ^haja zgradba občinske skupščine, je nastalo pod Polpreteklimi pogoji bivše male občine Šiška, ki je bi-la v bistvu skromno in ne-razvito predmestje Ljubljano. Skoraj vsi Siškarji so takrat svoje poklicne in po-rosniške, zlasti pa kulturne, družbene in druge potrebe -ddovoljevali skoraj izključno na območju občine Lju-ol]ana-Center.
Takšne razmere so na-;avn,o zahtevale, da je udi upravno središče na-e občine čim bliže središču tttesta Ljubljane ter je bilo ?ato zgrajeno tudi na naj-tiizji še nezazidani lokaciji. akrat pač šc nismo pred-\devali sedanjega razvoja, aiti se nismo dovolj poglo-dt v dejanske potrebe tn-'djsnjega prebivalstva v Perspektivi nadaljnjega raz-v°Ja komune.
^tiaj sta v našo komuno ključeni še dve bivši ob-‘ni. Območje naše občine tako močno razširilo n Povečalo, saj mejimo celo no kranjsko občino. Razen c9a smo v zadnjem obdob-jo priča zelo naglega razvoja komune.. Hitra gradnja modernih stanovanjskih blokov, raznih javnih zgradb, kana-tt-acije in drugih komunalnih naprav, modernizacija cestišč itd., vse to je dokaz, da hitro preraščamo svojo nekdanjo zaostalost, neraz-
vitost in i>eč ali manj popolno odvisnost od ljubljanskega središča.
Vse to postavlja pred nas vedno bolj kategorično potrebo, da postane naša komuna organsko zaključena in funkcionalno dobro urejena celota, ki bo lahko nudila svojim prebivalcem vedno več možnosti za ustrezno zaposlitev, zlasti pa, da jim bo dajala vse možnosti za zadovoljevanje najrazno-vrstnejših, vsakodnevnih pa tudi zahtevnejših kulturnih, potrošniških in drugih potreb.
' Ce hočemo razvijati našo komuno v tem smislu, moramo pri njenem urbanističnem urejanju dobro premisliti, kje bomo locirali njeno kulturno, družbeno-zabavno, potrošniško in drugo občinsko središče, da bo to res ustrezalo sedanjim, zlasti pa bodočim potrebam tukajšnjega prebivalstva.
Nobenega dvoma ni, da vsega tega ne moremo razviti in uresničiti okrog sedanjega poslopja občinske skupščine, ker je to območje preozko, stisnjeno in brez zadostnega zaledja ter pretežno že zazidano. Razen tega se nahaja to območje na skrajnem vzhodnem robu naše komune, v neposredni bližini sedanje občine Center.
Občina Bežigrad n. pr. že premešča svoje središče za okrog 4 km v bližino višje politične šole. Razumljivo
Celovška cesta bo kot glavna gorenjska vpadnica v središče naše republike med vsemi prva najmoderneje urejena (saj po njej prihaja tudi večina inozemskih turistov). Ta bo omogočila vsem hitro, varno in prijetno uporabo te pomembne, tako rekoč edine naše zveze s središčem mesta.
Zaslužena priznanja
vsem udeležencem NOB
KAJ PRAVITE UDELEŽENCI NOB?
Dragi tovariši,
mnogo kritike je bilo že izrečeno na račun predrage in prepočasne stanovanjske gradnje. Prav tako smo že davno ugotovili, da so za pocenitev in pospešitev gradnje potrebni zlasti:
• standardizacija in tipizacija stanovanj, in njihovih sestavnih delov,
® organizacija financiranja izgradnje stanovanj za trg,
® organiziranje velikih gradbišč s smotrnim uporabljanjem serijske industrijske, polmontaž-ne in montažne gradnje itd.
Ustanovili smo vrsto institutov, centrov, skladov, zavodov in združenj ter jim dali nalogo, da proučijo in razvijajo sodobno tehniko in ekonomiko stanovanjske graditve. S skupnimi družbenimi sredstvi plačujemo vrsto strokovnjakov v njih, vendar nekih bistvenih in res vidnih premikov naprej še nismo zabeležili. Celo obratno: »Gradis« opušča svoj »PBM« montažni sistem stanovanjske gradnje, namesto da bi ga še naprej razvajal in spopolnjeval.
Namesto da bi izkoristili predvsem in najprej v celoti idealna gradbišča za kompletne nove soseske ob Celovški cesti, drobimo sredstva in jih skrajno nesmotrno razmetavamo za rušenje stanovanjskih hiš v mestnem središču, ker je pač bilo sprejeto stališče rekonstrukcije obstoječe Ljubljane (kar pa ne gre brez popolnega rušenja starega). V neposredni bližini ljubljanskega središča, na idealnih velikih gradbiščih bi gradili nove stanovanjske soseske ter s tem med drugim uspešno rešili tudi pereč problem nujno potrebnih stanovanj za borce in udeležence NOB in druge proizvajalce, ki zdaj vsak dan zapravijo po več ur svojega prostega časa za vožnjo na delo in z dela.
Z razširitvijo stanovanjske stiske bi dvignili življenjski standard delovnih ljudi in s tem ustvarili pogoje za večjo delovno storilnost. Izredno drago rekonstrukcijo stare Ljubljane med železniško postajo in ljubljanskim gradom pa prepustimo poznejšim generacijam, ki bodo lahko storile to brez žolčnih prerekanj z večjimi razpoložljivimi sredstvi ,res umirjeno in temeljiteje kot to lahko storimo mi v pogojih današnje stanovanjske stiske in že znanih drugih težav.
Menim, da bi tako stališče morale osvojiti in ga dosledno zastopati povsod tudi vse organizacije našega občinskega združenja borcev NOV.
T. M.
RAZGOVORI Z VOLIVCI
TEŽAVE SE STOPNJUJEJO
Tovariš urednik,
v vašem listu mnogo pišete o tem, da je poglavitna skrb naše skupnosti: skrb za delovnega človeka in njegovo družino. Oprostite, tega jaz ne bi mogla potrditi, saj cene stalno naraščajo, naš življenjski položaj pa se s tem slabša.
Tu in tam slišim tudi o nekih ukrepih, ki naj bi to spremenili, vendar mi vse to ni jasno. Pred seboj vidim le temo iz katere ni izhoda — v lepše in boljše življenje. N. O.
Odgovor: Deloma imate prav. Čeprav smo v zvezni in republiški ustavi ter v statutu občine in krajevnih skupnosti postavili delovnega človeka v središče vsega dogajanja, so so določene težave še zaostrile, toda vendarle lahko trdimo, da smo že odločno naredili prve korake k temeljitemu izboljšanju položaja. O tem le na kratko:
•	V začetku letošnjega leta so poglavitne težave nastale predvsem zaradi preobsežnih gradenj in investiranja sploh. Vse to je bilo vezano na kredite. Z ustreznimi ukrepi je bila že izvršena odločna omejitev investicijskega razsipavanja in ustrezna preusmeritev gradenj tja, kjer so potrebe največje.
