LETO XX. — številka 26. Ustanovitelji, občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje iGorenjski tisk« — Glavni in adg-vomi urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIA KRANJ, sreda, 5. IV. 1967 Ceni 41 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko; Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah LISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO S seje skupščine KSSZ Kranj O programu zdravstvenega varstva Kranj, 4. aprila — Danes dopoldan je bilo v prostorih občinske skupščine četrto zasedanje skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, kjer so razpravljali o programu zdravstvenega varstva letos na Gorenjskem. Po razpravi, ki je trajala vse dopoldne, je skupščina sprejela sklep, da je program zdravstvenega varstva na Gorenjskem treba uskladiti s proračunom sredstev sklada zdravstvenega zavarovanja. O seji bomo še poročali. A. Ž. Seminar za člane IO SP v Tekstilindusu Sindikalna organizacija v Tekstilindusu je v soboto, 1. aprila, organizirala v Preddvoru celodnevni seminar za novoizvoljene člane izvršnih odborov sindikalnih podružnic. Seminarja se je udeležilo 32 članov. O vlogi sindikata v novih pogojih gospodarjenja je na seminarju predaval Stjepan Sau-bert, tajnik republiškega odbora sindikatov industrije in rudarstva, o organizaciji in metodah dela sindikalnih podružnic pa je predaval Slavko Kalan, tajnik občinskega sindikalnega sveta v Kranju. A. Ž. Kiro Gligorov v Kranju Kranj — torek, 4. aprila — Danes popoldan je prispel v Kranj član zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za finance Kiro Gligorov. Na posvetu, ki so se ga udeležili tudi predsednik republiškega izvršnega sveta Janko Smole in nekateri člani republiškega izvršnega sveta, poslanci ter vodilni gospodarstveniki iz kranjskega, tržiškega in ljubljanskega področja, se je pogovarjal o posameznih izkušnjah in težavah na področju gospodarstva, kreditne in devizne politike ter drugem. Prispevek Glasa za odkup Finžgarjeve rojstne hiše Delovni kolektiv ekonomske enote GLAS časopisnega podjetja Gorenjski tisk Kranj, ki šteje 11 članov, je za odkup Finžgarjeve rojstne hiše zbral 10.500 S din. Naš skromni prispevek smo nakazali na žiro račun sklada za odkup Finžgarjeve rojstne hiše pri Zvezi kul-turno-prosvetnih organizacij na Jesenicah, številka žiro računa je 5153-679-2135. Blagovnica Kranj vam nudi največjo izbiro konfekcije za ženske, moške in otroke. — Izredna izbira kamgarnov in diolenov — Veliko znižanje cen ženskim torbicam Za obisk se priporoča kolektiv Blagovnice Vinko Hafner v Kranju Predvolilna zborovanja Kranj, 4. aprila — Vinko Hafner, pomočnik zveznega sekretarja za industrijo, je imel danes dopoldne v Kranju razgovor o predvolilni dejavnosti z republiškimi poslanci in s kandidati za republiške poslance ter s predstavniki družbeno političnih organizacij in občinske skupščne. Pogovarjali so se o aktivnosti pred volitvami, posebno pa so se dogovorili za predvolilna zboro- Pred volitvami: nenačrtnost lahko le škodi Pogovor s kandidatoma za socialno-zdravstveni zbor zvezne skupščine Ivan Saksida: za smotrnejšo organizacijo zdravstvene službe Edgar Vončina: življenjskerazmere upokojencev reševati hitreje in skladne je z materialnimi možnostmi V zadnjom času je veliko govora o vzrokih, zakaj upokojenci ne dobivajo pravočasno pokojnin, zakaj se ne uredijo višine pokojnin in kdaj se bodo pokojnine valorizirale ter za koliko. Ce hočem to vprašanje osvetliti s problematiko na Gorenjskem, ki mi je dobro poznana, potem je seveda prav, če ta problem osvetlim z več vprašanji, ki bodo to problematiko pokazali v takšni luči, da bodo lahko odgovori bolj jasni, posebno še, če to posplošim na področje celotne republike oz. Jugoslavije. Gotovo je zanimivo, koliko je upokojencev vseh vrst na Gorenjskem in kakšno je to razmerje v primerjavi z zavarovanci? Starostnih upokojencev je v vseh petih občinah na Gorenjskem 8.821, invalidskih upokoijenoev 3.992, družinskih upokojencev 3.665, torej skupaj 16.478. Vseh zavarovancev, od katerih se odvaja prispevek v sklad invalidsko - pokojninskega zavarovanja, pa je na Gorenjskem 60.056. Ce iz teh dveh številk izračunamo razmerje, ugotovimo, da pride na 1 upokojenca 3,6 zavarovanca. To razmerje pa je dokaj neugodno in je na Gorenjskem slabše (Nadalj. na 2. str.) Splošna prizadevanja za reformno vrednotenje dinarja zahtevajo umirjenost potrošnjo narodnega dohodka za socialno zavarovanje v skladih invalidsko — pokojninskega zavarovanja in otroškega dodatka ter skladih za zdravstveno zavarovanje. Pretekla previsoka ekstenzivna in neracionalna potrošnja denarja predvsem za zdravstveno zavarovanje je nujno zadrževala vlaganja v '"druge potrebne institucije, kot so: otroško in socialno varstvo, šolstvo, urejanje komunalnih in drugih tovrstnih ustanov. Neurejenost teh poroči j našega družbenega življenja brezpogojno vpliva na zdravstveno stanje prebivalcev. Kratkoročna politika enostranskega vlaganja še nam v bodočnosti lahko zelo maščuje, zato je treba misliti na vsestranski razvoj družbenih institucij. Vsi ugotavljamo, da so izdatki za socialno zavarovanje iz leta v leto večji, da je njihov delež v narodnem dohodku previsok in nevskla-jen z možnostmi našega gospodarstva. Ce to