LA »ripfr ;kok« cieo-o m« ■lav 'o»» ■C, it' ;eriU ii» olpa-m ol st if >e K P0ŠTNINA plačana v gotovini RNIK Leto XIII. Štev. 176 TELEFONi UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, petek 4. avgusta 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din fS Os Rim-Berlin-Tokio Konferenca laponskih generaSov v Tokiu in veleposlanikov Osime in Sira-iirjja v vili „Este“ ob Komskem jezeru v Italiji — Sklep obeh konferenc: aponska mora takoj pristopiti kot tretji partner k politični in vofaški zvezi Rim-Berlin — Vzroki in nameni sklepa RIM, 4. avgusta. Včeraj sta se sešla v vili Este ob Komskem jezeru ja-s 11S^ veIepos>!anik v Berlinu Osima in japonski veleposlanik v Rimu Siratiri v fcmstvu višjih uradnikov in vojaških atašejev obeh veleposlaništev. Konteren- I So T *ra'a*a ure’ 'n kakor se je posrečilo izvedeti poročevalcu agencije Stefani l^nci razpravljali v glavnem o pristopu Japonske k italiiausko-nemški voske Zyezl‘ lst°čaSn0 se ie vršila v Tokiu konferenca najvišnh voditeljev japon-vojske, ki so razpravljali o istem vprašanju. Konferenca veleposlanikov. r(1r ’ avgusta. Agencija Havas po-raj[ • Nenadno se je izvedelo, da sta ftfcr][aV^U*a iaP°ns*ta veleposlanika v raJit,2U,*n Osima in Siratiri na vče-1 talij. ko«ferenci ob Komskem jezeru v Zv&ze ? °'{repitvi politične in vojaške lepoS]a ?ponS'te z ^a^j° ln Nemčijo. Ve-yijo jt01*13 sta izjavila, da sta si izbrala sta v j ? kra’ •ton^rence zato’ ker trop tudi grof Ciano in von Ribben-in fte e.n'Ia vojaško zvezo med Italijo ttstaumc‘io- t-)l5a velposlanika ostaneta z dejjg m sPremstvom v vili »Este« do ne- TOK?nbERENCA GENERAL0V- vojnem . avgusta. Včeraj je bila v ministr ^n*strstvu konferenca vojnega japongj^ ta8akija z najvišjimi poveljniki 0 nu?nnw.V°^e’ na kateri s0 razpravljali Jvfeji ,i Pristopa Japonske k vojaški s° na*« ! '^ini O istem vprašanju st^ u konferirall ge posebej vojni miniraj. a83ki, namestnik načelnika genetik; štaba Nakaimo in general Jura- > ki tvorijo eksekntivo sklepov vodil* ni h japonskih vojaških dostojanstvenikov. Sklenjeno je bilo, da se skliče danes seja ožjega kabineta japonske vlade, ki mu pripada pet ministrov. OS RIM—BERLIN—TOKIO. Na današnji seji petorice bo, kakor poročajo tukajšnji listi, vojni minister general Itagaki sporočil sklep včerajšnje konference vojaških dostojanstvenikov ter sklep konference veleposlanikov Osime in Saratirija ob Komskem jezeru v Italiji ter zahteval, da vlada takoj o njem sklepa, ga sprejme in izvede. Generali in veleposlanika so po dobljenih informacijah sklenili, da je treba z ozirom na dejstvo, da ni mogoče računati na sporazum z Veliko Britanijo ter z ozirom na sovražno stališče Zedinjenih držav Severne Amerike in sovjetske Rusije nasproti Japonski, takoj pristopiti k politični in vojaški zvezi osi, ki naj se s tem spremeni v os Rim—Berlin—Tokio. y tukajšnjih diplomatskih krogih ne dvomijo, da bo vlada pod pritiskom vojske ta sklep sprejela in uresničila. VofaškakonferencavMoskvi LlIfcD^RIPRAVE ZA PRIČETEK VOJAŠKIH POGAJANJ MED ANGLIJO Francijo in rlsuo. - optimistična izjava Molotova U^A, 4. avgusta. Po poročilu iz jaška nj ^°sta ans!eška in francoska vo-!utri na za P°eaianja z Rusijo krenili NAMEN PRISTOPA K OSI. Sklep vodstva japonske vojske o pristopu k osi Rim—Berlin se tu mnogo komentira in naglaša, da hoče Japonska s tem pritisniti na Veliko Britanijo, Francijo, Ameriko in Rusijo ter kriti hrbet Japonski za primer, da bi se konflikt na Daljnem vzhodu razvil v spopad z omenjenimi silami. Italija in Nemčija naj bi se po pristopu Japonske k osi obvezali, priskočiti Japonski na pomoč v Evropi s tem, da bi tam zadrževali Anglijo, Francijo in Rusijo, dočim se Japonska obveže, da bo v primeru nove evropske vojne pomagala ItaHji in Nemčiji na Daljnem vzhodu in Tihem oceanu z napadom na angleške, francoske in ruske postojanke. Vojaško stran akcije so prevzeli generali pod vodstvom vojnega ministra Itagakija, diplomatsko pa vodita veleposlanika v Berlinu in Rimu, ki sta se v ta namen sešla ob Komskem jezeru. DEMONSTRACIJE V TOKIU. TOKIO, 4. avgusta. DNB. Dasi je divjal včeraj tajfun z dežjem, so se vendarle zbrale danes dopoldne po tokijskih ulicah ogromne množice ljudi in demonstrirale proti Veliki Britaniji. V nekaterih ulicah so se formirali sprevodi po več tisoč ljudi, ki so vzklikali proti Veliki Britaniji. Medtem se je podala posebna depatacija demonstrantov v palačo angleškega veleposlaništva in izročila tam ostro proti-angleško resolucijo. ■* Ba n z iMi»ijo Krenili fevedfr v Moskvo. Kakor se je sinoči !egatov ho etien 'zmed sovjetskih de- inZf P°8aianja z zastopniki angle-marS,ancoskeKa generalnega štaba, n° izve v°roši|ov. ki sc mudi trenut- - Os* ^ve’ ^am0r se vrn'l člani v 0 delegacijo bodo sestavljali %ramb r"0vnega sovjeta za državno ’ k' so podrejeni neposredno sovjetski vladi. Iz česar se sklepa, da bo konferenca zelo resnega značaja. Angleška delegacija bo štela 19 članov, med njimi 3 generalštabne častnike, tri tolmače častnike, enega člana vojaškega sodišča, tri tajnike in šest vojaških uradnikov. Podobno je sestavljena tudi francoska delegacija. O konferenci je izjavil Molotov, da bo odstranila vsa dosedanja nesoglasja in pospešila sklenitev trojne zveze. Mongolija uvod v vojno TaIPL0ŽAJ na MONGOLSKO-MANDŽURSKI MEJI. - BEG BOGA Ai>EV 12 MANDŽURIJE IZ STRAHU PRED RUSKIMI LETALI. ^h’h avgusta. Reuter, Pohajajo Po poro- ’ »OloJar“,u,,u',u z iaPOnskega bojišča, *6lo ,n°ngolsko-njaiidžurski meji ^estl zatr'ujejo, da so sovjet-Dreko7axv!ske Cete z,,ova poizkusile V r®ko h meio v b,ižinI izliva reke Ka!e bin ?Iston- Kakor poročajo Japonci, vs' napadi odbiti. Iz Mandžurije se jo pričel beg bogatejših ljudi, ki beže zlasti iz večjih mest iz strahu pred ruskimi letalskimi napadi. Vsi so namreč prepričani, da postaja spopad med Rusijo in Japonsko neizogiben in pomenijo sedanji spopadi na mongolski meji le uvod v vojno. JJilifoia vojakov v Romuniji °Kii F * UC NOVIH 350.000 REZERVISTOV. — VOJAŠKE VAJE, PR! KATERIH BO SODELOVALO NAD POL MILIJONA MOŽ. avgusta. Danes je >K, 0tlPoto A, 4. avgusta. Danes re2erVjsVal0 Bukarešte okoli 10 tisoč °v- da se javijo pri svojih polkih ki Sc^lovailie pri iv;* Pnrrmir* navadno r'«no letreja'° vPoki velikih vojaških vajah, v jeseni, se pa 0s že ta mesec. Na novo je ijilo pod orožje 350.000 rezervi- stov, ki se pridružijo tistim, ki so žc pri kadrih. Sedanjih vaj se udeleži nad pol milijona vojakov. Vaje bodo na treh sektorjih, na zahodni in južni meji ter v Besarabiji. Z novimi vpoklici ima Romunija sedaj pod orožjem skoraj milijon vojakov. Afera angleško-nemškega društva LONDON, 4. avgusta. Notranji minister sir Samuel Hoare je pismeno odgovoril na vprašanje nekega opozicijskega poslanca o delovanju angleško-nemškega društva. Notranji minister pravi, da je dokazano, da je društvo služilo nemški propagandi. Dokazano je tudi, da je neki član društvenega odbora dobil denar iz Nemčije. Vodstvo društva, ki organizira sedaj ,v Salzburgu podružnico, pa pravi, da je notranji minister popolnoma napae no informiran o društvenih smotrih. Zapiski Harry Morgenthau 5; .v Chamberlain na počitnicah LONDON, 4. avgusta. Chamberlain je odšel v Chequers na škotskem na počitnice, kjer bo ostal do konca meseca. V tem času ne bo vladnih sej. JAPONSKO-ITAUJANSKI INCIDENT V ŠANGHAJU. ŠANGHAJ, 4. avgusta. V italijanski koncesiji so mornarji zajeli 26 oboroženih Kitajcev, ki so jih pozneje na japonsko zahtevo zopet izpustili. Kitajci, za katere so Italijani mislili, da so razbojniki, so bili le pomožna japonska policija. POLOŽAJ V PALESTINI. JERUZALEM, 4. avgusta. Na kolodvoru je eksplodirala bomba in ubila dva visoka uradnika. Teroristi so ugrabili tri Arabce, od katerih so kasneje enega našli mrtvega. Kljub temu je nastopilo znatno pomnjenje duhov. Vlada se je odločila, da znova uvede mednarodni telefonski promet. DELAVSKI NEMIRI V AMERIKI. NEWYORK, 4. avgusta. Guverner države Kolorado je razglasil obsedno stanje. Med stavkajočimi delavci in vojaštvom se je tudi streljalo. Ameriški finančni minist. Harry Morgenthau je na poiti v Evropo, kjer namerava po lastni izjavi obiskati Skandinavske drža- ____________________ve, in sicer popolnoma zasebno. Kljub temu uradnemu zatrjevanju smo pa čitali v nekaterih listih, da njegov evropski obisk ni tako brez pomena. Gre baje za neke gospodarske in finančne akcije med Zedinjenimi državami Severne Amerike ter Švedsko, Norveško, Dansko in morda tudi še Finsko, ki bi bile v zvezi z njihovo nevtralnostjo v primeru da izbruhne na evropski celini nova vojna. Zelo verjetno je, da prihaja Morgenthau v Evropo v posebni misiji kot Rooseveltov zaupnik. Prezidemt Roosevelt tudi po neuspehih, ki jih je doživel s svojo zunanjepolitično smerjo v senatu in kongresu, ne namerava mirovati in išče sedaj nova, indirektna pota, po katerih bi mogel uresničiti tisto, kar po najkrajši ravni poti ni bilo mogoče. Eno takih poti iz Amerike v Evropo bi utegnil najti morda finančni minister, Žid Harry Morgenthau. MaSege falangisfov v tujini Vodstvo španskih falangistov je izdelalo program za delo falangistov, ki so v tujini. Taktika v tujini je razdeljena v revolucijsko politiko, v politiko ustanavljanja podružnic ter v misijonarsko politiko. Nova razdelitev Slovaške Po vladni uredbi so spremenili meje nekaterim okrajem Slovaške. Predvsem tistim ,v katerih bivajo Nemci. Nove meje so prikrojene tako, da bo nemški živelj po razmejitvi čim tesneje povezan skupaj. Nemški piloti v španskem Maroku Ob priliki svečanosti Afriške Matere božje bo v Maroku velika vojaška parada, ki se je bodo udeležili vsi španski vojaški poveljniki. Poleg njih pa tudi nemški piloti, ki so prepeljali ob začetku državljanske vojne prve Francove čete iz Maroka v Španijo. Nenaden odhod ekscarja Bolgarije Ferdinanda iz Slovaške Bivši bolgarski car Ferdinand je bival dalje časa v slovaškem zdravilišču Slia-ču. Pred dnevi je pa nenadoma prekinil zdravljenje in odpotoval, zagotavljajoč, da se bo ob priliki spet vrnil. Melijonsko darilo za oborožitev Angleški časniški magnat lord Rother-mere je daroval državi 12 in pol milijona dinarjev za oborožitev. Lord Rothermere Priliki izjavil, da je že pred 6 leti začel v svojih časnikih boj za ponovno oborožitev Anglije. Mir bo ohranjen le, če bo Velika Britanija dovolj oborožena. Naši krošnjarja na Slovaškem Na Slovaškem biva stalno nekaj stotin krošnjarjev iz Dalmacije in Kočevskega. Ko so bili po 14. marcu letos prekinjeni plačilni odnošaji med Jugoslavijo in Slovaško, krošnjarji niso mogli pošiljati domov denarja in sprejeti blaga. Z novo pogodbo med obema državama je plačilni promet urejen in naši krošnjarji spet lahko brez skrbi gredo za poslom po Slovaški. Maribor, 4. avgusta. Kakor smo že v zapiskih na kratko omenili, je napisal dr. Ivan Pavičič te dni v sarajevskem »Jugoslavenskem Listu« zanimanje vzbujajoč članek »Zakaj ni v Jugoslaviji slovenskega vprašanja?