•	Nadalje so proizvodne organizacije bile letos že oproščene raznih zveznih dajatev v višini 183 milijard dinarjev. V kratkem pa bo v celoti odpravljen prispevek, ki so ga doslej plačevale gospodarske organizacije od ustvarjenega dohodka. Gospodarske organizacije bodo lahko tako z bolj smotrnim investiranjem, zlasti pa z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti in s stimulativ-nejšim nagrajevanjem delavcev dosegale mnogo boljše gospodarske uspehe. Med drugim bodo lahko tudi izvršeno delo boljše nagrajevale in s tem dajale pobudo za še boljše in učinkovitejše delo, hkrati pa tudi za bolj preudarno uporabljanje vseh razpoložljivih sredstev in še neodkritih možnosti.
•	Precej razburjenja je nastalo zlasti zaradi zvišanja cen določenim kme-
tijskim pridelkom, premogu in električnemu toku. Tudi ti zvezni ukrepi so bili izvršeni na podlagi temeljitih analiz in skrbno premišljeno. Upoštevati morate namreč dejstvo, da so cene kmetijskih pridelkov in splošne hrane pri nas precej nižji kakor n. pr. v sosednji Italiji ali • Avstriji in da prav nesorazmerje med nizkimi cenami kmetijskih pridelkov ter razmeroma visokimi industrijskimi cenami vpliva negativno na uspešen razvoj kmetijstva. Uradno določene cene kmetijskim pridelkom, premogu in elektriki so postavljale te gospodarske panoge v neekonomski po-položaj z drugimi gospodarskimi panogami. Vse to pa je zaviralo uspešnejši razvoj gospodarstva kot celote in s tem tudi naše življenjske ravni. Prav zaradi tega so bile nujne omenjene spremembe v cenah.
•	Zaradi zvišanja cen nekaterim kmetijskim pridelkom, premogu in elektriki so se obenem zvišali tudi osebni dohodki vsem in sicer v višini 1500 do 5000 din. Obenem je bila letos uspešno izvedena akcija, da na območju naše občine skoraj ni mesečnega osebnega dohodka za zaposlene ljudi izpod 30.000 din. Trenutno je položaj najtežji še vedno za upokojence, vendar se bo z novim pokojninskim zakonom tudi njim življenjski položaj bistveno zboljšal.
•	Poglavitno je, da se vendarle spreminjajo dosedanja razmerja v delitvi dohodkov med skupnostjo in delovnimi organizacijami in sicer v korist delovnih organizacij in komun, ki bodo tako imele več sredstev za svoj nadaljnji razvoj in za zboljšanje življenjskega položaja delovnih ljudi.
•	Določen napredek in spremembe v smeri zbolj-ševanja življenjskega položaja delovnega človeka in njegove družine so torej že narejeni, čeprav še vsega takoj povsod ne čutimo. O vsem tem pišemo pisma, kakor tudi v člankih v tej številki. Preberite tudi to, da Vam bo tudi v odgovorih na druga postala zadeva jasnejša in
razumljivejša. Menimo, da prav v tem grmu tiči zajec.
Ce hočete razumeti razna dogajanja, potem je nujno, da spremljate naš tisk, da poslušate tovrstne radijske oddaje itd. Postavljajte na prvem mestu vprašanja in zahtevajte jasne in točne odgovore! Če boste poslušali samo tarnanje gospodinj na živilskem trgu, se boste seveda zgubljali v goščavi vsega tega ter tudi sami zbegano ubupovali, kajti
ne boste videli in ne razumeli velikih naporov, ki jih prav sedaj vlagamo v to, da bi delovni ljudje dobili takšne ekonomske pogoje, ki bi jih vzpodbujali k še večji storilnosti in proizvodnosti.
© V bistvu težimo za tem, da bi zaradi večjih uspehov gospodarskih organizacij in boljših dohodkov od svojega dela bili naši ljudje tudi bolj prizadevni in skrbni ter da bi se živo zavedali, da je lepše in boljše življenje njih in njihovih družin odvisno predvsem od njih samih, to je od njihovega odnosa do dela.
KAKŠEN
NAJ BO OBČINSKI ODBORNIK
VSE PREVEČ MOLČEČIH UPRAVLJALCEV
Tovariš urednik,
anketa o problemih občinskih odbornikov, ki jo je ob obletnici naše izvolitve izvršil občinski odbor SZDL in v zvezi s tem oba uvodnika v našem občinskem listu so v naših vrstah poglobili občutek pomembnosti in odgovornosti nalog, ki jih imamo v okviru občinske samouprave.
Nedvomno je pomemben pokazatelj aktivnosti občinskega odbornika prav v njegovi sposobnosti in pripravljenosti pogumno poseči v razpravljanje na sejah občinskih svetov in same skupščine.
Zal je med nami še precej odbornikov, ki o mnogih vprašanjih, o katerih odločamo, nimajo svojega mnenja in in stališča. Drugi imajo sicer lastno mnenje oz. določene pomisleke in drugačne predloge, vendar jih raje na teh odločujočih mestih zamolče.
Za takšne občinske odbornike bi le s težavo trdil, da so aktivni upravljalci in dejanski zastopniki svojih volivcev v občinski skupščini in njenih organih. Sploh sem mnenja, da imamo, kakor v občinski skupščini, tako tudi v raznih organih delavskega in družbenega samoupravljanja vse preveč »molčečih upra-vljalcev«. Prav zaradi tega menim, da je zelo koristno analiziranje tega pomembnega vprašanja naše socialistične demokracije.
Upam, da se bodo v zvezi s tem oglasili tudi drugi. Občinski odbornik
OBČINSKI JAVNI GASILSKI NASTOP
Gasilska društva naše občine so skupno z občinsko gasilsko zvezo proslavila v nedeljo, 6. septembra, dopoldan na igriščih TVD Partizan v Medvodah 30. obletnico pokrajinske konference KPJ za Slovenijo z javnimi gasilskim nastopom, ki je prav leto uspel. * •
KS, ki za dogovorjene nagrade v rednem oziroma honorarnem delovnem razmerju opravlja določena administrativna in tehnič-no-organizacijska opravila.
• Delo vseh članov organov KS je brezplačna, častna občanska dolžnost. Zaradi tega delavci in uslužbenci sveta KS ne morejo biti izvoljeni za člane organov KS.
© Tajnik sveta KS je kot vodilni in odgovorni uslužbenec sveta KS avtomatsko član sveta KS, toda brez glasovalne in volilne pravice, torej tudi ni in ne more biti kakršenkoli organ sveta KS. O ničemer ne more samovoljno sklepati in odločati, temveč dela le na podlagi sklepov, navodil in naročil zasedanj zbora občanov oz. sej sveta KS.
Krajevna skupnost
ZAGOTOVIMO DEMOKRATIČNOST IN SODELOVANJE OBČANOV
Tovari šurednik,
občani ostajamo neobve-ščeni o delu sveta krajevne skupnosti, ki odloča o vsem sam za zaprtimi vrati. Znan je tudi primer samovolje tajnika neke krajevne skupnosti ,ki je zaradi nedelavnosti in nebudnosti izvoljenih članov sveta zelo samo-pašno posloval z družbenimi sredstvi.