vemo, potem ni drugega izhoda kot, da si vsi prizadevamo za uravnovešanje potrošnje. Za zadovoljevanje potreb v socianlem zavarovanju pora- (Nadalj. na 2. str.) vanja, ki bodo v naslednjih dneh po naslednjem razporedu: Vinko Hafner bo imel eno zborovanje za krajevne skupnosti Huje, Planina in Cirča že danes popoldne, drugega v sredo, 5. aprila ob 18. uri na Zlatem polju v Dijaškem domu, tretjega v četrtek, 6. aprila ob 17. uri za center Kranja v prostorih občinske skupščine in četrtega v petek, 7. aprila ob 17. uri za krajevno skupnost Vodovodni stolp v domu JLA. Franc Puhar bo imel prvo zborovanje v Cerkljah v zadružnem domu v četrtek, 6. aprila ob 19. uri, drugega v Šenčurju v petek, 7. aprila ob 19. uri v novi šoli, tretjega na Primskovem v zadružnem domu v torek, 11. aprila ob 19. uri in četrtega prihodnjo nedeljo, 16. aprila ob 9. uri v Voklcm. Ing. Zdenka Juraneič bo govorila na predvolilnih zborovanjih v Naklem (9. aprila ob 7. uri v domu kulture), v Preddvoru (11. aprila ob 19. uri v klubu SZDL), na Jezerskem (12. aprila ob 19. uri v Korotanu) in v Goricah (13. aprila ob 19.30 v zadružnem domu). Na zborovanju v Zabnici, Stražišču, Mavčičah in Bes-nici bo govoril Slavko Zalo-kar. Dr. Marijan Brecelj pa bo 14. aprila ob 16. uri imel zborovanje z občinskim političnim aktivom v prostorih občinske skupščine v Kranju. — t Obiščite spomladanski sejem v Kranju od 8. do 17. aprila 1967 v domu FRANCA VOD O PIVCA BZ Edgar Vončina: (Nadalj. s 1. str.) kot v Jugoslaviji, kjer je po objavi v vašem časopisu 1:4. Kot posledica tega izhaja tudi ugotovitev, da so izdatki invalidsko - pokojninskega sklada na Gorenjskem višji kot pa dohodki. Tako je bilo dohodkov v letu 19(36 105,621.370,— N din, izdatkov pa 122,897.905.— N din. V ilustracijo bi povedal še to, da so v občinah Jesenice in Kranj dohodki tega sklada višji od izdatkov, v ostalih treh občinah pa izdatki višji od dohodkov. Bralce bo gotovo zanimalo, kolikšne so pokojnine in katerih upokojencev glede na višino pokojnine je največ? Pri starostnih pokojninah imamo 59 upokojencev z najnižjo pokojnino 20.000 S din in 2 upokojenca z najvišjo pokojnino med 180.000 in 200.000 S din; do 60.000 S din pokojnine pa ima 7.254 upokojencev ali dobre tri četrtine. Najnižjo invalidsko pokojnino v znesku 20.000 S din prejema 20"' invalidskih upokojencev, najvišjo med 160.0000 in 180.000 S din pa eden. Do 60.000 S din pa prejema invalidsko pokojnino 3.615 upokojencev. Družinskih upokojencev z najnižjo pokojnino 20.000 S din je 289, najvišjo med 140.000 in 160.000 S din pa prejema eden. Družinsko pokojnino do 60.000 S din prejema 3.613 upokojencev oz. skoraj vsi. če navedem še poprečja, ki sicer ne povedo dosti, lahko vidimo, da se poprečje starostnih pokojnin giblje v višini 57.767.— S din, invalidskih pokojnin 48.713.— S din in družinskih pokojnin 39.296 S din. Iz teh podatkov izhaja, da je dejansko večina pokojnin oz. višina pokojnin, ki jo prejema večina upokojencev, relativno nizka. V tem je treba tudi iskati odgovor, zakaj pritisk na. valorizacijo in na ureditev oz. povišanje pokojnin. Z zadnjim sklepom skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja je bila sprejeta revalorizacija pokojnin za leto 1966. S tem sklepom naj bi bile vse pokojnine valorizirane v višini 16 % za tiste upokojence, ki so bili upokojeni do konca leta 1964 oz. do 1. 1. 1965. Tistim upokojencem, ki so bili upokojeni že v letu 1965, pa se pokojnine povečajo za 5,5 °/o in za toliko dvanajstin razlike med 16% in 5,5%, za kolikor mesecev jim je bilo štet osebni dohodek v pokojninsko osnovo. Na enak način bodo povečano pokojnine tistih, ki so bili upokojeni v letu 1966, pri čemer pa je seveda lestvica odstotkov za povečanje nižja in se bo gibala od 5 do 0,4 %. Pri tem pa bi želel poudariti, da ta sklep ni dokončen, ampak samo začasen, ker je zvezni izvršni svet že Dredlpgal spremem- bo zakona glede valorizacije pokojnin zvezni skupščini in se razlikuje od tega sklepa skupščine republiške skupnosti soc. zavarovanja. Bistvo tega predloga je v tem, da naj bi se odstotek valorizacije pokojnin določil na osnovi razlike v življenjskih stro-' ških med poprečnim zvišanjem življenjskih stroškov v letu 1966 proti poprečju življenjskih stroškov zadnjih petih mesecev v letu 1965. Po informacijah v dnevnem tisku znaša ta odstotek za Slovenijo 6,7% in je različen v posameznih republikah. Prav zaradi tega je skupščina republiške skupnosti soc. zavarovanja sklenila, da se izplača pri majskih pokojninah le akontacija na sprejeti odstotek valorizacije pokojnin v višini 25%. Iz tega lahko zaključimo dvoje : 1. revalorizacija pokojnin -bo dokončno opravljena zelo pozno tj. šele v sredini leta; 2. da ne bo takšna kot jo upokojenci pričakujejo in kakršna bi bila glede na višino pokojnin primerna. Seveda je pri tem treba vedeti, da je glavni razlog, da niso predvidene bistvene spremembe glede višine pokojnin predvsem v premajhnih dohodkih sklada oz. da ni pokritja za večjo valorizacijo oz. za večje pokojnine. Ce bi obveljal sklep skupščine Republiške skupnosti soc. zavarovanja, bi šele proti koncu leta bila zagotovljena sredstva in bi se šele takrat lahko v celoti izplačali zneski revaloriziranih pokojnin. Upam, da na osnovi teh podatkov lahko dam