« Kakor moramo priznati, da so njegovi zaključki v posameznostih pravilni, jim moramo vendarle odreči tako pravilnost glede mnogih izhodišč in trditev. Pred vsem ni točno niti to, da slovenskega vprašanja ni. V resnici obstaja to vprašanje prav tako že dolgih 20 let, kakor obstaja hrvatsko in logično iz tega sledeč seveda tudi srbsko, kajti vsak problem dokončne notranje sožitvene ureditve kraljevine Jugoslavije tiče vse tri narode in ustvarja na eni strani tri narodnostna, na drugi pa ©no državno vprašanje. Slovensko vprašanje zato obstaja! To vprašanje je nastalo iz istih vzrokov, kakor hrvatsko: iz našega nezadovoljstva z razmerami, ki niso računale z našo narodno individualnostjo in vsemi potrebami in zahtevami, ki izhajajo iz nje. G. dr. Ivan Pavičič gotovo ne pozna slovenskih razmer, potreb in zJitev, ako trdi, da slovenskega vprašanja zato ni, ker se je Slovenija tako rekoč ves čas sama vladala, ker so jo upravljali ljudje, ki so poznali njene težnje in jih upoštevah. Pri tem je mislil avtor članka pač lahko samo na razne lokalne samoupravne funkcionarje, ki pa so v resnici le upravni e k s e k u t i v n i organi centralne beograjske vlade in ne morejo — pa četudi so sami Slovenci —iz lastne iniciative ničesar ukreniti in ničesar menjati. To pa ni samouprava in nikoli ne more biti ter zato tudi ne more zadovoljiti nikogar, najmanj nas Slovence, katerih težnja je bila, je in bo vedno popolna, to se pravi resnična samouprava. Vse tisto, kar imamo Slovenci imajo tudi Hrvati, in vse tisto, česar Hrvati nimajo, tudi Slovenci nimamo in šele zahtevamo. Predvsem pa so to: uradno priznanje naše narodne individualnosti, teritorialna avtonomija v lokalni zakonodaj^ lastna prosveta, lastno finančno gospodarstvo itd. Edino, v čemer se položaj Slovencev razločuje od položaja Hrvatov, obstaja v tem, da je v Sloveniji v nekaterih panogah zaposleno izključno ali pretežno slovensko uradništvo in nameščenstvo, dočim se je na Hrvatsko prečesto pošiljalo v veJikem številu ali c&lo pretežno srbsko. Toda to se mi zgodilo iz kakih posebnih namenov, ampak izključno le iz najpreprostejšega dejstva, da srbsko uradništvo n. pr. v sodni, davčni, poštni in v vseh tistih službah, kjer je neposreden stik z ljudstvom vsakdanja potreba, sploh ne bi moglo izvrševati svoje službe, ker ne razume slovenskega jezika in se z ljudstvom ne bi razumelo. Praksa je namreč pokazala, da se Srbi, ki službujejo v Sloveniji, niti po desetletju niso naučili slovenščine, bodisi da se je res niso mogli, ah' se je enostavno niso hoteli. Pisec tega članka je bil sam priča izjave orožniškega častnika, ki je ob priliki nekega procesa izjavil, da ne more podati točne izjave, ker slovenšči ne ne zna :n ljudi ob priliki inkriminira- dogodkov ni razume!. In vendar je služboval ta častnik v Sloveniji že več mesecev! Vendar ne velja trditev, da je v Sloveniji ostalo slovensko uradni-stvo, za vse stroke. Tako je carina v Slovenci pretežno v rokah srbskega uradnica. i^o velja za obmejno policijo, graničarje, v veliki meri za orožništvo, in lepo število Srbov je zaposlenih tudi pri pošti, železnicah, financi in celo srbskih učiteljev in profesorjev na meščanskih in srednjih šolah ne manjka. Da so si Slovenci razširili svoj »življenjski prostor« še celo čez meje Slovenije, je pa bilo glede uradni$tva mogoče le zato, ker se je vsak Slovenec takoj naučil’ srbohrvaščine in uradoval alH učil na Hr-vatskem in v Srbiji v srbohrvaščini, do-č*m Srb ali Hrvat v Sloveniji tega ni mogel ali se mu ni zdelo vredno. V kolikor pa misli avtor pri tem na naše gospodarstvo, je treba poudarjati, da so prav tako Srbi in Hrvati razširili svoj »življenj-;*ki protstor« na Slovenijo, tako s svojo industrijo in trgovino, kakor s poljskimi pridelki in vinom. Z zadnjim na očito škodo slovenskih vinogradnikov. Da se pa slovensko vprašanje —- ki obstaja! — ne postavlja v tako pereči obliki kakor hrvatsko in sc večinoma ne- Turške čete na bolgarski e e meji V BOLGARIJI IZJAVLJAJO, DA NISO V ZVEZI S KAKO SOVRAŽNOSTJO MED OBEMA DRŽAVAMA, AMPAK LE V ZAŠČITO DARDANEL. — VPOKLIC V BOLGARIJI. BUKAREŠTA, 4. avgusta. List »Sen-manuk objavlja izjavo bolgarskega vojnega ministra Dakalova In šefa bolgarskega generalnega štaba Hadžipetkova o vesteh o koncentraciji turških čet na bolgarski meji. V tej izjavi se konstatira, da je Turčija koncentrirala na bolgarski meji večje čete, toda brez vsakega na- mena, napasti Bolgarijo. Gre le za turške ukrepe za zaščito Dardanel pred ev. napadom. Bolgarska je pa kot ukrep popolnoma notranjega značaja poklicala 1. avgusta pod orožje dva letnika rezervistov. Kakšno bolgarsko-turško nasprot-stvo sploh ne obstaja. Bolgarija bo osta la v vsakem primeru nevtralna. Triletnica grškega prevrata METAXASOVA POSLANICA GRŠKEMU NARODU. — GEOGRAFSKI IN SPLOŠNI POLOŽAJ TERJA OD GRČIJE, DA JE SLOŽNA, MOČNA IN PRIPRAVLJENA. ATENE, 4. avgusta. Ob triletnici sedanjega režima v Grčiji je naslovil predsednik vlade Metaxas na grški narod poslanico, v katere opisuje delo pomirjevanja in obnavljanja ,ki je bilo v tem času izvršeno. Metaxas pravi dalje: Aprilska mednarodna kriza nas je našla zedinjene, močne in pripravljene na vsako eventual-nost. Nič nas tudi v bodoče ne bo razdelilo in obračunali bomo z vsemi, ki bi hoteli sejati med nami seme razdora. Naš položaj nam narekuje, da moramo biti složni, ker sicher se nam lahko zgodi, da izginemo, kakor so izginili nesložni narodi. Pred vsem pa moramo biti vojaško močni in za to so potrebne vse žrtve. Vendar ne zadostuje za to le orožje, potrebna je tudi moralna moč naroda. Zato smo pred tremi leti postavili kot ideal uresničenje tretje helenske civilizacije. Režim, ki je nastal 4. avgusta 1936., je režim disciplinirane evolucije, toda ne evolucije, ki bi pomenila vrnitev v prejšnje stanje. Italijanske vojaške vaje MILAN, 4. avgusta. Stefani. Vrhovno italijansko poveljstvo je izdalo sporočilo, v katerem javlja, da je prva faza manevrov končana, čete so se v vsakem pogledu odlično izkazale. Neki konjeniški polk je premeril 100, motorizirana divizija 130, neka oklopna divizija pa 160 km. Morala čet je odlična. Prometna sredstva so izvrstno funkcionirala. Kralj je obšel manevrsko področje, kjer operirajo »rdeče čete«. Oponiranje Rooseveltu WASHINGTON, 4. avgusta. Havas. Na današnji seji je senator Wandenberg ostro nastopil proti pooblastilu ladjedelnicam in arzenalom, da smejo izdelovati vojne ladje in orožje ter ga prodajati državam Južne Amerike. Vztrajal je pri tem, da je o stvari nujno potrebna debata, ker jo pravilnik predvideva, če le en sam senator ugovarja sklepom. Vprašanje najbrž na tem zasedanju še ne bo rešeno. KJOSEIVANOV POJDE V RIM. RIM, 4. avgusta. Havas. Predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov bo v kratkem uradno obiskal Rim. Vojvoda In vojvodinja Kentska v Sloveniji RIM, 4. avgusta. Havas. Vojvoda in voj vodinja Kentska sta iz Benetk odpotovala v Ljubljano. NESREČA ITALIJANSKEGA LETALA. RIM, 4. avgusta. Stefani. Pri Gorici se je iz neznanih vzrokov zrušilo neko vojno letalo na tla. Pilot je obležal mrtev. MADŽARSKA AKCIJA PROTI SLOVAŠKI BRATISLAVA, 4. avgusta. Zaprli so 33 članov madžarske tajne družbe, ki je delovala proti obstoju Slovaške. IZGON IRSKIH TERORISTOV. LONDON, 4. avgusta. Iz Anglije so izgnali doslej 46 irskih teroristov. ANGLEŠKA ESKADRA V CARIGRADU. CARIGRAD, 4. avgusta. Eskadra angle-škga vojnega brodovja je prispela v Carigrad. V nedeljo bo admiral Cunningham obiskal Ankaro, kjer se bo sestal s predsednikom turške republike. ROJSTNI DAN ANGLEŠKE KRALJICE. LONDON, 4. avgusta. Angleška kraljica Elizabeta slavi danes 39. rojstni dan. VZTRAJNOSTNI POLET MUNDOVIH. SPRINGFIELD, 4. avgusta. Havas. Brata Mund se še vedno držita v zraku. Doslej se držita brez pristanka že 266 ur in sta daleč posekala rekord, ki je pri lahkih letalih znašal 218 ur. POVEČANJE PANAMSKEGA PREKOPA. WASHINGTON, 4. avgusta. Havas. Senat je soglasno sprejel zakon, s katerim se odobrava kredit 270 milijonov dolarjev za gradnjo tretje serije jezov in bazenov v Panamskem kanalu. Dela se smatrajo kot neobhodno potrebna za utrditev ameriSke narodne obrambe. DR. SCHACHT PRI HITLERJU. MONAKOVO, 4. avgusta. Dr. Schacht se je vrnil iz Indije ter bo danes sprejet pri kancelarju Hitlerju. PACINSKI V VARŠAVO. LONDON, 4. avgusta. PAT. Poljski veleposlanik Pacinski je odpotoval v Var šavo, kjer bo ostal nekaj dni. HALLOV! POSNEMOVALCI V AMERIKI. NEW YORK, . krajšem zadržanju dvornega vlaka ljubljanski železniški postaji je Nj. kraljica Marija s kraljevičema nadaii8 la pot na Bled. Dr. Kostič ozdravel Dr. Milan Kostič, podpredsednik $ ki je nedavno težko obolel, je okr^' Prišel je v Poljče na Gorenjskem. ^ bo ostal dalje časa na oddihu. Več srčne izobrazbe! Ponosne zmage so bile plačane s jj toki krvi in solz, s tisoči življenj. z fl popisno bolestjo in obupom neštetih ■ ter... Vse to moreče trpljenje štirih nih let je zdaj, čeravno ne pozablFj daleč za nami. Neke posledice vojn®;, v teku več ko dvajsetletne povojne ^ še vedno niso izgladile. V mislih $ nedostatek: splošno pomanjkanje čuta dostojno vedenje. Posebno neokusJ10 čuti iz ust ženske kvanto. Večlflf soSft dinj je svobodni čas skopo odmeri®11' lepše in s polno duševnega užitka skuša izrabiti. Saj ji sedanja doba dovolj dosegljivega plemenitega drila najsi bo na področju človekolju™ sti in drugje. Naj ga ne trati s k'e\ tanjem, ki je nevredno olikane Že®* piše med drugim uvodničarka v »0° dinji«, glasilu Zveze gospodinj. Rudarjem plačane dopust*' O upravičenosti zahtev rudarjev ' plačanih dopustih ni treba še posebei L J udarjati! piše »Delavska politika«. Z derni tempo dela pri najracionalnejši, rabi delavčeve fizične sile, narekuj no potrebo, da vsaj enkrat letno doi% dar daljši odmor. Globoko pod mora delati rudar, vedno pri pri5’ zračnem toku, ki že sam na sebi ^ £ čist. Treba je upoštevati, koliko di^ii izstrelkov, koliko premogovnega ?fr vsrkava rudar v svoja pljuča. krat mora delati na prepihu, vlagi W čini, kar zelo kvarno vpliva na ničili zdravje. Uporabljanje modernih strojev mu kvari živce. Naravna soc’^, dolžnost odločujočih krogov je, da 11 ^ žujejo upravičene zahteve rudarjenj plačanih dopustih. Kar uživajo drugod že dolgo, bi morali imeti nas. Menimo, da naši rudarji niso “ vredni! Za tobak da, misijon# ** 0 Hrvatski katoliki se le težko u^LgO' v misijonsko misijo. Vsi katoliki • slavije so zbrali lani 290.510 din * ^ sijone, komaj 5 par na osebo, v 'gSe' času so zbrali Holandci 2.50 din jffi bo, Luksemburžani 2.20, Kanadčani '\ry 1.80 din. Vrhbosanska nadškofija J® etf> la 6 par na osebo, zagrebška celo paro! Hrvati moramo iti v misii°no ^e delu novo pot. Letni proračun san’ ^ naše univerze znaša 10 milijo*jov Slovenija potroši za alkoholne pu® vf-lijardo din na leto, vse države s^va# žejo 600 milijard letno za oborož ^ pj. In koliko zapravimo Hrvati na .v3j' jačo , tobak in druge stvari! Go^ov. fo setkrat več, kakor damo za ^gO' tiam ni baš v čast! zaključuje sv -.u tovitev sarajevski »KatolKSKi Novice 700-letnica »slovenske cerkve" v Ptuja Visoki jubilej, ki ga te dni slavi mino-ritski samostan v Ptuju, je gotovo eden najpomembnejših jubilejev, kar jih Slovenci to leto proslavljamo. Proslava (5., 6. in 7. avgusta) je zamišljena v najširšem smislu — ne zgolj kot strogo ver-&a prireditev, niti ne kot politično barvana manifestacija, marveč kot praznik vseh slovenskih narodnih slojev v Ptuju ® najširši okolici. Z veseljem ugotavljamo va so oo. minoriti povabili na svojo proslavo vsa ptujska kulturna društva, ki so se brez pomišljanja odzvala. Saj je bil samostan skozi 700 let močan in nezruš-ljiv branik slovenstva v Ptuju in njihova »slovenska cerkev« edino kulturno zatočišče našega okoličana. 700-letnica »slovenske cerkve« v Ptuju je najmočnejši dokaz za slovensko poreklo Ptuja, za samostan pa najlepše spričevalo nesebičnega dela za narod. Samostan s cerkvijo je bil ustanovljen najpozneje 1. 1239. Že od ustanovitve je otl glavni namen samostana in redovni-Kc>v: pridiganje, t j. prepoved in pouk »ubogega ljudstva« v slovenskem leziku, »Windischer Prediger« se v sta-listinah celo izrecno omenja. V samo-stanu je bivalo vedno nekaj Slovencev, so delovali za ljudstvo iz katerega so “f5"- Zidovje samostana je bilo člen ne-temagljive verige, ki je tesno obkrožala ?u^o mesto in ga varovala pogostih nemS ,n tnadžarskih napadov. Ko se je ffrn Zdaleč umaknil na nedostopni “t«. se je preprosti menih ramo ob ra-tami postavil obenem z ljudstvom _ j^att proti sovražniku. — Meškova banovinska povest »Črna smrt«, ki po- pisuje divjanje kuge znotraj in zunaj ptujskega obzidja, čisto upravičeno poudarja vzvišeno in pomembno delo samostana v teh grozotnih dneh. — Minoriti so ustanovili v Ptuju prvo slovensko šolo. Ko se je ustanovila 1. 1864 slovenska »čitalnica«, so bili minoriti njeni naj-delavnejši člani. Kar šest jih omenja pr- vi članski seznam. Ptujskemu Sokolu so blagoslovili prvo zastavo. Sami so ustanovili vrsto društev in kulturnih ustanov, ki še danes vneto delujejo. Naši narodni nasprotniki so se vedno zavedali, s kom imajo opravka. Nemčurski »Šta-jerc« je bruhal dolge članke proti slovenskemu samostanu v Ptuju, nemčureka drhal je posameznike celo dejanski napadla. Vodilna vloga minoritskega samostana v prosvetnem življenju Ptuja je še vedno nesporna. Društva, ki domujejo v samostanu, živahno delujejo. V njihovih rokah je tudi veliki dijaški dom. O samo- stanski dobrodelnosti priča dejstvo, da je »Dijaška kuhinja« v Ptuju ustanovljena z njegovo pomočjo in gotovo z njegovo pobudo, saj se je slovenski dijak tako osamosvojil in rešil nemških »dobrodelnih« družin. Minoriti upravljajo poleg okoliške (sv. Petra in Pavla) še dve župniji, Sv. Vid in zgodovinsko pomembno Ptujsko goro. Slavnostni dnevi bodo 5., 6. in 7. avgusta. 5. bo mladinska prireditev. 6. je glavni slavnostni dan s slovenskim sprevodom, ki naj bo pestra revija dela in — narodnih noš. V tem sprevodu bodo sodelovale delegacije vseh ptujskih društev. Po sprevodu bo veliko zborovanje z mašo. 7. pa bo skujmo romanje na Ptujsko goro, starodavno zatočišče štajerskih Slovencev. Nekaj posebnega pa bo zgodovinska igra »Kuga«, v kateri sodeluje masa preprostega ljudstva in ki hoče prikazati blagodejno vlogo samostana med slovenskim ljudstvom. Kmet prodaja živino Kmetje na Murskem polju v Prekmurju in Medjimurju redijo mnogo živine. Zaradi tega imajo tudi mnogo travnikov in pašnikov. Letos je bilo silno malo sena in so kmetje prisiljeni prodajati živino. Posebno teličkov ne morejo doma rediti in te vse pokupijo razni živinski trgovci, Ta živina iz navedenih pokrajin gre potem živa ali pa zaklana v naša večja mesta, kakor Ljubljano, Maribor, Zagreb, Celje itd. Cene so zelo slabe in se sučejo za teličke med 3 do 4 din za kg žive teže. Krave pa imajo zelo nizko ceno, m sicer od 2 do 4.50 din, ali pa povprečna cena 800 do 1000 din. Za to ceno mora biti že lepa, pitana krava. Tako vidimo, da je kmet prisiljen prodajati živino radi pomanjkanja krme in pomanjkanja denarja. Naše severovzhodne pokrajine ob Muri pa zalagajo z živino vsa naša večja mesta in ostale kraje. Kmet čaka na čas, ko bo njegova živina dobila čvrsto ceno, da si bo lahko opomogel. Razstava »Slovenskega lika" v Celju Raigovor z aranžerjem razstave »Slovenskega lika11 Lojzetom Šuimeljem lVan C e 1 j e, 4. avgusta 1939. »potil sem se kmalu popoldne, ko je * ljudi, na razstavni prostor z name-del -S* natančneje ogledati razstavljena lj, a 'n izvedeti kaj več o »Slovenskem •tu« samem. Našel sem tam aranžerja azstave, mladega slikarja Lojzeta Suš-•Ufijja. Povedal sem mu takoj, da se sam n« razumem preveč na slikarstvo in kiparstvo in ga prosil, naj ml kar on po-y,e kaj o »Slovenskem liku«, o razstavnih delih in o Francetu Kralju, o Gože»’ Lipičniku in seveda tudi o sebi. Loj-n sušmelj se je nasmejal moji odkritosrč- v in si v vidni zadregi segel z roko škn«Ver s' Popravljal svojo »neumetni- »KarlUro- Un>efnv z zadreSe £• šušmelj. Vi ste odkrit in ^ boste £°tevo znal' najbolj ki jtl«0sr^nP povedati o vseh teh stvareh, »N 2an‘maj° o naši razstavi!« krati,0' ie Pa tako, se bova pa kar na Ve«,,.0 PornenlIa, Vprašali ste me o »Sloje » .ern bkti«. »Slovenski lik« izgleda, da gre * novo rojeno dete, toda to dete veiiv-f v Pe zastopan, tako v slikah, kakor Politiki NaHiuhše so mi slike »Delo na M I »Naslednik«, »Delo v gozdu« fn na v megli«. »Delo na polju« in terj.^.v gozdu« sta močni stvari, v ka-le res prikazan kos našega resnič- nega, težkega kmečkega življa in to brez vsake maske! Poglejte te težke neokretne roke kmečke žene. Kako je vse to nekam kruto, toda iz njih diha močno življenje, krutega, trdega življenja! Pa poglejte to imenitno plastiko »Molžo«. Ali se Vam ne zdi, kot da je ta cela gmota pravkar izkopana naravnost iz zemlje? Ne izkopana — iztrgana iz nje? Kako prav je zadel umetnik, da ni to plastiko vlil v mavec, ali v bron, ali jo prenesel v kamen! Dal je zemljo, iz katere je ustvaril to delo — žgati v terakoto, da je ostala v originalu — v zemlji! Poglejte, kako je povezana usoda teh otrok, ki se gnetejo okoli vimna in kmetice, ki molze, z usodo tega živinčeta, ki kot, da se zaveda, kaj pomeni tem ljudem, nudi vse, kar ima. Vse je tako grozno resnično in lepo! Takih plastik še pri nas ni bilo! Toda to mora človek občutiti, razumskim potom se ne da nič dojeti. Mogoče človek, ki je zrasel iz njegove okolice, to bolje občuti, kakor pa meščan s svojo salonsko estetiko. Ne razumem pa gonje, ki so jo zadnje čase uprizarjali proti njemu gotovi ljudje. Njemu precej bližii in originalu je Fr. Golob. Kar prvo leto po končani akademiji se je otresel Tartaglie, pri katerem se je učil, ter jo ureza! svojo pot, kakor še nobeden do sedaj, iščoč svoj lastni Izraz, se za trenutek ustavil pri ekspresionizmu, nakar bo gotovo ubral zopet novo pot naprej in prav gotovo prišel do svojega lastnega izraza. Zelo zanimiv je njegov »Bebec«. Kakor je večina duševno omejenih zavitih v temo, le včasih se posvetijo v njihovih dušah svetli refleksi dneva, tako je naslikal on »Bebca« v temo s temnim ozadjem, s svetlimi prameni žarke svetlobe pokrajine, ki so zares svetli slikarski kristali v nasprotju s temno ploskvijo, ki učinkuje skoro dekorativno. V splošnem ljubi močne barvne kontraste, ki dosežejo svoj višek v »Topolih«. Lipičnik razstavlja pet portretov, izmed katerih je najboljši portret g, Alojzija Mihelčiča. Kaže močno realistično nagnjenje in brez dvoma bo Celje dobilo (Lipičnik je namreč Celjan) svojega dobrega kiparja. On še študira na akademiji. Sedaj pa seveda še želite, da še o sebi kaj povem. O sebi je težko govoriti, to ve vsak, ker se ne bi rad delal važnega in niti ne podcenjeval. Opozoriti Vas hočem zato na par stvari, ki se mi zde važne. Ljudje, ki ogledujejo moje slike, vse so najnovejšega datuma, ne oficielna kritika, trde, da sem najbrž zelo melanholične nature, ker nimam tako vročih barv. Koliko bo resnice na tem, ne vem, res pa je, da ljubim bolj pritajene in mirne barve, kar Vam najbolj odkrito priča slika »Selnica« ter »Tovarna in vas«. Iščem se, iščem! In vidite, na tej kozjaški sliki je'vse polno vplivov Van Gogha, Babiča, Bečiča, le Tartaglie ni nikjer, čeprav sem .bil njegov učenec. Toda kljub vplivom je slika dobra in to je važno. V slikah »Selnica« in »Tovarna in vas« teh vplivov ni več. Tako se otresamo vsak po svoje raznih vplivov in jo rijemo skozi življenje z edino željo, da se slovenski grudi čimbolj približamo in upodabljamo v njenem duhu.