161. številka.
Ljubljana, v torek 17. julija 1900.
XXXIII. leto
Izhaia vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ograke deželo za vso leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za joden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa so za vso leto 2 K. — Za tujo dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezno številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se no ozira. — Za oznanila plačajo se od Btiristopne potit-vrsto po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, ča se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole" irankovati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo in upravništvo jo na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj se bla« govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Liguorianstvo v cvetju.
B Slo venec" je priobčil v soboto listek .Morala sv. Liguorija ali strah in groza liberalne inteligence". Na tem spisu bodi „Slovenčevemu" uredništva izrečena topla zahvala. Ž njim si je škofovo glasilo pridobilo resnično zaslugo za spoznanje klerikalne morale ter doprineslo dokaz, da je celo glasilo kranjskega duhovništva ureje-vano po načelih liguorianske morale, po načelih, ki so očitno zanikanje in nasprotje prave morale.
Naše namiga vanje o liguorianski morali „Slovencu8 ni bilo po volji, in zato je poskusil utis naših besed izbrisati s tem, da nas je kratko malo dolžil mistifikacije. Vedel je sicer dobro, da smo pisali resnico, golo in čisto resnico, saj je svetega Liguorija moralna teologija spis, ki ga morajo duhovniki vsak dan čitati, a vendar se je osmelil trditi, da sveti Alfonz Liguori nikdar tega učil ni, kar smo mi namignili, da smo torej tega svetnika obrekovali, in da v Liguorijevih naukih ni ničesar, kar bi veri in nravnosti bilo nasprotno. Da, „ Slovenec" se je povzpel celo do grde, do ostudne blasfemije, trdeč, da je Liguori svoje nauke zajel iz božjega razodetja. Taka trditev je naravnost bogokletstvo!
Da spozna občinstvo blagoslovljenega lažnjivca, ki je spisal sobotni „Slovencev" listek, v celi njegovi nagoti, hočemo v naslednjem doslovno navesti tista prekarak-teristična mesta iz Liguorijeve moralne teologije, na katera smo se sklicevali, in ka terih eksistenco je .Slovenec" tajil. To pa po izdaji „Alphonsus Maria de Liguori Theologia moralis. Editio secunda Ra-tisbonae 1879-1881.« Knjige I—VIII.
To delo, o katerem pravi „Slovenec", da so njega nauki zajeti iz božjega razodetja, je skoz in skoz nemoralno delo in mestoma — v 6. knjigi — polno tacih svinjarij, da Človeku slabo prihaja, kadar jih čita, ki pa morajo tudi najkrepostnej-šega duhovnika pokvariti.
Nam se gre danes samo za dokaz,
da je vse to resnično, kar smo zadnjič namignili, in glede česar se je »Slovenec* upal trditi, da sv. Liguori tega nikdar pisal ni.
Rekli smo v zadevni notici, ki je dala povod .Slovenčevemu" listku, da po Liguorijevih naukih se ni treba ravnati po svoji vesti. Liguori uči (Theol. moralis, knjiga I. stran 263.in 264): .S Alphonsus tum in praecedenti tractatu, tum in variis apologiis et dissertationibus fortiter defen-dit sententiam, licere inter opiniones E2que vel fere aeqae probabiles illam sequi, quae libertati favet. Fuse hoc suum svstema, quod nomine Aequiprobabilismi venit, et quod proprie a. S. doctore excogitatum est, supra a num. 57 usque ad num. 89. ex-plicat, et multis rationibus probat: princi-pale vero argumentum est, quod lex dubia non obligat: nam libertas manet in posses-sione, usque dum cer ta lege ligetur."
Po tem nauku torej nikomur ni treba vprašati svoje vesti, nego si sme mej mnenji moralnih teologov izbrati tisto, ki mu najbolje ugaja. Uči se torej brez-vestnost.
Liguori uči krivo prisego. O tej stvari razpravlja v drugi knjigi imenovanega svojega dela od 244. do 291. strarl Z ozirom na prostor hočemo navesti samo najznačilnejše odstavke.
Liguori piše v knjigi V. na strani 266. in 256.): „ Jurare cum aequivocatione, quando justa causa est, et ipsa aequivocatio licet, non est malum; quia, ubi est jus occul-tandi veritatem et occultatur sine menda-cio, nulla irreverentia fit juramento.
Amphibologia triplici modo esse po-test: I. Qaando verbum habet duplicem sensum, prout volo significat velle et volare; II. quando sermo duplicem sensum princi-palem habet: v. gr. Hic liber est Petri signi-ficare potest, quod Petrus sit libri dominus, aut sit libri auctor; III. quando verba ha-bent duplicem sensum, unum magis com-munem, alium minus, vel unum li eralem, alium spiritualem. Sic quis interrogatus de aliquo, quod expedit celare, potest respon dere: Dico non, id est, dico verbum non;
Card. de hoc dubitat, sed, salvo meliori consilio, videtur immerito, cum verbum dico vere duplicem sensum habeat; significat enim proferre et asserere, in nostro autem sensu dico idem est ac profero."
V knjigi II. stran 259. piše Liguori: .Licet veritatem occultare prudenter sub aliqua dissimulatione."
V knjigi II. na strani 259. in 260. uči Liguori: „Reus aut testis, a judice non legi tirne interrogatus, potest jurare, se nescire crimen, quod revera scit; subintelligendo, nescire crimen, de quo legitime possit in-quiri, vel nescire ad deponendum. Idem, si testis ex alio capite non teneatur depc-nere, nempe si ipsi constet, crimen caruisse culpa, vel si sciat crimen, sed sub secreto, cum nulla praecesserit infamia."
V knjigi IL na strani 260. uči Liguori: „In judicio, si crimen fuerit omnino occul-tum; tunc potest, imo tenetur testis dicere, reum non commisisse. Et idem potest reus, si non adest semiplena probatio."
V knjigi II. na strani 261. uči Liguori : „Si reus vel contrahens aequivoce ju-rando decepit, potest absolvi, quia tali juramento, (quod perjurium nequit dici) non peccavit contra justitiam communtativam, sed contra legalem et obedientiam judici debitam, cujus praeceptum detegendae ve-ritatis trausiens est duratque solum, dum judex interrogat.
Reus legitime interrogatus potest ne-gare crimen, etiam cum juramento, si grave damnum ex confessione ipsi imminet.
V knjigi II. na strani 262. pa uči ta svetnik: „Indigens bonis absconditis ad sustentationem potest judici respondere, se nihil habere; Pariter haeres, qui sine in-ventario occultavit bona, si non tenetur ex illis satisfacere creditoribus, potest judici respondere, se nihil occultasse, subintell-gens de bonis, qaibus satisfacere teneatur."
Tu je doprinešen dokaz, da je liguori anska katoliška morala ne le nenravna in nasprotna poštenju, ampak da dopušča in uči celo krivo prisego.
In o takih nepoštenih naukih, o takih
nenravnih načelih se upa .Slovencev" list-kar trditi, da so zajeta iz božjega razodetja !
.Slovencev" listek je, kakor pričajo ti doslovni citati, od konca do kraja zlagan. Z njim je škofovo glasilo hotelo ne le nam čast ukrasti, nego tudi občinstvo slepiti in to natančno po citiranih Liguor-jevih navodilih. Prepričani smo, da se bodo blagoslovljeni lažnjivci tudi še zdaj skušali kako oprati in opravičiti, seveda zopet po naukih liguorianske morale. V tem slučaju bomo pač primorani prisiliti glavnega urednika škofovega glasila, da nam bo s tožbo dal priliko, doprinesti pred sodiščem dokaz resnice za naše citate iz katoliške morale sv. Liguorija.
Sicer se pa glede „ Slo vence vega" listka res ne more reči druzega, kakor da še cigan, ki ima količkaj čuta za resnico, bi odstopil od take stranke, kakor je kranjska klerikalna stranka.
W LJubljani, 17. julija. K položaju.