Nastane vprašanje:
—	kako preprečiti samovoljo ozkega kroga ali celo posameznika v skupnih zadevah krajevne skupnosti?
O. R.
Odgovor: Organi krajevne skupnosti (KS) naj delujejo tako, da bodo ne samo omogočili, temveč tudi pospeševali čimvečje zanimanje in aktivno sodelovanje najširšega kroga občanov. Le tako bodo KS zaživele kot najbolj učinovi-ta oblika neposrednega samoupravljanja in soodločanja občanov pri reševanju skupnih krajevnih zadev.
Te svoje temeljne pravice naj si občani zagotove s. konkretnimi določili v statutu KS. Kot primer navajamo nekaj odlomkov iz statuta ene izmed KS na območju naše občine:
•	Uspešno delovanje KS
je stvar vseh prebivalcev tega območja. Zaradi tega zadrže občani v svoji neposredni pristojnosti najpomembnejše pravice samoupravljanja, medtem ko manj pomembne, zlasti pa uprav-no-operativne pravice prenašajo po načelih posredne demokracije in posrednega soodločanja na ožje organe KS, ki so določeni s tem statutom.
•	Organi KS so glavni in pomožni.
Glavna organa sta:
—	zbor občanov in
—	svet KS.
Pomožna organa sta:
—	predsedstvo sveta KS
—	predsednik sveta KS.
•	Zbor občanov: Vsi stalni prebivalci na območju KS izvršujejo svoje samoupravne pravice neposred-
no na zborih občanov, ki imajo kot najvišji in najširši skupni organ KS status krajevne skupščine.
Zbor občanov je edini pristojen, da odloča o vseh temeljnih vprašanjih KS, kakor tudi o drugih pomembnejših vprašanjih, ki so v kakršnikoli zvezi z osebnim ali družbenim standardom prebivalstva tega območja, kolikor ni odločitev o tem z ustavo, zakoni oz. s statutom občine v pristojnosti višjih organov, vendar tudi v teh primerih dajejo občani tega območja na svojem zboru mnenje, stališča in predloge.
© Svet KS sestavlja 15 na zboru KS izvoljenih občanov in vsakokratni tajnik sveta KS. Svet KS je organ posredne demokracije in ima kot predstavniško izvršni organ KS zlasti...
© Predsedstvo sveta KS
sestavljajo predsednik in tajnik sveta KS ter predsedniki komisij sveta KS. Kot pomožni organ sveta KS vodi le tekoče posle sveta KS, toda brez kakršne koli pravice sklepanja in odločanja o čemerkoli.
•	Predsednik sveta KS-
je po svojem položaju predstavnik KS in naredbodaja-vec za finančno materialno poslovanje sveta KS.
Predsednik sveta KS je po načelih široke demokracije v bistvu le predsedujoči član sveta KS in kot tak ne more sam odločati o kakršnihkoli premoženjskih, pravnih in drugih pomembnejših zadevah in obveznostih sveta KS brez predhodnega sklepa seje sveta KS oz. zbora občanov, če gre za pomembnejše zadeve.
•	Komisije sveta KS za
posamezna vprašanja so le metode dela sveta KS in ne morejo samostojno in dokončno odločati o kakršnihkoli zadevah KS, zlasti pa ne o razpolaganju s sredstvi sveta KS.
•	Tajništvo sveta KS ni in ne more biti kakršenkoli organ sveta KS, temveč je
samo administracija sveta
MLADI ŠIŠKARJI
PREKRASNI SPOMINI
Lani smo pionirji in mladinci naše občine prvič letovali skupno z avstrijsko mladino v zamejski Koroški. Ponovno smo si prisrčno stisnili roke na Golici na letošnji skupni proslavi ob začetku našega Tedna mladosti- Počitnice pa smo izkoristili za ponovno skupno letovanje onstran Karavank. Več o teh prijetnih in nepozabnih doživetjih berite v naslednjem sestavku!
Šolska vrata so se zaprla. Vsi smo se veselili počitnic, zlasti pa mi, ki smo bili izbrani za letovanje v Avstriji- Naša občinska zveza DPM je namreč omogočila tudi letos 35. pionirjem iz yseh pionirskih odredov naše občine 25-dnevno bivanje na Koroškem in sicer v Ser-čah pri Klopinskem jezeru.
V ponedeljek, 13. julija, smo se v Kranju poslovili °d svojih dragih ter zasedli avtobus, ki ga je zamejski Slovenec pripeljal po nas. V
TABORNIKI Tovariš urednik,
Slani taborniškega odreda Dobre volje z veseljem Pozdravljamo dejstvo, da ste začeli pisati tudi o naši organizaciji. Prosimo, če bi občinski list lahko dobival tudi naš dolgoletni požrtvovalni načelnik, ki se nahaja na odsluženju vojaškega roka. Njegov naslov je: franc Lasič, Zagreb, V. P. 3678/3-C.
Taborniki ODV
Odogovor: Vaši želji smo ugodili. Krajše članke in Vesti o delu tabornikov bo-7110 prav radi objavljali v vsaki številki, seveda če ooste poskrbeli za to, da jih redno dobivamo. Lep pozdrav vsem
urednik
prijetnem kramljanju smo se pripeljali na Jezersko. Malo tesno nam je bilo pri srcu, ko smo zapustili za seboj jugoslovansko mejo. Hkrati je naraščalo zanimanje, kako bo na letovanju z avstrijskimi otroki.
Hiteli smo skozi Železno kapljo, Dobrlo vas, mimo jezer, bogatih cvetočega lokvanja ter manjših in večjih naselij.
Prispeli smo v Serče. Topel, prisrčen sprejem. Vse je bilo podobno naši domovini, le govorica je bila drugačna. Fantje so si uredili domovanje v šotorih, dekleta pa smo stanovala v eno-nastropni počitniški zgradbi.
Vsakodnevno tekmovanje vseh skupin med seboj je bistveno prispevalo k vse lepšemu medsebojnemu sožitju. Petje, igre, kopanje, sprehodi, skupni programi in še marsikaj nas je združevalo vedno bolj.
Blizu je bilo Klopinsko jezero, v katerem smo se prav pogosto kopali. Z druge strani je bilo 22 km dolgo jezero hidroelektrarne na Dravi. S pesmijo na ustih smo večkrat mahnili skozi naselja proti Dravi. Prijazno so nas pozdravljali zlasti zamejski Slovenci.
Nepozabne prireditve
Taborni ogenj, ki smo ga prižgali ob posebnih prili-
kah, je bil vedno posebno doživetje. Zlasti nam je ostal v spominu taborni ogenj, ki smo ga priredili na predvečer slovenskega praznika — Dneva vstaje. Z nami je praznoval tudi naš generalni konzul v Celovcu, tovariš Franc Pirkovič s svojo družino. Ogenj je za-plamtel in že je zadonela v tiho noč pesem: Tam v gozdu ob tabornem ognju. Program se je razvijal. Živeli smo v domovini, čeprav smo bili daleč od nje. Tovariš Pirkovič nam je pripovedoval zanimive odlomke iz svojega partizanskega življenja. Tudi avstrijski otroci so aktivno sodelovali ter se vključili v naša kola. Z nami je zarajal tudi jugoslovanski konzul.