« »Mislite, da bo razstava tudi gmotno uspela«, ga vprašam, ki se je v pripovedovanju ves razgrel. »V ta čudež kar odkrito dvomim. Fes je, da so v Celju petični ljudje, toda ravno pri teh ljudeh, kakor povsod prt nas, seveda s častnimi iziemami, ni najt! onega razumevania, ki je za tako stvar potrebno, kajti kultura se ne da čez noč vsrknlti iz kniipe, to traia leta in leta, kupiti sliko ali kip, znači imeti visoko razvito duhovno kulturo. Toda »Slovenski file« je bi! pred mesec! povablien, da ob tej priliki razstavlja in mi smo to tudi storili, pa uspe razstava tudi gmotno ali ne«. Poslovil sem se, želeč »Slovenskemu liku«, ki to leto prvič stmieno nastona, mnogo uspeha — moralnega in gmotnega. M, C. o. Laško. V včerajšnjem Članku »70 let narodne borbe laških gasilcev« se je v drugem stolpcu, vrsta 7, vrinila neljuba pomota: volitve namreč niso bile občinske in Miha Krajnc ni bil izključen leta 1918., temveč 1900., ker so bile takrat opisane volitve. Muhe tiskarskega škrata so čitatelji že gotovo sami popravili. o. Rudarski praznik bo proslavila podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije v Trbovljah 5. in 6. t. m. S tem bodo svečano slavili 40-letmico svojega obstoja. o. Kamnik dobi nOv kolodvor. Kakor doznavamo, bodo v kratkem pričeli graditi novo postajno poslopje Kamnik-me-sto. Stroški so preračunani na okoli 200 tisoč din. o. Polovična voznina je dovoljena za udeležence pevskega tabora v Rogaški Slatini. Popust velja od 3. do 8. avgusta. o. Kočevska tovarna »Slavoteks« na dražbi. Za 13. t. m. je razpisana dražba tovarne »Slavoteks« v Kočevju, tki je več let zaposlovala celo do 700 ljudi. Cenilna vrednost znaša 5,831.315.50 din, najmanjši ponudek pa 3,023.000 din. o. Na Boču bo v nedeljo, 6. t. m., že-gnanje; ob 10. uri sv. maša. o Ob otvoritvi doma Matije Gubca v Sv. Juriju ob Ščavnici je sodeloval tudi pevski odsek Društva kmetskih fantov in deklet iz Sv. Marjete ob Pesnici, ki je pod vodstvom pevovodje g. Mirka Va u d e odlično zapel kmetskoHmiadfn-sko hhnno »Zeleni prapor«. CcNe c Pri regulaciji Koprivnice je bilo nekaj zastoja. Banska uprava je dovolila zopet nekaj kredita in dela se zopet nadaljujejo. c Pomanjkanje kristalnega sladkorja je nastalo zadnje dni v Celju. c Kap je zadela pri regulaciji Koprivf-nice na Dobrovi 66 letnega delavca Alp tona Klobočnika iz Lave. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. c Obiralcem hmelja je dovoljena polovična voznina na železnici od 1. avgusta do 30 .septembra. c Mestna občina bo posipala poti na mestnem in okoliškem pokopališču. V la namen razpisuje dobavo 65 kubičnih metrov belega peska. Ponudbe je vložiti do 20. t. m. c Stari gasilski stolp na dvorišču mastnega poglavarstva so začeli podirati. Zrah ven starega stolpa je zgrajen nov ličen zidan gasilski stolp, ki je že predan svojemu namenu. o Smrtna kosa. V mestnem zavetišču v Medlogu je umrla 77 letna mestna reva Rozalija Zorkov*. — V javni bolnišnici je umrl 77 letni občinski revež Andrej Vogrinc iz Socke pri Novi cerkvi. c Pododbor UROIR v Celtu poziva člane rezervne oficirje, da pohitijo s prijavami za skupno potovanje rezervnih oficirjev iz dravske banovine v Beograd in na Oplenac, lri bo od 5. do 8. septembra. Prir javite se takoj! Nečlani se lahko še včlai« nijo. Potovanje je izključno samo v uni1-formi. c Nesreča pri delu. 37 letni delavec Franc Sevšek iz Rezine pri Konjicah se je pri spravljanju lesa vsekal s cepinom v desno stopalo. Težko poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico. c Več obzirnosti! Včeraj v opoldanskih urah je tekla Voglajna vsa okrvaljena in po vrhu posuta z belimi penami proti Savinji. V mestni klavnici so namreč čistili m kvave odpadne vode pri beloni dnevu izpustili v reko. Prvič navdaja taka brezobzirnost pasante preko obeh motov s studom, drugič pa ie to še večja brezobzirnost napram kopalcem, ki jih je v teh vročih dnen vse polno v Savinji pod starim gradom ,ld se naenkrat znajdejo v krvavi, mastni brozgi. Torej več ob* zirnosti, opravljajte taka dela v nočnem času! c Sv. maša na Korošici. V sredo 16. avgusta bo maša v kapelici Sv. Cirila in Metoda na Molički planini pod Ojstrico. e Planinski tabor Slov. planinskega društva bo v nedeljo, 3. septembra na Plee šivcu (Uršlji gon). Ob, 9. bo sv. maša v cerkvi sv. Uršule, nato slavnostno zborovanje planincev in planinska zabava. Planince vabimo, da se tabora v velikem Storila udeležijo. Podružnica SPD v Celju in druge podružnice sprejemajo prijave radi preskrbe prenočišč in prehrano. P«U> p. Ptujske trgovine bodo v nedeljo, 6. t. m. proti prvotnem namenu ves dan zaprte, p. Prometna nesreča brez žrtev se je pripetila v četrtek dopoldne na Florijan-skem trgu. Trčila sta dva avtomobila. Prisotnosti duha obeh vozačev se je zahvaliti, da ni prišlo do hujšega. Ta slučaj odkriva potrebo ko prometnem stražniku a tem najfrekventnejiem ptujskem križišču. — Mica, zdaj pa že lahko vzameš jajca z ognja. Til minute so minile Maribor Smotrna skrb za naše slabe ceste Cesta je bila od pamtiveka sem prvi dokaz občevanja, človeka s človekom, naselja z naseljem, torej prvo in najvažnejše občilo. To je kljub železnici še danes in bo radi modernih vozil še bolj v bodoče. Kaj vse store države za dobre in današnjemu prometu odgovarjajoče ceste jn kako velik odstotek njihovega državnega proračuna se investira v cestno omrežje, je splošno znano. Tudi pri nas se posveča temu posebno pažnjo, a vse premalo načrtno, smotrno in v interesu celokupnosti. Za vzdrževanje državnih poti ima skrbeti država, za banovinske banovina. O priliki razdelitve cestnega omrežja leta 1931. — ko so bile ustanovljene banovine — so v nekaterih banovinah vključili državnim cestam več, v drugih manj cest. Tako pride n. pr. v moravski ban. na 1000 km cest 252 km, v zetski 770, v donavski 189, v Sloveniji pa 151 km državnih cest. Tako mora levji del za vzdr-žavanje cest nositi banovina. Na vsaki dinar, ki ga potrosi država za naše ceste, moramo dati mi 5 din. To pomeni, da je državna uprava enostavno prevalila skrb za ceste na banovino. Če pomislimo, da se vrši največji promet prav tod, moremo tudi mimo trditi, da je ta davek prevelik in krivičen. Tudi z najboljšo voljo bi banovina ne mogla vzdr-žavati cestnega omrežja tako kot to nujno zahteva potreba, v današnjem zbeganem in nesmotrnem gospodarstvu pa še manj. Zato so naše ceste, državne in banovinske, vobče v slabem, nekateri traki pa naravnost v obupnem stanju. To so naglasili tudi tuji listi in nas tako predstavili svetu kot nesposobne za samo- upravo. Da je to nekaterim zelo dobrodošlo, si lahko predstavimo. Kaj pomaga regulacija le na kratki dolžini, če pa mora voznik takoj za tem trenutno udobno vožnjo tako drago plačati, da ga to spravi iz duševnega ravnotežja! Treba je to vprašanje končno spraviti na dnevni red in predočiti zakrknjenim slepcem. da je to tako nujna zadeva, da ne trpi zavlačevanja. Obvarujte otroka jecljanja V nedavno prirejenih tečajih za odpravo ječanja, ki jih je vodil strokovni učitelj g. Vilko Mazi v Celju in Mariboru, se je iznova pokazalo, da roditelji s' svojim nepravilnim ravnanjem sami največ pripomorejo, da se to zlo usodno razpase. Le malokomu je znano, da gre tu za izredno težko in trdovratno govorno motnjo, ki v večini primerov izvira iz hudega prestrašenja, je pa vselej v zvezi s šibkim živčnim ustrojem otroka. Ječanje ni torej nikaka slaba navada, ali celo uporna trmoglavost, ampak resna duševna okvara, ki jo je mogoče odpraviti samo z največjo obzirnostjo in smotrno vzgojo., Vsako še tako dobrohotno opozarjanje na. napako rodi še hujšo reakcijo, kaj šele grožnja in kazen! Cim se pojavijo prvi opozorljivi znaki, da otrokov govor ni v redu, bi morali roditelii že točno vedeti, kaj jim je storiti, da bodo pretečo nevarnost lahko sami in uspešno preprečili. Zavedati bi se morali težke odgovornosti, da niso o pravem času in s pravilnim ravnanjem priskočili na pomoč. Po toči je tudi tu prepozno zvoniti. Vsakdo; ki zna ceniti bla-godat zdravega govora’ pri svojem otroku, bi moral imeti, pri r.okah poljudno znanstveno knjižico V. Mazi: »Govorne motnje«, ki jo dobite v Mariboru v knjigarni Weixl, ali pa pri avtorju (Vikrče, pošta Medvode). Za skromen znesek (20 din) obvarujete tako otroka z uvaževa-njem danih navodil ogromne ali pa celo nepopravljive škode. 22. julij — najbolj vroč dan Pretekli mesec ni toliko pomemben po suši, kolikor po vročini in veliki razliki med najvišjo in najnižjo dnevno temperaturo. Vročina se je kljub temu, da je biilo oblačno in precej vetrovno vreme, zelo naglo stopnjevala, bila je 19. 31.4° C, 20. 33.0° C, 21. 