svoje skromno mnenje glede dokončne rešitve v začetku zastavljenega vprašanja. Dokončna rešitev tega problema tako na Gorenjskem kot v Jugoslaviji je izboljšati razmerje med zavarovanci in upokojenci v korist zavarovancev, ki ustvarjajo doho* dek in v večjem dvigu življenjskega standarda oziroma produktivnosti v našem gospodarstvu, ki bo lahko s povečanjem narodnega dohodka omogočilo večje odvajanje v invalidsko-pokojnin-ski sklad. Edgar Vončina Ivan Saksida: (Nadalj. s l.str.) bimo letno v naši republiki nad 150 milijard starih dinarjev, ali prek 14% narodnega dohodka, samo za zdravstveno zavarovanje ga gre nad 5,5 %. Pregled poslovanja skladov socialnega zavarovanja za preteklo leto nas opozarja na resnejše, široko zasnovane razprave in ukrepe. Vsako čakanje na »boljše čase« lahko privede do slabšega položaja zavarovancev. Kljub znižanju stopenj prispevkov za socialno zavarovanje, zavarovanci ne smejo biti prikrajšani, v tem smo si vsi edini, zato to ni parola, pač pa poziv k uresničenju že nakazanih možnosti za boljšo organiziranost socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Zdravstveno zavarovanje je institucija, o kateri v zadnjih letih široko razpravljamo, dajemo predloge, sprejemamo priporočila in se zavzemamo za racionalnejšo in bolj efektno organizacijo zdravstvene službe. Iz zaključnih računov skladov zdravstvenega zavarovanja v vseh devetih skupnostih Slovenije za preteklo leto, pa tudi za prvi mesec tega leta je razvidno, da so bila vsa dosedanja prizadevanja brez pravega učinka. Sto in sto-milijonski primankljaji nam to potrjujejo. Sedanja organizacija zdravstvene službe tako na Gorenjskem, kot tudi v drugih regijah kaže usmerjenost na ekstenzivno zdravstveno varstvo, kar ni v korist bolnih občanov, še manj pa v korist preventivnih zdravstvenih ukrepov in zdravstvenih ustanov samih. Gostejša mreža slabo organiziranih in premalo izkoriščenih kapacitet ne more nuditi solidne zdravstvene zaščite. Dobremu strokovnemu kadru, ki ga na Gorenjskem ni malo, ta razdrobljenost onemogoča timski pristop k intenzivnejši borbi proti raznim boleznim, ki ogrožajo prebivalstvo. Ni mogoče imeti na vsakih nekaj kilometrov tako organizirano zdravstveno službo, da bo kos zdraviti vse ljudi za vse vrste bolezni majhnega okoliša. V preteklosti smo si zdravstveno službo tako zamišljali, danes pa vidimo in občutimo, da je vsaka ne-naertnost škodljiva in predraga. Za nekatere specialnosti in modernejše posege pri zdravljenju določenih bolezni je tudi Gorenjska regija premajhna, zato je iluzija zapirati se v njene meje ter imeti preveliko skrb za vsak dinar, ki odteče izven nje. Družbena skupnost mora podpreti zavarovanca v njegovem prizadevanju, da bi se čimprej in čimboljše pozdravil, nc glede na to, kje. Jasno je, da bo iskal zdravstveno zaščito v tisti ustano- vi, katera bo po njegovem prepričanju zanj najbolj učinkovita. Izhod iz težav pri urejanju socialno zdravstvene problematike bomo našli s prenosom dolžnosti in pravic na tistega, ki denar za te dejavnosti ustvarja in prispeva. Ivan Saksida V Tržiču nova varstvena ustanova? Na zadnji seji občinske skupščine v Tržiču so odborniki dokončno potrdili likvidacijo mladinsko-klimatske-ga zdravilišča v Podljubelju. Hkrati so v razpravi predlagali, naj bi denar, ki ga je občina dobila z likvidacijo, namenili za izboljšanje otroškega varstva v Tržiču. Sedanji prostori in pogoji dela namreč niso zadovoljivi. Zato so bili mnenja, naj bi osrednjo ustanovo za otroško varstvo uredili v Lancmano-vi vili, poleg BPT. Čeprav stavba ni v najboljšem stanju in bo za njeno ureditev potrebno precej denarja, ima dobro lokacijo in dovolj zemljišča da bi lahko kasneje, če bo to potrebno, kapacitete še povečali. Končno odločitev, da se omenjeni predlog izvede, naj bi dala javna tribuna, na kateri bi poleg občanov sodelovali tudi vsi za vzgojo in varstvo odgovorni ljudje v občini. s. S. Kandidati za republiške posla Kandidacijski zbori volivcev so bili v kranjski občini od 12. do 23 .marca. Na teh zborih so volivci potrdili naslednje kandidate za republiške poslance: za republiški zbor po potrdili v 50. volilni enoti Vinka Hafnerja, v 52. volilni enoti pa Franca Puharja. Za gospodarski zbor so v 30 voMlni enoti potrdili Boruta šnu-derla in ing. Marka Tavžlja, za prosvctno-kulturni zbor v 30. vo'ilni enoti Slavka Mal-gaja in Janeza Sušnika, za sccialno-zdravs>tveni zbor v 31. volilni enoti (skupaj s Tr/ičom) dr. Toneta Martin-čiča in dr. Bojana Fortiča in za organizac'isko - politični zbor v 31. volilni enoti (tudi skurvaj s Tržičem) dr. Ernc-sla Pctriča in Franca Roglja. Za nove odbornike kranjske občinske skupščine pa so volivci na kandidacijskih zborih potrdili naslednje kandidate za občinski zbor občinske skupščine: V volilni enoti 2 (Naklo II) Slavka Grosa, v volilni enoti 4 (Podbrezje) Franca Jerala in Ludvika Vid'ica, v volilni, enoti 6 (Predoslje) Marjana Kncta in Antona Čuda, v volilni enoti 8 (Gorice) Jožeta Gregorca in Alojza Zaplotnika, v volilni enoti 10 (Bela) Janeza Pernuša, v volilni enoti 12 (Kokra) Alojza Povšnarja in Antona Robleka, v volilni enoti 14 (Kranj — Center I) Slavka Zalokarja, v volilni enoti 16 (Kranj — Center III) Anko Zevnik, v volilni enoti 18 (Zlato polje I) Marto Pe-rovšek in