Ob večerih smo si ogledali tudi razne filme.
Vsako nedeljo popoldan smo imeli proslave skupno z avstrijskimi otroki. Imeli smo tudi svoj stenski časopis, prek katerega smo domačine seznanjali z lepotami naše domovine in z našim delom.
Zelo lep je bil tudi prisrčni, pravljični popoldan in taborni cirkus. To je bilo smeha in zabavnih dogodivščin. Vse te in podobne prireditve so nas vedno bolj zbliževale.
Prijateljstvo mladine dveh sosednjih narodov
Pet in dvajset dni sta plapolali avstrijska in jugoslovanska državna zastava sredi našega taborišča z istega droga. Bilo je to res lepih 25 dni. Razumljivo je, da je bilo slovo težko. Mnogo je bilo solz in prisrčnih prizorov. Zdaj pa prav pogosto potujejo kartice s pozdravi v obeh smereh prek Karavank. Vez osebnega prijateljstva med mladino dveh sosednjih držav pa bo ostala trajno jamstvo miru
mi?
Letošnjega desetletnega jubileja Lutkovnega gledališča v Dravljah se je spomnila edino mednarodna
organizacija lutkarjev ter jim poslala v srbohrvat-sfce.m jeziku naslednjo čestitko:
UNION INTERNATIONALE DES MARIONNETTES M. Gorkeho 28, PRAHA 3, Rep. Tchecoslovague U-234/64-M/Ja	Praga, 11. maja 1964
LUTKOVNO GLEDALIŠČE DRAVLJE
Ljubljana
Dragi prijatelji,
dovolite, da vam v imemu več kot tisočpetsto članov UN1MA iz 41^ držav vsega sveta, kakor tudi v svojem imenu, ob vašem 10. letnem jubileju prisrčno želim vse najboljše, vso srečo in še mnogo umetniških uspehov v vseh prihodnjih letih.
Z najboljšimi pozdravi srčno vaš Zig
Prof. dr. Jan Malik, s. r. generalni sekretar UNIMA
Kaj bomo delali ta meseci
Dragi pionirji,
Pov. Pouku in narejenih mačrh nalogah vam osta-T,, sy malo prostega časa.
zaK°ristite g;l za Čimbolj nabavne in prijetne igre.
Toda, kako?
ni?. Dogovorite se s sovrst-
v ’’ Kdaj in kje se boste vsak dan zbrali!
* * Dvolite si svoj odbor,
Predsednika in nekaj ^močnikov, ki bodo vodili nt, a skupna razvedrila v Prostem času!
Dr? Dopišite vse igre, ki jih igrah^0’ ter bi :iih lahk°
jo nasvete za nove igre in da vam pomagajo urediti ustrezno igrišče in nabaviti opremo!
Tudi naš občinski list vam bo pomagal pri tem. V vsaki številki bomo dajali nekaj najvažnejših napotkov in vas opozarjali na času primerne igre.
IZKORISTITE VSAK LEP DAN!
Zadnje jesenske sončne in prijetne dneve izkoristite za igre na prostem. Mlajši pionirji naj igrajo lažje, starejši pa se bodo pomerili v težjih oblikah teh in drugih iger.
ro • ^arcd'te sl načrt, kat< d *ure boste igrali v lepi eh, katere pa ob slabe. Vremenu!
v ? ^“ditc kratek dnevnik,
katerega vpisujte: datum, falaf,e igre ste igrali, koliko „ u 0 mieležencev, kakšni “r bili rezultati in kaj boste morali še zboljšati v svojih skupnih igrah! •
• Prosite za pomoč mla-amce in odrasle, da vam da-
Metanje žoge v daljavo
Na tleh zarišite črto, od koder boste metali žogo, kos lesa ali kamen. Zmagovalec bo tisti, ki bo vrgel tak predmet najdalj- To tekmovanje bo za vse novo, zanimivo in privlačno, če ga boste igrali vedno na drug, težji način, n. pr. z desnico, z levico, z mesta, z zaletom, stoje na levi in nato na desni nogi, kleče, čepe, sede, z metom prek glave nazaj itd.
Metanje žoge v cilj na tleh
Položite na tla določeni predmet (kamen, opeko, kos lesa). S količkom pritrjenim na vrvico zarišite okrog njega 4 kroge, od katerih naj bo vsak za 1 korak večji od prejšnjega.
Iz razdalje 20 do 30 korakov poizkušajte nato z žogo, kamnom ali kakšnim drugim predmetom zadeti cilj, tj. kamen ali kak drug predmet, ki leži sredi krogov. Vsakdo meče 3-krat. Kdor zadene cilj, dobi 5 točk. Kdor zadene prvi krog, dobi 4 točke, za na naslednji krog 3 točke, za še večji krog 2 točki, kdor pa zadene samo največji krog, dobi le eno točko. Kdor dobi največ točk, je zmagovalec.
Tudi to tekmovanje stopnjujte, tako da mečite najprej z desnico, nato z levico, z mesta, z zaletom, stoje na levi in nato desni nogi, čepe, kleče, sede, z metom prek glave nazaj in zopet po vseh zgoraj navedenih načinih itd.
Da bo igra še zanimivejša, naredite iz kamnov ali kakšnih drugih predmetov na tleh velikega mačka, ki ga
prikazuje slika. Glavo mu naredite iz lepenke.
Kdo jo bo zadel za - 5 točk?
Igrate enako kot zgoraj. Kdor zadene glavo, dobi 5 točk. Kdor zadene prednje noge ali trup, dobi 4 točke.
Kdor zadene zadnje noge, dobi 3 točke, za zadeti rep pa le 2 točki.
Kovboji love konja
Narišite na pokrov lesenega zaboja veliko konjsko glavo ter jo izžagajte. Desko nato zgladite in živo pobarvajte z oljnatimi barvami in lakom. Zataknite glavo v trdna tla. Naredite si laso ter poizkusite iz določene razdalje ujeti z njo konja. Vsakdo meče 3 krat. Zmagovalec je tisti, ki ga največkrat ujame.
Igra je nova, -zanimiva in privlačna, če jo igrate vedno na drug, težji način, n. pr. z metanjem lasa iz vedno večje razdalje, z zaletom, s stranskim te-
Vaja dela mojstra. To velja tudi za mlade kovboje
IZ ŽIVLJENJA DELOVNIH KOLEKTIVOV
VEČJE PRAVICE
večja odgovornost in večja potreba izobraževanja
OB NOVIH EKONOMSKIH UKREPIH
Investirajmo v standard!
(Nadaljevanje s 1. strani)
Četudi se je v začetku tega leta, ko so se na zborih volivcev začele pojavljati prve odločnejše zahteve po drugačni delitvi narodnega dohodka, ta ali oni presenečeno zdrznil in izrazil celo dvom v možnost izvedbe tega, smo postali kmalu priča temeljitim spremembam.
Če so morale doslej delovne organizacije odvajati v obliki obveznih prispevkov pretežni del ustvarjenega dohodka v družbene investicijske sklade, zdaj opuščamo ta sistem. Z zveznimi zakoni so proizvodne delovne organizacije že razbremenjene raznih obveznih prispevkov za skupno 183 milijard din. Ta znesek se bo še občutno povečal, ko bo v celoti odpravljen prispevek iz dohodka.