34.5° C in je 22. dosegla verjetno svoj letošnji višek s 35.6° C. To je obenem tudi največja zabeležena vročina v zadnjih 10 letih v Mariboru, kar je za letošnji julij brez dvoma največja značilnost. Kakor omenjeno, je bil najbolj vroč dan v juliju 22. s 35.6° C v senci, najbolj hladno pa je bilo par dni pozneje, in sicer 25. julija zjutraj s 6.8° C. Zelo toplih dni s temperaturo 25.0° C in višjo je bilo 20. Povprečna toplota je bila 20.9° C. povprečna najvišja 27.0° C in povprečna mesečna najmižja 12.6° C. Lanski julij je bil mrzlejši od letošnjega, ker je imel manjše število zelo toplih dni in manjšo mesečno povprečno temperaturo. Deževalo je v preteklem mesecu samo 7 dni, največ dežja je padlo 25. julija, in sicer samo 9.5 mm. Mesečna količina pa- davin je bila samo 32.7 mm. Povprečno je padlo na en deževni dan 4.1 mm dežja. Lanski julij je bil mnogo bolj moker, ker je imel nekoliko več deževnih dni in ker je bila mesečna količina padavin približno dvakrat večja. Čeprav, je padlo največ dežja v juliju na 25., vendar je bil najbolj vlažen dan 10., najbolj suh pa 17. julij s komaj 17 odst. vlage v zraku. Najvišji zračni tlak je bil 744.8 mm, najnižji 730.5 mm; povprečni mesečni tlak pa je bil 737.5. Lani je bil v istem mesecu zračni tlak obče nižji, zato je bil tudi mesec bolj moker. V juliju je bila povprečno najbolj oblačna prva tretjina meseca, druga tretjina je bila najbolj suha, tretja pa najbolj soparna in vroča. Popolnoma jasnih je bilo 5 dni, zelo oblačni so bili samo 4 dnevi, lanski julij pa je imel več jasnih in tudi več zelo oblačnih dni. Končno še omenjamo, da je pihal precej močan veter samo 16. julija, popolnoma tiha sta bila 5. in 11. julij, ostali dnevi pa so bili le nekoliko vetrovni. ker se pričakuje velik naval na blagajne. V soboto in nedeljo vsi na 1. veliki festival slovenskih narodnih običajev v Mariboru! NEVAREN OGENJ V ŠKOFIJSKIH HLEVIH SREDI MESTA. Sinoči nekaj po enajsti uri je pritekel na policijsko stražnico mizarski pomoč-’ nik Leopold Kolar in povedal, da gori škofijski dvorec na Slomškovem trgu. Stražniki so takoj odhiteli na kraj požara, obenem pa so poklicali gasilce. V škofijskem dvorcu je že vse spalo in preteklo je nekaj minut, preden so se stanovalci zbudili in odprli vežna vrata. Goreli so hlevi. Gasilci so takoj napeljali cevi in čez dobre pol ure pogasili požar, ki bi lahko postal usoden, če ga ne bi tako kmalu opazili. Škodo cenijo na 50.000 din. smo prejeli številne pritožbe glede'ouP‘ ranja in zapiranja železniških zapornic^ Ptujski cesti. Zgodi se, da zapro zaPot' nice včasih kar po 10 minut pred Pr!il0' dom vlaka’ Seveda je ves promet w*taV Ijen, m. Razvoj domače industrije, V Me" je zrasla. tiova tovarna ^Pontos ccnj^ la«, ki izdeluje aparate za tehtnice. “ slopje bratov VVudler so moderno Pr^ uredili in povečali v industrijsko P<™-’ je, ki je v domačih rokah. J;-J m. Pri marenberškem požaru je pose£ na komisija ocenila škodo na 400.000 «' narjev. Več poslopij marenberške SrJ' ščine je močno poškodovanih. m. Tatvina bels kovine, Na' korošl^ kolodvoru je. bila ukradena os od motive, ki je bila zlita iz brona in t)£l kovine. Tatu so že prijeli. j m. Če otrok nabija patrone. V niaf borsko bolnišnico so.pripeljali z-rešjl® vozom 13-letnega Martina Premrla, zvaničnika d-ž. železnic iz Sv. Mikla^1 pri Hočah. Fantek je dobil doma' patrono ter jo začel nabijati. Bil-j6 * I tako neroden,'da mu je patrona raed & j i bijanjem eksplodirala ter mu raztrg, roko. I * S „Pulnikom'‘ v Graz .v sredo, dne, avgusta za le, din 100—V Prijavite se ta» I * Veliki festival narodnih običaje'' Mariboru. Da se prepreči naval pri nih blagajnah ,se opozarja občinstvi J zamere nabaviti vstopnice v predprfl1" pri „Putniku“, Trg svobode grad do ¥ bole, dne 5. avgusta do 13. ure. * Ker so vse prijavljene sobe odd^ se naproša meščanstvo, da prijavi sogj ki jih ima za tujce na razpolago, ■,! novanjskemu uradti Mar. tedna", na | lodvoru v ekspozituri „Putmka“. i * Na Dunaj ob priliki jesenskega 'v; sejma, prireja Putnik, Maribor Irodne',. izlet ■ z luksuznim avtokarom od 17. 19. septembra za le Din 260’—. Prija'1 se takoj! * Kongrese, tabore, sejme itd. obiskuj loda preje potrosite v svoje čevlje J. prašek SANOPEDA. ker Vas sicer pef noge in čutite močno utrujenost. GIa;*;v zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, W kov Irg. Nočna lekarniška služba (od 29. t. 1,1 do 4. avgusta) Lekarna pri Zamorcu, ^ sposka ul: 12.. tel. 28-12; lekarna pri gelu varuhu, Aleksandrova cesta ^ 22-13. 1 Darujte za Sokolski planinski dom na Pokorju! Pristopite k Zadrugi za gradnjo Sokolskega planinskega doma! Opozorilo lastnikom radijskih aparatov Predstojništvo mestne policije v Mariboru je siprejelo več pritožb, da lastniki radijskih aparatov poslušajo radijske oddaje pri odprtih oknih in pri tem uravnavajo jakost zvoka tako, da motijo s tem javni mir in mir svojih sosedov. Radi tega opozarja predstojništvo vse lastnike sprejemnih radio aparatov, da se strogo držijo odredb par. 80 v zvezi s par. 78 mestnega cestnega reda, Službeni list t dne 14. VI. 1933, štev. 307-48, ki prepoveduje uporabljati radio aiparate pri od prtih oknih od 22. ure do 7. ure zjutraj ali sicer s temi aparati kaliti javni mir ali pa z namernimi preglasnimi oddajami radijskih prenosov žaliti nacionalni čut prebivalstva. Prestopniki se bodo naj-strože kaznovali po čl. 69 zakona o notranji upravi z denarno globo od 10 do 1000 din, ob neplačilu denarne globe v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni Predstojnik mestne policije. USODEN KARAMBOL NA FRANKOPA-NOVI CESTI. Na križišču na Frankopanovi cesti pred znanim želzniškim podvozom je včeraj opoldne hotel prehiteti neki tovorni avto neki drugi avto. Ko je šofer prvega avta delal ovinek, pa se je odpela stranica tovornega avtomobila, ki je zadela v roko kolesarko Ivano Mramorjevo, 15-letno tkalko iz Radvanja, ter ji zlomila roko. Mramorjeva je padla. Nesreča v nesreči pa je hotela, da je vozila zanjo njena 18-letna sestra Marija, ki je zavozila v sestro in padla nanjo. Na kraj nesreče je prišel takoj rešilni avto, ki je Ivano Mramorjevo naložil ter odpeljal v bolnišnico. Mramorjeva je dobila pri padcu tudi nevarne notranje poškodbe. VELIKI FESTIVAL SLOVENSKIH NARODNIH OBIČAJEV V MARIBORU. Opozarjamo vnovič, da je predprodaja vstopnic za obe prireditvi v soboto, dne 5. avgusta in v nedeljo, dne 6. avgusta pri »PUTNIK-u«, Maribor, Trg svobode-grad le do sobote, dne 5. avgusta do 13. ure. Na stadionu SK Železničarja, kjer se vrši festival, bodo blagajne odprte 1 uro pred pričetkom. Vljudno prosimo občinstvo, da pride na stadion pravočasno pred pričetkom, m. Notranji minister je odobril »Pravilnik o mestnem vodovodu in o izvrševanju vodovodnih instalacij v Mariboru«. Pravilnik je javnosti na vpogled v pisarni mestnega vodovoda na Slomškovem trgu ter stopi v veljavo petnajsti dan po razglasitvi* t. j. 22. t. m. m. V pravoslavni cerkvi sta se včeraj poročila gdč. Marija Piukova in g. Bogdan Tatalovič, nadzornik policije v Splitu. m. Poroka. V Mariboru sta se poročila pristav mestne policije g. CirilBel-šak in gdč. Ljudmila Gerlevc, hčerka gozdarskega referenta iz Ptuja. m. Koliko novih in zbrisanih obrti. Pretekli mesec je mestni obrtni referent izdal 12 novih obrtnih pravic. Istočasno je bilo v Mariboru zbrisanih 14 obrti. m Služba božja za planince bo v nedeljo pri sledečih pohorskih postojankah: Mariborska koča ob 9, Sv. Areli ob 10, na Smolniku. ob 9, na Uršlji gori ob 10, na Kremžarjevem vrhu ob 11. V mariborski frančiškanski cerkvi sv. maša za planince ob četrt na pet zjutraj. m, Društvo hišnih posestnikov naproša člane, da v soboto in v nedeljo izobesijo državne zastave zaradi festivala slov. nar. običajev. m. Zapiranje in odpiranje zapornic. Iz vrst avtomobilistov, kolesarjev in pešcev Siino * Esplanade kino. Danes zadnji ,,Afera Nataše Rogin '. Soboto „La * loma“, nemški film. , * Grajski kino. Dane? Hotel, Saher- V6^ no Silvestrovanje leta 1913/1-1, kaj prin^ Novo leto. * Union kino. Do vključno petka čeva družina" senzacija iz naj temnel’1, ulic Ne\v Yorka. ' m * Zvočni kino Pobrežje, 5 in'6. avjpl komični film „Tri neumni dnevi“. > Radio Sobota, 5. avgusta. Ljubljana: 12. Plošča za ploščo,' ^1 Napovedi in poročila, 13.20 Plošča zal, ščo, 17. Otroška ura, 18. Prenos pr0^ nadnega koncerta iz Rogaške Slatine, K, Pogovor s poslušalci, 20 O zunanji P% tiki, 20.30. Prenos simfoničnega konflfj iz Rogaške Slatine, 22.15 Fantje na V,1 pojo. — Beograd: 17.15 Narodna gla6,r| 20. Žetvene radosti, 21.10 Večerni koP^ RO, 22.15 . Plesna in lahka glasba. — fija: 18. Koncert popularne glasbe, *.]r Lahka glasba, 21.40 Plesna glasba. "močilo Pan/,: 20.30 Berliozijeva opera *>*> kletstvo Fausta-*. — Ktinigsherg: 19 ^ jeva opera: j,Falstaff“, prenos festival^ Salzburga. — London National: 20- ‘.V nos glasbene revije. — Berlin: 19. Of'\t melodije. — Bruselj I.: Gala koncert Liegea. — Praga: 20. Pester sobotni P gram.___________________________________ / Objave VIII. Mariborskega * Julri doživi Maribor otvoritev ',[;r Mariborskega tedna in največjo marti*^ cijo narodnih običajev ob 17.30 na > dionu Železničarja. Ogledali si jo *J. v vsi Mariborčani in tisoči gostov. ; Maribor! Vsi na festival! Vsi na teden• Živa izdafa »Totega lista" To leto bo imel Mariborski teden svojevrstno atrakcijo, ki si jo bo pač ogledai vsakdo, ki ga bo prineslo v Maribor in na Mariborski teden. »Toti list« se bo predstavil občinstvu z živimi scenskimi slikami, katere imajo v sebi dosti zdrave tendence. Prednašane so na tak način, da se bo vsakdo od srca nasmejal. Pri scenskih točkah sodelujejo gg. Vlado Skrbinšek, Ježek-Milčinski iz Ljubljane, član Žižkove gledališke skupine Albert Vilhelm, lastnik in urednik »Totega lista« g. Božo Podkrajšek ter lastnik in uPra' nik »Totega lista« g. Ivan Gerželi- jn'*1 Svojevrstno in poudarjeno noto tudi razstava o sistematični vzgoji o ka in podobno. Najbolj bodo pa Pri* ^{i ljudi posrečene karikature rnarib(orpri-obrazov, ki jih je izdelal in jih dc5f;4 \t znani karikaturist g. Pero fiospodnc r rikaturne strani. Karikature bodo tud. prodaj. Ljubljane. Tako se bo Maribor gledal svojih vsakdanjih obrazov >d pi ic ■« .pol' rii* ►tav- leii« itr» 'PO' pre- ijei- v Mariboru dne '4. VIII. im »VeSe r tt f Im Sira n 5. fCtif Ilira Kurentovanje viriilf te?