An tej a Marianči- ča, v volilni enoti 20 (Zlato polje III) Vinka Kepica, v volilni enoti 22 (Vodovodni stolp I) Marijo Artač in Alojza Okorna, v volilni enoti 24 (Vodovodni stolp III) Staneta Oblaka in Štefana Vidica, v volilni enoti 26 (Planina) Viktorja Blagotin-ška, Janeza Bartola in Jure ta Hribarja, v volimi enoti 28 (Besnica) Jožeta Katraš-j nika in Franca Pegama, v volilni enoti 30 (Stražišče D ing. Antona Japlja, v volilni enoti 32 (Straži šce) Pavleta Janca, v volilni enoti 34 (Or> hek — Drulovka) Ivana Vilfana in Franca Hvastija, v volilni enoti 36 (Zahnica) Franca Logondra in Kristino Pokom, v volilni enoti 3$ (Primskovo I) Ivana Prišteva in Jožeta Beštra, v volilni enoti 40 (Klane) Andreja Babica, v volilni enoti 42 (Šenčur I) Matevža Bernarda in Janeza Mačka, v volilni enoti 44 (Voklo) Janeza Globočnika, v volilni enoti 46 (Velesovo) Staneta Ber-ganta, Franca Sinka in Franca Grilca, v volilni enoti 41 (Cenklje) Janeza Petka >n Antona Gerkmana, v voblni enoti 50 (Zalog) Franca Lončarja in Ivana Petriča. Ker pa so se nekateri odborniki v občinskem zboru odpovedali mandatu, čeprav jim ta še ne poteče, bodo nadomestne volitve v naslednjih volilnih enotah: v volilni enoti 19 (Zl. polje H.V kjer so volivci potrdili za kandidata Matija Suhadolni-ka, v volilni enoti 35 (Bitnje) Mihaela Hafnarja, Milana Hafnarja in Toneta Jenkota. Murka na startu v turistično sezono Propagirali bodo domače blago domačih proizvajalcev v domačem okolju Murka Lesce gradi pot, ki bo vodila domače in tuje turiste v njihove poslovalnice. Sicer je to poslovna skrivnost, ki jo običajno vsako podjetje ljubosumno čuva. Ker pa smo na startu v mednarodno turistično Trgovsko podjetje »Zarja« Jesenice zopet sodeluje na Spomladanskem sejmu v Kranju Bogata izbira oblačil, modne in praktične obutve, elektrotehničnih predmetov za gospodinjstvo, sodobnega pohištva, zaves, preprog. Solidne cene, sejemski popust, brezplačna dostava na dom, to so ugodnosti za vse kupce v paviljonih Zarje na sejmu. Oprostite! Za 1. april smo na 3. stra-nj objavili članek z naslovom »Radovljica: prednost turizmu.« V članku smo si ob resnih razmišljanjih privoščili tud nekaj prvoapril-skih. Prosimo bralce, naj upoštevajo, da avtokampa pri POdnartu — vsaj letos — še ne bo, niti ne bo med Otočami in Podnarlom ure- jeno igrišče za golf. Za sedaj prav tako še ni znana lokacija za tovarno volks-vvagnov. Tudi cestne zveze med Podnartom in Besnico letos še ne bo. Krajevna skupnost Podnart pa se bo morala zadovoljiti s precej manj denarja, kot smo ji ga obljubljali v prvoaprilski številki. nce in občinske odbornike Za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine pa so volivci potrdili naslednje kandidate: V volilni enoti 2 (Iskra II) Franca Naglica, v volilni enoti 4 (Iskra IV) Franca Eržena in Svetozarja Krstića, v volilni enoti 6 (Iskra VI) Stojana Oblaka in Janeza Brezarja, v volilni enoti 8 (TekstiLindus I) Staneta Mirta in Marka Udirja, v volilni enoti 10 (Tekstilindus III) Evgenija Valjavca, Ivko Drglin, in ing. Milana Ture-la, v volilni enoti 12 (Tekstilindus V) Edvarda Ostanka, Janeza Sajovica in Petra Likarja — mlajšega, v volilni enoti 14 (Tekstiliimdus VII) Dušana Štiglica in Rozi Bida, v volilni enoti 16 (Sava II) Lojzeta Veselica, Andreja Koširja in Staneta Cebaška, v volilni enoti 18 (IBI) Ljubico Vukašinovič jn Petra Arnška, v volilni enoti 20 (Projekt) ing. Janeza Tratnika in Gašpra Zaplotnika, v volilni enoti 22 (Kranjske opekarne) Milana Sajovica in Jožeta Klemena, v volilni enoti 24 (Kovinar) ing. Bojana Gogala in Vladiimirja Urbanca, v volilni enoti 26 (Elektro) Matija Kenda, dipl- ing. Milana Križnarja in Igorja Merviča, v volilni enot 28 (LIK) ing. Miloša Martinoviča, Slavka Galičiča, Jakoba Burgarja, ing. Jerneja Vrtačnika in Jožico Sodnik, v volilni enoti 30 (živila) Činila Ankersta in Marijo Pintar, v volilni enoti 32 (Central) Jožeta Dvoršaka, v volilni enoti 34 (Tržiški del — delovne organizacije v se- vernem delu območja kranjske občine) Antona Prislana, Francko Ovsenik in ing. Vi-lija Novaka, v volilni enoti 36 (KZ Cerklje) Jožeta Zuna in ing. Petra Sajovica, v volilni enoti 38 (Oš Stane Žagar) Vladimirja Kustra, v volilni enoti 40 (Tekstilni center) Milana Robiča, v volilni enoti 42 (Zdravstveni dom) dr. Marka Petriča in Leona štruklja, v volilni enoti 44 (Komunalni zavod za socialno zavarovanje) Gemo Otaševič, v volilni enoti 46 (Inštitut za TBC II) Velimirja Lješkoviča in Anico Fabjan, v volilni enoti 48 (Zavod za požarno varnost) Pavleta Lužana, Milana Ogri-sa in Jožeta Kastelica in v volilni enoti 50 (Okrožno sodišče) Marka Prezlja. Tudi v tem zboru so se nekateri odborniki, ki jim letos še ne poteče mandat, temu odpovedali. Zato so volivci predlagali za nadomestne volitve naslednje kandidate: v volilni enoti 3 (Iskra III) Alojza Kordiša in Janeza Kerna, v volilni enoti 17 (Planika I) Pavlo Katun in Vinka štucina, v volilni enoti 21 (Aerodrom) Janeza Šuštarja in Ivana Hladnika, v volilni enoti 45 (Inštitut za TBC I) Marijo Travni kar in Ančko Jakše in v volilni enoti 47 (Skupščina občine Kranj) Janeza Sušnika. Vsi kandidati za republiške poslance in občinske odbornike so napisani po vrstnem redu, kot so vpisani v materialih občinske volilne komisije. A. ž. leto