• BD. ftnnh. I Lirtljait t »*. H nm mi Kl. leto. ■—■-----------------------------------------■ ______________________ _ _. _ .SJovemki Narod' TtMJa pm pcitt! a Avrtro-Ognko: za Nemčijo: celo lete iknpaj naprej . K 40 - I cdo Isto naprej . . . . K 45— poi leta 50 — 1 £frt leta Z 2 •' • I 10- I " A™**0 ln ** *«K« ^e!e: aa mesec „ • . . . 350 | celo leto naprej . . „ . K 50 - VpraSanjcfn glede bueratov se naj priloii za odgovor dopisnica ali znamka. VprsraUtvo (spoda-, dvoriščc levo). KaaĐoTa vll:a *t- 3, totofoa ŠL Si. ^—i _________________ b*«la tim 4aa svadac UvmaaUl »*4tl|« i« pratalk«. !Tiacrtti ae računalo po porabijeism prostoru in slcer: 1 mm visok, ter 54 mm iirok prostor renkrat po 12 vin., dvaterat oo 1! vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin.. »arte in zahvale (enak proator) 23 vln. Pri večjih InserdMh t>o dogovoru. Na?* naračaiki aaj »ošljeja asr>ij i> *eJ-j y 1O afUnsa'Ol. ^*n Na Mio pismene ■troćbe brez paslatfe deaarja se ae aore.io aikttar azirati. „Naroda« U**ama" t«l»f#q *f. gs. .Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi poaj t cdo leto tiaprcj . . . . K 36*— I četrt leta „ ♦ • . . . 9*— pol leta „ ..... 18 — I na mesec ,.....9 3*— Pasa712231a St9yilki valja 2O vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo* Uroda^tvoi Knaflovi allca št, 3 (v I. nad str. ievo\ talaloa it. 35 Odffiotfnina za perseRucije. D u n a j, 12. marca- Danes Je razpravijala zbornica o zakonu, ki naj odškoduje politične pre-ganjance. Dolgo se o tem nacrtu nič ni slikalo, zdai pa je prišlo na dan čudovito skrpucalo, ki pač nikogar ne bo zadovoljilo: Po tem nacrtu, ki Je bil pod Schau-crjevim blagoslovom danes sprejet v poslanski zbornici, imajo pravico do ne-kake nagrade (V'ergiitung:) samo oni. ki so bili preko tri mesece rrotipravno v zaporn. oziroma jim je bila osobna svo-boda oblastveno omejena, a tuđi te le, ako se je prvotno obstoječi sum kasne-je ovrgel S tem se priznava: 1.) da zapori in konfinacije do treh mesecev imajo ostati neodškodovane, 2.) tuđi daljši zapori in konfinacije bodo ostale brez od-škodnine, ako bodo oblasti predložile svoja sumničenja in ta sumničenja kas-neje nišo odpadla, 3.) krivično prega-njani imajo dobiti le nagrado, ne pa od-škodnino. Tuđi sicer Je zakon nad vse po-manjkljiv. Roki so kratki, obnove ni. j Sodila bodo c. kr. višja sodišča, t- j. vladi čisto blizu stojeći organi. Kdor je bil interniran in so mu na-prtili redni preiskovalni zapor, ta ne dobi po tem zakonu nič. V većini slučajev je po partedenski internaciji nastopil preiskovalni zapor, brez pravega razloga sicer, a ni ga bilo državnega pravdnika, ki bi ovadbo vložil, oziroma sodnika, ki bi v naprej odbil zasledoval-ni predlog. Tako so famozne »preiska-ve« trajale po ćele mesece, dasi je vsakdo vedel, da ni podlage. Akti so romali sem in tja. Končno je bila stvar nstavljena. Za to dobo je vsak regres izključen po novem zakonu, kajti preiskovalni zapor ni »protipraven«. »Protipravne« so pa vse siceršnje Internacije in konfinacije. Te so direktno proti zakonu, človek bi torej mislil, da je ta protizakonitost zadosten naslov za odškodnino. Ne! Treba še več. Treba. da razlog konfinacije in internacije ni bil »zadostno temeljit«, in če je bil, da ni bil kasneie ovržen. Vse to soditi bo v roki višjih sodnikov. znanih po varstvu, ki ga dajejo tiskovni svobodi. N. pr. policija bo rekla, da je kon-fidencijonalno dognala, da ?e ta in ta ne-varen Človek, da se je pred vojno za-nimal za Srbe ali Ruse itd. Z ozirom na »strašno napetost« in armado morala je ugoditi želji oficirjev in moža internirati. Imela ga je dve leti v zaporu. Ta čas se ni nič o v r g 1 o. »Nagrada« mu ne gre, bodo rekli, ker je za c. kr. oblasti tedaj vse to bilo »zadosti« in se kasneie ni nič spremenilo. Da bo vsak sum zadosten, za to poskrbe višji sod-niki. Poniževalen je po.iem *Vergutung«. To ni odškodnma. to ni materijelno za-doščenje, to je odpravnina, ki se jo vr-že psu. Naravno je torei*. da ie slcrpucalo Ju-«t?čnega odseka vzbudilo v Jugoslovan-skem klubu veliko razočaranje. Schauer se je danes Še norčeval, da za odplačilo prićakujejo od narodov ^e veČ vdonosti do države! Jugoslovani pač ne bodo obstali pri tem zakonu. Oni se zavedajo, da to, kar se je zgodilo, njim ne more biti od-plačano niti z zlatom, kaj §e se. kr. pa-pirjein. Novi zakon, če bo kedaj potrjen, nam bo le dokaz, da država noće res- I no vzeti v roke niti materijelne strani I naše škode. Kdor zna kaj misliti, za te-ga je ta dogodek. samo otrditev v našem programu: dajte nam narodno državo, kajti le ona bo vedela, kaj je dolž-na onim žrtvam, ki so se za njo borile. • Danes je bil sprejet tuđi zakon, ki zencstavlja doloćbe o proglašenju za mrtvega vojaških oseb, zlasti glede časa. PogreSane vojake se bo na podlagi tega zakona pod gotovimi po-goji proglašalo za mrtve že po preteku | dveh let odkar je dospelo o njih zadnje ■ obvestilo. Vsi trije zakoni so bili sprc- ] Zbornica bo ta teden še pridno pri delu. Konierenca načelnikov strank je sklenila, da naj pridejo v razpravo še razni davčni zakoni, zakon o dra^inj-skih dokladah učiteljstvu, o povišanju vojaške mezde. Divjanje cenzure je pobudilo parlamentarne stranke k energicnemu nasto-pu. Načelniki strank so zahtevali od mi-nistrskega predsednika pojasnil, kedo pravzaprav vrši cenzuro parlamentarnih poročil in k^do je odgovoren. Vitez Suidler je značilno odgovoril, da ne v e ! »Jaz nisem cenzor in ne morem dati nobenegn pojasnila.« Tako oJgo-varja vrhovni šef celokupne državne uprave! Na prec!log poslanca Seitza se je sestavil poseben parlamentarni komite iz zastepnikov vseh strank ki bo v bodoCe nekoliko ostrejše kontr.>liral cenzuro ter oštro nastopal proti zlorabi. Jugoslovanski klub je v tem komiteju zastopan po poslancu dnu JankoviCu. Politično življenje na Dunaiu stoji danes pod pritiskom pričakovania velikih vojaških dogodkov, od katerih po-teka je v mnogi meri odvisna rudi no-tranja politika. Značilno je, da je tud! vlada odgodila objavo svojih »richtlinij« za reformo ustave na čas po Veliki noči... Med strankami nič novega. Poljski klub se še ni izmotal iz huđe krize. Konzervativci se kažejo zadovoljne, da bodo imeli zopet »proste roke«, toda poljska javnost oštro obsoja razkol in pod njenim pritiskom se še lahko mar-sikaj zgodi. Za* enkrat Pol jaki še nišo navezali nobenih stikov z vlado, češ, treba počakati, ali se bo državna politika res vrnila v smer, ki jo je poslanec Baworov/ski vzbornici označil kot»knrz Magopokojnega cesarja Franca Jožefa.« Govori se. da bo parlament imel v petek svojo zadnjo sejo pred Veliko nooo. Gotovo to še ni, ker obljublja vlada, da bo do 20. t. m. predložila zakon, ki naj uredi razmerje 42 do 50 let starih črnovoinikov. V tem slučaju ni izključeno, da do poslanska zbornica zborovnla tuđi še prihodnji terien. • D u n a j, 12. marca. j\'wdsednik dr. Gross je otvoril sejo ob U. uri 05 minut ter sporočil, da je potom vlade čestital cesarski dvojici k roj-stvu princa. Zbornica je nato prešla na dnevni red. Glasom poročila predsednika imuni-tetnesa odseka Bukvaja (će^kega agrarca), se odobri zahteva po izroćitvi poslanca j Serbuja, ki je novembra lanskesa leta de- j jansko v službi razgali! nekega revidenta I Severne železnice. ! Prihodnja točka je poročilo justične- i za, odjeka o prediogih poslancev ^irossa, i dr. Benkoviča in grofa Lasockega glede odškodnin za protipostavne ^kode, storje-ne v tej vojni. $koda naj se. če že ni mo-goče direktno popraviti, vsaj popravi na ta način, da dobe rodbine žrtev in oni. ki so trpeli vsled konfinacij in internacij, od- i škodnino. ! Tustični minister von Schauer je iz-vajal. da je bila vlada pripravljena, dati od^Vodnino pri protipostavnem kršeniu svobode in v slučaiih, ko je izgubil kdo življenje. Protiprstavnost leži zlasti v tem, če si ie kdo lasti! pravico do življenia dru-gega brez zaVonite podlage in če se ni zakonito dognalo, zakai bi moral dotični izgubiti življenje. Odškndnina pa naj se ne dovoli, če se da dokazati, da je hil dotični storil dejanje, za katero je zagrožena smrtna kazen. Država odklanja ^d^kodnfrso tndi tedaj, če usmrtitev ali protizakonito ravnanie ni bilo v zvezi s službeno oblast-jo, torei če so voiaki v prepiru nasilno na-stooali. Pri omciitvi osebne svobod? nai bi ndeleženi dobPI Ie nekako dcino odškodnino, pri čemer se je ozirati na premo-žents^o stanje. Ce udeleženi mlpi^ter odškodnino ponoinoma ali deloma zavrnc. razboja v rednem procesu višje deželno sodi šče. Za inozemce velja to le v slučafu i reprocitete. Finančne dalekosežnosti za- , knnskeea nacrta seda! 5c ni mogoče pre-soditi, gotovo pa ne bo mafhna. Zato pa Želi vlada, da bf se porobilo in utrdilo za- ' upanie v državo. Poslanec dr. B e n k o v! č zahteva, da se v § 2 glede odsicodnhie v slučaju pro- i tipostavnih internacij postavijo tndi be^e- : đe »v sedarjjf vofnf«, fn da se crta določba, i đa se odsTcodnina ne da t slučajn. da Je ] obstojala sumnla proti dotičnemn. kl se im j pozneje ni izkazala niti za upravlčeno. nfti ( za neupravičeno. RoVi za zahtevo odsirod-nlne naf'se podaljšalo na dvojni čas. kakor J fe sedaf določeno. Končno predfaira revolucijo. kJ zahteva. da se naj onim. kl so vsled j protlpostavnega umora, pohabljenfa, Inter- 1 idranla bi konfinlranj« s struri oboroien« * i sile ali oblasti med vojno v Bosni in Hercegovini trpeli, prizna primerna odškodnl-na iz skupnih sredstev. Poslanec Lieberman protestira proti vplivanju državnih pravdnikov na sodnike. Predlog in resolucija poslanca dr. Benkoviča sta bila skupa j z zakonsko prcdloso sprejeta. Nrato Je bil sprejet zakon slede od-škodninc neupravičeno aretiranim osebam v drugem in tretjem branju. Koncem seje je iziočil poslanec dr. K o r o š e c vprašanje glede postopanja ptujskega magistrata proti slovenski Narodni ćitalijici ter celo vrsto drugih inter-pelaci): glede dodelitve živil in premoga kon fini ran im na Kranjskem, glede krute^a pnstopania z vojaki pri nekem brzoiavnem polV;i, glede pristranskili poizvedb pri okrainem glavarstvu v Vclikovcu, kazen-ske?a zasledovanja s strani državnega nravd"ištva v Mariboru Droti slovenskim dr:av!ianom. triode pristranskega postopa-m?. fnvrih- fiinkrjjnna^jev na Kranjskem in glede nastopa proti civilnemu prebivalstvu v okrriiranem ozemliu v Ftaliii Knnec sete oh 5. oopoldne. Prihodnja sefa jutri ob 11 dopoldne. hladni nacrt! za reformo ustave. Dopisnik »Berliner Tagblatta« ie Korespondent »Berliner Tagblatta« je izvedel iz podučene strani: Nacrt av-strijske vlade za reformo ustave je že i/.delan ter vsebuje smernice za razre-šitev celotne.