- mestu bi rad omenih tud' dvoje nih K?Y’- « Se mi zdita za uprizoritev narod-1," °4. a3ev nadvse važna. Prvi vidik je: pri- nafdim icaje kot jih še v kakšnem kraju demo, drugi vidik pa: pokazati sintezo obi-«jey kake zaključne pokrajine, v našem pri-jeru panonske Slovenije in tako izluščiti ne-o yeč]° obredno celoto. Letos se bomo na kat 1 ravnali predvsem po prvem vidiku, « pa me ni oviralo, da ne bi vključil v ku- °hranjenee ^ slovenjegorižkih šem- ki so še likpei; r*^rTlre^ premislimo res vse omenjene trmi! m Pustne fantazije, najdemo, da so 0 5t?krft menjali svoj smisel in obredje. »ei?«- * zaskltimo, da so bili že v rent 3 S»oletju nekaki simboli zime (ku- ««, medved, ruse), ki so igrali važno vlogo boli umslceni konfliktu« s pomladnimi sim-no rpfrt • i- i na festivalu predvsem važ-dramo u rl-ra konflikt, prikazati »Tršamfno zalfiit?^ i'°3,a med zimo i° pomladjo«. Nujen Jurij«. kurentovanja bi tako bil »Zeleni in !rw"enV,icer od Maribora do Ljutomera povsem nn ^9’ega Jurija, ki pa je že danes Na w pozab*Jen- Opisuje ga le še štrekelj: dečtn vo iS' miadi fantje zberejo najlepšega mn ’• ga iepo s cvetjem opletejo, tako da Vesniv Vr » ob.iaeila. Ta mladenič se veli rjki Zeleni Jurij. Vodijo ga štirje tova- P° vaseh pevajoči: Zelenega Jurja vodimo Maslo in jajca prosimo Ježibabo zganjamo p . Mladoletje trosimo, niči E„pa, sen} na^eI pri Sv. Juriju ob Ščav-n j m e °nranjen lik r a b o 1 j a, k i g a me-kovoPravičen° vključiti v mar-R a h °i -k'U r e n t o v a n j e. di| B , 0' J je v slamo zavit in je vselej ho* se Zelenega Jurija. Na zeleni trati sta metau ^ Zeleni Jurij in Rabolj spoprijela in pa So 'pZeleni Jurij je vselej zmagal. — Ali •'abolja slekli in njegov salmnati oklep sežgali, kar je pomnilo konec zime. Rabolj je bil včasih tudi v kožuh zavit — tedaj je to seveda kurent. Tudi Lucije bil lahko kot zimske simbole vključili v kurentovanje, čeprav so znane samo v Prekmurju in Slov. goricah. 13. decembra se dva moška preoblečeta v Lucijo in strežnico. Lucija je črna, strežnica pa bela. Lucija ima velik krožnik, na njem pa dolg nož in troje telečjih oči. Ona sili otroke moliti. Tistim, ki radi molijo, deli od velike koruznice, ki jo s seboj nosi. Kateri pa ne molijo, tistim oči izkoplje. Belo oblečena strežnica ima veliko sekiro, na katero so peruti obešene, ki stoje od sekire vstran kakor ušesa. Tega strašila se otroci najbolj bojijo —Lucije naznanjajo zimo. Spominjajo pa tudi na miklavževanje. Nekateri menijo, da so nastale kot reakcija na razširjenost trahoma po Prekmurju. Ob pustu poznajo pri Sv. Marku niže Ptuja še polno drugih običajev. Tako »fašinka streljajo« s tem, da pokajo biči. V Slovenskih goricah s pokanjem bičev »čarovnice preganjajo« Posebno krasno je pokanje z biči, ako »štirkajo«. — Dekleta vlačijo kopanjo (svinjsko korito) v kateri sedi dekle, ki se v pred-pustu ni moglo poročiti. — Tudi poroke imajo. In sicer tvorijo »maškare« (pustne šeme s tovarniškimi maskami) sprevode svatov, pred katerimi hodi včasih celo kopijaš, ki meče v zrak kopje okinčano s trakovi in robci,. ter ga zopet spretno lovi. Poleg tradicionalnih kurentskih likov pa nastopajo tudi »ameriški« — s čimer ljudstvo naznačuie novejše šeme. Tako sem ob pustu srečal belo oblečeno pojavo, ki je imela ves obraz pokrit s perjem. Predstavila se mi je kot ameriški kurent. — Ameriški picek je zavit v svinjsko kožo, nagačeno s slamo; ameriška kača je tovarniški avtomat kačje oblike, ki jo priganjač ruse skuša zamenjati za niso. Fran Žižek. KONEC. • 2au*f‘ Mesesnel: Janez in Jurij Šubic. kfa »Grobar« v Ljubljani je izdala vinasn° monografijo umetnostnega zgodo-lih dr‘ Franceta Mesesnela o slikar-tiidi anezu in -Juriju Šubicu z mnogimi, hn,i Ve^arvnimi ilustracijami. O knjigi k *Še vročali, bila prede,ava ^usta. Te dni je Premi Mayesty gledališču v Londonu Sayerera n°vega odrskega dela Dorothy Pajv ?PVe pod naslovom »The Devil to st„ ‘ , 0 Jo nova verzija zgodbe o Fau- {teistu. dali?* segedl”8*£ega gledališča. V gle- na ,bl1 v Segedinu na Madžarskem je .stala zaradi ravnatelja Jonoja Sziklai-» Ki bi kot Zid po določilih novega pro-Vdovskega zakona moral odstopiti, res- na kriza, ki spravlja v nevarnost tudi sploh nadaljnji obstoj zavoda. Gledališka komisija je zaprosila prosvetno ministrstvo, naj bi Sziklai smel še nadalje ostati vodja. k. Illustrirte Zeitung, Leipzig objavlja v svoji zadnji številki lepe risbe k tehnični samopomočni službi v Nemčiji, slike in poročilo o nemški državni vrtnarski razstavi v Stuttgartu, razpravo o obnovljeni rezbarski umetnosti, nadaljevanje romana »Tundra«, dve strani večbarvnih slik nenavadnih eksotičnih kač, poročilo o lepotičenju v vpragozdu, zanimiva odkritja o stavbarstvu starih Inkov v Ameriki ter razno drugo aktualno gradivo v besedi in sliki. dopuščali maksimalno brzino 40 km, do-čim je imel. podp. Glebov predpisano povprečno brzino 70 km. Zato je moral na ugodnejšem terenu zvišati brzino do 140 km. Konkurenca je bila radi tega težja, ker so startali mnogi tvorniški vozači. Kljub temu sta naša vozača prvi dan prestala odlično. Od Miinchena do Beljaka sta prevozila 5(i0 km brez vsake kazen*. ske točke. Stojnšek je rabil za to progo 13 ur, podp. Glebov pa samo 8 ur. Slojn-šek je imel v svoji kategoriji predpisano brzino 10 km na uro ter tudi težko konkurenco tvornice Avto-Union. Drugi dan dirke na etapi Beljak—Semmering sc je teže ponesrečil v Visokih Turah podp. Glebov. Med dežjem in ploho je zaneslo stroj s polžke poti na rob karočnitega mostu tako nesrečno, da so ga morali prepeljati v beljasko bolni šs-nico. Naš drugi vozač Stojnsek je srečno dospel do Semmeringa, škoda, da ni bilo dano podp. Glebovu, da po krasnem uspehu prvega dneva nadaljuje dirko do cilja. Da je bila letošnja konkurenca jako težka, priča dejstvo da je od 288 vozačev na startu v Monakovem ostalo 58 na progi iz raznih razlogov. Podp. Glebov bo prejel za svoj odličen uspeh na prvi etapi ,kjer je izpolnil vse pogoje, krasen pokal. Za svoj uspeh je dosegel na prvi etapi odlično oceno. Naš drugi zastopnik Stojnšek je dospel srečno na cilj ter prejel lepo častno nagrado. Podporočnik Glebov je bil v beljaški bolnici operiran ter se je že povrnil v Maribor. Pred odhodom naših mušketirjev JTZ je odločila, da bodo potovali preko oceana na medcelinski finale Davisovega cupa 1939 štirje igralci: Punčec, Mitič, Kukuljevič in Pallada ter predsednik zveze dr. Cop kot potni spremljevalec. 2e vnaprej je treba poudariti, da je smatrati sedaj Avstralce kot enega izmed najmočnejših narodov v tenisu na svetu. Broom-vich, ki je bil lani za Donaldom Bud-geom drugi na svetovni amaterski teniški ranglisti, bo letos brez dvoma zasedel prvo mesto, prav nič rie zaostaja za njim Quist, oba pa predstavljata skupno gotovo najmočnejši par na svetu. Naloga,^ pred katero stoje naši zastopniki v Davisovem cupu, torej nikakor ne bo lahka, zlasti če še pomislimo , da bodo tudi druge okolšči-ne govorile v prilog nasprotnikom, kakor klima, s travo pokrita igrišča itd. V kolikor torej ne moremo računati z presene- čenjem, ki, je važen moment v vseh športnih srečanjih ,moramo že vnaprej računati z neuspehom. Najmanj verjetno je na vsak način, da bi nam uspelo zmagati v doublu. Zato je izšel iz Beograda predlog, da naj bi se postavila v doublu Kukuljevič in Mitič, prvi zato ker ima poleg Punčeba za seboj največ iger in izkušenj na travnatih igriščih, drugi pa, da se ne bi po nepotrebnem izčrpal Punčec, ki naj štedi svojo energijo za oba singla. Kot drugi igralec v singlu pa naj bi nastopil Kukuljevič, ki je na s travo pokritih igriščih dosegel že velike uspehe, poleg tega pa je on, kakor malokateri naš igralec, zmožen presenetiti z odlično, nepremagljivo formo. In baš s takim presenečenjem je treba računati, ako hočemo doseči uspeli proti močnim Avstralcem. S&orf fepeh Glebova in Stojnška v Nemčiji up. m KRAV TF.