sem vseeno želel slišati, kaj so ukrenil; trgovci, da bi domači in tuji turisti — potrošniki — bili pri nas čim bolj zadovoljni. Murka ima na Bledu tri trgovske poslovalnice in dva kioska. Razen teh poslovalnic bo Murka na Bledu postavila več odprtih stojnic z velikimi razpetimi dežniki narodne noše. Opremili bedo tudi tretji kiosk za prodaji razglednic in spominčkov. V trgovinah bodo imeli večjo izbiro b'aga, ki je zanimiva za letno sezono. V Murk; vedo, da je za tuje turiste posebno mamljivo tisto blago, ki ga v matični državi težko dobijo ali pa ga morajo dražje plačati. Tako je npr. za italijanskega turista posebno zanimiva usnjena galanterija, medtem ko ameriški izseljenci, ki obiščejo domači kraj, iščejo in kupujejo bla^o, k jih spominja na domači kraj. To so bombažne in vzorčaste tkanine. Posebno pozornost posvečajo kadru, 7ito je kulturna postrežba, vljudnost in odnos do potrošnka, bodisi domačega ali tujega, predmet razgovorov na vs^h sestankih kolektiva. Letos je izšla uredba, da mera vsakdo, ki plačuje v trgovini z devizam*, pokazati potni list, trgovec pa zapisati ševilko potnega lista. To uredbo so splošno kritizirali, saj je pomenila nezaupnico turistu, ki ga vabimo v našo deželo. Zato so te dni uredbo že spremenili in trgovina lahko svobodno sprejema tuja plačilna sredstva. V poslovalnicah trgovskega podjetja Murka so 1965. le-«, ta tuji turisti nakupili za 32 milijonov S din tujih plačilnih sredstev, v preteklem letu pa že za prek 70 milijonov. Letos pričakujejo, da bodo dosegli devizni promet v vrednosti prek 100 milijonov S din. Jože Vidic Odgoyor Obrazom Denar za upravne posle ni »požrl« dvajset stanovanj V vaši rubriki »Obrazi in pojavi« (Glas št. 23 z dne 25. 3. 1967) ste s podatki, ki ste jih navedli, netočno informirali bralce o porabi sredstev stanarin za upravne posle. Trditev, da smo poprej v Kranju zapravili za upravljanje 60 milijonov, sedaj pa okoli 200 milijonov, je zgrešena tako glede višine obeh zneskov, kakor tudi glede obsega nalog, na katere se nanašajo ti stroški. Po sklepu delavskega sveta, v katerem sodeluje 35 predstavnikov stanovalcev in ustanoviteljev ter 15 članov \olektiva našega podjetja, je bilo za kritje upravnih stroškov izločeno iz stanarin 9,6 %, kar predstavlja 51,137.167 SD (ne pa 200 milijonov), vendar je pri tem znesiku še upoštevati: 1. da štejemo k upravnim stroškom poleg osebnih dohodkov naših delavcev in splošne režije podjetja tudi zavarovanje zgradb, čiščenje dimnih naprav, deratizacijo zgradb, v letu 1966 pa tudi čiščenje skupnih prostorov za del hiš; 2. da so stanovanjskim podjetjem poleg dosedanjih nalog na vzdrževanju stanovanjskega fonda zaupane tudi naloge za razširjeno reprodukcijo, tj. za gradnjo in nakup novih stanovanj, za kar je na razpolago letno okoli 350.000.000 S din. Očitek, da gospodarna poraba sredstev iz stanarin ni zagotovljena, je glede na kratko obdobje dela stanovanjskih podjetij vsaj pre- uranjen, če že ni krivičen. Podrobnejši podatki o delu našega podjetja so razvidni v poročilu, ki so ga v začetku tega meseca dostavili vsem hišnim svetom in vsem članom skupščine stanovalcev. Denar za upravne posle ni »požrl« 20 (dvajset) stanovanj, teveč gre le za pokrivanje dejanskih stroškov, ki so nastali z gospodarjenjem s približno 16 milijardami S din vrednosti družbenega premoženja. Upravni odbor Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Pripis uredništva: Predvsem bi se radi opravičili Podjetju za stanovanjsko in komunaikto gospodarstvo Kranj zaradi napačnih podatkov, ko smo dohodke in izdatke za vso Gorenjsko pripisali njim. Kljub temu pa (vsaj poprečno) še vedno drži, da so se stroški za upravljanje domala potrojili, pa čeprav je v 9,6 odstotka, kolikor se od stanarin porabi za ta namen, zajeta i udi zavarovalnina in nekateri manjši izdatki, ki v 3 od-tovrstnih stroškov svetov niso upoš te- st otk h hišnih vani. Prav tako neizpodbitno drži, da smo z ustanovitvi jo stanovanjskih podjetij okrnili pravice hišnim svetom in zato močno zavrli tudi njihovo iniciativo. Obrazi in pojavi pa so imeli poglaviten namen pokazati prav na te primere. Številke smo uporabili zgolj za ilustracijo — žal napačno! Ne samo na pragu sezone letošnjega mednarodnega turističnega leta, ampak tudi sicer ne delajo Kranju nobene reklame in mu niso v ponos barake tik ob cesti na Zlatem polju, zraven Dijaškega doma Zadaj so lepi bloki, moderno stanovanjsko naselje, spredaj pa nizke barake In perilo, ki se suši pred njimi - koliko časa bo še tako? — Foto Franc Perdan O financiranju glasbenih šol Pred dnevi je bilo v Domžalah posvetovanje o financiranju glasbenih šol v Sloveniji. Sklical ga je domžalski občinski sindikalni svet, udeležili pa so se ga razen predstavnikov slovenskih glasbenih šol še predstavnik sekretariata za kulturo in prosve-to SR Slovenije, poslanci republiškega kulturno-prosvet-nega zbora ter predstavniki družbenopolitičnih in kulturnih organizacij. Ugotovili so predvsem, da glasbeno izobra- j zevanje v glasbenih šolah, ki | jih je v Sloveniji 51, daje za- j gotovilo za našo nadaljnjo kulturno rast na glasbenem področju, da pa predlog zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vloge in izobraževanja glasbenim šolam n^ zagotavlja v celoti finančnih