^a narodnosnoga problema. Vlada namerava uvesti v ćeli Av-striji razdelitev v okr^ja. Pri tem naf ostanejo krenovinske ,meje obranjene, vendar bi bilo mogoče združiti tuđi več narodnostno enotnih okrožji iz raznih kronovin. kadar bi šio za narodne za-deve. Okrožja naj dobijo dalekosežno avtonomijo in zlasti vprašanja, ki so vzbujala narodne spore, naj preidejo iz kompetence deželnih zborov v kompe-tenco okrožji. Enotnega prometne^a ali razpravljalnega jezika za celo Av-strijo vlada za enkrat ne namerava predlagati, smatra pa, da se bo sama od sebe pokazala potreba uvedbe nem-ške^a prometnega jezika. Vlada meni, da tvorijo ta načela uporabno podlago za pogajanja med strankamL Predložila jih bo § e ! e po Veliki noči. Kako plačuje kranjska vlada svoje konfidente. Dunaj, 12. marca. Jugoslovanski klub je danes vložil na notranjega ministra sledečo interpelacijo: C. kr. de-želna vlada kranjska vzdržuje od iz-bruha vojne sem tesno mrežo konfi-dentov, ki ji podaj lijo zaupne informacije o dogodkih v deželi. Ti ljudje so izpostaviii že nebroj oseb najrazličnej-žim persekucijam ter so pri tem oško-clovali tuđi državno avtoriteto, ker so se njihove informacije običajno izkaza-le kot popolnoma neutemeljene. Tako je znani renegat Pavich von Pfauen-thal na Bledu donašal policiji vsako-vrstne vesti. Denunciral je prebivalstvo kot »Driickebergerje« ter intrigiral n. pr. tako dolgo in vztrajno tuđi proti okrajnemu glavarju 2upneku. dokler Ka ni spravil iz Radovljice. Vse, kar se mu ni dopadlo, je hitro nescl na Je-senice tamkajšnji ^Kundschafterstel-le«, njega so obiskavali izvidni častni-ki, da se informirajo o blejskem prebivalstvu in Pavichu se je posrećilo ocrniti Bled kot rusofilski ter tako spraviti ves krnj v neznosen položaj in več 3!ejcev v velike neprijetnosti, škodo in Dresranjnnje. Konfidente je treba honorirati. Gospodu Pavichu zakonita množina moke ni zadostovala. Dobil je zato na ukaz deželne vlade posebej šc veliko množino moke poleg običajne kvote. Kmalu nato je iobil naravnost od ljubljanske podruž-lice »Zavoda za promet z žitom« in ;icer opetovano semenske pše-i i c e, akoravno je notorično, da Pa-iich nima nobenega polja. Protekcije, ci jo je očrvidno zaukazala vlada, pa > tem še ni bilo dovolj. Pri dobavi pre-noga dobi g. Pavich, ki je samec, na joseben ukaz deželne vlatle po 500 kg, nedtem ko se morafo ćele rodbine za-Jovoljiti z največ 250 k? tn £e manj )remojra. Vprašamo notranfe^a ministra, ali ie pripravijen, to ztorabijanje istaviti in tako strofo kaznovati, ka-cor ?e to sicer kaznit Je r>r\ ostalih anrtnfldh? ' MMM M y HršKom. V nedeljo 10. t. m se je vršil mani-festarijski <=hod za .iucosiovaneko de-klaraciio tutli v Krškera Poroc.ila sta predsednik Jusroslovanske^a kluba dr. K o r o š e c in posl. Hladnik. V imenu napredne stranke ie erovoril dr. ; Diranik. v imenu štajerskih roiakov j pa dr S 11 k e r Shoda se ie udclciilo I okro^ 1000 liudi. ki po oduševljeno pri-trjevali govornikom ter posebno pri-i srčno pozdravliali oredsednika J. k. ! Z velikim navdušeniem ie bila ko- neeno sprejeta revolucija. ki pravi: Na narodrxem taboru v Krškem zbra ni Slovenci in Slovenke z navdušs-; niem pozdravljalo iusroelovansko de-j kluracijo naših poslancev z iskreno željo, da so čimpreie ustanovi svohodna jueroslovanska država Slovencev, Hrva-tov in Srbov pod habsburške krono. ker ; vedo, da ie v tem sdina režitev Juep-] slovanov v nandnem. ^ospodarskein in kultu rn em ozint Zborovalci izrekaio neomejeno za-upanie Jusosiovanskemu klubu in se popolnoma str-njaio z niegovo brezob-zirno opoziciio v državnem zboru, clo-kler nam centralna vlada ne prizna ze-dinjenf* iusroslovnrj.-ke države. Obenem obsoiaio z oGroroeniern izstop pc?lancev dr. Susteršiča in Jakliča iz Ju^oslovan-I skesra kluba, ker sta v z^rodovinskem trenutku ko ie sloera naiboli potrebna, noizkusila razbiti iusroslovansko edi-nost. Zborovalci izrekaio prevzvisene-mu knezoškofu liublianskemu iskreno zahvalo za nieffov neutrašen nastop v pri los iusroslov.inski ideji ter era po-zdraviisio kot velikeeja slovenskesra Strossma ierja! Zborovalci izrekaio naisrr#žio grajo deželnemu odboru kranjskemu, ker neupravičeno zadržuie izplačilo nabavnoga prispevka našemu s^rndniočermi učitelistvu. ki gra je dovolil državni zbor že lanskeera leta v znesku 1.017.000 K Pozivliaio deželni odbor, nai učitelistvu takoi izplaoa ves od države nakazani prispevek ter zahtevato, da se deželne doklade radi tezu enkratneq:a državne-ffa prispevka ne sistiraio. temveč tuđi za letošnje leto redno izplar-uiejo. Za-hfevajo tuđi. naj bi se fe deželne dokla-de za veo uMteljstvo od 1. ianuarja 1018 dalje najmanj na 100 odstotkov po\-i-šele. Zborovalci zahtovaio. da >e radi velikesra pomanjkanja delavnih moči I pri kmetijsrvu takoi odpuste iz voin^ke sln/.be vsai vsi nad 45 let stari črnoroj-niki in pošlieio domor, ker dmeare ie letos gospodarska katastrofa neiz-o&ibna. Zborovalci pozivliajo centralno vlado, da odredi da se cimpreie s=k!iče krani<=ki deželni zbor. dn t?»ko nreneha na Kranjskom neznosni absolutizom. ki sra ueania deželni odbor brez vsake kontrolo. Zborovaloi izreka jo udario zahvalo Niecrn Veličanstvu oosariu K-^rht I. in Niesra Svetosti papežu Benediktn XAr. 7a plemenito prizade^anie. da bi se cimpreie končala nečloveška voina in da bi zopet zavladal na zemlji blaženi mir. Po shodu ie množiea zapela >Lepo našoc ter se raz.šla pod globoldm vti-som krasne^a dne. Begunski ot;:ci na Štajersko in Kranjsko. >Osređnii odbor z«a vrnitev besrem-c^v in obnovo Primorja < na Dunaju I. Pankirasse 2. je ,:>rlobčil meseca de-reinbra poziv rodoliubuim I:s;^; • o Atajerskem in Kranjskem, naj bi spre-iele bes^inske otroke '"od «vojo streho. Oelnsilo se je takoj čez 400 hiš. ali iz-vrsitev teh lepih namonov ie portala moffoča — sele zdaj.* Predvsem omeni-mo. da je v decembru knr zavrelo med besrunci: domov! domov! Meni li so. da kar odpoluiejo z otroci. živino in bla-Osrednji odbore ie mogel torej nadaljevati svoje đelovanje sele proti koncu febniarja. | — Zdaj zbira le take otroke, katerih stariši se vrneio domov, oni pa se ne bi mo^li in tuđi ne bi smeli vrniti. Ne- i kaj večjjih transportov otrok bo predio- i ienih ministrstvuvizvršitev še ta teden. NazBanjaino to rodoljubom na Stajer- * J skem in Kranjskem z nuino prošnjo, da sprejmoio n^šo bedno be^unsko deco z isto iskrenosrjo in radostio, kakor bi bili to storili v času prve^a navduŠenja za to dobro in lepo stvar. Mirovna pogodba z Rusijo. BOLJŠEVIČKI KONGRES RATIFICt RA 3UR0VN0 POGODBO. London. 12. marca. Glasom poročila >Daily Xews< se je izrekel boljševiski kongres s 30 glasovi proti 12 glasovom za ratifikacijo rus k*o - nemške mi* rovne pogodbe. Monarhistična zarota v Rusiji. Tierolin, 12. marca >Eco des Paris< pravi, da je bil veliki knez Mihael sku-pri z nekaterirni boli.^eviškinii častniki zamrli nonar'iistične zarote aretiran. Sfoekholm. 12. mar-?fi. Sovjet v Vladi vo.-toku mobilizira ćete, da organizira odeor. Z vso na^lico se ustavlja Kđeca armađa S^rocSiranie na Odeso. Dnnaj. 12. marca. Med prodiranjem na Odeso so dospele čete včeraj v Tira-sdoI in Bendere ob Dniestru ter za* sedle važne točke ob železnici Jasev-Kišinev - Odesa. Omeniti je, da je Dnje-ster od izliva do Tirasoola rudi za velike ladje dostopen. vsled česar je Tira* spol zelo važno pristanišče. V okoliol Odcse nastopaio še vedno nleneče tolpe ter je med niimi rudi mnogo pomoršča-kov črnornorskega brodovja Nekatere tolpe jmajo oelo strojne puške in topove. Nekaj teh čet, ki so jih naši vojaldi srečali pri prodiraniu ob železnici Žme» rinka - Odesa so uniČili. P.erolinsko poročilo z dne 12. marca trdi. da so bile te tolpe sestavljene i a češko - slovo.ških dezerterjev, ki so imeli tuđi tezko artiljerijo. Ko so bili obkoljeni, so baje prosili za prosto pot, kar se iim je pa odklonilo. Naše noro-* čilo z I>unaia dostavlja, da so bili t{ dezerterji fizilirani. Intervencija Japomke. Lusrano. 