V Brnu sta se vršila dva shoda, in sicer shod češke narodne stranke in shod nemške napredne stranke. Shoda sta bila torej po svojih sklicateljih, govornikih in vdeležencih docela nasprotna, vendar pa sta sprejela oba jednako resolucijo, namreč, da vladni načrt jezikovnega zakona nikakor ni sprejemljiv. Nemci zahtevajo, da mora ostati nemščina na Moravskem jedini uradni jezik, Čehi pa zavračajo vladno predlogo, ker jim daje v jezikovnem oziru premalo pravic. Potemtakem sta odklonili obe stranki vladni načrt ter obetali vladi najhujši boj, ako bi se drznila svoj jezikovni zakon oktroirati. .Neue Freie Presse" roti vlado, naj sestavi novo, nemško liberalno večino, .Narodni Listy" pa svare Korberja, naj ne odbija od sebe slovanskih strank, sicer nastanejo v državi še hujši boji. Vlada je vsekakor v hudih škripcih. Česar se hoče lotiti, vsemu ugovarjajo stranke tako z desnice kakor z levice. Ne preostaje ji res nič druzega, kakor da skliče iznova državni zbor, ki pa
LISTEK.
S sela.
Hrvatski spisal SergjanTucić".*) (Dalje.)
In privil jo je z vso močjo k sebi, poljubljajoč jej rudeče, sočne ustnice.
Levo roko s smodko pa je stegnil daleč od sebe.
— Ne stiskaj me tako, Jure, vsa rebra mi polomiš.
— E, li ne zato, ker te ljubim? Noč je bila tiha .. . temna.
V slivnjaku se je spuščalo cvetje z dreves, s tihim, brezglasnim prhutanjem, kakor lahke kosmuljice snega.
Samo poljubi so šepetali polglasno pesem ljubezni.
— Ti praviš, da se jezi na naju?
— Kdo?
— No, Ive.
— Da, rekel mi je.
— Naj le pazi, da mu ne zdrobim lobanje . . .
Mara se je vsa blažena vrnila domov.
* * *
Nekega večera, ko je Ivo opazil Maro, je pognal ovce ter jo došel.
— Ej, Mare!
— Kaj hočeš?
— Ker goniš tod, pojdeva skupaj.
— Ti z menoj?
— Hotel bi.
— Kakor ti drago.
Šla sta kos pota, drug poleg druzega, prav blizu.
— Li veš, Mara, da sem žalosten? Mara je mignila z rameni.
— Ne ljubi se mi več hoditi na pašo, ostati hočem doma.
— A kdo pojde z ovcami?
— Bratec, seveda.
— A ti?
— Jaz pojdem orat.
Zopet sta Šla molče dalje. Mara je udarila s šibo po prahu, Ive pa se je zagledal v njeni kiti.
Nakrat se je Mara ustavila.
— Daj, zapojva, Ive!
— Zakaj hočeš, naj pojem, ker mi je tako tužno?
— Dajva, Ive, ono najino.
— Jaz ne morem, Mara, ali ti pevaj tebi je lepo na svetn.
— Oj ti sitnež!
In Mara je zapela a polnim, močnim glasom, da je odmevalo od gozda:
„0j jablane, Siri grane, Širi grane na sve strane, Širi grane na strane Ne daj zori, da svane!"
Ive jo je gledal. Zahajajoče solnce jo
je objemalo s svojim medlim rudečilom, in kakor da se je poigravalo na teh polnih, pohotnih ustnicah.
— Mara!
— Kaj?
— Mare, daj, povej mi odkrito, ali ga res tako ljubiš?
— E, kaj ti ni prav?
— Pač, prav mi je, zakaj bi mi ne bilo prav. Ljubita se, pa amen.
Mara se je nasmehnila.
— Joj, Ive, vsekakor se ljubiva. Ive je siknil skozi zobe:
— E, pa bila srečna.
Mara je zaupala Ivi, zato mu je na dušek pripovedovala o svoji in o Jurini ljubavi Koncem mu je povedala, da se hoče o sv. Ani poročiti z Jurjem.
Ive je nemo poslušal, ter samo zdaj pa zdaj sunil s nogo kudronjo, kateri se je pritiskal k njemu.
Ko sta se razstajala, ga je vprašala Mara:
— Čuješ, Ive, a kaj si se takrat jezil name?
— Saj ae nisem, Mara, to je bilo samo
tako.
— E, pa lahko noč!
— Lahko noč!
* *
Sredi neštevila poljubov je rekla ta večer Mara Juriju:
— Čuj, Jure, ono z Ivom ni ravno tako
— Kaj?
— Zmotila sem se. On je dober mladenič.
— No, tedaj mu pa ne razbijem glave.
*
Nekega poldneva je šla Mara sama iz šume na planjavo, na kateri se je pasla Ivina čreda.
— Ej, Ive, prišla sem k tebi na razgovor.
— Hvala ti, Mara, sedi sem.
Mara je sedla k Ivi pod senčnato bukvo.
— Luka bo pazil na moje krave. Ive je začutil, da mu je nekako milo
pri srcu.
— Jeli, Mara, da ti nisem baš zopern? — Nisi, Ive.
— Vidiš, jaz sem pa zmiraj mislil, da sem ti.
— Aj, kaj bi to? Tega ni bilo treba misliti.
— Kaj hočeš, ko ni drugače.
Mara je legla na trato, a je Ive uprl svoj pogled v njene prsi.
In popadlo ga je silno hrepenenje po teh drhtečih, jedrih grudih.
— Mare, veš, da si res lepo dekle.
— Pojdi, pusti to!
Ivo je zarudel, kakor da se sramuje.
Začutil je, kako mn veje okrog obraza topli, letni zrak, proti kateremu je udarjal lahni vetrec. In zazdelo se mu je, kakor da je to Marin dih. (Dalje prih.)
v jeseni tuđi ne bo drugačen, kakor je bil doslej. Radikalnih sredstev se ne upa po služiti, ker ve, da bi bil prva žrtev njih on sam. Zdi se, da bode morala vzrasti inici ativa za izpremembo razmer v naši državi od spodaj, izmed volilcev, kajti vlade z naj višjimi svetovalci so s svojo modrostjo do cela pri kraju.
Klanje v Pekinu. Groza in žalost sta prešinili ves svet, ko se je raznesla včeraj vest, da so bili 6. in 7 t. m. poklani v Pekinu vsi tujci. Poslaniki vseh držav, njihove žene, njhovi otroci, misijonarji raznih krščanskih ver ter vojaki različnih dežel so padli kot žrtve besnih Kitajcev.   Zločin se je zgodil, ki je krvavo   ranil  in najgloblje užalostil vse velevlasti, in ta zločin bodo maščevale vse velevlasti združeno.   Od 25. junija nadalje so naskakovali boksarji vsak dan angleško poslaništvo, a bili so vedno odbiti. Odpor je bil tako velik in izgube Kitajcev tako znatne, da je bilo napadalcev vedno manje. Ob 6. uri zvečer 6 t. m. pa je pripeljal princ Tuan velike topove.   Prej je imel s princem Čingom ljut boj, v katerem je činga premagal. S topovi je napravil v zid poslaništva veliko luknjo in nato so začeli Kitajci zopet naskakovati.   Toda Evropejci so v gostih vrstah streljali z ostanki svojega streljiva tako besno, da so se Kitajci z ogromnimi izgubami   umaknili ter se ustavili šele streljaj daleč. Nato je peljal princ Tuan osebno čete zopet v boj. Začel je zopet močno bombardirati in dal ukaz za naskok. Med tem pa sta princ Čing in 701etni general Vangvengšao dospela zopet, da zgrabita Tuana. Nastala je skrajno ljuta bitka, v kateri je general Vangvengšao padel. Del njegovih čet je nato prestopil na stran boksarjev, kar je bitko odločilo. Princ Čing se je menda rešil, kjer njegovega trupla niso našli.   Sedaj pa so se začeli novi naskoki na angleško poslaništvo. Evropejci so odbijali boksarje s tolikim uspehom, da so začeli napadalci že obupavati. Toda okoli polnoči je prišel general T u n g-fusiang z novimi Četami.   On in Tuan sta vodila prve oddelke.   Šele proti jutru okoli 7. ure je pošlos treljivo junaškim braniteljem poslaništva, in takrat se je začelo klanje,  kakoršnega ne pozna najnovejša zgodovina.   Pomorjeni so bili vsi, možje, otroci in ženske.   Tudi vsi Avstrijci so padli, med temi namestnik poslanika, lega-cijski tajnik dr. Artur pl. Rosthorn, brat graškega vseučiliškega profesorja, in njegova žena. Poroča se, da so imele ženske vse strup in je misliti, da se je večina sama zastrupila ter se tako rešila, predno so mogli do njih krvoločni morilci. Tako se je torej vendarle izvršila žaloigra v Pekinu,  ki bije v  obraz najprimitivnejšim pojmom kulture, in ki je vžgala Kitajcem neizbrisen, nad vse sramoten pečat. Zato pa je sedaj naloga velevlasti, da te kanibale kaznujejo eksemplarično.