*F. PftVFSREeir V nmif l i."T’ 4III ______ N« GLEBOV TEŽE PONESREČIL V DRUGI ETAPI DIRKE — STOJNSEK SREČNO DOSPEL NA CILJ tnotogj^fiki mednarodni avtomobilski in Np fični dirki za mednarodno prven-preko Alp sta poleg mnogih «°Z0V ^Avstrijcev, Holandcev in Fram 'Tega ^delovala tudi dva člana maribor-'C(Ti-ai'w-°kluba in sicer znani dirkač in zmagovalec v kategoriji težkih dirkalnih in športnih strojev podpor. Glebov _ Aleksander in v kategoriji lahkih strojev Stojnšek, ki je lani tudi Sodeloval na tej dirki, a takrat radi kvara brez uspeha. Oba vozača sta naš šport jako častno zastopala, proga je vodila preko težko prehodnih alpskih prelazov, ki so Teniški dvoboj Železničar-Celje V Celju bo v nedeljo od S. do 12. na igriščih v Mestnem parku prijateljski teniški dvoboj med mariborskim Železničarjem ter Celjem. Na vsaki strani bo nastopilo po 6 gospodov. Srečanje dveh skoro enakovrednih teniških ekip bo gotovo nudilo zanimivo igro, zmago je prav težko prerokovati. Ljubitelji tenisa bodo prišli na vsak način na svoj račun. Za Celjane bo igral kot gost g. Skoberne. Po sijajni zagrebški zmagi našega tenisa jc zanimanje za beli šport jako naraslo, pričakovati je, da bo tudi celjsko občinstvo pokazalo več zanimanja ter v obilnem številu poselilo zanimivo prireditev. CILJ DRAVSKE REGATE BO V KOPALIŠČU K AEFER V okviru športnih prireditev Mariborskega tedna bodo nastopili tudi agilni člani Studenškega športnega kluba z mnogimi gosti v dravski regati čolnov vseh kategorij. Proga bo vodila od Mariborskega otoka do kopališča Kafer, ne pa do kopališča Kristian, kakor je bilo'prvotno objavljeno v sporedu. Ali jc ta odločitev umestna, o tem bi se dalo razpravljati. Na vsak način je točno, da je kopališče Kafer zaprlo ter občinstvu ne bo dostopno, razen tega pa b? velika večina občinstva imela mnogo več prilike za opazovanje poteka tekmovanja, ako bi bil cilj nekje med glavnim in železniškim mostom. Ta izpre-memba se da brez velikega napora še vedno izvršiti. vije,_ ki se na poziv ZNP-a nista pred žrebanjem včlanila v HSS ter radi tega pri žrebanju nista bila upoštevana. Klubi so razdeljeni na pet razredov, podzvezin razred šteje 8 klubov. PRVA PRVENSTVENA SEZONA HSS V Zagrebu so bili po poslovnem odboru ZNP-a izžrebani termini za novo prvenstveno sezono, ki se bo pričela 20. avgusta. Sodelovali bodo vsi klubi na teritoriju ZNP-a razen Policijskega SK in .Tugosla s Letošnji redni letni občni zbor Ljubljanske nogometne podzveze bo v nedeljo .v Ljubljani. Radi znanih razmer v nogomet, športu bo predkonferenca v soboto izredno važna, saj bo cvent. odločila o tem, kakšno stališče bodo v sporu med Zagrebom in Beogradom zavzeli slovenski klubi. s Na Sušaku se bo drevi pričelo tekmovanje za državno prvenstvo v plavanju in \vaterpolu med sušaško Viktorijo in dubrovniškim Jugom. s Znani Haškov igralec Kacijan je. prestopil in sc vezal za SK Hajduk v Splitu. s V Amsterdamu tekmuje šest izbranih evropskih waterpolo ekip za Horthyjev pokal. Največje dosedanje presenečenje predstavlja poraz Madžarov, dosedanjih evropskih in svetovnih prvakov, proti Nemčiji z 1 :2. s Italijanska visokošolska mladina bo zastopana na Akademskih igrah na Dunaju po močni ekipi 300 atletov. s Italijanski nogometni igralci v tekmah klubov prve nacionalne divizije bodo za časa tekem opremljeni s številkami po angleškem vzoru. Vratar dobi štev. 1, levo krilo 11. s Nogometni moštvi argentinskih klubov Independencia, ki je letošnji argejv-tinski prvak, ter River Plate bosta še letos gostovali v Evropi na daljši turneji. Argentina se bo z amatersko enajsterico udeležila tudi olimpijskega nogometnega turnirja. s Italijanska nogometna enajsterica v zadnjih 30 tekmah ni izgubila niti ene. Zadnji poraz je utrpela leta 1935 v Pragi proti reprezentanci Ceško-SIovaške z 1:2. Maribor 2139 »To Janko Furlan dežen Je zavod ”Naž otrok”> ki natančno jo, duševne zmožnosti dece. Cujte ka, d 3^ živa> razigrana in srečna! Ča-< a .Pride na vrsto iu izve, na kako poln. 3e Poklicana...« »...v tem do* *cio?Valt*m življenjskem krogu,« doda Uični »Ta razporeditev na psihoteh- ||rec|jt0sn(>vi Je velik korak v smotrni v tenVl de'avno-sti- Kaka zmeda je bila da, 1 P°Kledu v preteklosti! Ne znie-fip'iv .n 3e ki' to! Mladina s tehnič- ne z astr°jenjem si je grenila življenje in l1'HtemrCvar*'a s filozofskimi teorijami, doC*tik jc moral v čevljarstvo, priro »'CC OO hnrii milnati il> rnv.hil enrrtii člov e s kovaškim kladivom... Kaj naj fatti s reče taki kulturi, takim razme-JV/jg.0c>a!nih črepinj! Že sama misel me ^vliaif’ ka3 ^e3e> bi tako dobo do-Uboga takratna mladina, ubo- Po božji milosti je razbil svoje dal! iu ' V UD°8a takratna miacnna, ubo- veštvo! Človeka stresa...!« Vod-te „ ..._____ So !3ik K , 'o zaMutil, da je ta učenjak mehkoben ties ljubi mladino. In je rekel: »A da- ^njka ‘n,adimi srečna... Ničesar ji ne 3e ne di. 'n.vs* Jo imamo radi. Kdo pa bi Juhi!, ko pa je v teh neskaljenih hita J*!110 3eP° 'ui dobro, sama pleme- 2arja tn sreča!... Cujte jo, gospod Zemlioh!« Nasmeh se utrne okrog ustnic gospoda Zentlioha, nasmeh utonele sreče... kot pesem, vsa iz tebe in tvoja, ki izzveni, še preden te poboža njen prvi akord.. Prsi se mu dvignejo z neko brzdano notranjo borbo, nakar se mu iz njih izvije globok vzdih, tako težak in bolesten kot da bi ga bil izločil poslednji srčni utrip. Vodnika strese. Ne upa se motiti moža, dasi bi mu tako rad voščil vsaj eno tolažilno besedo. A kakšno... kako? . . . Sociolog stoji nepremično, srepo zroč pred se, nakar reče tiho in vdano: »Da... te globoke neskaljene oči... Zrl sem vanje... in še jih vidim... oči mojega otroka ... In njene...« Nato zamahne z roko. »Pojdiva!« reče s tresočim glasom. Stopita na prostorno teraso pred poslopjem. Američan se zazre čez mesto. Oko sfkače na levo in desno, v daljino in nad neposredno bližino... Stika, meri, primerja, sodi... »Zopet nova slika prirode, uma in rok, volje in zavesti!... In tukaj okrog,« reče, ko opazuje bližino... okrog poslopja in sosednje domove, sicer malo malo bolj redke, a v popolnem re- du zgrajene po pobočju gričev proti za hodnemu delu mesta... »tukaj je dovršena skrb za oko in želodec... tod je od' tis duševne sredine tega ljudstva.. Uverjen sem, da je srečno in jaz mu to privoščim. Saj so njegovi očetje dovolj trpeli «. »Naš otrok« je v spretnih rokah zdravnika psihologa Grude, ki je že večkrat dejansko izpričal svoje odlične sposobnosti. Njegovi izsledki zbujajo pozornost in priznanja v znanstvenem hi ostalem svetu. Zato so Mariborčani na zavod »Naš otrok«, osnovan po zaslugi Grude, izredno ponosni. Ta mož se mu je ves posvetil iu ga vodi s tako skrbjo in ljubeznijo, kakor ga more le taka učena in blaga dobričina, katere se je že davno oprijel pridevek »dobri čiča« in je vsej deci le »naš ata«. Ta dom je njemu življenje, del njega samega, vse. Kakor hitro ga obogati z novo pridobitvijo, se tako mehko nasmehne in mu je v duši tako dobro in prijetno toplo, da bi najraje zarajal z deco vred. »Pa le imamo nekaj več za vas, dragi metuljčki! Pa le je, da vam bo bolje in bo pod našim soncem še lepše!« Tako le misli, ker dobri čiča kaj takega, kar je sam dognal in ustvaril, ne pove glasno. Skromen jc in tako daleč od samoljubja, da so nm priznanja za njegove uspehe nekaj nerazumljivega, tujega in skoro smešnega. »Cernu to?!... Priznanje je že uspeh sam. Če pa ga slučajno dosežem in tako položim kamenček k napredku... ali ni to naša dolžnost?... In če mogoče imam za to nekaj sposobnosti... hm, le nekaj... saj ni to moja zasluga...! Kakor ni zasluga le vejice, ki obrodi lep sad,« razmišlja, ko bežno prečita kako novo priznanje. Pravkar se zabava na igrišču za poslopjem med gručo otrok, ki silijo vanj kot čebele, ki se na novem roju primejo druga druge. »Naš ata, naš ata«, se sliši vsevprek. Oni tam okrog visokega stolpa, ki krožijo po zraku z napetim mehurjem podobnimi letali, se vsi hkratu spuste na tla in beže razprostrtih rok proti igrišču... Naš ata, oj...« »Saj bomo še tukaj, kajne?« silijo vanj. In drugi: »Ata, kdaj bomo jahali tistega konjička, ki pove, kaj bomo?« »Jaz že vem, kaj ml boš povedal, da bom,« sili vanj nagajivček. »Jaj pa bom to, kar ti.« »Tudi jaz, tudi jaz,« se mu pridružijo drugi. »Tudi jaz boni pi - pi - pisi - log,« kriči osemletnik. »Zakaj pa?« ga vpraša psiholog in dvigne v naročje. (Dalje jutri.) Strto 6. *V«5eralf« y M a r ilj o r o do« 4. VIII. 1939- Zanimivosti Byrdova »Križarka večnega ledu M Velika Byrdova ekspedicija, ki bo v oktobru odplula na Južni tečaj, je dobila od USA podporo v znesku 350.000 dolarjev. Polovica tega zneska bo šla za novo zgradnjo »Križarke večnega ledu«. Notranjost te ladje bo sicer precej podobna ostalini, na zunaj je pa Byrdova križarka grajena tako, kakor da bi bila velikanski avto. Je 17 tn dolga, 4 m široka. Štiri kolesa imajo premer 3 m. Ladja se lahko premika na vsakem terenu, čeprav nima goseničjega oboda, posebno spretna je v snegu in ledu, kjer lahko napravi 48 km na uro. Akcijski radij tega prometnega sredstva Antarktika je nena- vadno obsežen, s seboj lahko vzame goriva za 10.00U km vožnje! Spredaj ima ladja kabino za kmiilarja, tik zraven je radio postajica z meteorološkimi aparati. Slede stanovanjske kabine, kuhinja in shrambe, dalje skladišče za vse, na tečaju potrebno orodje in orožje .Na krovu lahko vo»zi ladja seboj letalo. Oblika vozila je- aerodinamično prikrojena, material ves iz jekla. Če se bo novo vozilo izkazalo, bodo kasneje za najnovejšo kolonijo Zedinjenih držav na Južnem tečaju zgradili še več takšnih amfibij, ki bodo posredovale promet na morju in ledenem kopnem. Koliko časa vzdržimo brez vode Na univerzi v Michiganu je dr. Frederick A. Coli er napravil več poizkusov, koliko časa lahko zdrži človek brez vode. Pokazalo se je, da more človek zdržati brez vode le toliko časa brez škode za zdravje, dokler ne preseže primanjkljaj vode v žeji šest odstotkov telesne teže. Nato nastopijo razna obolenja. Človek, ki tehta 70 kg, lahko zgubi brez večjih organskih motenj 4 kg na teži. Ta izguba na teži nastopi navadno po žeji v treh do štirih dneh, jezik postane usnjat, koža vroča in suha, oči se pogreznejo. Nastopi huda žeja. Vsak človek potrebuje dnevno 2000 cms vode, ker pljuča in koža trajno iz-hlapeva vodo iz telesa. sani imajo v načrta še povečanje dosedanjega prostora za gledalce, talko da upajo ob svojem 10-letnem delovanju imeti že 2000 sedežev in okrog tisoč stojišč. Lahko smelo trdimo, da jim. bo pri njihovi žilavosti uspelo, čeprav krijejo stroške zgolj iz vstopnine. • Sodelovali bodo spet skoro vsi naši preizkušeni igralci, ki so že tolikokrat nasmejali in zabavali publiko iz vseh krajev Slovenije in katerih sloves sega že daleč preko naše meje. Predstava se bo najbrže ponovila, obenem kanijo ponoviti eno najbolj uspelih zabavnih iger: »Od pohorskih pavrov vam hočem zapet«. Za to igro pripravljajo veliko presenečenje. Krstni predstavi v slovenščini bo prisostvoval tudi avtor Radomir Plao-vič, režiser Narodnega gledališča v Beogradu. Posetniki iz oddaljenejših krajev se lahko poslužijo do Maribora četrtinske vožnje, ki je dovoljena za posetnike stivala slovenskih narodnih običaj ■ Navodila za nabavo legitimacij, s0 dnevnem časopisju. f V LJUBLJANO NA GASILSKI KOf' G RES S ČETRTINSKO VOZNJ« Od 13. do 15. avgusta bo v Lju velik kongres vseh j u go s 1 ov a n s ki h■.ji silcev s pestrim sporedom. Četrtin j voznina za potovanje v Ljubljano ' od H. do 15. avgusta, za vrnitev . Ljubljane od 15, avgusta do 18. Pravico do te voznine imajo člani v* (redni in podporni) gasilskih edinic. član mora imeti člansko legitimacijo« -je predpisana od gasilske zveze ska četa Maribor-mcsto vabi svoje porne člane, da se zglasijo v njeni , | sami na Koroški c. 12, kjer dobijo 1° devna pojasnila. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V mulib oglaslb ttaoe vsaka beseda oU Dar: oaitnaoisa Drlstoibio* J |« din 6_____. Dražbe, oreklicl. doolsovania lo ženitovaniskl oalasl din l.— oo besedi. "“""Tf za te oglase ie din 10 Debelo tiskane besede se računalo dvoino. Oblasni - . . .. a —« . I _ — I _ „ • AlAli..tn Isl/Ai nrl M A —/t In r, 7 trn tila jt Utrip srca in radiooddajnik Utrip človeškega srca znaša 70 do 80' udarcev na minuto, utrip radijske oddajne postaje pa znaša v skladu z valovno dolžino 100.000 do 1,500.000 nihajev na sekundo. Tolikokrat namreč tok, ki ga proizvaja postaja, menja svojo smer. če se naš utrip spremeni, pomeni, da smo bolni, to pa razen prizadetemu neposredno ne škoduje nikomur. Drugače je z oddajno postajo, če ima utrip 1,000.000 nihajev, ustreza to valovni dolžini 300 m. če bi postaja »zbolela« in dobila nenadno n. pr. utrip 2,000.000 nihajev, bi to ustrezalo valovni dolžini 150 m. Posledica bi bila, da bi z navadnim sprejemnikom njene oddaje ne slišali več. Iz tega sledi, kakšen pomen ima oddajanje z neko točno določeno valovno dolžino. Razlika ene same desetinke odstotka bi imela za posledico že nezndlno motenje oddajnih postaj s sosednimi valovnimi dolžinami. Utrip ali kakor pravijo frekvenco oddajne postaje je treba ohraniti torej brezpogojno stalno, da se tuje oddajne postaje ne motijo in da ostane sprejem neoporečen. Sladkor v sipi za vkuhavanje kakor prvovrstni kis za vlaganje vedno na zalogi »KAVALIR« Gosposka 28. „ 7029—1 To težavno nalogo rešuje presenetljivo preprosta stvar, košček kremenčevega kristala. Ta kristal prekaša vsa pričakovanja in s pomočjo drugih priprav vzdržuje frekvenco oddajne postaje na stalni stopnji s skoraj absolutno zanesljivostjo. Razlika znaša komaj en ali dva nihaja in to pri milijonu nihajev v eni sekundi nima nobene vloge. Sokolstvo Telovadni nastop Sokola v Veržeju V nedeljo, 9. julija, je imel veržejski Sokol svoj redni vsakoletni nastop. Poleg mnogega domačega in sosednega občinstva je prihitelo na nastop tudi lepo število Sokolstva iz sosednih edinic, zlasti iz Ljutomera, Cvena, Murske Sobote, Križevcev in drugih edinic. Ormoški naraščaj je tokrat prišel celo s svojim praporom. Po prihodu popoldanskega vlaka, kjer je pozdravilo domače članstvo goste, se je na kolodvoru , formirala sokolska povorka, ki je šla med špalirjem občinstva skozi trg. Na čelu povorke so bili domači Sokoli v sokolskih krojih na konjih z veliko državno zastavo, za njimi godba, nato pa članstvo v civiiu z znaki in članstvo v krojih. V povorki je sodelovalo nad 250 Sokolov, ki so ob pozdravljanju občinstva vzklikali kralju in domovini. Krasno uspeli povorki je sledil telovadni nastop pred dvorano br. Hedžeta, ki ga je otvoril pozdrav državni zastavi, nakar je starosta domačega društva br. Kozar nagovoril vse oddelke ter po- udarjal veliko vzgojno delo Sokolstva med narodom. Svoj govor je zaključil starosta z vzklikom sokolskemu starešini kralju Petru II., nakar so zaorili klici trikratnega »Zdravo«. Sledil je nato dobro pripravljen telovadni nastop vseh telovadnih oddelkov domačega društva s sodelovanjem okoliških edinic, tako da je vsega nastopilo nad 200 telovadečih. Na drogu in bradlji sta nastopili vrsti Ljutomer in Veržej, ki sta nam pokazali nekaj krasnih vaj, za katere sta želi toplo odobravanje prisotnega občinstva. Zelo simpatičen je bil nastop domačih članic s posebno točko, kjer so izvajale simbolične vaje po narodnih pesmih, isto ženski naraščaj v svojih ljubkih novih telovadnih krojih; oba oddelka sta bila za svoja res kratka izvajanja toplo nagrajena. Ves nastop, čigar tehnično stran je vodil načelnik br. Ros, je pokazal marljivost društva ter načelnika, ki je lahko ponosen na ta nastop. oelase roeseb enkratno obiavo znaka din 2. vooslatl * oismu sinica) i naročilom ...... olsmene odgovore dede matlb oglasov se mora orilozltl znamka za 3 din Znesek za male oglase se oiatuie tako! orl naročilu oziroma > tilom ali oa oo ooštnl ooložnlci na čekovni račun St. 11.400 Razno Najboljša kava Dri »KAVALIR«. Gosposka 28. 7028—1 SOKOL SLIVNICA priredi dne 6. t. ni letni telovadni nastop. Vabimo v prijazno Slivnico, da jo poseti-te. Na svidenje!_________7101—1 »EFKA« MIZARSTVO Frančiškanska 12. Maribor, razstavlja tudi na letošnjem Mariborskem tednu. Se pripo roča za naročila stanovanjskih oprem. Korošec Franc. OSETOV »GRIČ« VABI! Klopotec, avtogaraže, prenočišča, amerikatiska elektrika. Mozler liter 10 din. 6944-1 7072-1 Da odpraviš slabo razpoloženje, potrtost in utrujenost, uži vaj dobra pristna vina. Naroči jih v Kneza Koclia ulici 5 »PLZENSKI DVOR« Čez ulico že od enega litra naprei znaten popust. 7109—1 PISALNI STROJ dobro ohranjen, z latinico, š, č. manjši, novejši sistem, kupim. Ponudbe na upravo »Ve-černika« pod »Garantiram«. 7135—3 Prodam MOTOR 1NDIAN SKOUT novi model, in avto Fiat 514 sc proda. Aleksandrova 18, Pobrežje. 7122-4 2 LEPI DREVESI za dekoracijo so prodata. Jen kova ul. 5. Maribor. 7132—4 Stanovanie xsizr.‘?.ix:j)tfuxr' SOBA. KUHINJA s predsobo sc odda v novi hiši boljši stranki. Dalmatinska ul. 2». 7136—5 SOBA IN KUHINJA se odraslim osebam odda. — Mlinska 4. 7138—5 Sobo odda LEPA SOBA posebni vhod, opremljena ali brez se odda 1. septembra. — Aleksandrova c. 18. Pobrežje 7121—7 ZA POTOVANJE kovčegi, torbice, nahrbtniki, krušniki, aktovke, velika izbira, nizke cene pri Sterbalu, Meljska c. 2. Trg svobode 6. 7119—1 „Voda s planine" v Rušah Ruška Sokolska gledališka družina ima že tak sloves, da prav za prav ne potrebuje več bučne reklame. Ker pa prihajajo vsak dan vprašanja iz najrazličnejših in najoddaijenejših krajev, kaj in kdaj bomo igrali, sporočamo našim zvestim, da bomo spustili »Vodo s planine« v nedeljo, 6. avgusta, ob 15. uri. Zaključne vaje so dosegle kulminacijo, predstava sama pa obeta zopet stopinjo navzgor. To pot so se lotili Rušani izredno originalne in današnjemu času primerne kmetske komedije srbskih piscev Plao-viča in Djokoviča »Voda s planine«. Vsak obiskovalec ruškega letnega gledališča pozna vrline ruških diletantov, njih požrtvovalnost in sposobnost. V tej novi, v Sloveniji krstni predstavi, pa bodo postavili zopet nove like, tako da bo poskrbljeno za nad dve uri trajajočo prijetno in originalno predstavo. Dozidane so zopet nove terase; tako je doslej že 1200 udobnih sedežev. Kdor se boji sonca, mu bodi povedano, da so vsi prostori v prijetni senci s krasnim razgledom v bližnje kobanske hribe. Omeniti moramo tudi, da si je društvo nabavilo krasne nove narodne noše. Ru- KLOBUKE vseh vrst denta izdelane, pro ti dežju impregnirane, kakor tudi čepice po konkurenčnih cenah dob ie )e orl Babošek Viadko. klobučarstvo. Maribor, Vetrinjska ul. 5. Vsa popravila se sprejemalo pod garancijo za 10—25 din, 7120—1 SLUŽKINJA ki zna kuhati, se išče. Soklič, Gregorčičeva 24 7129—9 £dravo 3 mesece staro PUNČKO dam za svojo. Naslov' v upravi. 7131—1 NOGAVICE, KOPALKE kombineže, obleke-blago, plat no, .volno itd. nudi »Mara«. Koroška 26. 7137—1 Posest Večstanovanjska novo zidana HIŠA a vrtom sc proda. Sp. Radvanjska c, 50. Nova vas. 7123-2 NOVA HIŠA enonadstropna, z lokalom se proda. Studenci. Makarjeva ul. 77. 7128-2 Kupim KUPIM INVENTAR za trgovino z meš. blag. Opis poslati na Kostanjevec, trg.. Markovci pri Ptuiu. 7127—3 Širite „VeČernik“ PRAZNA SOBA s posebnim vhodom se odda Ob železnici 4-1. 7124—7 Slutbo dobi KROJAČ se sprejme takoj. Kneza Koclja 24. 7139—9 \ Skrbi? obrnite se na grafologa KARMAHA a«!! ki se odlikuje posebno z -vj) lizo človeškega značaja. na strogo znanstveni baz' fologije in daje v sake n. * nastopajoče doKpdke nasvete, ki Vam bodo korLj, li vse bodoče živlieuje. 0 ske sprejema v Mariboru, ^ tel »Zamorc« vsak d^n 9.—12. dop. in od 14.--19. P 6 Odgovarja tudi na došlo (2, spondenco. V Mariboru °5- ne do 10, avgusta. Posojil* na vknjižbo (sa1110 večje vsote) ^ takoj preskrbi M Sancno kom. zav< Aleksandrova 40 Obiščite .MARIBORSKI TEDCj od 5. do 13. avgusta 1939 Polovična vožnja na železnicah od ' 17. avgusta 1939._________ ’ VELIKA GOSPODARSKA IN KULTUl^ REVIJA. , Industrija — Trgovina — Obrt — KrneJ&o Velika tekstilna razstava — * prometna razstava — Gostinstvo — *' ^ pokušnja — Razstava narodnih vezenih Narodopisne razstave — Jubilejna gl razstava —• Skautska razstava — RaZ ^ malih živali — številne specialne razst®v Koncertne in gledališke prireditve — jtd-Veselični park na razstavi”^** prireditve 1 ....... fol 5.—6. avgusta festival slovenskih n 3 ni h običajev. Obiščite Mariborski otok, najlepše kop^joC' Jugoslaviji! — Obiščite zeleno Pohorje ■ttgke eni Kozjak! — Obiščite vinorodne Slo*’ gorice! — Obiščite veseli Maribor in n‘ okolico! . i» Mariborski teden je najlepša priložrtos obisk naše severne meje! ____________-- Za ..Mariborski teden" velika razpro kopalnih kosiumov. poletnih oblek, trikot-bluz. svilenih blos Itd. po pri Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru, lisk« .Mariborski! thkurnu d d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 0. — Telefon uredništva štev. 25-67, in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. H*