12. marca. (Kor. urad.T >Coriere della sera« prinaša intervieW s tajnikom kitajskega in iaponskega poslaništva v Rimu. Kitajski tajnik ie izrazil mnenje. da je nastop Japonskd v Sibiriji posledica solidarnosti Japon^ ske z entento in lastnih velikih intere-pov Japonske. Ententni krogi pa si po njegovem mneniu preveč obetajo od tega nsstopa. Neposredne vojaške koristi ententa ne bo imela in tuđi mir se s teJl) nastopgm ne bo pospešil. Sibirijla ie ve-likanska dežela, tako da bi morala Ja* ronska svoie čete preveč raztresti. Tuđi bi zahtevala taka akcija tako veli-kanske priprave, da bi se mogel vpliv nastopa Japonske pokazati v Evropi sele v nedoglednem času. Japonski diplomat je izjavil. da Japonska vlada za* veznikom ni predložila nobenega nacrta. glede vojaške ekspedicije v Sibiriji. Ja* ponska bi bila na željo zaveznikov zelo vesela, če bi mogla sodelovati rudi ne* posredno nri premaganiu skupnega so* vražnika ter bi pri svoiem nastopu V Sibiriii ne imela v mislih svoiih lastnih' posebnih interesov, marvec stupne in* terese zaveznikov. Amsterdam, 11. marca. Washing-tonski poročevalec >Newvork Worlda< poroča, da ie sedai popolnoma gotovo, da bo Janonska poslala močne čete v Šibi rij o in severno "Mandžuriio. Morda se jim pridruži ruska diviziia. sestav* ljena iz vojakov, ki so zaveznikom prijazni ter so bili zbežali na Japonsko in v severno Sibirijo pred boljseviki. Knez Lvov, ki se mudi sedaj v Pekingu, bo najbrže prevzel vodstvo te divizije. Določeni so bili že častniki, ki bodo poveljevali kitajskim divizijam, ka-tere se bodo pridružile Japoncem. Berlin. 12. narca. Listi poročajo ia Rotterdama: Llovd George namsrava odpotovati v Amerika, da stopi direktno v zvezo z Wilsonom. Zlasti vpraša-nje japonske intervencije ie odprlo ve- . lik propad med Ameriko in zapadnimi državami. Vsled tega ie bil ta ko^ rak angleskega ministrskega predsed^ nika potreben. London. 11. marca. Iz Tiencina poročajo, da grozi Kitajski nova politični kriza. Predsednik hoče baje odstopiti, ker smatra svojo pozicijo za brezupno. Ni treba omeniti. da so nasprotstva ni Kitajskem sedaj tako velika, da je malo upanja na skupni nastop Japonske in Kitaiške v Sibiriif. Pogaianja i Romunljo. JS?"*1 ^ ^M'ca. Na merodajnib oaestih ne odklanjajo direktno romun 3k\? ,fe^ po Pridobitvah v Besarabi-7 kolikor xre za pokrajine, kier i?v Komuni. ^ &ran 2________________________________________________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 13, marca 1918. 60, štev. < tofijo. 12 marca. Zašto pnfld Itirf-mreze delaio dan in noe ob dolocitvi mirovnih poRojev z Romunsko. Domneva lp. da bo treba le fctirih aef. Dogodki na bojišfih. NAŠE LRADNO POROC1LO. Đimai 12. marca. (Kor. urad.) Ničetar novega. — 5*f gen. saba. JtEMfiKO URADNO POROClLO. Berolin, 12. marca. (Kor. urad.) t Zapadno bojišče. Sovrarna artllje-g4)n je razvijala zgixlaj zjutraj na mnogih točkah fronte z'isti m^d Lyso in jpcarpo živahno defovanje. Tuđi v ve-Jfernib nrab )e strelfanje na tnooeih to-ikab oilvelo. V predpolm ob >:cstran-fckih pozlcii je prišlo do raanjših inian-j^rilskin boiev. Ogenj angleške artiljerije pm bolj zadai stoječe kraje ie zabteval ^tevflne trtre med irancoskltn prebi-jralstroiiL. Todi na Cambrai so izstretffi več strelov najtežega kaKbra. V povratilo ta sovrazne letalske napade 9. to fjG. t m. na Statičan, Esllngen, Unter-frirchheira In Mognnec so naii letatci fadiiio noč uspećno in Izdatno obložili Pariz i bombami. Pcročnik baroo focnthofen je d ose gel svolo 27. zmago ^ zraku. — Z ostalih bojišć nfčesar no-itega. — v. Ludenčorff. HEMSKO VECERNO POROCltO. Berolin, 12. marca, ("Kor. urad.) Z £ojišĆ ničesar novega. *RET> OFENZIVO NA ZAPADU. Dudaj, 12. marca. Ka zapadu i«» boj-bo delovanie zopet mečno naraslo t«r to se razvili v već odsekih zelo »iIni lopovski boji. pri katerih pa se izkaza-la. glasom nemških poročIL premofi nemžke artilieriie. KAPAD KEMSKIH POMORSKIH LETAL NA PRISTAMSCE V NEAPCJU ReroliiU 12. marca. (Wolff rv urad.) Mornariške zračne bojne sile so oblo-jpile ponoći od 10 na 11. marca priet&ni-|ke in voia-ške naprave ▼ NearclitL ka-koj rudi tovarne v Baenoli izdamo in Učinkovito i bombami. Z 1TALIJANSKE FRONTE. Avstrijska ofenziva proti Italiji? Iz Haaga. 12. marca: Z angle-Ike in amerlSke strani se čuje uradno in privatno o velikih pripravah sovražnika fta italijanski fronti. Avstrijd pritegujeio Velika ojačenja. kakor poročajo opazovalcf. tVie kaže. da namerava sovražnik prićetl fc ofenzivo y goroviti in da bo skoro goto-Jro poskupi! prodreti skozi Brento v niži-po. Amerlško vojno rrinistrstvo dostavlja. ifla se na tem odseku skrbno pazi na ras^o-« sovražnikovo delovanje. »Dailv Tele-|traph« poreča li Milana: Avstrijske ielez-[tttce sluiijo sedaj skoro do ćela dovažanju tlet s zapadne fronte y Italiio. 30—50 kni ta avstrijsko fronto se more opazovati domaja nje svetih čet Dovižajo se težki to-ij^ovt ▼ vcffkem ?5tev11a. FeldTnaršal Kovess |e prevzel povelfstvo nad enajsto armado tfted Brento in Asso. Vrhovno poveljstvo Vnn feldr?^ar?al Conrad. rTALUANSKO URADNO POROClLO. II. marca. Od Stelvlja do Gard-jfelcesra- jezera od časa do časa artiljerijske jkdje. Sovražni oddelki so bili razpršeni £rl Verstglianu udolina Solo) vzhodno ^damella in ob Tonalu. Od Gardskega jezera do Piave motilni ogenj, ki le bi! go-steJSI na aslaški planoti in na leven bresrj Brente. Sovraine patrulje so bile poznane Jr beg Južno Naga. Vzdolž Piave oboje-$transko živahno ognjeno delovanji. Naše Itrolne puške so zadele sovražne oddelke. Na rečnem bregu nasproti Zensonu so prouzročile naše baterije vsled učinkovite^a Mazovanja naših Ietalcev v tovražnl bate- ^ffj! požar. Bombardirale so sovražne de-lavce vzhodno Salettuora, razpHUle Jn po- iopile so splave in vozove nasproti fagari. Tekom dneva so bombardirali na?i letalci •ovražna letališča. Druga polja Je bombardiralo ponoći pet vodljivih zrakoplovov. vrgll so vsega skupaj sedem ton bomb. Vsi paši aparati so se vmili kljub Ijutemu so-Vrainemu o^nju nepoškoćovani na svojo bazo. Na levem bresru Piave so zbtti an- jdeikl letalci dve sovražni letalf. ANGLESKA OFENZTVrA V PALESTINI. Carigrad. 11. marca. Dne 10. marca o «e vršili na pafestinski fronti silni >oji. Deloma he nišo končani tako pri i "Jebi Salehu,. kler smo izvršili orori-i unek in kjer ie sovražnik potem po-1 iavil v boj mo<5ne sile. Zavmili smo Opetovane močne eovražne napade pro-t\ vzhodnemu oddelku te pozicije. Samo ha ©ni točki se ie posrećilo Aneiežem pridobiti nekoliko ial. Tuđi tu se boj 3e nadaliuie. Glavni sovražni sunek ie t>il naperjen proti naži poziciii na obeh toaneh ceste Jeruzalem - Nablus. Njih uspeh se ie omeiil na to, đa so mocrli za-hesti Bnrdž el Lisane in Seik Saleh. Boli proti vzhodu do Jordana smo vse j£iapA4e tavrnili. PolitKne verti. «= Shod ▼ Losatco. V nedeljo dne lt. t m. ob 4. popoldne se vrši v Dole-Ui«m Logatcu pri Krameriu velik mani-festacijski shod. t «e Konce exlexs. Donat 12. mar-pL DanaSnJa »Wiener Ztg.c objavija $§kon o proraCunskem provizoriju. «=x Kranjska zastopana po Sotacm ▼ Vofnokreditnem zavoda. V upravni svet ;Jtoxnai ustanovlienega^ pa 2e slovitega 'Vojnokreditnega zavoda sta bila imeno- !Vana iz Kranjske Nemec dr. Schčppl in filovenec ravnatelj Traven. Slednji je >0mr1. Dostej le nitna naslednika v Bpravncm svetu Vojnokređitnega zavo- Ba in tuđi ni nobene brige za to. Kranj- tiv>č Nemccv ne Šteje nič), je zastopaat sedaj po Nemcu pri Vojnokreditsem navodu in za tajniško meslo pri ceazor-»kem kolegiju se potef uleta dva nem-tka odvetntka. Nemška predrznost ie »krajna, ali uml^va, ker zavod ima v glavnem naloga privesti nemiki živelj v Primorje in fa tam ustalitL »^ MMMrUalna ko«Mit ▼ Ljitf>-l|aoL Kakor nam poroćajo z Dunaja, priđe mi niste njaina komisija, ki pre-iskuje pritožbe proti postopanju nemške birokracije za časa preganjanja naših ljudi, najbri ^- četrtek v Ljubljano. Lradovala bo v poslopju deželne vlade. Pred komisijo naj se ne zglasijo le oni, ki bodo ali so dobili posebna povabila, temveC vsakdo, kateremu se je s strani oblasti radi njegovega narodnega pre-prićanja godila krivica, ima pravico se oglasiti in povedati svoje pritožbe. Ni-kdo na! se ce boji. — K temu poročilu pnpominjamo, da se večina naših rati-ranih ljudi ne bo mogla oglasiti, ker se nahajajo premnogi pri vojakih. Komisija prihaja tuđi tako skrivnostno, da se bodo mnogi oglasili, ko bo že zopet — odšla. i= Nemfki predposoj /a revffilo «i-stema v AvstrijL \ berolinskem vse-nemškcm listu »Tag* je izšel članek pod naslovom »Avstrija in Poljaki«. V tem Članku se očita Poljakom, da se giblje njihova politika sedaj pod angleškim vplivom. Poliaki stavilo vse na eno karto. Pridružili so se Jugoslovanom ln Cehom, ki hočejo razkosati monarhijo in so tako uničili predpogoje ra takozvano avstro - poljsko razrešenje polj-skega vprašanja. Prvi korak osvobo-jenih Poljakov je naperjen proti onim državam, ki so jih osvob^dile. Ni pri-čakovati. da bi Poljaki v okviru avstrij-ske rešitve svojega vpra^anja pokazali več politične discipline in hvaležno-sti... Ker je zato razrešitev poljskega problema v avstrijskem zmislu odpadla, nastane za Nemce in za Avstrijo vpra-§an]e, kako ga resiti na drug način. Avstro - poljska rešitev bi bila omogočila odcepitev Galicije m v dunajskem parlamentu trajno nemštvo večino, najbolj-še famstvo trajnega redu. Kaj sedaj? K pred vojni politiki se ne moremo vr-niti. Nemogoče je, da ostanejo Ukrajinci pod oblastjo poljske večine v Oali-ciji. Ukrajinsko državo moramo npora-biti kot pritisk za spremembo političnih in narodnih razmer v Galiciji. Iz Galicije torej izhaia neposredni povod za preureditev rotranjega sistema. Ako bi gaHški poslanci 5e nadalje ostali v parlamentu, potem bi bili Nemci in država podvrženi vsem eventualnostim slovan-ske večine. Da bi se Ukrajinci pod gotovim! pegojl te sJovanske večine odrekli, prav nič ne spremenl dejstva sa-megsL Zzto je za državo in Nemce poljsko vprašanje usodno in življensko vp rasan je. Zato ie treba na vsak način Galiciio odcepiti od ostalih dežel in to jd prvi predpogoi novega političnega reda v Avstriji. = V bratskem objema. Dan po sprejetju proračunskega provizorija v poslanski zbornici so priredili nemški poslanci na Dunaju slavnostno pojedino, da proslavijo svojo »zmago«. Pojedine $t je ndeležil tuđi mmistrski pred-♦ednik vitez Seidler. Načelnik nemško-nacijonalnih strank dr. Waldner je go-voril ministrskemu predsedniku navdu-šeno napitnico, Češ Seidler raste z vsa-kim korakom in ohranil si bo na svoji ravni poti zaupanje nemških strank. V svojem odgovoru je vitez Seidler po-vdarjal. da ima najČistejše in najpošte-nej5e namene za cesarja, za državo in za svoj (nemški) narod. Pripoveduie se, da je vladalo na pojedini veliko veselje. Dr. Wa!dner je poslal zunanjemu ministru jn^ofti Czerninu posebno brzojavko, v kateri pravi, da Nemci trdno zaupajo v Czerninovo »miroljubno roko«. « Sod}als flft IBMI&) BBflMBBi BOJ* i s**ail ▼ d^ato. ker so bffi vsi njeni > čiani — razeo #nega — la gostje na strankinem zboru in nišo imeli manda- - tov. O izjavi sami ni bilo debate. Tuđi i če bi bilo pnšio do debate, bi bila ostala r neplodna, ker so nasprotstva med opo-i zicijo in vodstvom stranke pregloboka, kakor da bi jih mogla premostiti tuđi > većurna debata. Đodoči razvoj v stran-, ki in izven stranke bo Sele privedel do ■ tega, da se nasnrostva ublaže ali pa še i pooštre. Obstoječih nasprotstev ne mo-i re utajiti nihče, in brezpomembno je, . če zatrjujejo v »Napreju«, da je sogla- iala opozicija s sprejetimi resolucijami, ker >e baje soglašal sodrug Golouh z njimi. Ta trditev \e očltna potvara. So-i drug Oolouh, ki je imel od »Soc. omi.