Skratka, proizvodnim delovnim skupnostim se bo v novem gospodarskem sistemu prav občutno povečala materialna baza samoupravljanja. Delovne skupnosti bodo postale nosilci razširjene reprodukcije. Seveda pa dobivajo delovne organizacije z večjimi pravicami tudi večjo odgovornost, kakor za napredek in razvoj podjetja, tako tudi za življenjske pogoje članov svoje delovne skupnosti.
V zvezi s povečanimi materialnimi pogoji samoupravljanja in s povečano odgovornostjo samoupravnih organov delovnih organizacij nujno nastopa predvsem potreba po ne-• nehnem načrtnem nadaljnjem izobraževanju, ne samo mladine, temveč tudi odraslih.
P. Šegula
delavcem z višjimi dohodki. Prav obratno pa so si to zadevo zamislili v tovarni SKIP, kjer naj bi dobili delavci z višjimi dohodki tudi večje povišanje osebnih dohodkov (zaradi omenjene podražitve) kakor pa delavci, ki imajo nižje in najnižje dohodke.
Investiranje v standard proizvajalcev
Nam vsem je popolnoma jasno in razumljivo, da uspešno gospodarjenje, povečanje delovne storilnosti, izkoriščanje skritih rezerv in drugi podobni ukrepi lahko postanejo uspešni in učinkoviti, če bodo pozitivno vplivali na ustrezno zviševanje osebnih dohodkov. Prav zaradi tega moramo stalno posvečati določeno pozornost prav vsem vprašanjem investiranja v standard proizvajalcev.
Prav zaradi tega težimo za tem, da v gospodarskih organizacijah naše občine ne bo več nikogar, ki bi prejemal mesečne osebne dohodke izpod 30 tisoč. Pri tem se moramo zavedati, da se bo prihodnje leto že pojavila zahteva, naj se najnižji osebni dohodki pri nas dvignejo nad 35 tisoč din.
Nekateri se s tem ne strinjajo, ker menijo, da vsi zaposleni delavci in uslužbenci ne zaslužijo s svojim delom takih dohodkov. Razumljivo je, da nima nihče namena na lak način podpirati tiste, ki hodijo v podjetje zgolj počivat. Kjer se pojavljajo taki primeri, je to znak notranje slabosti delovne skupnosti. Nobenega dvoma ni, da bodo vse delovne skupnosti in vsi
njihovi Člani pri zvišanih osebnih dohodkih imeli tudi* povečane delovne obveznosti in odgovornosti, kako zboljšati svojo organizacijo proizvodnje in povečati delovno storilnost vseh.
Bojan Štuiar
REKREACIJA
OBČINSKA TURISTIČNA IN ŠPORTNA TEKMOVANJA
V	proslavo 30. obletnice pokrajinske konference KPJ za Slovenijo, ki je bila v gradu v Goričanah, so se vključile vse družbene organizacije naše občine, ki že ves mesec prirejajo razne tovrstne prireditve.
Turistično društvo '/.bilje je n. pr. priredilo v nedeljo, 13. septembra, popoldan tekmovanje s čolni na Zbiljskem jezeru, nakar je iDilp ljudsko rajanje, ki ga je poživila tudi beneška noč na Zbiljskem jezeru. '
V	‘soboto, 19. septembra popoldan, so se pomerili člani kegljaških klubov. Istega dne zvečer je bil promenadni koncert v središču Medvod, nato pa glasbeni koncert v kinomatografski dvorani, medtem ko se naslednji dan zopet nadaljevala kegljaška tekmovanja. Na igriščih TVD Partizan so bile dopoldan razne športne igre, strelci pa’so tekmovali v tej panogi.
V	soboto, 26. septembra popoldan, je bila otvoritev obnovljenega doma TVD Partizan, nakar so Zveza rezervnih oficirjev in podoficirjev, Zveza borcev, Zveza mladine Slovenije in telovadna društva naše ob-
čine organizirala patrolni J pohod in rajanje ob krešo- ] vih.
OŽIVIMO DELO TURISTIČNIH DRUŠTEV
Tovariš urednik,
v prejšnji številki je to- | variš F. Novak izrazil mne- I nje, da na območju naše | občine ni potrebe oz. pogojev za obstoj občinske turistične zveze. S tem se ne J strinjam. ,Zakaj?
V kratkem se bo zunanja ! podoba naše občine močno | spremenila. Šiška, dolga 1 predmestna vas, dobiva ve- I lemestno središče. V Bloudkovem športnem parku v ; Tivoliju bo zgrajena mo- j derna športna hala za 12 tisoč gledalcev. V aprilu 1S65 bo tu svetovno prven- ■ stvo v namiznem tenisu SPFNT. Naslednje leto se bodo v svetovnem prvenstvu pomerili v tej hali hokejisti na ledu. Razen tbga je še predvidena cela vrsta raznih drugih hokejskih, košarkarskih, rokometnih in drugih velikih športnih piireditev.
Novo letališče Brniki, ; ljubeljski predor z moderno avtomobilsko cesto in druge nove možnosti turizma, športa in rekreacije nedvomno postavljajo pred vse I tiste, ki se bavijo s problemi turizma, trgovine, gostinstva in rekreacije nove na- i loge. Lc-te bodo zahtevale tudi širšo mobilizacijo in sodelovanje prebivalstva, zlasti pa njihovih družbenih organizacij, ki se po svojem programu bavijo z olepševalnimi in turističnimi dejavnostmi.
Konkretno predlagam, da
se Turistično društvo Dravlje, ki je bilo nekoč zelo aktivno, zdaj pa ga že dalj časa ni, nikjer čutiti, zopet poživi in razširi dejavnost na območje celotne Šiške.	S. F.
kom mimo glave, stoje samo na levi in nato samo na desni nogi, kleče, čepe, sede itd. Več mladih lovcev se lahko postavi v krogu okrog konja in na dani znak vsi hkrati vržejo vsak svojo laso. Tudi to se lahko stopnjuje na že omenjeni način (stoje na eni nogi, kleče, čepe, v teku v krogu okrog konja itd.).
OH, TA DEZ!
Kaj pa takrat, ko bo deževalo?
Ko bo slabo Vreme in bodo i (re zunaj nemogoče, se bomo pripravljali za skupne igre v zaprtih prostorih. Od Vseh teh iger je najzanimivejše lutkovno gledališče. Toda, kje dobiti
lutke, oder in vse drugo.
Vse bomo naredili kar sami. Nič ne bomo odlašali in čakali na tujo pomoč.
Poiščimo ustrezno oblikovan krompir, repo, korenje, hruško, jabolko ali kak drug primeren kmetijski pridelek. Z majhnimi dopolnili ga spremenimo v lutkovno glavico, kot vidimo na naslednji sliki.