Vojna na Kitajskem.
Razmere na Kitajskem postajajo čim dalje slabše. Ustaja se širi na vseh krajih in koncih. Klanje v Pekinu bo za boksarje po drugih pokrajinah znamenje, da se tudi dvignejo in pomore tujce. Najnovejše brzojavke poročajo, da sta se podkralja v Hu-nanu, Šansil in Kwangši, pridružila boksarjem. „Daily Express" javlja, da so vsi tujci v pokrajini Phekian pribežali v Šanhaj. V pokrajinah Hupei in Hunan pa je bilo baje v zadnjih dneh med strašnimi mukami pomorjenih 20000 kitajskih kristjanov. Od vseh stranij dohajajo poročila, da so bile porušene cerkve in pomorjeni misijonarji ter krščeni Kitajci. V Šanhaju vlada največji strah, da nastane ustaja, dasi je guverner Lihungčang tujcem prijazen. Tudi v Čifuju se je bati ustaje. Topovi v luki zasidranih bojnih ladij so obrnjeni na mesto in vsi tujci so poklicani k orožju. Domačine nadzirajo straže. Več tisoč boksarjev prodira proti luki Vajhajvaj. Železniško progo severno Miutšvangu so boksarji porušili. Mesto so branili ruski kozaki. V Tsientsinu pa je stališče mednarodnih čet skrajno nevarno. Dan za dnem se vrše boji. Kitajci naskakujejo vedno in vedno oddelke mesta, ki so v oblasti Angležev, Rusov in Japoncev. Uspehi so vsak čas na drugi strani, izgube pa povsod velike. Zlasti Rusi so zelo trpeli in baje izmej 800 mož izgubili vse razen 30. Dne 13. t. m. so mednarodne čete izgubile zopet 100 mož. Položaj je skrajno opasen.   Avstro Ogrska pošlje še
dve bojni ladiji: križarko .Kari VI." in torpedovko .Aspern".
Abiturijentska veselica.
Koncert in ples slovenskih in hrvat-tskih učiteljiščnih abiturijentov in abituri-jentinj, ki se je vršil v soboto večer v veliki dvorani »Narodnega doma", se je obnesel vsestransko prav lepo in so nanj prirediteljice in prireditelji lahko upravičeno ponosni. V okusno z zelenjem dekorirani dvorani se je zbralo mnogo narodnega občinstva, ki je z veseljem in z užitkom poslušalo prelepi koncert, katerega so izvajali   sami   učiteljiščniki in učiteljiščnice. Koncert je počastil ekscelenca g. baron Hein, več vladnih uradnikov, g. ravnatelj finančnega ravnateljstva, več profesorjev in veliko Število častnikov 27. in 17. ter domobranskega polka.   Koncertni vspored se je izvajal prav povoljno. Po Suppeja slavnostni overturi, katero je prav krepko izvajal vojaški orkester, je govoril abiturijent g. Jakše prolog, v katerem se je posebno poudarjalo, da mlade abiturijentinje in abiturijent i, dokončavši svoje poklicne študije, stopajo mej  svet, da postanejo delavne moči na polji narodne prosvete, na katerem jih čakajo veliki uspehi ob strani starejših kolegov in koleginj, ki že delj časa delujejo na podlagi veljavnih šolskih zakc-nov, potrjenih po Nj. Veličanstvu. Na to je zapel mešani zbor abiturijentinj in abiturijentov s spremljevanjem orkestra cesarsko pesem, katero je občinstvo stoje poslušalo. Mešana zbora P. H. Sattnerja vokalna „Naša pesem"  in dr. A. Dvofa-kova   „ H y m n a   češkega kmetstva" sta se pod vodstvom koncertnega mojstra g. Hubada izvedli prav korektno in z lepim nuanciranjem; prva slavi v pri-kupljivi obliki v nasprotji z vpletenimi tujimi ritmi krasoto slovenske pesmi, draga pa je velečastna skladba češkega mojstra skladatelja,  ki  podaja izvajalcem mnogo prilike,   odlikovati   se.   Na   klavirju sta spremljevali to točko gdčni. I. Bil in a in M. Prosenc in pripomogli  k lepemu uspehu. Gdčni Bilina in Lapajne sta zapeli   Schumanovo   nežno skladbo ^Sporočilo" z istim razumnim, deh-tečim prednašanjem, ki je potrebno za to točko; spremljal je g. Hubad.  Da je torej ta številka posebno ugajala, se razume ob sebi. Na mestu na vsporedu označene predigre  iz   „Lohengrina"   so zaigrale gdčne Bilina, Dekleva, Lapajne in Prosenc na   dveh klavirjih Schu-bertovo .Polonaise" s krepkim udarom, dobro ritmiko in korektnim, harmonično se zlagajočim prednašanjem. V solo-vih številkah .Slovo", Fr. S. Vilharje-vem in Schubertovem „Ponotniku" se je pokazal g. učitelj V r a b 1, ki je sodeloval iz prijaznosti, spretnega pevca, simpatičnega glasu in precejšnje muzikalne inteligence.   Semtertje bi bili želeli malo več izraza in krepkejše glasbene deklamacije v posameznih oddelkih, kar bi bilo le še pomnožilo lep uspeh, ki ga je dosegel g. Vrabl. Moški zbor „Pobratimija", prav lepo in karakteristično skladbo A. Foersterjevo, je izvajal abiturijentski zbor povoljno; čutilo se je le pomanjkanje krepkih prvih tenorjev, kar je bilo popolnemu uspehu nekoliko na škodo.   Sploh pa se mora reči, da je bil navzlic temu malemu nedostatku koncert v celoti prav lep in da dela čast mladim izvajalcem, ki so po kazali, da so poleg svojih poklicnih študij s prav dobrim uspehom in resno gojili tudi glasbo, o čemer so nas prav prijetno preverili pri svoji odhodnici.   Glasno odobravanje  občinstva  po vsaki posamični točki je bilo dokaz, da je bilo občinstvo zadovoljno s prirejenim koncertom. Nato se je vršil ob vojaški godbi jako animiran ples, katerega sta otvorila g. Zebre in gdč. Drenik.  Ples, ki je trajal preko 4. ure, je bil jako živahen, ter se je zbrana mladež zabavala prav izvrstno.   V nedeljo zvečer pa so se zbrali hrvatski in slovenski abi-turijentje z nekaterimi prijatelji narodno-naprednega učiteljstva v hotelu „Lloyd" še k zadnji skupni zabavi, na katerem se je prepevalo, deklamovalo in se je spregovorilo nekaj prav krepkih rodoljubnih besed. Tako se je zaključilo  to abiturijentsko slavlje vseskozi častno za njega prireditelje, katerim želimo v življenju srečo in mnogo uspehov na polju narodnega šolstva!
Dnevne vesti
V Ljubljani, 17. julija
— Volilci šentjakobskega, trnovskega in krakovskega okraja se opozarjajo na prijateljski sestanek, ki bode v sredo dne 18. julija ob 8. uri zvečer v gostilni pri Virantu. Govorilo se bo o jako važnih gospodarskih stvareh.