« edino ta mandat, da prečita njeno izjavo, je glede Tumov^ revolucije precizno Izjavit, da pač soglaša z onim de-lom resolucije, ki govori o splošnih demokratičnih zadevah. da pa ne so-gJaŠazonimđelom. kisetiče narodnega vprašanja. Ali ni to dovelj jasna ugotovitev obstoječega nasprotstva? Pri Cobalovi resoluciji o jii-goslovanski deklaraciji je ugotovil Oo-!ouh, da je ta resolucija previđen poli-tičen akt in plod opozicijonalnega gibanja v stranki in da zato tuđi glasuje za-njo. Iz vsega tega jasno sledi, kako pre-tirane so trditve v »Napreju«, da je govornik Soc. omi. — torej tuđi vsa Soc. omi. — zadovoljna s sprejetimi resolu-cijami. Vse te trditve lzvirajo iz name-na, da se prikrije pred strankinimi pristaši in nepoučeno javnostjo opozicija v stranki. — A. S. = »Glas S. H. S.« ustavljeti. Dopis^ nik nam brzolavlia ir. Zagreba: »Glas Slovenaca, Hrvata i Srbi« je bil z naredbo bana za osem dni ustavljen. — Banska naredba pravi, da način pisanja »Glasa S. H. S.« ogroža interese vojevanja. Naredba ie stopila v veljavo 11. t m. =z Spremembe ▼ politični npravl Dalmaclle. Svoje časno smo poročali, s kakimi ^redstvi se skuša dalmatinski namestnik jn"of Mario Attems vzdržati na svojem mestu. Zdelo se je takrat, da bo dunajska vlada vendale fzvaiala kon-sekvence ter odstranila človeka, pod katerega zaščito so se pred vojno in zlast! po rzbruhu vojne vršile v Dalmaciji lumparije, H so tej kronovlni pri-bc»rile žalostno slavo politično najbolj korumpirane in najnesrečnejše dežele. Interpelacije Jugoslovanskega kluba so pokazale, da bi odstranitev grofa At-temsa bila le skromen začetek očiŠČe-valnega dela, ki bi ga moral 5zvrSiti sistem med svojirfjl dalmatinsktmi sfužab-niki. Toda brig1; se vlada za interese ljudstva, za poštenost svoie uprave! Grof Attems Je zmagal in ostane, njegov nasprotnik, precej dosto1nej§i ^rof Thun, dosedanj! podpredsednik namest-ništva, pa odhaja. Pravilo, da bo pre-meščen v Prago, kjer dobi me sto v če-Škem odseku praškegra deželnega šo!-skega sveta. Kdo postane naslednik ?rofa Thuna, Je ni gotovo. Med razni-mi kandidati se navajajo imena kotor-skei?a okrajnega glavarla dvornega svetnika Budisavljevića in pa dvorne-gra svetnika v ministrskem prezidfju Ču-lića. Dalmacifa Je rudi danes še popol-noma v rokah pollcajev in komisan'ev. Trindvajset največiih občin je razpu-SSenih in sedaj nameravajo razctistitl še dve, ono v Skradinu pri Šibeniku in občino Rab. = Nameravana prepoved Prerado-vi^eve proslave v Zagrebu. Zdi se, da se je narodna hrvatska vlada res že od-ločila preDovedati Preradovićevo proslavo, ki bi se imela vrSiti dne 19. t. m. v Zagrebu. Glasilo koalicije »Hrvatska Riječ« že preluJira, če§ bolje je, da se proslava sploh ne vr§i, ako v tem res-nem času ne more biti čin. korišten za ves narod, temveč bi se morala spre-meniti v formalnost. Uverjeni smo, da Ima naš narod rudi mimo proslave ne-broj prilik, da koristno dela za sebe in za svojo bodočnost v teh historičnih momentih. »Hrvatska Riječ« poroča tuđi, da je bila uprizoritev Preradoviće-vesra »Kraljevica Marka«, s katero naj bf bilo hrvatsko narodno gledališče proslavilo lOOletnico velikega pesnika, že prepovedana. Te vesti, kl prihajajo \z našega Zagreba, kier je na krmilu stranka, kl se imenuje narodno, morajo vsakega iskrenega rodoljuba navdati % globoko žalostio. Pri§lo je tako dalcč, da naš narod v svojem največjem mestu. tam kjer je oblast v rokah vlade, odgovorne narodni stranki, ne srne več slaviti svojih velikih sinov. Odbor za proslavo Preradovićeve lOOletnice ob-javlja, da od oblasti še ni prejel nobene-ga obvestila. Predloži! je policiji program proslave in če bi policija eden ali drugi del programa Crtala, bo odbor proslavo najbrže odgodi! na poznejSi čas. = Ogrsk] ■riaUlrrid predsedirik • ocrskein ummdnmm rpraianjti. V ogrskem državnem zboru je ministrski predsednik dr. Wekerle nastopil proti nazlranja tTStrijskega mlnistrskega j predsednika ter mu odrekel kompe- ' tenco, interpretirati zakonski člen 12. ti leta 1857. Zadeva ogrske armade da ie samo vpraSanJe med madžarskim narodom m vladarjetn. Sedanja ogrska vlada je sprejela to vprafanje kot kardinalno točko v svoj pro- ffcnm Nmemmm aađ svUrifrtiBi ta { ogrskim stališčem se izraza v tem, da je vodstvo in notranja organizacija armade v Avstriji absolutna, na Ogrskem pa ustavna pravica vladarja. Samo-stojna organizacija ogrske armade se mora torej ustavno izvršiti. Ogrska vlada ima zagotovila, da se bo to zgodilo. Treba pa je iz političnih ozirov zlasti ureditev gospodarskih odnoša-jev bodoče ogrske armade skupno z avstro - ogrsko vlado. Nikakor pa od teh pogajanj ne srne biti odvisna ustanovi te v te armade. Če ne priđe do sporazuma, zaraditega Ogrska vendar ne izgubi pravice do svobodne odločitve. = Wilson in Avstrija. Pariški listi poročajo iz Washingtofia: Vv'ilson ima le malo upanja, da bi moglo priti z Nem-čijo do sporazuma, pač pa meni predsednik Združenih držav, da bi se dalo doseči zbližanje med Ameriko in Avstrijo. ™ Slovanske konlerence v entent-nili državah. Švicarski listi poročajo: V Parizu so se vršile konference Jugo-slovanov z Italijani, v Londonu pa po-svetovanja Cehov in Poljakov. Med posameznimi narodi je bil dosežen spo-rnzum. Kar se tiče Cehov in Poljakov, je izjavi! bivši državni poslanec Zamor-ski v rimskem listu »Epoca«, da bodeta poljska in Češka država imela skupno mejo. =r WHson kongresu sovjetov. W a-shington, 11. marca. Predsednik Wilson je poslal ameriškemu konzulu v Moskvi tole brzojavko: Uporabitl ho-čem priložnost sestanka kongresa sov-jetov, da izrečem odkritosrčno simpatijo ljudstva Zedtnjenih držav v trenutku ko se je nemška sila vsilila. da prekine boj za svobodo in da razširi svoj uspeh ter postavi želje emčije na mesto ci-Ijev ruskega naroda. 2a!, vlada Zedinje-nih držav sedaj ne more neposredno in uspeŠno pomagati, želela pa bi bila dana možnost prinesti podporo. Rad bi zagotovil ruskemu narodu potom kongresa, da bo vporabila vlada Zedinjenih držav vsako priložnost, da zagotovi Rusiji 5e enkrat popolno suverenost in ne-odvisnost v lastni deželi, in da Rusiji zopet pripomore v polnem obsegu do velike vloge v življenju Evrope in mo-dernega sveta. Ljudstvo Zedinjenih držav se udeležl na ta način s srcem po-skusa ruskega naroda, da se osvobodi od stare avtokratične vlade in da si zagotovi svoje lastno življenje. = LMandskl nemški vitez!. Kakor poročajo iz Berolina, je dobil nemški ce-sar Iz Jurjeva (Dorpata) brzojavko liv-landskega viteštva, ki se zahvaljuje za rešitev Livlandije in za zaščito te »naj-starejše nemške kolonije«. Livlandsko viteštsro prisega neomajno zvestobo v veličino nemške domovine. Podobno brzojavko so baje poslal! profesorji in dijaki junevskega vseučiliSCa. = Komornlk nemške cesarice. Kakor poroča berolinski »Vor^T§rts«, so nemške oblasti dvignile obtožbo proti komorniku nemške cesarice v. Behr-Pinnowu ki je v postranski službi dobavlja! nemški armadi vreče ter pri tem zaslužil na nepošten način 4,600.000 mark. = BelgUsId parlament se nestane, kakor poročajo franeoski listi, še ta mesec k hratkemu zasedanju v Parizu. = Pred revolucijo na Svedskem? Stockholmski »Nva Dagtight allehan-da« poroča, da so švedski mladosoci-Jalisti sklentl z rusko vlado pogodbo, ki bi jim omogočila na spomlad revolucijo. Ruski in finski boljševiki so se zavezali, da jih bodo podpirali z vojnimi ladjami, čim bode Baltiško morje prosto ledu. Delegat boljševikov Kamenjev, da se je mudil nedavno v Stockholmu, kamor je prinesel švedskim socijalistom denarja za revolucijsko organizacijo. = Rusko - romunska vojaška pogodba. Berolin, 10. marca. (Kor. ur.) Ruski tajni dokumenti, katere sedaj ob-javlja boljševiška vlada v ločenih zvez-kili. ob?ee:ajo v 3. zvezku rusko-romun-sko voiaško pogodbo iz leta 1916. Naj-interesantnejše določbe se glase: V do-polnilo zvezne pogodbe, ki je bila skle-njena 17. avgusta 1916 med Rusijo, rrancijo, Anglijo, Italijo in Romunijo, se obvezuje Romunjia, da mobilizira vse svoje bojne sile na kopnem in na morju in napade Avstrijo ne kasneje, nego 28. avgusta 1916. (Osem dni po solunski ofenzivi.) Ofenzivna dejanja romunske armade se imajo priČeti na dan vojne napovedi. Od trenotka, ko bo podpisana predležeča konvencija in med mobilizacijo in koncentracijo