Ža oči in nos bomo uporabili gumbe, steklene bise-
*<*jT5*^
papjrJA
izrezovanje Moije M prst
Poizkusi tudi ti narediti iz korenja, repe, krompirja in drugih poljskih pridelkov lutke za lutkovno predstavo!
re, koščice, papirnate krogce ali podobno. Zobe bomo izrezali iz ■ belega papirja. Za lase bomo uporabili naravna vlakna, koreninice, liste, perje, nitke ali podobno.
Ko bo glava gotova, izrežimo spodaj še ustrezno luknjo z nožem ter vtaknimo vanjo prst. Na gibljivem prstu glavica takoj oživi, zato roko še hitro ovijmo z ustreznim kosom blaga in lutka je gotova.
Zdaj pa na delo! Poiščimo kakšno lepo pravljico in jo predelajmo v igrico. Pri tem lahko nepomembne zadeve spustimo in obratno: razne nove dodajmo. Pridno vadite za zaveso, ki je napeta v višini glav igralcev, tako da z dvignjeno roko vodite lutke sem ter tja in se namesto njih pogovarjate, kregate, jočete, smejete in pojete. Seveda je potrebno tudi ustrezno spreminiti glas, kajti drugače govori cmerav otrok, drugače vaška klepetulja, zopet drugače nasilni grajščak itd.
Druge opreme za oder ne potrebujete, lahko pa naredite ta ali oni predmet iz papirja. Zelo pomembno na je, da prihaja svetloba z leve ali desne strani, da bodo tako lutke še bolj žive in
lepe. Ce boste igrali zunaj, naj torej sonce sije z leve ali desne strani. V zaprtem prostoru pa naj močna električna luč od strani osvetju-je lutke. Mora pa biti seve-c a zakrita, da ne moti gledalcev.
Pridno vadite in nato čimprej pripravite lutkovno predstavo za povabljene goste. Sami naredite ustrezne plakate in lična vabila. Vsi bodo veseli vaših lepih in duhovitih domislic.
Se nekaj: lutkovne glavice iz poljskih pridelkov so uporabne le nekaj dni. In prav to je dobro, kajti za vsak nastop bomo morali tako pripraviti nove, še lepše in bolj duhovite lutkovne glavice.
*
Dragi pionirji, vsak mesec J vam nameravamo dati tako nekaj napotkov za koristno uporabljanje vašega prostega časa. Ali se strinjate s tem? Cc vam je to všeč, napišite takoj pisemce ter ga pošljite na naslov: Uredništvo Javne tribune, šiška. Celovška cesta 121/IV. Sporočite nam tudi, kje in kako se igrate. Vaša pisma bomo objavili.
Prav lep pozdrav in obilo razvedrila vam želi
shic Pavic

KULTURA IN PROSVETA
2 večjim OptUnvztnOtn
v mv(> solsko- teto
Prosvetni delavci naše občine stopajo v novo šolsko leto z večjim optimizmom, saj v šolstvu že lep čas ni bilo narejenega toliko kot prav v zadnjem obdobju, zlasti v Pogledu zboljševanja materialnih pogojev ter izravnavanja ekonomsko neenakega položaja v odnosu do drugih, Predvrem gospodarskih panog na območju naše občine.
PREMALO UČILNIC IN PREVEČ ŠOLSKE MLADINE. To je breme, prevzeto iz polpretekle dobe. Iz teh težav bomo zvozili le z ustreznim razumevanjem in sodelovanjem vseh, je zaključil svoj razgovor predsednik občin :kega sveta za šolstvo, tovariš Premelč.
obccmai/ in det&i/niU skupnosti
Vse kaže, da bo tudi v Prihodnje šel razvoj v tej smeri. Vedno večje samoupravne pravice prosvetnih delavcev skupno s svobodr no delitvijo osebnih dohodkov po učinku postavlja seveda pri njih tudi večje obveznosti in večjo odgovornost na področju vzgoje niladcga rodu in usposabljanja novih'kadrov.
Prav spopolnjevanje siste-hia notranje delitve dohodkov, tako da bosta kvalite-*a in kvantiteta dejansko opravljenega dela temeljni
ftaivnaatneisi uspeki
Kateri so najznačilnejši nspehi na področju našega šolstva?
V zadnjem obdobju smo na območju naše občine glede zboljševanja ekonomskega položaja šolstva in prosvetnih delavcev naredili občuten premik naprej. Tako se postopoma vzpostavljajo pravilnejši in enakopravnejši odnosi tudi do tega pomembnega področja.
Letošnji odlok o kategori-zaciji šol za dodelitev sred-?lev, je postavil posamezne sole v mnogo objektivnejši Položaj med seboj in do družbe. V zvezi s tem smo lahko začeli odločneje reševati tudi vprašanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev.
Tudi skrb za šolska poslopje se je precej zboljšala. Dograjena je šola v Vodicah in nov šolski trakt v Treski in adaptirana stara sola. Gradimo novo šolo Na Jami. Pripravljamo se na gradnjo nove šole v Smled-n|ku in telovadnice v Čent-Vldu, da raznih večjih popravil na skoraj vseh šolah naše občine ne omenjam.
Ob podpori občinskih organov in staršev smo z raz-meroma nizkimi stroški hspešno uvedli pouk v naravi.
1’ravkar se resneje bavi-JPo z zboljševanjem kvalifikacijske strukture prosvet-nega kadra za kritične pred-mete. Pri dodeljevanju štipendij imajo v naši občini Prednost tisti, ki so se odlo-OH za poklicno udejstvova-nle v šoli.
Največje ovire in težave
r*a področju šolstva in izobraževanja?
Težav je seveda še vedno Precej, zlasti zaradi zaosta-xa^a v nujni gradnji novih sol. Prav zaradi prenapolnjenih in neustreznih učil-n*c trpita kvaliteta in učinkovitost pouka, čeprav za-
stimulativni postavki v mesečnih dohodkih prosvetnih delavcev, naj bo učinkovit pobudnik za vedno večje in boljše poklicno udejstvovanje na tem izredno pomembnem področja družbene nadstavbe.
Da bi seznanili bralce našega lista z najpomembnejšimi uspehi, problemi in načrti na področju izobraževanja, smo zaprosili predsednika občinskega sveta za šolstvo, prosveto in kulturo, tovariša Hrabroslava Premelča, za tale govor:
radi prizadevnosti večine prosvetnih delavcev, ki delajo v takih neustreznih pogojih, učni uspehi na območju naše občine v ničemer ne zaostajajo za drugimi ljubljanskimi občinami.
V preteklih 19 letih sta bili na primer na območju Šiške in Šentvida zgrajeni samo dve novi osnovni šoli in gimnazija, čeprav se ves čas nahajamo v obdobju intenzivne stanovanjske izgradnje in stalnega dotoka novih prebivalcev. Vsak nov stanovanjski blok zahteva istočasno zgraditev vsaj ene nove učilnice. Prav ta primerjava nam najbolj nazorno dokazuje, da je pomanjkanje potrebnega šolskega prostora na območju naše občine še vedno zelo kritično.
Letos so morali uvesti tretjo izmeno na osnovni šoli Valentina Vodnika ir. v dveh oddelkih osnovne šole Hinka Smrekarja, čeprav je bila ta šola zgrajena šele pred nekaj leti. Kako naj ob takih razmerah uvedemo celodnevno bivanje otrok v šoli, da bi tako razbremenili njihove poklicno zaposlene starše?