sredstev za njihov uspešni nadaljnji razvoj. V sklepih, ki so jih sprejeli na posvetovanju po obširni razpravi, poudarjajo, da 51 je glasbenih šol, ki pomenijo strokovno urejeno glasbeno šolstvo v naši republiki in imajo velikega pomena za vzgojno izobraževalno dejavnost z mladino, pokazalo že doslej pomembne uspehe, nimajo pa te šole z zakonskimi določili urejenega statusa. Ta določila naj postavijo normative o delovanju in vlogi glasbenih šol po potrebah. Specifičnost glasbenega izobraževanja je v tem, da mora teči vzporedno z osnovnošolskim poukom; pogoj za vpis v kadrovsko glasbeno šolo sta končani obe imenovani šoli. Iz glasbenih šol izhajajo kadri za pedagoško delo, za kul-turno-prosvetno dejavnost, za umetniške poklice, orkestre, zbore in druge poklice, ki zahtevajo strokovno glasbeno izobrazbo. Za vse te poklice je potrebna pravočasna vključitev otrok v glasbene šole. Te šole dobivajo svoja sredstva iz skladov za vzgojo in izobraževanje, približno desetino svojih izdatkov pa že pokrivajo z lastnimi sredstvi. Glavni sklep je bil predlagati skupščini SR Slovenije, naj prenese 1. točko 41. člena predloga zakona v 40. člen, ki govori o sredstvih, ki jih zagotavlja temeljna izobraževalna skupnost. Formulacija bi bila v posebnem odstavku 40. člena takale: »Temeljna izobraževalna steupfcoat zagotavlja sredstva za vzgojno izobraževalno delo glasbenih šol, ki ustrezajo predpisanim normativom in ob upoštevanju dolclisne-ga deleža lastnih dohodkov.« V precJicgu zako- i na je namreč financiranje dejavnosti glasbenih šol v 41. členu, ki pa se začne takole: »Glede na svoje možnosti in v skladu s sprejetimi programi za razvoj izobraževanja uporablja temeljna izobraževalna skupnost sredstva tudi...« Na posvetovanju so predstavniki glasbenih šol menili, da bi z omenjeno spremembo dobile glasbene šole glede financiranja svojega programa potrebno stalnost, ki bi omogočala nadaljevanje svoje pomembne vzgojne naloge. Tiskovna konferenca o odkupu Finžgarjeve rojstne hiše Te dni bloki za 100 in 50 S din Akcija za odkup in ureditev Finžgarjeve rojstne hiše bo hitreje stekla, ko bodo denar začeli zbirati tudi otroci. To smo slišali na tiskovni konferenci, ki jo je sklical odbor za odkup in ureditev Finžgarjeve domačije za gorenjske dopisnike in radijske poročevalce. Na konferenci smo zvedeli, da smo posredovali javnosti netočen podatek o prspev-ku iz Radovljice. Kolektiv sedišča in katastra iz Slovenskih Konjic je v spisku eseb, ki so že nakazale svoj prispevek, vpisan ta':oj poleg uslužbencev Kreditn3 banke iz Radovljice. Zato je nastala pometa in vsi dopisniki ter raiiiski poročevalci smo javili, da so 10.0CO S dn nr"spevali uslužbenci OBjčinikega sodišča iz Radovljica pravilno bi se moralo pla 'ti da so ta zne-f-k prispevali uVužbenci Kredit"'« ba"'« iz Radovljice. Toliko njim v opravičilo in javnosti v vednost. Založba Mladinska knjiga bo te dni natisnila 100.000 blokov po 1 N din (100 S din) in po 50 S din, ki jih bodo otroci prodajali, denar pa bo šel v sklad za odkup in ureditev Finžgarjeve domačije. Razen tega bo Mla-cirska knjiga nst'snila brez-^ plačno tudi 5"90 lepakov, š posebnimi ovi'ki pa bo oore-nVia tudi tri nove izd?!? Finžgarjevih knjig. Prvemu Jeseničanu, ki je prispeval v ta namen 5000 S diin, se je takoj pridružil drugi, in sicer Lojze Gregorčič, upokojenec z Jesenic. Nakazal je 500 S din; to je hvalevredno dejanje upokojenca z nizko pokojnino. Upokojena učiteljica Julija-na Hladnik iz Kromberka pri Novi Gorici je na zadnjo stran položnice napisala: »Pošiljam svoj »obolus« za odkup Finžgarjeve rojstne hiše. Ce bi imela visoko pokojnino, bi dala več.« Takih in podobnih zapisov na hrbtnih straneh položnic je še več. J- Vidic KAVA »Tovarišev« test potrošnikov: — barva: odlično — aroma, okus: prav dobro Zahtevajte jo v vaši trgovini V nekaj stavkih KRANJ: razstava o narodnem heroju Stanetu Žagarju — Gorenjski muzej v Kranju bo v četrtek (6. aprila) odprl v galeriji Prešernove hiše razstavo o narodnem heroju Stanetu Žagarju. Otvoritev razstave bo ob 18. uri. CERKLJE: vajt za igro Kekec in Mojca — Dramska sekcija KUD Davorin Jenke v Cerkljah je v tem tednu začela z vajami za uprizoritev dramskega dela Kekec in Mojca. Igro režira domači učitelj Avgust Pe:ne, uprizorili pa jo bodo v prvomajskih praznikih To je že tretje dramsko delo, ki ga bo cerkljanska dramska sekcija naštudirala v letošnji zimski sezoni. JESENICE: »klub redkih idealistov« — V okviru Svobode Tone čufar na Jesenicah so pred nedavnim obnovili nekdanji »klub redkih idealistov«. Člani tega kluba, ki ga vodi ravnatelj jeseniške gimnazije prof. Jože Šifrer, so se že dvakrat sestali. Na prvem sestanku so izdelali načrt dela in sklenili, da se bodo sestali ob vsaki pomembnejši kulturni prireditvi, (udi ob izidu pomembnejše knjige; vsako tako delo bodo v prosti razpravi analizirali. Drugič pa so se sestali po gostovanju ljubljanske drame in se pogovarjali o drami Mihe Re-meca Delavnica oblakov. 