romunske armade, mora biti ruska armada obvezana, da bo razvijala skrajno energično delovanie na vsej avstrijski fronti v svrho varstva zgoraj omenjenih romunskih operacil. To delovanje mora biti posebno močno in ofenzivno v Bukovini, kjer morajo ruske čete na vsak način svoje pozicije držati in ostati tuđi v svoji do-sedanji številni moči. Od 25. avgusta 1916 dalje mora ruska mornarica jamčiti za varstvo pristanišča, da prepreci vsako izkrcanje sovražnih Čet na ro-munski obali, kakor tuđi vsako prodiranje v donavski zaliv. S svoje strani prizna Romunija za rusko črnomorsko mornarico pravico, da uporablja Konstanto za vojno pristanišče in ukrene tndi potrebne odredbe proti sovražnim podmorskim čolnom. Puške bojne ladje. k! bodo uporabljale Donavo v varstvo tvojega brega ali tuđi x podporo ro- munske mornarice, bodo morale biti pod vrhovnim poveljstvoin romunskih armad in delovati na tej reki skupno z romunskimi monitorji. Podrobnosti tega skupnega delovanja se imajo doloČiti soglasno s predpisi predležeče konvencije. Rusija se obvezuje, da bo poslala tekom mobilizacije romunske armade dve infanteriiski diviziji in eno kavale-rijsko divizijo v Dobrudžo za skupno delovanje z romunsko armado proti Bolgarskl. Zvezne države se obvezuje-jo, da podvzamejo odločilno ofenzivo pri Solunu stoječih armad najmanj osem dni pred začetkom romunskega voja-Skega delovanja, da olajšajo mobilizacijo in koncentracijo vseh romunskih bojnih sil. Ta ofenziva prične 30. avgusta 1916. Ako bi tekom vojaških opera-cij zvezne države po sporazumu s pri-stojnimi generalnimi štabi spoznale za potrebno, da povećajo kontingente svojih skupno z romunsko armado delujočih čet, ne srne to povećanje vojnih sil na noben način izpremeniti določb sklenje-ne konvencije. NaČeloma obdrže romunske in ruske čete svoje lastno po-veljništvo, svoje ločene operativne zone in popolno neodvisnost pri izvajanju operacij. Demarkacijska crta med obe-ma armadama teče od Dorne Vatre preko Bistrice in dolin rek Sajo in Sa-moš v Debrečin. Romunske operacije bodo imele za glavni cilj pohod skozi Sedmograško na Budimpešto, v kolikor bo to dopušcal vojaški položaj južno Donave. = Pichonova razkritja o dogodklh pred Izbruhom vojne. NemSko in fran-cosko javnost te dni mnogo razburja razkritje franeoskega zunanjega ministra Pichona, ki je v svojem govoru pri slavnostnem zborovanju pariške Sor-t>onne navedel nov dokaz, da !e Nem-čija v avgustu leta 1914. smotreno de-lovala na izbruh vojne. Pichon je navedel instrukcijo, ki jo je takrat dobil pariški nemški veleposlanik v. Schfin te Berolina. V tej instrukciji je bilo m. dr. rečeno: »Ce bi Francoska vlada, česar pa ni pričakovati, izjavila, da hoče ostati nevtralna, povejte franeoski vladi, da moramo zahtevati kot poroštvo za njeno nevtralnost, da nam prepusti trdnjave Toul in Verdun, ki jih borno zasedli in vrnili po končani vojni z Rusijo.« Iz tega sklepajo Francozi, da je nemška vlada hotela preprečiti, da bi Francija ostala nevtralna, ker Ji je bilo na tem, da baš njo napade. Radi tega je hotela v slučaju, da bi bila francoska vlada res nameravala se odločiti za nevtralnost, z zahtevo po izročitvi Toula in Verduna izzvati katastrofo. — Na Nemškem se Je najprvo dvignila burja nevolje proti franeoskim lažem, toda pokazalo se je, da ie bila dotična instrukcija res poslana. Uradna »Nordd. Allgemeine Ztg.* je napisala komentar, da je nemška diplomacija morala takrat računati z vseml možnostmi. Izjava franeoske vlade, da ostane nevtralna, bi ne bila od Nemčije odvrnila nevarnosti, da Francija vendarle inter* venira. V ostalem nemški veleposlanik instrukcije ni nikdar rabil, ker mu je francoska vlada na vprašanje, kaj namerava Francija, odgovorila, da bo sto-rila to, kar ji bodo ukazovali njeni interesi. Ćela afera je po pojasnilu »N. A. Zc prišla na razgovor v glavnem odseku nemškega državnega zbora, kjer so govorniki raznih strank prav oštro grajali nestrpno postopanje nemške diplomacije. V ostalem zatrjuiejo nemški listi sedaj, da je bilo težiŠČe celega položaja — v Italiji. Pripovedujejo nam-reč: 30. julija se je bila 1 talijanska vlada Še enkrat potrudila, da bi izsilila v Be-rolinu, še bolj pa na Dunaju kako pla-Čilo za nastop na strani zaveznikov. Italija ni imela sreče. Dne 31. Julija ob 2. popoldne je prišel na to angleSkl veleposlanik Renell - Rodd najprej k zunanjemu ministru San Oiulianu in potem še Salandri. Kakor sta »Secokx ln »Corrierec natančno dognala, so razgovori trajali ćeli dve uri. Ko je veleposlanik odšel, sta se oba državnika Se razgovarjala, nakar je prišel zastopnik Franeoske, ki se je pol ure razgovarjal z angleškim veleposlanikom. Razgovor Solandre in San Giuliana z Barrerom je traia! do 6. zvečer. Ko je odhajal od obeh ministrov, je bil videti zelo zma-govesten. Barrere je na to takoj spre-je! g. Bisolattija, ki je splsal za 1. av-gust prvi vojni članek za »Secolo«. Proti 8. zvečer je dal poklicati San Ouiliano tuđi nemškega veleposlanika v. Flotto-wa, da mu v suhih besedah izjavi, da se bo Italija proglasila za nevtralno. Avstro - ogrskega zastopnika v. Mereya San Guiliani oni večer ni sprejel, pač pa so se še tistl večer poslale preče! močne Čete s franeoske meje proti avstrijski meji Italije. Domnevati je, da |e Barrere že ob 6. zvečer telefonično sporoči! svojo zmago v Rimu gg, Vivi-aniju in Delcasseju, tako, da si je lahko misliti, kako stališče je* mogel zavzeti gosp. Guiliani eno uro pozneje pri obi-sku nemškega veleposlanika v. Schona. Ne v Parizu, marveč v Rimu da so torej padle kocke vojne. = Knez Lvov izpuščen Iz zapora, Berolinska »Telegraphenunion« poroča iz Petrograda, da so boljševiki izpustili iz zapora kneza Lvova, predsednika prve revolucijske vlade. = SkorajšnjI konec vojne? Iz Bu- *°' Stcv*_______________^^^ ____ .SLOVENSKI N\ROD\ dne 13 marca 1918. _______^tmn «. rovne delegacije MomčUov m je Izra- zil o splošnih mirovnih izgledlh, da kažejo, da Je splošni mir prav bliza Utrujenost na strani cntente narašča tako, da misel sporazuma vedno bolj napreduje. = Amerika računa, da bo trajat* vojna še dve do tri leta. Prejšnji amo-riSki predsednik Taft je imel v New Vorku govor, v katerem je rekei, da Amerika računa na vojno, ki bo trajala še ^—3 leta. Amerika mora postaviti na noge armado 5—6 milijonov in jo spraviti v Evropo, kakor hitro bo arti-ljeristično opremljena. = Amerfška vofna odlikovanja. \VoJfov urad poroćat da je predsednik Wilson odobril štJri hrabrostna odlikovanja za ameriške vojake, vojni križ, vojno medaljo, zlat trak za vojno službo in trak za ranjence. Najvišje odlikovanje je vojni križ iz brona, ki se bo podelova! le za čin izredne hrabrosti. = Pad) mirovne propagande areti-rtm\ ameriškr plsatelj. Iz Newyorka po-K>čajo, da je bi! pisatelj William R«bin-son aretiran radi mirovne propagande. V svoji mirovni brošuri zahteva, da nai Amerika takoi sklene mir, češ da ni pri-čakovati, da bi pri mirovnih razpravah proti željam entente mogla kaj doseći. Dopis iz Celja. (Od našega dopisnika.) Celje, 12. marca. Manifestacija za /agoslavijo v Žalca je Časina zađeva ćele Savinjske doline. Na! bo to sfiod. kakršnega Sa- vinjska dolina izza taborske dobe v 70. Utih še ni videla. Naj vidijo Nemci n naši posUinemci. kako mog očna je lasa volja, da dosežemo svoj cilj: Jugoslavijo. Dne 17. marca mora biti v Žalcu vse, kor narodno misli tn čuti.' Oospod Schelesniker na eeljskem okrajnem glavar-S t v u misli, da je zelo velik gospod. S ttrankamJ najraje sploh ne občuje, če pa, potera osorno in surovo. Omejil je urado-vanje s strankami na en uradni dan v tedna — in to pri tako važnem referatu, kakor je aprovizacijski! V sedanjih težkih Časih bi moral biti u radnik tega referata atrankam na razpolago vse uradne ure in ie razven istih, sospođ Schelesniker pa skraJSa Še uradne ure in se zapira in za-klepa pred strankami ter jih meće I a s t -Doroino iz pisarne, in naj pridejo še v tako važnih zadevah. iskal sa je neki gospod dopoldne ob ^IO. v pisami. Tam ga ni bilo. Po dolgem izpraševanju iz\t gospod, da referent ob tem času običajno južina v gostilni »Zur Traube«. Zadeva je bila zelo nujna. gospod ga je iskal zaman že dva dni! Napot! se torej za gospodom Schelesnikerjem v gcstilno. Ta mu pa ta-koj osorno povć, da v gostilni ne uraduje. Gospod ga zaprosi, da bf ga sirel spremiti po ulici in mu tam razode'i svojo zadevo. Schelesniker se obredne, da rudi na ce^ti ne uraduje. Sedaj bi radi vedeli, kje ta fospod uraduje? V gostilni ne. na cesci ne, v pisarni pa tuđi ne! Mislimo, da je bilo relo nepre vidno, mu od kaza ti uradni lokal irvei! poslopja okrajneza glavarstva. Tak urađnfk spada neposredno pred oči svojega sefa, torei eventualno v njegovo pred-sobo, ne pa v stran ležeče poslopje. kjer Je brez vsake kontrole! To pa povemo prav resno njemu in njegovim predstojnikom, da si njegovih surovosti ne homo pust.!] dopasti. Ravno v aprovizacijskih za-devah trpi ljudstvo dovolj, zato spada v ta referat takten, obziren mož, ne pa nadat mladenič, ki se ob vsakega obregne, kat eri si upa prestopiti prag njegove pi-sarne in kl hoče aprovizacijo celega okra-ja vkleniti v en urađen dan. Njegov pred-nik dr. riofmann je imel dobro voljo in ie bil vljuden In koncilijanten, čudežev seve-da tuđi ni mogel delati. Teh tuđi od Sche-lesnikerja ne zahtevamo, zahtevamo pa, da se obnaša tako, kakor smemo pričako-vati od vladnega urednika v teh. za pre-bivalstvo itak dovolj težkih časih. Gospodu glavarju pa svetujemo, da uradovanje te sa moža kontrolira in da odda aprovizacijski referat dostojnemu, mirnemu in vljudnemu uradniku. Baltzu p 1. Baltzbergn v albumf Dasi