Mnogo težav imamo tudi zaradi pomanjkanja učnega kadra za nekatere glavne predmete v višjih razredih osnovnih šol. Vzroki so v dosedanjem neenakopravnem ekonomskem položaju prosvetnih delavcev, v pomanjkanju potrebnih stanovanj itd. Sedaj se tudi ureja sodoben koncept celotnega izobraževanja prosvetnili delavcev.
Šele z novo ustavno ureditvijo so šole izenačene v pogledu samoupravljanja svojih delovnih skupnosti z drugimi področji, ki imajo v tem pogledu za seboj že večletne izkušnje.
Kaj pa sedemletni načrt nadaljnjega razvoja?
Predvidevamo, da bomo na območju naše občine vsako leto dogradili eno no-
vo šolo, hkrati pa začeli z gradnjo druge nove šole. Teko bo prihodneje leto dograjena osnovna šola Na Jami, pričeli pa bomo graditi novo šolo v Smledniku .
V zvezi s pričetkom kompleksnih gradenj na soseskah 6 in 7 med Celovško in Vodnikovo cesto se pojavljajo pereči problemi ureditve občinskega kulturnega centra, v katerem naj bi imele pogoje za svoje uspešno delo in razvoj občinska glasbena šola, delavska univerza, knjižnica, občinski svet Zveze kulturno prosvetnih društev in drugi.
Pomanjkanje prostorov v šentviški gimnaziji, ki je edina na območju naše občine, je tako pereče, da mora polovica dijakov prvih razredov gimnazije, obiskovati pouk na območju drugih občin. Nujna je torej gradnja nove gimnazije, kakor tudi nove osnovne šole na tem velikem zazidalnem območju.
S postopno ureditvijo in pa stimulativnejšo delitvijo osebnih dohodkov upamo, da bomo najhitreje in najuspešneje zboljšali kvalifikacijsko strukturo prosvetnega kadra. Pozdravljamo tudi ustanovitev Pedagoške akademije v Ljubljani in upamo, da bomo s pravilnim štipendiranjem postopoma zagotovili našim šolam zadostno število ustrezno usposobljenega učnega kadra.
Kaj pa strokovno izobraževanje?
Za strokovno izobraževanje na območju naše občine skrbe večje gospodarske organizacije v okviru svojih izobraževalnih centrov (na primer Litostroj) ali pa v okviru medsebojnega sodelovanja (npr. industrijska šola). Resna ovira na tem področju je še neurejeno financiranje.
Zelo pomembno vlogo izobraževanja zlasti odraslih ima na območju naše občine delavska univerza, ki se bori s podobnimi vprašanji kot druge šole (pomanjkanje potrebnega prostora in pa ustreznih kadrov).
Kakšna naj bi bila vloga občanov in delovnih skupnosti v naporih za zboljšanje pogojev izobraževanja?
Občinski svet za šolstvo, prosveto in kulturo tesno sodeluje z občinskimi organi, s skladom za financiranje šolstva, z zavodom za prosvetno pedagoško službo, kakor tudi s šolami. Na temelju skrbno opravljenih analiz lahko sprejemamo ustrezne realne rešitve.
Potrebno je sodelovanje slehernega občana, zlasti pa delovnih skupnosti, kajti le
Zaprosili smo izredno požrtvovalno ravnateljico gla-bene š-le, tovarišico , Nado UDOVC, naj nam pove kaj o nastanku, razvoju in programu glasbene šole »Franca Šturma« v naši občini.
Kdaj je bila šola ustanovljena?
Leta 1948 in sicer v rojstni hiši Valentina Vodniku za potrebe takratne mladinske godbe. V drugem letu svojega obstoja je imela že okrog 300 učencev. Požrtvovalni člani DPD Svoboda s terena Hinka Smrekarja so nato s prostovoljnim delom preuredili zidani objekt na dvorišču osnovne šole Zvonka Runka v glasbeno šolo. V teh 8 majhnih sobicah je še sedaj uprava šole ter učilnice za nad 500 učencev.
Glasbena šola je nato odprla svojo podružnico še v Zg. Šiški in v Dravljah. V začetku lanskega leta je bila priključena tej šoli še glasbena šola v Šentvidu, jeseni pa glasbena šola v Medvodah. Dve manjši po-
ob takem sodelovanju in podpori lahko upamo, da bb dosežena prednost pri gradnjah navedenih šolskih in kulturnoprosvetnih ustanov, kakor tudi ustanov za varstvo otrok v soseskah 6 in 7. Prav zaradi tega želimo, da se občani, zlasti tisti, ki delajo v gospodarstvu in v odborih občinskih in drugih organov, še tesneje (kot starši) povežejo s šolami.-Tako bodo bolje spoznali težavne pogoje šolstva in se bodo tudi sami zavzeli za hitrejše reševanje te pereče problematike.
družnici glasbene šole sla še v osnovni šoli Šmartno pod Šmarno goro ter v Vodicah.
Kdo je lahko gojenec glasbene šole?
Sprejemnih izpitov na glasbeni šoli ni in je tako vsakomur odprta pot do glasbene vzgoje. Nadarjene učence postavljamo pred zahtevnejše naloge, drugi pa si pridobivajo splošno estetsko vzgojo in kulturni način vedenja. Danes je na območju naše občine 940 učencev glasbene šole, na celotni šoli pa je 1615 učencev.
In kaj obsega učni program?
Razen individualnega instrumentalnega ter teoretičnega pouka se učenci udejstvujejo v raznih skupinah kot n. pr. simfonični orkester, pionirski orkester, godalni ansambel, godalni kvartet, Orffova skupina, harmonikarski orkestri, skupina madrigalistov in skupi-(Obrni!)
VEC
GLASBENE
VZGOJE
LEP RAZVOJ GLASBENE ŠOLE
Posnemaj jih in se tudi sam
(Nadaljevanje s 7. strani)
na za vedro glasbo v Medvodah. Na šoli je tudi otroški pevski zbor, ki poje v spremstvu orkestra ali seksteta.
Od teoretičnih predmetov poučujemo v 65 razredih nauk o glasbi, v 2 razredih harmonijo, v 3 razredih glasbeno zgodovino. Na šoli imamo tudi oddelek za ritmiko in balet.
Predšolski otroci imajo glasbeni pevski pouk v Spodnji in Zgornji Šiški, v Dravljah in Šentvidu. Ko začno hoditi v redno šolo, pa imajo pri nas že nauk o glasbi, v 2. razredu pa jih že vključimo v instrumentalni pouk.
Na šoli imamo tudi knjižnico s 6400 knjigami in notnim materialom- Učence vzgajamo v profesionalni in amaterski smeri.
Kolikšna pa je šolnina?
Mesečno 700 din za instrumentalni pouk klasičnih instrumentov, 1000 din za pouk ljudskih instrumentov in 1200 din za odrasle učence, vendar imajo socialno šibki učenci znižano šolnino ali pa so je sploh oproščeni.
čimprej vpiši v glasbeno šolo!