— Umrla je na Dunaju gospa Josipina plem. Trnkoczy-Zaszkal, mati ob čespoštovanega našega someščana, lekarnarja -gosp. Ubalda pl. Trnkoczyja. — V Ljubljani je umrl g. Jakob G e str in, višji carinski oficial v p., v starosti 62 let. N. v m. p.!
— Cesarja Franca Jožefa I. mestna višja dekliška šola je sklenila šolsko leto dne 14. julija z običajno zahvalno mašo v Križevniški cerkvi. Potem so se zbrale go-jenke ob navzočnosti učiteljskega osobja in mnogih roditeljev k razdelitvi izpričeval. Po daljšem, primernem nagovoru ravnate-ljevem na gojenke 111 letnika, ki odidejo z zavoda, se je gospodična Karlinova v imenu odhajajočih gojenk v dobro premišljenem govoru spomnila vseh onih zaslužnih mož, ki so k ustanovitvi prekoristnega tega zavoda kaj pripomogli, ter se, v izbranih besedah zahvalivši ravnatelja in ostalo uči-teljstvo, poslovila od ljubega zavoda. Po nekaterih izpodbudnih besedah kateheta prof. dr. Svetine so se gojenkam razdelila izpričevala. Zavod je štel na koncu šolskega leta 73 gojenk v treh letnikih. Izmed 38 gojenk I. letnika je prejelo 14 izpričevalo prvega reda z odliko, 22 izpričevalo prvega reda, dvema je dovoljeno izpit iz jednega predmeta ponavljati; v II. letniku je prejelo 8 izpričevalo prvega reda z odliko. 7 izpričevalo prvega reda, 2 bodeta ponavljali izpit iz jednega predmeta; v Ill.letniku je prejelo 10 gojenk prvi red z odliko, 8 pa prvi red. — Po bivališču roditeljev je bilo v Ljubljano pristojnih 47, zunanjih 26. Josipa Gorupa ustanove je vživaio 13 gojenk. — Obvezni predmeti so bili veronauk, slovenski jezik in slovstvo, francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, pri-rodopis, somatologija in zdravoslovje (v 2. polletju III. letnika), risanje, odgojeslovje (v II. in III. 1 tniku), gospodinjstvo (v III. letniku), ženska ročna dela; neobvezni pa laščina, petje, lepopisje, telovadba, steno grafija (slovenska in nemška). Poučevalo je z ravnateljem vred 14 profesorjev, učiteljev in učiteljic. — Dne 13. decembra, 22., 23. in 28. maja je šolo nadzoroval c. kr. dež. šolski nadzornik gosp. Josip Šuman ter se prepričal o vseh njenih razmerah in učnih uspehih. — Zavod je oskrbljen z vsemi potrebnimi učili in s primerno šolsko knjižnico, za katero sta v preteklem šolskem letu darovala zlasti gospoda c. kr. profesor M. Pleteršnik in pisatelj A. Aškerc mnogo prav lepih in celo dragocenih knjig. Blagima dobrotnikoma se ravnateljstvo tudi tem potom še jedenkrat zahvaljuje. — Za prihodnje šolsko leto se bode vpisovalo dne 15., 16. in 17. septembra, vsakikrat od 10. do 12. ure dopoludne v ravnateljevi pisarni (Gospodske ulice št. 8). Sprejemajo se v I. letnik deklice, ki so dopolnile 14. leto in dovršile 8. razred kake ljudske šole, ali pa če dokažejo dovoljno znanost slovenskega in nemškega jezika in računstva v posebnem sprejemnem izpitu. — V prihodnjem Šolskem letu se ustanovi, ako se oglasi dovoljno število kandidatinj poseben nadaljevalni tečaj za zgolj trgovske predmete po 11 učnih ur na teden. — Med počitnicami daje vsa pojasnila pismeno ravnatelj dr. Lovro Požar.
— Kaplan Škrjanc zopet v stiski. Znani kaplan v Zagorju ob Savi ima sicer jako kratko pamet, ali kar mu nedostaje pameti, to nadomešča z dolgim jezikom. Iz tega dolzega jezika ne more mož čisto nič krotiti. Ni se še izkopal iz afere, v katero se je bil zapletel, in ki se je zanj končala z obsodbo in rubežnijo, že je zapleten v drugo. Zadnjič je, oznanjuje* božjo besedo, grdo napadel domače županstvo in c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji. Na leci je, jeze ves razgret, kričal, da je sramota, da ti dve oblasti dopuščata godbo pod hruško. Zabavljal je, kakor že zna, dolžil rečeni oblastvi,
a sta krivi, da se ljudje pretepajo in ončno zaklical: Sramota rečem (je to, kar i dve oblastvi delata), in če sem tudi — prt. Kaplan si je bil torej v svesti, da ore radi svojih napadov priti pod ključ, n ta njegova slutnja se utegne izpolniti.
rčuje se namreč, da niti glavarstvu niti žu fpanstvu ne imponira ta .božja beseda", ki jo je oznanjal kaplan Škrjanec, nego da smatrata Škrjančevo zabavljanje za javno araraotenje dveh oblastev. Kakor rečeno, je sicer kaplan pripravljen, da ga bodo kaznovali, a zdi se nam, da ne bo nič posebno vesel, če ga bodo res zaprli.
— Mežnar v šoli. Od D. M v Polju se nam poroča: Pri nas imamo lepo občinsko šolsko poslopje. Namenjeno je seveda za šolo, in kar je s šolo v zvezi, ali kakor je jež izpodrinil celo lisico iz njenega brloga, tako se je tudi pri nas vtihotapila cela rodbina v šolsko poslopje, ki tamkaj nima ničesar iskati. V občinskem šolskem poslopju se je vgnezdil mežnarček. Zakaj mu niso dali v farovžu stanovanja, ne vemo, mislimo pa, da bi bilo tam laglje dobiti zanj prostora kakor v šoli, in mislimo tudi, da spada bolj v farovž kakor v šolo. Mežnar je torej zavzel v šoli jedno sobo. Ker ima mož pet otrok, in spi in živi cela ta rodbina v jedni sami sobi, je to že iz sanitarnih ozirov skrajno neprimerno, že iz sanitarnih ozirov bi se morala mežnacjeva rodbina odstraniti iz šole, in soba korenito desinficirati. Naravno je, da mežnarjevi otroci tudi niso posebno krotki. Ti otroci delajo v šolskem poslopju toliko vika in hrupa, da prav nadležno motijo šolski pouk. Naš g. nadučitelj je z gospodi dober, in ker prijateljsko ž njimi izhaja, prenaša molče to nadlogo, ali drugi davkoplačevalci in očetje, ki imamo otroke v šoli, s tem nikakor nismo zadovoljni in vprašamo zategadelj: Ali ni nobene pomoči, da se odpravi ta nadležnost?
— Zalagatelji konsumnih društev. Naše trgovce utegne zanimati, ako jim povemo, da mej drugimi firmami zalagata naše katoliške konsume tudi firmi Moritz Farber & Sohne na Dunaju in Vereinigte Essigfabriken v Trstu. Tudi Josip Thanel, popotnik za platno itd., ki zastopa več firm, obiskuje pridno konsumna društva.
— ,(Glasbena Matica". Naše poročilo o rednem občnem zboru .Glasbene Matice" popraviti nam je v toliko, da je Matičino šolo obiskovalo 256 rednih in 72 izrednih učencev. Društvo je prejelo od dežele kranjske 2400 K redne in 2000 K izredne, od mestne občine ljubljanske 2400 K redne in 600 K izredne in od kranjske hranilnice 4CD K podpore.
— Zrelostni izpiti na tukajšnji višji gimnaziji, ki so se pričeli 2. t. m, so bili zadnjo soboto končani. Izprašanih je bilo 77 dijakov ter je dobilo 10 izpričevalo zrelosti z odliko, 53 izpričevalo zrelosti, 12 dovoljenje, da ponove izpit čez dva meseca iz po jednega predmeta, dva pa sta propala za jedno leto. Poleg tega je propal jeden eksternist, ki je štiri pismene naloge pisal za dvojko. Štirje javni osmošolci niso v tem roku smeli k ustmeni maturi, ker morajo poprej izpit ponoviti še čez tvarino drugega polletja.