ste kot prehranjevalni inspektor za Slovensko Štajersko dolžni. če že ne slovensko znati, vsaj slovenskf jezik spoštovati, ste vendar na nekem zborovanju v Celju v zadevi prehrane na naravnost oduren način, vreden vsakega VVolfijanca, pokazali, da zaničujete naš Jezik. Sedaj pa še izven tega izvemo, da ste — dasi vas na5a slovenska politična zborovanja kot prehranjevalnega inšpek-torja prav nič ne brigajo — potom brzojavke hoteli izzvati prepoved manifestacij-skega shoda v Žalcu. To presesa ne le meje vašeza delokroga kot vojaški funk-cijonar. ampak rudi meie politične dostoj-nosti. Svarimo vas — kljnb vašemu ple-menitaštvu in kljtib temu. da ste avanzi-rali za hetmana! — pred taJcimi donkišoti-jadami. Kdor hodi na solnee. mora biti sam Čist ko solnee. To si zapomnite! NemSkega govorjenja je med Slovenci v Celju, osobito med ženskim svetom, na našo žalost in sramoto Se vedno veliko preveč. Clovek res ne ve, čemu na rovaš nai pHpiSe to bedasto raz-vado. Vpletanje nemSkih besed v slovenske stavke, vpletanje nemških stavkov v slovenski razgovor, to Je še vedno žatosten preostanek iz polpreteMe dobe naše za-soanostl !n nezavednosti. Kaj treba gotove ljudi res s kolom naiviljega kalibra udariti po glavi, da razločijo, kaj Je prav fn kaj n! prav? PosluževatI se po nepotrebne m Jezika onega naroda, kl nas naravnost zbesnelo tlači ob tla, kl v svoji oholosti ntma niti nafmanJŠega čuta za naše pravične zahteve na podlairf na*fli ogromnih žrtev na krvf In premoženjn, — ne pomenl nič manJ nego priznavanje, da ima ta narod pravico nas tlačirf. Mar naj danes. v dobi defclaracijske polftfke, k! Je v?5 na.5e narodno žfvllenje uosvenia In Ma-Ko-jlovfla, začnemo zopet ođ krala z narodna vzgojo nekaterfh m!ačne?ev?! Pofdite v Pra^o In na ćelo čefHco fn na prstfh tne r^ke boste lah^o se^teli vse Čehe. ki bodl-*' ^1? *i!!c!. fiođM doma fzprcjrovore po ne-Dotrehnem Ie eno nemško be^^do! Iz Savinjske đolli'. Pt-senetn nas fe dooU tx SeVUr^ * 1*1*»» ga posnamano, da se i« daoes, v tej taito i valni narodni dobu najdejo ljudi«, ki &e itejejo v gutovih ća&iii med na&, ki pa drug hip ukoj zapet pokažejo svoj nelep zaaćaj ter jih za iepo b«s«do drugaće obo lega tujca in za par judeževiii srcbrniiu>v bi sram, da &ku*ajo ipravljau ud$o sAoveu-sko poseM v nabili iepih pianinah v tuje kremplje. Ljudi, katerih danes, v dobi ju-goslovanske deklaracije, ni sram takega poće^ja, s« borao v bodoće temeljito otro-sli. Ce jih bodo držali pokonci celjski nem-ikutarji, o tem naj sami premisljujejo. Iz celjskega obeinskega mtopa. V seji dne 8. marca se je sklenilo med drugim: »Sudmarki« podariti 100 Ki on. Je suičsna vsotica, toda se ta je preveč z ozirom na mizerno stanje celjskih financ in z ozirom na to, da gre njih do-bersen del tuđi iz žepov siovenskih dav-koplačevalcev — Cisti dobiček mestnega vodovoda za leto 1915 10 zuasa 15.330 K 07 vin. — Zvišale so se postojbine v mest-ni klavnlci. Seveda, kako hi se drugače mogla dajati darila za razna nemško - nacijo na I na društva! — Trgovcu Kos su »e ie dovolila kavarniška koncesija za od njega kupljeno hiSo v RotovŠki ulici. GostilmšKa koncesija je bila odklonjena. — Dekliika meščanska in trgovska šola, v kateri ie bila doslej rezervna boinišnica, je sedaj iz-praznjena in se bo v doglednem času zopet Lzroćila učnim svrham. Ali se borno jokali! Ceiiski Hstič Vahtarca, ki ga čita v celem 377 ljudi, poziva v sot>otni števiiki nemške poslance, naj se ne spuSčalo z jugoslovanskimi «iz-dajalci« v nikakšna pogajanja. Seveda, će Ambroschutz tako komandira, bodo Markhl in drugi nemški poslanci že morali ubo-gati. Nas to prav nič ne boli. Tako ie prav! Posojilnica na Cvenu je na svojem občnem zboru skJeni-la. cdstopit' od gra^ke^a Verbanda in pri-stopiti k slovenski Zadružni zvezi Upamo. da borno o mnogih drugih posojilnicah mogli v doidednem času isto poročati. NemUo politično pišamo so ustanovili v Ptujn. Njen namen Je: voditi potrebno politično - narodno malo delo v mestu in okeliei, omogočati v obramb-nem boju (proti Slovencem) potrebno po-globljenje edino«;t! vseh nemško - zavednih (t j. nemškutarjev) ter služiti v vseh narodnih vprašanjih s pojasnili. Vodstvo pi-sarne je v rokah »Stajerčevega« urednika, znane^a političnega donkirota Unharta. S tem ie za nas vse povedano. dovolj pa menda že tuđi za tište slovenske kmete, ki še vedno verjamejo. da ie Linhart samo »Vemcem prijazen Slovenec«. Nemškutarska deputacija k c e s a r i n, ki je nameravala med 13. in 15. februarjem biti sprejeta v avdijenci. se še vedno krpa in bo — kakor poroča *Sta-jerc*, pač zelo kalen vir! — baje vendarle sprejeta. Smo ze*o radovedni. če se bo vladar res dal hujskati od naših renegatov proti slovenskemu ljudstvu, kj je prelilo toliko krvi za njegov prestoL §e enkrat občni zbor kme-ttjske družbe v Gradcu. Dne 22. in 23 marca se vrSi letošnji občni zbor, na katerega smo že enkrat opozorilt. Pri zadnjem občnem zboni smo si po težkem boju prihoriH 6 odbornlkov L j. eno četrti-no Če letos vse naše podružnice store svojo dolžnost in pošljejo delegate, lahko računamo s ten. da si pribormo tretjino odbomiških mest. katera nam po Stevllno-sti slovenske^s prebivalstva gre. če še dalje računamo, da je Izmed mllijona nem-škega prebivalstva na Stajerskem najmarij 550.000 ljudi zaposlenih v industriji in ne v kmetijstvu. dočim ie izmed spodnješta-jerskepra ljtidstva najmanj °5 od.^totkov za-posl^nega v kmetijstvu, vidimo iz tesra, da imamo tem bol? pravico, zantevati najr^anj tretjino v odboru Stvarno je zahteva po-polnoma upravičena, zato bodo delegati naših podružnic storili samo svojo računarsko dolžnost Čez vso vne-mo vztrajajo pri tej zahtevi. Davorin Trstenjakov sklad. Vsled sklepa Zsodovinskejja društva v Mariboru z dne 11. novembra 1917, je osnovan v proslavo znamenitesra sloven-skega zgodovinarja Davorina Trstenjaka poseben sklad, iz katere^a se bo podpiralo mlade zgodovinarje. kj hočejo nabirati gradivo za zzodovino slovenskega naroda teT podpirati cilje zgodovin«;ke?a društva. Po-kroviteljnina zna*a 200 K, ustanovnina 100 kron. dobrotnik p!ača 10 in podoornik manj ko 10 K. Komur \e na srcu naša kulturna povzdiga, bo prispeval svoj obolus v ta sklad. Drobne novlce. Za častnega kanonika je bil dne 7. marca v Mariboru instaliran dekan iz Šmarja ori leKah, gosp. Ivan Bohanec. — Velikonočne počitnfee na ljudskih in meSčanskih Snlah po Stajerskem bodo od 26. marca do vštetejra 2. aorila. — Promet s svežim sadfem, ozlroma nfesja prevažanje po železnicl Je ođ 17. marca zopet dovolleno. Do 50 ka: ni treba prevoz-neza dovolrenia, za večje množine \e do-trebnn. — Umri le dne 4. marca v Cpliu biv^I 3O1etni stražnlk v Celiu Simon Ka-MscTmiK v 54. letu starost!. Bil Je nem^keea mi*1jenia, a po^teniak. Zađnie mesece je vidno hira'. — L*HVo dt\*]vW\ if \e ler> me-sek kovač Mat. ^V-er^ec v Olobokem. Jd Je pfl te dnl v ?ost11nl Neže MoJan. Ko Je tro-stIl"*?arVa ?1a V po^tkn. Je fzsfnbfta tn-bico s 7^50 K deraria. $kerhec Jo ie rta rthem pobral. olačal svo*r> pfiačo In izginil. Vesti ft vimrttlfe W. Goriški nad^kof ne vra?a đoTnor. Te dni se nre^eli eori^ki nadškofiiski urad iz Zatirine nazal v Gorico Priča-kuie se. da ee vrne na to v kratkem tuni nadškof dr S**^ei. \% davane »Inžb« v Primorju. Davc-ni upravitelii Karei V i s i n t i n i. T*. Jaconcie, Josip S f i 11 e o i. Okta-vijan Marizza in Ivan Tencich so imenovani za višje davČne upravitelje Iz sodiie §ložb« t Prteorfii. Za đe-želnosodnesvetnike in predstoinike okrajnih »odišč na evolih »©danjih službenih mestih so imenovani okraini sodniki in sodni predstoiniki Srećko B i s a i 1 v Kobaridu. dr. Emanuel P e r č i 6 na Krku. Ivan Vendrellt v Gradišću ob Soči in Dominik Bion-d i v Labiniu. za deželno«odna gvetnik« okrajna sodnika Albert Komavec in Peter Z i n k deželne codniie v Trefu in za okrajne sodnike sodniki Josip Graldi na Voloekem. Friderik M u -ha in dr. Karei Peteani ▼ Puli u. Anton Ci sroi v Tolminu in dr. Evfcen Vidulich v Motovunu. ImenoTMiie pr« primorski oblasti« I Pl—Tđu-J uJdUnt Viako Oatro !• ' i imenovmn za upraviteli* pomorskih lm* zaretov v 11. činovnem razreda. Smrt m*d b**mmt*. Na Bledu i« umrla dne 12. t m. Pavla Li Čar. do-DTta is Solkana, v starosti 9 let. Ztwt vojne. B«*unei — po»or! Osrednji odbor na Dunaju nam poroča: Dne 11. aprila t. 1. poteče rok. ki f?a določa novi zakon z dne 31. decembra 1917 D. Z. kt. 15 za 1^18 za vlaganje prošenj bodiai za redno he^runsko podpovo od dneva 21. iulija 1917 naprei po 2 K na oeebo na dan, hodisi za naknadno pod poro v smislu % 9. istega zakona do najvisjega zneska 500 K na osebo. — Po 1L aprilu bi mogli befTunci doseći redno podporo vedno le od dneva priglaaitve dalje, ter zffube podporo za ves čas od 21. juli ja 1. 1. do dneva prisrlasitve. — Kar s« tiče naknadne be^unske pod pore po § 9., postaja to vprašame čedalje bol] zamotano. Tuđi v slovenskih listih ie bil pri-obcen poziv >Osredniemu odboruc na Dunaiu nai bi to zadevo po jasni 1. Spo-roćamo rojakom da se ie >Osrednii odbor« z vso vnemo lotil te?a vprašanja in sili na to da bo čim prei ueodno rečeno. Ni izkliučeno. da bo treba vse to urediti s popravkom § 9. v državneni zboru samem Vei beeunci pa nai brez odlosa vlaeajo prosnie na svoie domaće okraino crlavarstvo po okrainem glavarstvu sedaniesra bivališča. Pri tei priliki nai se povemo be^uncem veselo vest, da je izdalo notranje ministrstvo nove odredbe o vračanju beeruneev in si cer: Za povrafek v ekunino A zado-6čajo izkaznice izdane od elavarstev sedanieera bivališča, odpade torej za-mudno Došilianie teh leeitimaen sori-ekim erlavarstvorij Dalie ie naroćeno, da rnorajo biti beerunci, ki se vrrneio iz taborišč, preskrblieni z živežem za 80 dni in z obleko Beirunci smejo vzeti 5eboi tuđi ve^ živež, ki se nah&ia zda| v njihovih rokah. Urad za Hudsko prehrano želi ćelo. da bi nesli be«mnci se-boi kolikor moero^e živeža. Odločno se pa ob^oia orisrinalno nostooanie novo-mežkesra fflavar.