3. april — mednarodni dan za mladinsko knjižvenost Poslanica vsem otrokom sveta Mednarodna zveza za mladinsko književnost si je postavila za smoter, da bi vsako leto, na rojstni dan velikega danskega mladinskega pisatelja Hansa Christiana Andersena (2. aprila), slavili po vsem svetu dan mladinske književnosti. Letos je bil ta dan izjemoma 3. aprila. Ob tej priložnosti objavljamo poslanico vsem otrokom sveta, ki jo je napisala ustanoviteljica Mednarodne zveze za mladinsko književnost gospa Jella Lep-man iz Ziiricha. Deklica, o kateri vam bom pripovedovala, se je imenovala Claudia. Lahko bi ji bilo ime tudi Monoko, Elisa-beth ali Tanja. Prav tako bi vam lahko pripovedovala o dečku, ki bi mu bilo ime Ulrich, David ali Igor ali kakorkoli že. Imen je vendar toliko, kolikor je cvetlic na svetu, jn prav zares je škoda, da si ne moreš izbrati imena tako, kakor si izbereš cvetlico. Claudia drži v rokah knjigo in upira vame svoje vprašujoče oči: »Odkod pridejo knjige? Ala rastejo morda na drevesu?« Kaj naj odgovorim deklici Kia to preprosto vprašanje v času, ko se ljudje že priprav-Ujajo, da polotijo z raketo na luno? Vendar začnem: »Pred mnogo tisoč leti so poznali neko posebno rastlino, ki so jo imenovali papirus. Iz nje so napravili liste, da so nanje lahko pisali in tako mi danes vemo, kaj se je dogajalo takrat. Torej ni bilo drevo, ampak grm.« Deklica ni bita daleč od resnice. Nadaljevala sem: »Kitajci, ki so takrat nosili še dvige kite, so kmalu odkrili, kako se dela papir in tako je šlo to dalje in dalje. Današnji stroji za papir in današnji tiskarski stroji so prave pošasti in delajo že vse sami. Priznati moram, da se jih nekoliko bojim.« Deklica pa se ni dala tako hitro ugnati. »Jaz pa dobro vem, da rastejo knjige na drevesih.« In od navdušenja je zaploskala z rokami. Verjela je, da ra- stejo knjige na drevesih, tako kot rastejo češnje, pomaranče in kostanj, da se tam zibljejo rdeče in rumene in in rjave, majhne an velike, temne in svetleče se. Treba je samo stegniti roko in že jih dosežeš. »Slikanice vise na najnižjih vejah knjigovega drevesa,« pravi Claudia, »tako jih mi, lci smo še majhni, lahko dosežemo. Saj ni to zabavno? Otroci rastejo in tudi njihove knjige visijo više in više, saj imajo omi daljše roke in jh laže dosežejo.« »Pa tudi plezati znajo, kajne, prav do vrha, Če je treba,« sem pristavila. »Visoko pod vrh drevesa se lahko zazibljejo tudi z gu-galnico,« reče navihano Claudia. »Ne pozabi na lestev,« jo opomnim, »kajti z debelo knjigo v roki lahko imenitno štrbunkneš z drevesa.« »S knjigovega drevesa nikoli ne padeš, drevo že zna poskrbeti za to,« zagotavlja Claudia. Dosti me je naučila Claudia, toda nekaj ji moram še povedati: »Knjigovo drevo? i Ne! Takega drevesa nisem še nikjer na svetu nikoli videla. Knjige ne rastejo na drevesu. Nastajajo v glavah pesnikov in pisateljev, ki jih potem uresničijo s čopičem, svinčnikom, pisalnim strojem ali pa jih posnamejo na magnetofonski trak. Rokopis potuje potem do založnika, od tam v tiskarno in nazadnje v knjigarno.« Priznati moram, da bi bilo takole knjigovo drevo res čudovita stvar. Vse bi postalo zelo preprosto. Na primer tudi za Mednarodno zvezo za mladinsko književnost. Ta je namreč velika organizacija, ki skuša uresničiti zamisel o svetovnem mednarodnem dnevu mladinske knjige. Prizadeva si, da bi čim več otrok po svetu bralo iste lepe knjige, tako da bi imeli vsaj nekaj skupnega, kar bi jim pomagalo, da bi se kasneje, ko bodo odrasli, bolje razumeli. Tako preprosto bi bilo poslati nekaj vrtnarjev z letalom po vseh deželah sveta, da bi posadili drevesa, na katerih bi rasle knjige; gojili pa jih s takim čudodelnim gnojilom, ki bi povzročil, da bi bile vse knjige pisane v istem ježku, ki bi ga razumeli vsi ljudje na svetu. Zal takega jezika še ni, pa čeprav ga ljudje že vztrajno skušajo ustvariti. Zato si Mednarodna zveza za mladinsko književnost iz dneva v dan prizadeva, da bi bile vse najlepše knjige vseh narodov prevedene v veliko veliko jezikov. In to, Claudia, m lahka naloga. Predvsem želiš, da bi bila srečna in vesela na tem svetu, zato pa je potrebno, da se ljudje med seboj razumejo in da živijo v miru. Prelepa misel je to, da bi vsi otroci po svetu ma današnji dan brali iste knjige i.n tako zvedeli toliko novega drug o drugem. Zal je še nešteto otrok, ki še nikoli niso držali v rokah knjige in katerih nihče ni učil brati, še jesti nimajo dovolj in eo največ lačni. Koliko zgodb bi ti lahko povedala o tem! Lepo prosim vse, da bi sodelovali ob tem prvem dnevu otroške knjige, da bi pomagali vsi, ki imajo knjigo radi, in tudi vsi tisti, kri je ne marajo, da bi bik) tako, kot si je zamislila mala Claudia: Da bi zraslo ves svet obsegajoče drevo, pod katerim bi se mi vsi sestali. Te dni po svetu Severnovietnamski časopis Nhan Dan je v pondedeljek zavrnil zadnji U Tantov predlog o vzpostavitvi miru v Vietnamu. List ugotavlja, da predlog spodbuja ameriško agresijo, kar pomeni isto kot zahtevati od vietnamskega ljudstva, naj odloži orožje in se odpove boju. List tudi poudarja, da nimajo posluha, če nameravajo problem Južnega Vietnama rešiti brez južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte. Zahodnonemška akademska institucija je povabila skupino jugoslovanskih akademikov na štirinajstdnevni ob:3k v Zvezno republiko Nemčijo v ponedeljek. Med obiskom se bodo pogovarjali o znanstvenem in kulturnem sodelovanju ter obokali znanstvene ustanove v Bonnu, HeideVbf.rgu, Munchnu in drugih mestih. Pakistanski predsednik Ajub Kan je v ponedeljek povedal na tiskovni