— Za civilno godbo se je prijavilo doslej 66 izvežbanih godcev — večinoma dosluženih vojakov — in 45 učencev za godbeno šolo. Pripravljalni odbor je sestavil iz prijavljenih izvežbanih godcev 30 mož močno godbo za lok in pihala, ter išče za teh 30 mož primernih služeb. Okolu 10 godcem so se že preskrbele službe, in jih potemtakem ostaja le še okolu 20. Meščani, zavodi in uradi, ki iščejo uslužbencev, kot paznikov, slug, pisarjev, risarjev, trgovskih pomočnikov za železnino, krojačev, rešetarjev, porcelanaijev, naj to vpoštevajo ter naj v prvi vrsti sežejo po godcih. Imenik godcev, za katere se iščejo službe in njih popise, ima pripravljalni odbor vsaka-teremu na ogled.
— Reparticija rekrutov. Letos potrjeni v Ljubljano pristojni mladeniči so se za sedaj nastopno uvrstili: a) Mladeniči do žrebne št. 75/1 v vojsko, b) mladeniči od žrebne št. 76 I. do žrebne št. 66/11. v domobranstvo, c) mladeniči od žrebne številke 67,11. nadalje, kot čezštevilni v nadomestno reservo. Uvrstitev čezštevilnih nadomestnih rezervistov v vojsko in domobranstvo se izvrši šele pri kontigentnem obračunu, in pri tej priliki se pokrijejo tudi eventuvalni odpadki iz rekrutnega kontingenta, s čezštevilnimi nadomestnimi rezervisti, po sporedu žrebnih številk.
— Izlet na Višarje, katerega je v nedeljo priredilo .Slovensko planinsko društvo", je jako lepo uspel. Vdeležilo se ga je kakih 60 členov, med temi 14 dam. 13 izletnikov se je že v soboto popoludne ob 4.
uri iz Ljubljane odpeljalo, in so le ti zvečer dospeli na goro. Drugi izletniki pa so se po določenem programu odpeljali v soboto o pomoči in so v nedeljo ob pol 4. uri odkorakali iz Trbiža po romarski poti. Hoja je bila zelo prijetna, kajti zrak je bil svež in čist in jutro hladno. Do sedla se je po senci hodilo, in Sele od sedla naprej so izletniki priSli na solnce. Iz kratka hoja je bila pravi užitek. Prvi so prišli pred sedmo, drugi po sedmi uri na vrh. Ob 8. uri so se izletniki skupno vdeležili pete maše. 15 izletnikov je poletelo tudi na divnega „Lovca", na katerega so preteklo leto dodelali požrtvovalni in za slovensko turistiko navdušeni duhovniki z Višarij, lastnoročno prav lepo turistično zanimivo stezo. Z obeh teh vrhov je bil krasen in razsežen razgled, posebno na Karavanke, Julične planine, lepo se je videl Veliki klek in drugi hribi. Večina izletnikov je ob 10. uri odšla peš po poti, po kateri vozijo s sanki, ter potem napravila še izlet h klanskima (Belopeškima) jezeroma, nekateri pa so ostali na Višarjih. Vsi so se vrnili z večernim vlakom jako zadovoljni in s željo, da bi „Slovensko planinsko društvo", ki povsod, tudi med priprostim ljudstvom, uživa toliko simpatij, še več tako prijetnih izletov priredilo.
— Nadvojvoda Jožef Ferdinand, kateri se je preteklo soboto na povabilo
s ruskega konzularnega agenta Vettra pripeljal za osem dni na Pokluko, se je v ponedeljek nenadoma odpeljal nazaj na Dunaj, tfe ve se za gotovo, zakaj je nadvojvoda tako hitro zapustil naš kraj, pač pa se Womneva to in ono.
— Predavanje.   Iz Cerkelj  se nam piše: Dne 15. t. m. predaval je na Berniku v prijaznih prostorih g. Hočevarja okrajni živinozdravnik g. Korošec. Videlo se je, da se je ljudstvo zelo zanimalo za lepi in resnično poučni govor. Občinstvo je pazno poslušalo in pritrjevalo govorniku. Slišal se je le eden glas, da bi nas gospod živinozdravnik zopet obiskal in škoda, da nas naš rojak in dobrotnik gospod Hočevar zapusti, ker se je preselil na prijazno Vrhniko.
— Gospodarsko bralno društvo v Kozjem priredi dne 29. t. m. ob 3. uri po-poludne na vrtu gostilne g. Franca Gučeka izvanredni občni zbor s Slomšek-Pre-širnovo slavnostjoin predavanjem potovalnega učitelja g. Beleta. Vspored se bode pozneje naznanil. Odbor prosi gg. pevce celega okraja, osobito v Pilštajnu, Podsredi in Št. Petru prijaznega sodelovanja. Rojaki! Pridite mnogoštevilno k tej slavnosti, ki vam bo razvedrilo in pouk!
— Študentovska prenočišča kluba čeških turistov. Na Češkem in Moravskom vzdržuje klub čeških turistov že nekaj let prenočišča, namenjena potujočemu dijaštvu. Na Češkem jih je letos urejenih 109, na Moravskem 15. Pripravljena so za časa šolskih počitnic v šolskih učilnicah, sicer pa v gostilnicah. Ležišča so, izvzemši onih v gostilnah, brezplačna, ona v gostilnah pa po najnižji ceni. Preskrbljeno je tudi za hrano, ki jo podajajo dijakom gostilničarji po izredno nizki ceni. Teh dobrot postane deležen vsak dijak, ki se izkaže z legitimacijo kluba češki turistov. Omogočeno je s tem dijakom potovanje po Češki in Moravski ob najmanjših stroških. Klub čeških turistov opravičil je tudi „Slovensko planinsko društvo", da izdaje legitimacije za študentska prenočišča na Češkem in Moravskem slovenskim dijakom, to z željo, da pospeši potovanje slovenskega dijaštva po čeških deželah, in da privabi med Čehe slovenski naraščaj, ki naj spoznava češki narod. Odbor „Slovenskoga planinskega društva vabi s tem slovensko dijaštvo srednjih in visokih šol, ki bi hotelo potovati na Češko ali Moravsko, naj se zglaša pri njem za omenjene legitimacije. Oddajajo se iste brezplačno.
Iz Kozjega se nam piše: V soboto, dne 14. t. m. opazovali smo ob 4. uri popoludne velik zrakoplov v visočini do 1500 metrov, katerega smer je bila od severa proti jugu. Ko se je pojavil na severnem horizontu, videti je bil kakor majhna pika, ki se je čimdalje večala ter končno v toliko bližino prišla, da se je shramba za plin v srčasti obliki, nadalje jerbas in od tega viseča debela vrv uprav natanko s prostim očesom opazovala. Z dalnjegledom pa so se celo v jerbasu stoječe osebe videle. Celo od tukaj se videče obnebje pre-plovil je balon v četrt uri. Ljudje so trdili, da se je zrakoplov na južnem obnebji
spustil na tla. Verjetno to ni bilo, vendar smo se o resnici te trditve takoj zvečer prepričali, videvši tri tuje častnike nadpo-ročnike v našem trgu Balonu je baje zmanjkalo plina, spustiti se je moral na zemljo ter pred dohodom na tla obvisel na neki smreki v grofa Attemsa šumi. V bližini bivajoči gozdar Smeh rešil je omenjene tri častnike iz neprijetnega položaja ter jih s polomljenim balonom vred spremil v Kozje, odkoder so se v nedeljo vrnili na Dunaj. Zrakoplov se je dvignil v dunajskem arzenalu ter bil namenjen v Trst. Žal, da mu je prej zmanjkalo „sape", kajti moral se je z zlomljenimi peruti z železnico povrniti, odkoder je veličastno priplo-vil. Sic transit gloria baloni!