^tva, ki ie zahtevalo od beenincev povrnitev določene množina žita itd. na rar-un prelete aprovizaciie. — Vae tozadevne odredbe so že odšle na deželne vlade in brzojavno nekato-rim frlavarstvom Knfice za Brda. Gospodična Mara Mandelc. Radovljiea 5o. Gorem'sko. je poslala Posredovalnioi za eroriške be-ennce veo šolskih kniip1. za zapuščeno in bedno deco v Brdih na Primorskem. Darovalk: se Popredovalnica naitooleie znhvaiiuie in želi, da bi našla mno^o posnemovalcev. Dnevne vesti. — Krst cesanker« princa. Kakor smo poroča li, se ie vršil včeraj krst novoroiene^a nadvojvode, ki ie dobil ime Karei Ludovik. Pri krstu je bil navzoč tuđi cesar z več nadvojvodi in nadvojvodinjami. Pred krstom ie sprejei bavarskeea poslanika, ki ie iz-roc'l botr=ko dnrilo bavarske kraljevsko dvoiice. V krstnem sprevodu ie bil tuđi prestolonapledni'c Otcu. Krstu je sledi 1 svečani Tedeum. — Vojno odlikovani«. Rezer/ni n?»dporoenik Viktor Rode vv. 27. ie odlikovan z vojaškim zaslužni™ križem tretjeera razreda z vojno dekoracijo in nr.eči. — Vojno odlikovanja. S srebrno hrabrostpo svetim*o prveea razreda za ofieirie je odlikovan poročn. 17. pp. It. Božić. S kralievo bolsrar?ko brona«to zaslužno svetinjo je odlikovan pedec 17. pp. T.eonold Pafk — Poročnik Ivo SchwAne iz SoSta-nia, očks 1787 stotniie na bojištu, ie bil za posebno hrabrost odlikovan s vojnim zaslužnim križeem III. razreda z voino dekorariio in me^i. — Za praporjSčaka ie poviian Ml-lan Kerda iz Voererskeira pri Gorici sedai na italiianskem boju em T>oliu. — Nemšk! o^enaS v slovenski Soli! Na druei mestni deški soli na Ledini pouf-uie neka firosnodifna. pri kateri se ] moraio dečki v urah dolo?enih za dru- I se predmete učiti — nemški oče- n a §! Slovenski otrocf so era morali spi-sati in edč. učiteljica 11m je žabi ča I a, da se era moraio doma na pamet naučiti. Ista gospodična priporoča otrokom neke male kn i i žice. v katerih se naha-jajo — netnške molitvi«e. To ie pa vendar že odveč! — Ali ne zadostu« je otrokom slovenski veronauk šolske-ea kateheta? Ali se moraio slovenski dečki nole« slovenskih molitev, v času ko je bolski nouk it^ik skraino OTnejen, učiti še nemških molitvic. Ali hoče dotična gospodična učiteljica v dobi RpJnšnefira narodneara prebuienja vpe-liati v slovenski prestolnici koroške metode? Zahtevamo nuinesra pojasnila in takoišnšie intervencije solske oblasti. — Kako kruto se norihrietm ivtter-fiiZfi in Lampe iz bede kraniskerm ■«-tclistva. UčiteU z dežele nam piše. fm zadnie seie kranipkeea deželneea odbora poi^namemo: Vsi deželni definitivni »lužabniki in pazniki deželne prisilne dejavnice. se pomakneio arlede na 6edanie izredne razmere. xa eno nlačil-no stopnjo naprei Vsi ta novišania ve-Ijaio od 1. ianuarfa 1918 dalje. In za učitelje? Ljudsko in meščanskošolsko učiteljstvo se v času od 1. ianuarja do 30. junija 1918. oprosti plače van ja po-kojninske^a prispevka. In kaj misli častita javnost, koliko zna£a ta velikodušni odbitek penzijskera prispevkaf Par kronc mesečno. To je dra-ffinjska doklada kranjskeea učiteljstva v svetovni vojni pod vlado onih trino-gov. ki so z neerečno elekt»arno v Završnici, požrli miljone in milione. pri-poznane od države v regulacijo učitelj* akih plač, dane« pa hinavsko savijalo oči, da nimaio denaria. — Posdrmv is Rmrile. Slovenski ra- njenci, ki se nahaJaio v bolnisnid t Volčansku, ^ubernija Harkov, poeiljajo na dopisnici % dne 12. oktobra 1917. vpem svojini znancem prisrčne poadra* ▼e. PoroČnik SrecTco Feriančifc. prmper-šcak Lucijan Orel, kadetaspirant Antoa Mahkota. vai triie od ČmovoiniSke pp. »ev. 27 — Ustaaovnl občmi sbor podfliiiee »Lfebljana I. Zveze fvsoslovaMklh Žeter-iriCarJev« se vrši dne 1°. marca ob 3. po-pol dne v restavrađfsVfh prostorili Narod-neja doma v Ljubljani Ju^osiovansH khtb se udeleži po svoleem rastopnflra tega ve-JenNasa sborovaalt, PriČakafe te saae» «ijiv# udaiazpt s straal Ooox — Prf-p r • ▼ I i a 1 a io dbor. ■ovH^ Oofflike^ Ustanovi! m Je »Kraaf. sld pomotoi odbor za obnovitev OotUkm* v Uubliaat. Delokros U obSiren. Potreb iu Oortikeia nebroj. Nujna ie izdate« po* moC Iz Kranjske s« mora pomafatt trpi-dooi ob Soči ^ najveću meri. Vrie m po-•vetovania, U katerih vzraste, kakor smemo pričaJcovati, mataa obnovna akdja sa Goriško. — Zvaza ikontlstov, —t>vliwc r MH* 4MI4 1 m. f£ pokhM v etffcvt m. JoMa ti +m *d pol X do J. -i. Mama ata mm«m * * r- •y ivi«^ aw imejBj lamaBBM I mmvuioi « &k» D mttmti\ ***> ««•* *» m. i a. awM«^|}k Stian 4. fcSLOV£N*>Ki NAKUD* One 13. marca 1^1». do: srev. tv. Jožefa. Določen je tale red: od 2. cio pol 3. št. 1 do 200, od pol 3. do 3. št. 201 do 400. od 3. do pol 4. št. 401 do konca. Kilogram stane 2 kroni. -f- Meso na rumene izkaznice C št. 1 do 600. Stranke z rumenimi izkaznica-m\ C prejmejo me;o v četnek dne 14. t m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je taJe red: od pol 4. do 4. št. 1 flo 200, od 4. do pol 5. št. 201 do 400, od pol 5. do 5. št. 401 do 600. — fna oseba doti 1/4 kgf 2 osebi pol kg, 0 in 4 osebe 3/4 kg, 5 in 6 oseb 1 kgf 7 in 8 oseb iy4 kg, več oseb I1/* k&-Kilogram stane 2 kroni. -\- Marmelada na rumene izkaznfce C *t. 1501 do konca. Stranke z rumeni-pii izkaznicami C št. 1501 do konca premejo marmelado v petek dne 15. t. fii., v soboto dne 16. t. m. in v ponede-liek dne 18. t. m. pri Muhleisnu na Du-jiajski cesti. Določen je tale red: v pe-jtek dne 15. t. m. dopoldne od S. do 9. St 1501 do 1600, od 9. do 10. št l(>0t do 1700, od 10. do 11. št. 1701 do 1S00. popoldne od 2. do 3. št. 1S01 do 1900, od 3. do A. st. 1901 do 2000. od 4. do 5. St. 2001 do 2100. V soboto dne 16. i m. dopoldne od 8. do 9. št. 2101 do 2200, od 3. do 4. št. 2201 do 2300, od 4. do 5. it. 2301 do 2400. V ponedeljek dne 18. t m. dopoldne od 8. do 9. št. 2401 do 2Č00, od 9. do 10. št. 2501 do 2o00, od 10. do 11. št. 2601 do 2700, popoldne od 2. do 3. št. 2701 do 2800, od 3. do 4. št. 2S0! do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 2 K. -f- Prodaja kistega zelja. Stranke V. okraja prejmejo kislo zelje na izkaznice za krompir v četrtek dne 14. t. m. in v petek dne 15. t. m, pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: v četrtek dne 14. t. m. popoldne od 2. do 3. št. i do 200, od 3. do 4. št. 201 do -400, od 4. do 5. št. št. 401 do 600. V petek dne 15. t. m. dopoldne od 8. do 9. št 601 do S00, od 9. do 10. št. 801 do 1000, od 10. do 11. št. 1001 do konca. Vsaka oseba dobi 2 kg. Kilogram stane 1 K 50 v. 4- Meso za žele/niske uslužbence. iMesarji se opozarjajo, da morajo želez-niški uslužbenci dobiti meso za sedaj le na rodbinske izkaznice, ker nimajo rdečih legitimacij. Te rodbinske izkaz- nice imajo natisnien veliki C. Razven tega morajo biti od strank podpisane s crnilom. Tuđi mora biti razvidno iz legitimacij, koliko ima stranka rodbinskih članov, ker so sicer neveljavne. Za pravilne označbe rodbinskih članov je odgovorna uprava žetezniške aproviza-cije. + KrviM koausifr fcodo ■radovale v petek, dne 15. mare* od 8. do 1. ure popoldne. Izdaj a le se bodo iskaznice ra, kruh in moko -h Člani vojne vrrat dobe le krušne in moćne izkaznice, katere imajo samo meatni pečat in so brez številk v kroffu. fitampilja >vojne Kveze« se ne bode več natisnila na karte, ker zadostuje le mestni pečat. -f- Pekom in prodajalc^m kruha se strogo naroča, da ne smelo na nove rodbinske izkaznice. ki se bodo izdaja-le v petek, oddati nobeni stranki več kruha, ako nima na rodbinski izkazni-ci s crnilom napisano svojo ime in priimek. Rodbinska izkaznica, na kate-ri bi bil podpis radi ran, je neveljavna. Ker se te rodbinske izkaznice izrablja-jo tako pri nakupu kruha, kakor tiidi pri nakupu mesa in druffih živil. ie ta odredba nuino potrebna ter so za nie tn^nn irnnlnitftv inniiffnvnrni nrnHniaisii kruha. Tuđi meso in druga živila se ne bodo oddajalo na rodbinske izkaznice, ki ne bodo od strank podpisane s crnilom. Isto velja za člane voine zveze. Če bo vsled neizpolnitve teera trpela kaka stranka škodo, nai pripiše posledice sama sebi — ker mestni maaristrat v tem oziru ne dovoli prav nikakih iziem. -j- Premo^arji se pozivljajo, da ta-koji po končani prodaji predlože v mestni posvetovalnici odrezke za pre-mo£ in sporoče, koliko iim je ostalo premoga. + Kaj nam obljubtjaio Ukrajinci. Ukrajinska informacijska pisama raz-šir;a vest, da dobi monarhija do 15. aprila 30.000 vagonov žita, 1200 vago-nov sladkoria, 2000 vagonov zmrzlega mesa in 1000 vagonov posušenega sad-ja. Cez mesec dni bodemo po ukrajinskih obljubah imeli vsega dovolj. 4- 2ito is Ukrajine. Koln, 11. marca. Nemčija in Avstro - Oerska sta ie razdelili žito katero hočeta dobiti iz Ukrajine. Do 31 iulija nai bi baie dobila Nemčija in Avstro - Osrrska enako množino žita in sicer v prvi polovici te^a časa nai bi dobila Avstro - Offrska dvakrat toliko kakor Nemčija, v drugtf polovici pa narobe. V nrvi doIoviH n« ne bo moffoCe dobiti skoral * *\ --.*" dobi Avstrija dve tretiini od ni -f- Ne se preveč zanašati na Ukra-iino. Predsednik urada za prehrano na Dunaju Paul ie v evoiem govoru 11. t. m. rekel da ni govora o kakih zalogah, da živimo iz roke v usta in glede uvoza iz Ukrajine ie svaril. nai se ne pričafcu-je preveč in v bližniem Času. Maniši transporti bodo kmalu moicroči, transporti v masah pa sele po več tednih. Glede kjrompirja ie izvajal. da za krit je potrebščine 12.000 vasnnov za spomlad bo treba skraišati kvoto. Razne stvarL • Švicarski generalni štrajk? Iz Berna noročajo, da so delavci v švici zagrozili z generalnim štrajkom sredi tega meseca. * Letalci imalo moko! Dva letalska častnika iščeta v DunajsV/vm novem me-stu elegantno sobo ter ponuiata poleg najemnine mesečno po 10 ke: moke. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. :: §LU*3A :: |Bf se %pre se tud; 7a nakanilo r'ače. Ponudbe pod MČevliaiil 1185** na upravništvo »Slov. Naroda*. S^niiiiiiifei WG*~ se sprejraete pri ^M Ivani Schuiler, Kongresni trg 6 Sšče ss p?£il3falka katera je 2e v papirni trgovini ali knipirn; službovala. Nastop službe po :c5-.voni. Cenj ponudbe nai se poš-leo na upra a »Slov Naroda« po3 — „1121»4 1048« — K48 DELACE iei DSLAVKS sprejffsitt tako5 strofifna tovarna Samta & Ko. v Ljubjanl, Metet-kova ulica 4. — Prijaviti se je vsafc popodne od 4.-5. ura« I Zahvala. ■ Pm'odom prebritke Izgube našega predobrega, nađvse I]ab" ■ ljenega očeta, O2iroma brata, strica in svaka gospoda 1 JANA P&S3L-A Jj se lem potom najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijali teljem in znancem pokojnika, ki so ga v tako obilnem števiiu m spremili na njegovi zadnji poti. 3j F*redvsem pa smo dolini zahvale velerenjenemu gospodu m ravnatelju Ivanu Hribarju ter uradniftvu Banke Slaviie, slavnemu P pev^kemu zboru Glasbene Matice, posebno njega vodju gospodu Ej ravnatelju Mateju Hubadu, kakor tuđi vsem darovatcem pre- ■ krasnega cvetja. ■ Sv. masa zadušnica se bode darovala dne 15. t. m. ob 8 uri I zjutraj v fami cerkvi Marijmega Oznanenja. ^ V UUBLJAN1, dne 12. 3. 1918. ialtfjoti ostali. Prostovoljna javna dražbi vozov, kozolcev« tap in dragih premićnln, se vrši v četr dne 14. *. ra. ob 8 uri zjutraj v bivši pivovarni Mengeš. — Ku ki se vabijo k tej prodaji, si stvari lahko ogledajo isti dan pol pred začetkom dražbe. 1 t' Potočnik, modni efelje za gospode in dame Ljubljana, Gradišće št. 7. im se priporoča cenj. občinstvu za Izdelovanje oblek za gospode in dame po najnovejši modi in kroju, istotako se tam moderniziralo in o&raiaio obleke za ro- i spode in dame. Novi modeli vedno na razpolago. Radi po- i manjkanja pomoći se cenj. naročnike prosi naročila poslati še pred začetkom sezone. Fazona za mošfce in ženske I obleke od 60 K napref. :: Solidna postrežba. I Otvor i te v trgovine. Cenjenlm svojim odjemalcem se tisojam naznaniti, da sem otvoril podminico (Hllalko) z modnim in konfekcijskim blagom na Sv. Petra cesti Star. 4 (poprej Singer) ter se priporoča 2 velepoštovanjetn M me IGNACIJ ŽARGI. Kupi mm 2d-3O motrov Ierfei»w ———■ kovane ali vlite ~——-~^ oreje ali močne mreže nadalje stre ino In zidao opoko Ponudbe na po^tni predai L{abl|«am fttar. 127. 11-3 išcem družabnika aii družabnico za na novo ustanavljajoče se sttvbeno obrtvkiaju z gotovim usoehom Strok zn; n e ni pothtbno pač pa uioga 3-4000 Kron. — Ponudbe naj se na-love na upravo tega lista pod .»Slejariia bo-doćnost 1.15t<(. II f • vajena, tuđi Si- Kiinurira ^™«^ ll IIIIIII II ft ^ospod.n.stvo, ^osrodu ce tuđi z nekaj otroci, aii h kaki starejši osebi; ražu me se tuđi na kmetiistvo in sprejme službo tuđi na boljsi kmetijl Nasiov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 1178 Prodam 500 kg preSanega pristnega medll. Kupim vol komplotnHt novMi ali starih nepokvar eni^ in popolnoma rabnh tniclariiiovMi panjo«. — JOSIP FRANK, Cermošnfica, Ool#)ft|sleo. W\ fl^ir* Kdor si želi nabaviti po ^1 9 I zBiemi eraf in dober "V9 11 li n3điKst(L I los, dlšave. (ii. I I ter ostalo Specerijsko in ko- ■ ! lomjalno blag'?, naj 7.ahteva ■ I cenik od naisolidBelto ter B I slovenske tvrdke 114^ I I ADRIA-IIPELHI, IAUD. USNEKITE najbolje KaHovosti po fOv 14,13,20 in 24 kron; lame podloge in mrežice, lesne mesti, puder Hd* Kupuiem imedene ženske lase. Štetan Strmoli Ljubljana, Pod Tranfo St 1. Pozor! Zmrmdl Tpokiloaafa v vo\m*Uo tlnibofialt 1« lokal odprt ubo xapro^a|o Maajo la aicer vsakl dan aamo od t do '/»1 In « nftdtljo od 9 do 11 ar« do-poldan. VABILO na 22. redni obini zbor Mit b liJlipUrt, Dnu ii \m, reglstrovaM ziinifa z imoa^ lavtzf, ki se bo vrffl ■V v TrmwmSkm ^H «■• 25. alaVM MM, ■!»■!■ in e> L «H ■ ojitallai 1. poroCilo nafelahra, 2. poroCilo nadiorttva, 3. odobrenje rmčonskefa zakljuđoi za leto 1917, 4. volitev nadzorstva, 5. Slučajnosti. ________ MBm Zm sIočjlI, da ni občni zbor sklepCen ob dolooenl ari, vrti m pol ure pozneje drugi obini zbor z istim fipofttoo, U pt ikiapa tetapapajajoj Kipu kišo v Uljani :: ne prometnem kraju. :: Pismene ponudbe z podrobnimi pojasnili in ceno pod „Blaa 118 3" na upravniStvo »Slov. Naroda«. 1183 K oaoaft aieaeeav atar««« otrokn apraiamam prati dobri plač) In oskrtai bolJSo pestunjo. 1UCA SCVKR, UUBUANA, W««ewa MMca Uv. 12. Cevljarske pomoćnike polroboio so tokojlon vatop Trtiia, ao4oj v Colfu, SchiNor-atroaao 3. — Delo akordno, za par vojaških, zbtti popoinoma pripravljenih čcvljev se plača K 4 40 11-6 Preiernove slike srodna ii pUHja n ptitin pnutjg hr. Bonač v Ljubljani. Cea« illkl 9 krra. I Dsojate rokaie! ■r za gospode "*a | '-1181 En groš Nappa • • K165.— in 225.— I Antilop . „ 115.— „ 240.— i ; Glace •. „ 135.— za tucat. Rudotf Bodenmiiller, Ljubliana, Stari trg št 8 ; Adrija fatonaiifaktora drogerija Ljubljana, Stlratargera allca šL 9. orlporooa vollko zalogo deslnfekcijskib preparatov UltV. Lysolf Lysoformv Kreolin, For-malin, Formalinove pa stil je, karbolovo kislino, karbolovo apno itd. itđ. Velika zaloga lotografskUi petrefeiila !■ mparatov. JCadomestilno tiilttu mili parfamirano v tltliBlBlfc lutran fino opremljeno ducont 14*40 kron. niovd vtfjl popust! Dobiva se pri tvrdki Mila liinir Ljubljana Sv. Petra cesta Jt. Z8. N pa!« paSti m I« ai 9 (mrtav oapre). VAJENCE za tapetniško obrt sprejme 960 J. ĆERNE, Dunaf ska cesta 28. Proda se 4 leta star, tetak la lep H ^^ ^^^ B Poizve se pri Al. IPAMfl Zorman, Linb- H.IIB1 ■ Maca, Start trg OM^aravM^ ^ 32# 1167 Kislo vodo :•: „SILTA VBELEG" :•: VINO in žganie razpošil|a A. OSET, pošta Ouštan], Koroško. Stanovanje oziroma prostori za pisarno v blizini sodnije se išče eventuelno se samaaia stanovanje v tem kraju, s cenlm pa lepim stanovanjem na periferiji mesta. Tuđi se zamenfa hiša na Dunaju z hišo v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda" pod „stanovanja In zamena 840'. »■• • ■ • s skledicarni in ute- |n|l|f|lfrl 2mi se nujno išče %t\ Irlllllllfl nauPh- Nadporočnk ■ UUUIIIU Tedesko ZaloSka c. 5. Dobra kuharica 26 isće k boljSi družini, plača po dogovoru. Kje pove upravništvo »Sloven-skega Naroda«. 1152 Pomoćnice in uienKe so taleoj tprojmolo. Modni salon CUao Hltxl, Sodno ulico Itv. 11» Jrgovski vajenec, star 15 let, kateri se 2e uči eno leto in pol trgovine z mešanim blagom, (železnine in Soecerije) želi svojo mesto spremenitl. Ponudbe pod „Priden 151 poitnoleieće RnđollOTO". 1133 iV" Proda so U prosto roke prUlična hiša % lepim vrtom, oddaljena 15 minut od mesta. V hi§i se nahaja gostilniška obrt in trafika Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1118 I KOSE! | Kdor hote Imetl I KOSE! I -------- KOSO --------1 Kj s katero se ni treba mučiti ter se lahko z enkmtnim klepanjem z lah- B koto kosi vsake vrste travo ćeli dan, naj se obrne no tvrdko ■ J. KRASOVIC v ŽALCU I katera ;ma ed no zastopstvo svetovno znanih kos znamka „Polfadelsko I Orodje" in jih je tuđi več tisoč že razpečala. — Za dobro kakovost ■ kos se jamči. — Cenik za zahtevo brezplačno. I I KOSE! | wainlžie cewel | KOSE! | U79 ! Opr. št P U48/U Movoljoa sodna dražba Deploio. Pri e. kr. okrafnem aodisčv ▼ Lfvblianl fo po proan)! laataika ml. Antona Janca na prodaj po lavni dratbl napremićntna ^loiek ftt 1166 kat. obć- Karlovibo predmestie t. i. statb. parcela it 23/34 sedaj ie travnlb, na Prnlab ob Prtvozn. Izklicna cena je 13 260 K. Dražba se bo vršila ▼ soboto dno 23. maroa 1918 dopoldne ob pol 10. nrl t pisani sod. komisarja Mota Bateer|a, o, kr. notarla v Lfobllani, Hlkloitćeva eaata at. 6. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. — Dražbeno izkupilo je plačati v roke c. kr, notarja Mate Hafnerja v Ljubljani- — Dražbene pogoje je mogoče vpogledati v pisarni navedenepa sodnega komisarja med uradnimi urami. Pied dražbo je položiti vadij 1400 K. C kr. okrajno sodiSSe v Ljubljani, odd. lt dne 2 marca 1918. I Izobraievalni tečaj 1 I za i I ženske oomožne moči kot 9 I teleffonisfinie pri armadi na 1 I vojnem ozemlju« I i I Te€a| fraja dva tedna. I I Kraj tečaja je Risano. I I Zatetak tečaja v kratkem. Natančno določilo dobe | I se bode objavilo. I I Prlstojbine obiskovalk tečaja so sledeče: I I Mesečno 120 K, prosto stanovanje, vsa oskrba (zajtrk, kosilo, | I večerja) proti vplačilu dnevnih 2 K 70 h. Obiskovalke tečaja 1 I dobe skupno stanovanje v eraričnem ali v ta namen od erarja h I najetem poslopju. | I Pogoji sos Svojeročno spisana, kolkovana prošnja I I (2 K) uradno nravstveno spričevalo, zdravniško spričevalo o | I telesni zmožnosti in popolnega zdravja, ki dopušča tuđi i I noćno službovanje, dopolnjeno 18 leto, šolska spričevala i I (srednjih ali meščanskih šol i. t. d.), oziroma spričevala o | I dosedanjem delovanju: dober sluh, natančno izgovarjanje 1 I besed, popolno znanje nemškega jezika v govoru in pisavi. 1 I Mladoletne naj prilože očetovo, oziroma materino ali varu- I I hovo dovoljenje. Vse obiskovalke se morajo pismeno zave- 1 I zati, po dokončanern tečaju saj 6 mesecev ostati v vojaški I I službi. Ustmene in pismene ponudbe se naslavljajo: I I Cinkr. etapno Stadjsko poveljstvo II " I v Ljubljani. Poiredovalnica za ženike I pomoine moii za armado na bojnem I POljU. 1184