Učenci, ki sodelujejo v godbah, plačajo za instrumentalni pouk samo po 200 din. Pouk o glasbi in obisk pevske šole cicibanov pa stane mesečno 200 oz. 300 din.
Kako pa je z javnimi nastopi?
Vsako leto obiščemo številne osnovne in glasbene šole izven Ljubljane. Tako smo imeli doslej koncerte že v Tolminu, Idriji, Šoštanju, Velenju, Topolščici, Kopru, Izoli, Ankaranu, Valdoltri, Trbovljah, Kojskem, Brdih, Sežani, Novi Gorici, Kočevju itd.
Dvakrat smo koncertirali tudi v Trstu, lani pa smo sodelovali na »Mladinskem festivalu« v Celju.
Naši violinisti so dobili na zveznih tekmovanjih v Zagrebu dve leti zaporedoma prvi in drugi nagradi.
Poslanstvo naše šole torej ni samo poučevanje, temveč tudi delo na terenu. Sem spadajo predvsem nastopi in sodelovanje z družbenimi organizacijami. Teh smo imeli v zadnjem šolskem letu kar 62.
Dan pionirjev
OBČINSKA PROSLAVA DNEVA PIONIRJEV
Vsi pionirskil.odredi naše občine bodo tydi letos proslavili dan pionirjev skupno. Doslej so se na ta dan zbirali vedno pri spomeniku padlih pionirjev in mla-dincev-kurirje\i dolomitskega partizanskega odreda v Podutiku, kjer je prav na ta dan padel kurirček Milan Mravlje. Ker zaradi kamnoloma ta kraj ni več primeren za tako velike množič-
ne prireditve, bodo pionirji naše občine proslavili svoj pionirski praznik letos pred gradom v Goričanah in tako počastili 30. obletnico pokrajinske konference KPJ za Slovenijo. Pred tem bodo pa organizirali še pionirski pohod od spomenika do spomenika.

SKUPŠČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA
Kako izvršujemo plan?
RAZVOJ GOSPODARSTVA NA OBMOČJU NAŠE OBČINE V I. POLLETJU 1061
Na osnovi polletnih obračunov gospodarskih organizacij lahko zaključimo, da naloge, ki so bile postavljene z družbenim planom za leto 1964, ugodno izpopolnjujemo. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, je bil dosežen celotni dohodek z indeksom 141,6, dočim je družbeni plan predvideval le 17 °/o porast. Ce korigiramo celotni dohodek za porast cen, ki znaša v republiškem povprečju 6°/o, ugotovimo, da je fizični obseg proizvodnje porasel /.a preko 30°/o, to je za 13—15°/o več kot je predvideval družbeni plan. Na tako visok porast proizvodnje je vplival predvsem ugodnejši start v prvih mesecih tega leta, kot tudi večja založenost s surovinami in reprodukcijskim materialom ter boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet.
Letošnje spremembe v delitvi dohodka (ukinitev prispevka od izrednega dohodka in oprostitev plačevanja prispevka iz dohodka v posameznih gospodarskih panogah) so ugodno vplivale na rast sredstev, ki pripadajo gospodarskim organizacijam. V strukturi družbenega proizvoda so se zmanjšali prispevki družbi od 62„ % na 48,4 °/o. Sredstva neposrednih proizvajalcev v letošnjem prvem polletju pa so se povečala nasproti prvem polletju lanskega leta za okoli 3,600 milijonov dinarjev. Te spremembe so omogočile tudi povečanje osebnih dohodkov, ki so se v primerjavi s prvim polletjem preteklega leta zvišali za 49,7 °/o. V še večji meri pa so se povečala sredstva za sklade, ki so se skoraj podvojila.
Zboljševanje življenjske ravni občanov
Ze v začetku leta so se začela prizadevanja za odpravo nizkih osebnih dohodkov. To je sprožilo razne spremembe v ekonomski politiki, ki naj v prihodnje še bolj pospešuje izboljšanje življenjske ravni prebivalstva. Eden pomembnih ukrepov je bil tudi ta, da je vse manj zaposlenih z osebnimi dohodki pod 25.000 din mesečno. Tako je v mesecu februarju prejelo manj kot 25.000 din še 1511 zaposlenih ali 8,5 °/o, v juniju pa le 518 ali 2,9 °/o od vseh zaposlenih. Povprečni osebni dohodki na zaposlenega so se v primerjavi s I. polletjem lanskega leta dvignili za 30,1 Vo in so 90/o nad republiškim povprečjem.
Zdrava investicijska usmeritev
Investicijska potrošnja na področju gospodarstva se je gibala v okviru plana in je po dosedanjih podatkih porasla za 2—5®/o. Ker je bila v okviru republike dinamika naložb v osnovna sredstva izredno intenzivna, so z ustreznimi ukrepi odločno omejili kreditiranje in poostrili nadzor nad izvajanjem zakona o investicijski gradnji. Po tehnični strukturi je odpadlo v naši občini po planu nad 70 %> investicijskih vlaganj v opremo in manj kot 30 % na gradnje. To je izredno ugodno
razmerje, saj so bila sredstva predvsem za izboljšanje strojnega parka in modernizacijo proizvodnje, torej za tiste naložbe, ki najhitreje povečujejo proizvodnjo.
Zaposlenost se je povečala za 5,9 °/n v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, kar je nekoliko nad predvidevanjem plana. Zato je treba posvetiti vprašanju zaposlenosti večjo pozornost, ker bi lahko ekstenzivna politika zaposlovanja negativno vplivala na rast produktivnosti in nara-
Tudi letos je občinska gasilska organizacija skupno z upravnimi organi požarnega varstva organizirala Teden požarne varnosti, združen s proslavo 100-letnice prve jugoslovanske gasilske organizacije. V zvezi s tem smo priredili zelo uspelo razstavo v avli občinske skupščine ter tako seznanili občane z vzroki raznih po-
ščanje osebnega standarda proizvajalcev.
Ukrepi za povečanje izvoza
V blagovni menjavi s tujino, doseženi rezultati niso zadovoljivi. Družbeni plan je predvideval povečanje izvoza za 49 »/o, v I. polletju pa smo dosegli le 17 “/o povečanje. Zaostajanju izvoza za družbenim razvojem m za predvidevanjem družbenega plana, bo treba posvečati večjo pozornost. Podjetja bo treba usmerjati k tesnejšemu medsebojnemu sodelovanju in kooperaciji proizvodnje za izvoz, k uvajanju konjunkturnih služb za obdelavo zunanjega tržišča, ki naj bi iskale možnost sklepanja perspektivnih dolgoročnih poslov.
Čeprav imamo letos na območju naše občine stabilnejšo dinamiko proizvodnje, pa nas doseženi uspehi ne smejo v celoti zadovoljiti in je potrebno pospešeno nadaljevati v tej smeri tudi v drugem polletju.
Bojan Jurčič
žarnih nesreč ter z ogromno škodo, ki jo povzročajo malomarnost, neprevidnost in nerazsodnost posameznikov.
Vzgoja in budnost vsakega občana naj bo stalna oblika borbe za zaščito pred požari, medtem ko naj moderna gasilska sredstva služijo le za skrajno zaščito v primeru požara. J. Černe