— Prostovoljno gasilno društvo v Postojini priredi dne 22. julija 1900 koncert na vrtu hotela „pri kroni". Začetek ob 5. uri popoludne. Pri koncertu svira domaČa godba. Med koncertom petje in loterija. Vstopnina 50 vin., za družino 1 K. Čisti dohodek namenjen je za napravo ga-siln. orodja in se preplačila hvaležno sprejemajo. Dobrovoljni darovi ali dobitki se hvaležno sprejemajo ter se načelniku g. M Petriču oddajo. V slučaju slabega vremena vrši se koncert v notranjih prostorih.
— Utonil je včeraj zvečer pri Črnuškem mostu v Savi, 22 let stari Mihael Močilnikar, doma iz Črnuč. Bil je dober plavač, a zašel je vrtinec, kjer je ponesrečil. Za njim skočil je Jernej Juvan, a potegnil je že mrtvega iz Save.
— V Stari Loki pri Škofji Loki se snuje že davno potrebno gasilno društvo.
— Nezgoda. V Obrhu v črnomaljskem okraju je GOletni Josip Barič padel s črešnje na neki kol, kateri se mu je zabodel v vrat. Starček je obvisel na kolu. Neke ženske so sicer moža snele, a vsled dobljene poškodbe je Barič četrt ure pozneje umrl.
— Grozna nesreča se je pripetila dne 14. t. m v Ročinju.. Sestra posestnika I. Ipavca je natočila steklenico špirita ter jo postavila na sod. O tem se je steklenica preobrnila in špirit se je razlil po obleki. Ker je imela v roki svetilko, je prišel špirit v dotiko z ognjem, zbog česar je bila revica v hipu vsa v plamenu. Drvila je k vodotoku, nadejaje se, da voda pogasi ogenj. Ali ni jej bilo pomoči. V par hipih je zgorela na njej vsa obleka in dekle je bilo strašno ožgano. Ljudje, ki so čuli nje kričanje in videli plamen, ki se je za meter dvigal nad njeno glavo, so prihiteli na pol oblečeni. V prvi hip so menili, da se je vžgalo kako poslopje, a misliti si je njih grozo, ko so videli, kaj se je zgodilo. Onesveščeno po-nesrečnico so prenesli v postelj. Po 6urnih strašnih mukah je nesrečno dekle umrlo.
— Ogenj. Včeraj popoldne okolu polu 7. ure je nastal ogenj v gospodarskem poslopji Marije Ahlinove na Karlovski cesti št 17. Pogorelo je del strehe in nekoliko sena. Ogenj je hitro pogasil oddelek ljubljanskih gasilcev. Podžgal je 51eten deček Ivan Verhovec, stanujoč na Karlovski cesti št. 18, kateri se je igral z Ahlinovimi otroci na vrtu in je tudi v Ahlinovi hiši dobil žveplenke, da je podžgal. To poslopje je sedaj v tem delu že drugokrat gorelo. Prvikrat okoli Velikenoči je pogorela vsa streha in je takrat najbrže kak otrok za-žgal. Škode je sedaj okoli 400 kron. Poslopje ni bilo zavarovano.
— Nadepoln deček je brusačev sin Alojzij V . . . . Danes zjutraj je* prišel v gostilno Marije Barborič na Sv. Petra nasipu št. 3 in jej je ukradel iz omare denarnico, v kateri je bilo 21 kron. Dečka, ki je šele 13 let star, je policija zaprla.
— Napad. Trije ključarski vajenci so včeraj zvečer okoli 9. ure napadli na Blei-wei80vi cesti dva dijaka in dva vajenca. Eden dijak je bil z nožem ranjen.
— Najden prstan. Na potu od Tivolija do Rožnika se je našel prstan. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi na Ambroževem trgu št. 6. _
* ..Pobožen" nadučitelj. Spočetka marca so v Ramingsteinu zaprli nadučitelj a Petra Gogla, ker je več let zlorabljal svoje učenke. Gogl je bil zagrizen klerikalec ter zlasti velik nasprotnik socialistov in njihovih načel glede svobodne ljubezni. Pri obravnavi je bilo te dni med pričami 60 šolaric. Klerikalni nadučitelj je bil radi onečaščevanja obsojen v 31etno teško ječo.
* Zakaj je bil Ketteler umorjen? Iz Berolina poročajo, da je Ketteler padel kot žrtva osebne osvete kitajske cesarice-vdove.
Neki misionar, ki se je šele nedavno vrnil iz Pekina v Pariz, je pravil, da je cesarica smrtno sovražila poslanika, ker je raznašal
0 njej pikantne dogodbe in je trdil v svojih .spominih", da je cesarica-vdova najnižjega rodu in da jo je kupil in pohčeril neki mandarin ter jo potem izročil cesarju Hi-HenFungu za metreso.
* Po rokah v Pariz. Kvalilcema soda, vozniku otroškega vozička in k črevljarju bosohodcu se je pridružil kot četrti v vrsti znamenitih potovalcev na pariško razstavo Ivan Hasiingerz Dunaja. Ta pojde v Pariz po rokah ter upa dospeti tjž, v 40 dneh. Ako se mu to posreči, dobi 2CC0 K. Haslinger, ki je hrom na nogah, si je dal narediti voziček, na katerem čepi in poriva z rokami dalje. Spremlja ga kolesar. Prišla sta v 71 j dneh do Solnograda. Živita se s prodajo razglednic in z gramofonom. Neki Kari V o i t pa nosi seboj na rami kurnik z 80 piščanci v Pariz ter upa, da pride na mesto v 45 dneh.
* 10 let star samomorilec. Na Dunaju se je hotel usmrtiti 10 let stari Oskar Strnad- Deček je jako čeden in nadarjen, a jezičen in neubogljiv ter je bil zategadelj doma in v šoli večkrat kaznovan. In večkrat je dejal, da se bo zategadelj usmrtil. Te dni ga je mati karala, deček pa je tekel na stranišče, katerega vzlic prošnji matere ni hotel zapustiti. Ko je prišel oče, je deček začel žvižgati in peti ter se vrgel s četrtega nadstropja v globočino. Razbil si je spodnjo čeljust, si zlomil roko in se smrtno pobil. Dečka so prepeljali v bolnišnico.
* Za pridne šolarje. V Švici je navada, dajati takšnim učencem in učenkam, ki niso ves čas svoje šolske dobe ostali niti pol dneva doma, lepe gmotne darove. Ni dolgo tega, kar so v neki švicarski občini razdelili med take redke učence hranilne knjige z vlogami po 100 frankov. Učenci takšne pridnosti in taksnega občudovanja vrednega zdravja so prav redke prikazni. Gotovo bi takšen dar, ki bi pro-vzročil samo malo izdatkov, pripomogel, da bi jeli učenci bolj marljivo obiskovati šolo.
Književnost.
— Slovanski pregled ima v 10. št. to-le vsebino: Fr. Kvapil: Z nove poesie polske Jerzy Žulawski. Pavla Maternova: Kazimierz Przervva Tetmajer: Poezve IV. Jaroslav Rozvoda: 0 ruskjch duchoborech. Zofka K vedrova: Ženske hnuti slovi nske Krakavske" sjezdy a slavnosti. III. sjezd polskych historika. — Sjezd pol-skych žen. — Jubilejni slavnost univ. Ju-giellonske. Z Petrohradu. Pfehled literatur sIovanskych za r. 1899. Ukrajinsko-raska (Dr. Ivan Franko). Lužickosrbska(Ad.Čern^). Posudky a oznamy. Slovane severozapadni. Slovane vychodni. Jihoslovane. Slike: Jerzy Žulavvski Lucyan Rydel. Pomnik Koperniku v v nd dvori bibl. Jagiellonske\
— Drg. Hirc in Dr. H. pl. Hranilo vi ć, Zemljopis Hrvatske. Pisatelja poziv-
1 j rita na naročbo zelo zanimive ilustrovane knjige, ki bo obsegala 60 tiskanih pol (v blizu 30 zvezkih) in stala za naročnike 20 K s pošto (pozneje za nenaročnike pa 27 K). Iz razposlanega „Pristupa" (ogleda) je razvidno, da bo knjiga prav lepo opremljena, (zlasti slike so čedne, mnogo lepše, nego v .Slovenski Zemlji"), a o vsebini seveda ne moremo še soditi. Vendar sta nam imeni izdajateljev porok, da bode tudi ta dovršena, zato priporočamo knjigo prav toplo in po-zivljemo naše razumništvo, kakor tudi razne knjižnice, zlasti okrajno-šolske, da se prav marljivo naročajo na to rodoljubno podjetje. Obsegala bode sledeča poglavja: „Naša zemljopisna nauka", „Lice naše zemlje", „Naše vode", „Uzduh i podnebje", „Bilje", „Naše životinje", „Tlo i čovjek", „Obitavališta".
Telefonska in brzojavna porodila.
Dunaj 17. julija. Ministrski predsednik Korber se je danes vrnil iz Ischla semkaj. Začetkom meseca avgusta pojde zopet v Ischl.
Line 17. julija. Ebenhoch prijavlja v „Linzer Volks Blattu" članek, v katerem pravi, da vse, kar je pisal o ustanovitvi nove parlamentarne večine, je temeljilo na mnenju, da je stara desnica razpadla. Ako hočejo Mladočehi opustiti radikalizem, ako se hočejo zopet podvreči staremu programu in dajo garancije, da ne za-
idejo s tega pota, potem nimajo nemški klerikalci prav nobenega vzroka nasprotovati obnovitvi desnice.
Pariz 17. julija. Vse pariško časopisje je radi pekinške katastrofe izven sebe in zahteva, naj Francija krvavo maščuje storjeni umor.
Bruselj 17. julija. Po došlih brzojavkah je bilo pri pekinški katastrofi umorjenih nad 800 oseb.
Petrograd 17. julija Kitajci so ruski parnik „ Mihael", ki je peljal municijo za rusko vojaštvo, pri Ajgunu s streli ustavili. Na krov so prišli kitajski častniki in zahtevali, da ladja ne sme po Amuru voziti. V tem je prišla ladja „Zelenka", s katero so se peljali Kozaki. Ker se Rusi niso udali, so začeli Kitajci na ladiji streljati. Vnel se je boj, ladji sta, dasi precej poškodovani, vender prišli v Blago-veščev.
Petrograd 17. julija. Šefinžener mandžurske železnice je sporočil, da je železniško osobje s stražami vred bilo primorano pobegniti čez mejo. Kitajci so vse postaje oplenili in ponekod progo razdrli.
Poslano.**
O potrebi in nepotrebi katoliškega shoda, ki se ima meseca septembra vršiti v beli Ljubljani, se sedaj mnogo piše in razpravlja po raznih listih. Le-to vprašanje postalo je sedaj, ko se vedno približujemo suhoparni dobi „kislih kumaric", nekoliko pereče dnevno vprašanje, o katerem se je razunel pravi pravcati časnikarski boj. V ta boj pa se sedaj vlači celo tudi naš go-stilničarski stan, ki naj se po mnenju nekaterih klerikalnih srboritnežev bojkotira, in to radi tega, ker so tukajšnji gostilničarji večinoma toli pregrešni, da so (Čujte in strmite !) vzlic izrecni Škofovi prepovedi še vedno naročeni na „Slovenski Narod". Prvi sprožil je to misel „Slovenski List", ki o tem piše takole: „Veliko preveč denarja puščamo mi v liberalnih gostilnah, kadar pridemo v Ljubljano, to pa zaradi tega, ker nam razmere niso znane in tedaj pademo med razbojnike. Prav radi bi dobili v ljubljanskih gostilnah naše ljudi in ondi pustili „kronce", ko bi nam kdo povedal, kateri oštirji so brez „Naroda" (Sic!)" Za imenovanim lističem prikrevsal je seveda tudi še „Slovenec", ki je kličoč na boj zoper gostilničarje, nas razdelil po svoje kar v dva tabora — v poštene in v razbojnike! Z maziljeno gospodo se nikakor ne bomo prerekali, katere liste je nam gostilničarjem naročevati ali opuščati, tudi nikogar ne silimo, hoče-li svoje „kronce" puščati v naših gostilniških prostorih ali ne, ker je to povsem zavisno od proste volje posameznikov, pač pa moramo odločno zavračati več nego ostudno nazivanje in primerjanje našega stanu z „razbojniki". Radi tega, če je kdo naročen na ta ali oni list, ki slučajno drugemu ni po godu, menda dotičnik vendar še ne spada ravno mej razbojnike! Ali pa je to mar po novodobnih pristno - krščanskih načelih tako ? Gospoda naj za svoje „kronce" ne bo kar nič preveč v strahu; saj nismo tako la-komni ne, kakor — razbojniki! Svoje privržence, ki bodo z dežele prihrumeli na shod naj makar trumoma nasiti v ljudski kuhinji, ako ji drago — saj njen lastni „ Katoliški dom" je v ta namen itak preveč, zanemarjen in zapuščen. Nikar pa si naj ne domišlja, da ji bomo gostilničarji sedli na nerodno nastavljene limanice. Tako malo razsodni ljudje pa gostilničarji vender še nismo, da bi radi tistih par grošev, ki bi nam jih utegnil morda mimogrede do-nesti tu vršeči se katoliški shod, kar brez premisleka prepodili in pregnali zmerne stalne goste, od katerih živimo celo leto. Naj si skrajno nestrpna gospoda pomaga, kakor ve in zna, da ne bodo tu pa tam pristno katoliške „kronce" zdrknile v kak nepravi žep, a gostilničarski stan naj pri tem pusti lepo v miru, in naj ga tako grdu ne napada brez pravega povoda. Zoper tako podlo žurnalistiško tolovajstvo zavarujemo se slovesno in to tembolj, ker .političnim rokovnjačem" sploh nikakor dobro ne pristoja, i sleherni drugi poštenejši stan meriti zgolj po lastnem kopitu!
Zadruga ljubljanskih gostilničarjev In _ kavarnarjev.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor doloCa zakon. (1426)
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Tinktura zoper kurja očesa
- gotovo najboljše 'sredstvo z=z
za hitro odpravo kurjih oče%Ktrde kože itd.
StekleniCica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva ee v (9—29)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj4,
jfl. Lcustck-a v 1 Jiihljtml.
Pri Ervinu Hurdj ch-u, lekarju v Skofjl loki se dobiva  * (321—45)
K novim antlseptikom
katero je sestavil zobozdravnik dr. Kado Frlan, katsra obrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zjmoii vsako gnjilobo. Steklenica, zadoscajoča za eno leto, stane « kroni, po poŠti «•©* kroni.
Umrli so v Ljubljani:
Dne" 13. julija: Stanko Zadnikar, pasarjev sin, lVi mes-, Sv. Petra cesta St. 65, vnetje možganske mrene.
Dne 14. ju'ija: Trma Huth, lastnica ženskega uCilnega zavoda, 64 let, Poljanska cesta Štev. 6, srčna hiba.
Dne" 15. julija: Peter Japelj, kajžarjev sin, 1 mes., Črna vas št. 54, božjast.
Dne" 16. julija: Fran Morfreda, kurilCev sin, IV, leta, Holzapfelnove ulice St. 11, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 9. julija: Anton Oman, kajžarjev sin,
3 leta, jetika.
Dne" 11. julija: I. Zore, mešetar, 50 let, jetika,
V otroški bolnici:
Dne" 15. julija: Alojzija Šuštar, krojačeva hči, 1 mes., splošna oslabelost.
Dne" 16. julija: Fran Dobravec, delavčev sin,
4 leta, vnetje možganske mrene.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 3063 m. Srednji tračni tlak 736-0 mm.
Stanje   A p čas opa- baro- ( g,» zevanja   metra   Q g I v mm. I £ js
Vetrovi Nebo
hrfl li
[m ■
16 9. zvečer
17
741 0    22*2 si. sever jasno
7. zjutraj1 7414 2. popol. I 7b9 2
16 9 si. svzhod' 30*1 si. jzahodj
jasno jasno
Srednja včerajšnja temperatura 22-7°, nor-male: 198°.
JD-ia.zia0sOs:a, borza
dne 17. julija 1900.
Skupni državni dolg v notah .... 97 65
Ssupni državni dolg v srebrn .... 9740
Avstrijska zlata renta....... 115 55
Avstrijska kronska renta 4%   .... 97 55
Ogrska zlata renta 4°/0....... 115 40
Ogrska kronska renta 4°/0..... 91 —
Av8tro-ogr8ke bančne delnice .... 1714 —
Kreditne delnico......... 670—1
London vista   ... ...... 24235
VemSki drž. bankovc sa 100 mark .   . 118 55
20 mark............ 2369
20 frankov........... 1930
italijanski bankovci........ 9060
C. kr. cekini........... 1134
Vil o 11' C. <-m ti-i n, naznanja v svojem in imenu sorodnikov pretužno vest o izgubi preljubega, nepozabnega očeta, oziroma brata, svaka in strijca, gospoda
Jakoba Gestrina
c. kr. carinskega nadoficijala v pokoju
kateri se je danes ob 3 48. uri zvečer po dolgoletni mučni bolezni, večkrat previden s tolažili sv. vere, Bogu udan v 62. letu starosti, v boljše življenje preselil. Pogreb predragega pokojnika vršil se bode v sredo, 18. julija, ob 5. uri od hiralnice, Radeckega cesta St. 11.
Dragi pokojnik priporoča se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v pobožno molitev in spomin.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. (1425)
Ljubljana, dne 16. julija 1900.
Venci se na lastno željo ranjcega hvaležno odklanjajo, in se na istega željo tudi ne bodo izdala posebna obvestila.
\
Prodorna <1403-3)
kleparska! delavnica
se daje v najem m avgustov termin. Povpraša naj se na Rimski cesti štev. 16.
Učenec
za trgovino z mešanim blagom na deželi se vsprejme.      (1421—i)
Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar.".
laborant
ki je bil več let v dunajskih lekarnah, išče službe, Prijazne ponudbe pod: „J. J. poste restante Kočevje". (1423—1)
Dva učenca
vsprejmeta se takoj, oziroma s 1. avgustom t. 1. v špecerijsko trgovino v Ljubljani.
Ponudbe vsprejema Vekoslav Dolni-čar v Ljubljani.
Dotična pojasnila daje upravništvo „Slov. Naroda". (1419—1)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta.
Odhod ls Iajabljane j-t. kol. Proga oes Trhli. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Išl, Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Hovomeito ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea. Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih v aro v, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Cnriba, Bregenca, Inomosta, Zelia ob jezeru, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pon tabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga ls Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod ls ZOnblJane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob i>. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. ari 6 m. dopoludne, ob 6. ari 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1305}
Prodajalnica
z mešanim blagom
odda se radi rodbinskih razmer v nekem trgu na Notranjskem pod ugodnimi pogoji
takoj v najem.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar." pod J. L. (1367—3)
Srajce, kravate, svilnato blago
se popolnoma
sukneno, platneno in drugo manufakturno blago
po polovičnih conah
nepreklicno le do konca julija 1.1.
!»■>«» «laa_ j » (1178—14)
na Sv. Petra nasipu št. 2.
•W« »V* »M« -M« »M* »M* »M* -M*     »m* -M* *X*«M* -1BT* »M- •M-
Sospica
stara 19 let, dobro izmjena v domačih opravilih tei% izobražena, teli se poročiti s kakim uradnikom ali trgovcem. Premoženja ima 3—4000 goldinarjev.
Samo resne ponudbe s sliko naj se pošljejo pod šifro: „Tajnost" poste restante Ljubljana. (U20)
Pri delavskem konsumnem društvu premogokopa v Zagorju
sprejme se
prodajalec
(komi), veščak v mešanem blagu in zmožen obeh deželnih jezikov.
Prosilci naj pošljejo prošnje s priloženimi spričevaii, z naznanilom svoje starosti, stanu in plačne zahteve do 31. malega srpana na ,,Delavsko konsumno društvo premogokopa v Zagorju ob Savi".
Vstop 15. velikega srpana. Starejši imajo prednost pred mlajšimi. (1418—1)
sirup
lekarnarja Piccolija
[M vlijubljani
& se prireja kar najskrb-,f    u m nejše iz dišečih gorskih
malinovih jagod v srebr-nem kotlu s pomočjo para,v in je torej " najbolj čist izdelek nepreaežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 1*10, 100 kilogr. = 100 kron. L (1368—2)
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro ogerski monarhiji proti povzetju z K 530.
Učenca
ki  je spolnil  14.  leto,   dobrih starišev. sprejme v trgovino s špecerijskim in železnim blagom
(1412-1) Fran pjcek
trgovec v Ribnici, Kranjsko.
Prošnja in pojasnilo.
U8ojam si slavnemu p. n. občinstvu na deželi uljudno naznaniti, da se Ircovlna z leznlno
Andr. Druškoviča naslednik Val. Golob
nahaja edino le
na Mestnem trgu št. 10
ter naj blagovoli pri korespondencah in cenj. naročilih natanko adresovati, da zamorem lorno odgovarjati, oziroma postreči.
Za doslej mi izkazano zaupanje se najiskre-nejše zahvaljujem ter prosim daljne naklonjenosti. Z odličnim spoštovanjem
(1414-D ",\7"a,l. <3-olo"b.
Vsprejmem takoj
trgovskega pomočnika
izurjenega v trgovini manufakturnoga ter špecerijskega blaga, ter
\xc & xx c et
ki je spolnil 14. leto. (1380-3)
Iv. Fajdiga v So dražici.
Letovišče.
Stanovanje s prav lepim razgledom, blizu drevoreda, zunaj mesta, se po dogovoru odda.
Ob enem priporočam tudi za obilen
obisk
gostilno „pri Kroni" y Kranji.
(1376—3)
Janko E. Sire.
Pri županstvu v Krškem
sprejmeta se
dva občinska redarja.
Plača 60 kron na mesec. Samec ima tudi prosto stanovanje. Prošnje do 28. t. m.
dne" 16. julija 1900. (1422) Župan: Dr. Tomaž Romih.
Letovišče
v jako lepem kraji na Gorenjskem
odda se       (1399-2
hiša z 8 sobami  in kuhinjo
za poletno sezono v najem.   Hiša je od železniške postaje 5 minut oddaljena, pa vendar v zatišji tik senčnatih gozdov in visokih gora. Več pove upravništvo „S1. Naroda".
Prošnja.
Nekdo je dne 14. junija t. 1. v nekej ljubljanski gostilni dal hraniti knjižico kranjske hranilnice z vloge 70 kron ter isti dan pozabil tudi ce-kar, v kojem je bilo mnogo malih stvarij. Dotični gospod gostilničar se prosi, da to knjižico in cekar izvoli oddati pri trgovcu gosp. Kordinu v Ljubljani, kjer dobi primerno nagrado za trud in hranjenje. a409—
!Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vin!
Odlikovan za svoja vina in konjak pri dunajski jubilejski razstavi 1898. leta. (211—6) Podpiaanec priporoča svojo zalogo pristnega dobro obleganega
konjaka iz dolenjskih vin
s steklenicah, nadalje svojo zalogo dobrih, pristnih in starih
lolenjskih vin iz američanskih cepljenih in starih trt
Opozarja se na t©r pelinkoVCa. užganl probekl
Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko.
Dobiva se pri g. J. Praunsseis-u v Ljubljani.
!Brinovec in slivovec v steklenicah!
rt
o< (♦)
= K
m (♦)
€1
ladaiatalj in odgovorni uradnik; Josip Nolli
Lastnina in tisk .Narodna Tiskarn«*
65^6