konferenci, da je Pakistan pripravljen, da bi se pogajal z Indijo o vzajemnem skrčenju oboroženih sil. To pa je odvisno od Indije, če bo po miroljubni poti uredila spor zastran Kašmira. V ponedeljek je imel sejo novi francoski parlament. Na seji so za predsednika skup-■ščne izvolili degolističnaga poslanca Jacquesa Chabana — Delmasa. Od 421) glasov jih je Dalmas dobil 261. V Ženevi se je v ponedeljek začel kongres svetovne meteorološke organizacije. Kongresa se je udeležilo skoraj tristo znanstvenikov iz 29 držav. V Adenu se nadalujejo demonstracije in oboroženi boji. Ran j enih je bilo do sedaj več domačinov in britanskih vojakov. Splošna stavka še vedno traja, vse trgovine pa so zaprte. V Lescah nova kanalizacija V Lescah doslej kanalizacija ni bila urejena. Ker je občinska skupščina v svojem proračunu predvidela potrebna sredstva je Komunalno podjetje z Jesenic že začelo s prvimi deli. Trasa je speljana po precej strmem terenu zato strojev skoraj ne morejo uporabljati. Ker za ureditev kanalizacije ni na razpolago vseh potrebnih sredstev, bodo dela izvajali v etapah. Vojna v Južnem Vietnamu je iz dneva v dan bolj grozovita. Vrstijo se obsežne vojaške operacije ameriške vojske, da bi oslabili položaje osvobodilnega gibanja. Vendar pa so v bistvu vsi vojaški poskusi na južnovietnamskem ozemlju jalovi. Američani in njihovi zavezniki na tihem priznavajo, da njihova vo- da bi se vloge kdaj zamenjale. Američani in njihovi zavezniki sicer . v zadnjem času poskušajo, da bi z nekaterimi vojaškimi operacijami spravili pripadnike osvobodilne fronte v slabši položaj. Cilj vseh teh premikov in bitk je pregnati pripadnike osvobodilnih sil v gore in jih s tem ločiti od preskrboval- Vietnamski pekel v jaška moč še ni takšna, da bi lahko prešli iz obrambe v napad. Zastonj tudi pričakujejo, da bi pogoji za to kdaj nastali, zakaj v vojni, kjer imajo za nasprotnika skoraj ves Južni Vietnam, štiri petine ozemlja in dve tretjini prebivalstva ni mogoče pričakovati, nih oporišč. Če pa upoštevamo, da se borci južnovietnamske osvobodilne vojske v glavnem oskrbujejo z orožjem in hrano, ki jo odvzamejo sovražniku, potem zaradi nekaterih umikov in delnih uspehov ameriških enot, vojne še ne bo konec. Prav tako je znano, da se borci južnovietnam-skega osvobodilnega gibanja nikoli niso oskrbovali iz preskrbovalnih oporišč. Zaradi vsega tega so ameriški računi gola vojaška domneva, ki se kajpada ne bo nikoli uresničila in zaradi tega ne more imeti večjega vpliva na potek vojne. Vedno bolj grozotna vojna pa ne dopušča tudi pogajanj. V Hanoju so sedanje načrte za sklenitev miru brez nadaljnjega zavrnili, ker menijo, da ameriška vlada nima trohice posluha za stvarnost. Na drugi strani pa so tudi nedavni razgovori na otoku Guam, ki jih je Johnson vodil z generalom Kyjem in njegovimi sodelavci, postavili vojaški obračun na prvo mesto. Sklep tega posvetovanja naj bi bil, prisiliti ljudstvo Južnega Vietnama z orožjem, da pa- de na kolena. V hudi zagati zaradi strahot in ubijanja v Južnem Vietnamu se je znašla ameriška vlada. Glavni nasprotnik sedanjih Johnso-novih grdobi j v Vietnamu je senator Robert Kennedv, ki je s potovanja po evropskih državah vrnil s spoz nanjem, da je Amerika v tej vojni osamljena. Puščajo jo počasi na cedilu države, s katerimi je imela Amerika nekoč dobre odnose, predvsem zaradi zverinskih dejanj v tej azijski državi, ki je nekaj tisoč kilometrov oddaljena od Amerike in za njo ne pomeni nobene resne nevarnosti. Splošno zgražanje nad surovostjo vietnamske vojne pa ni dovolj, da bi ameriška vlada zajezila strasti svojih generalov, ki v nesrečni azijski deželi iščejo talce za svoje vojaške načrte in za svoja odličja. Gorenjski muzej v Kranju razpisuje po sklepu UO D R A 2 B O s pismenimi ponudbami za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 3 usnjene fotelje 1 klubsko mizo 1 telefonsko centralo znamke Iskra — model 2/14, na 14 hišnih priključkov in 2 javna priključka. Osnovna sredstva si lahko ogledate 10. 4. 1967 v porstorih Gorenj, muzeja, Titov trg 4 — v času od 8. do 14. ure in od 16. do 18. ure. Informacije o ceni in stanju osnovnih sredstev dobite v pisarni muzeja. Prednost pri nakupu ima socialistični sektor. V gledališču Tone Čufar na Jesenicah podelili Finžgarjeve bralne značke V nedeljo so v gledališču Tone Cufar na Jesenicah slovesno podelili Finžgarjeve bralne značke za učence osnovnih šol jeseniške in ra- j dovljiške občine. Posamezne šole so osvojile naslednje število značk: osnovna šola Tone Cufar 212 učencev, Gorje 51 učencev, osnovna šola Prežihov Voranc 135, Kranjska gora 38, Lipnica 38, Žirovnica 41, Lesce 37, Radovljica 98, Mojstrana 23, Koroška Bela 45, Bled 51 in Bohinjska Bistrica 32 učencev. V podjetju Kamnoseštvo Kranj lahko nabavite: nagrobne spomenike po izbiri, razne vaze, betonske plošče za tlakovanje 50 X 50, okenske police in stopnice iz marmorja in umetnega kamna. Opravljamo tudi razne usluge ter oblogo sten in tal z domačimi in inozemskimi keramičnimi ploščicami po ugodnih cenah. Skupno je v radovljiški in jeseniški občini osvojilo bralno značko 787 učencev, od te-, ga 612 bronastih in 177 srebrnih. Podeljene so bile tudi tri plakete, in sicer zlata šok Tone Cufar, srebrna šoli Gorje in bronasta šoli Prežihov Voranc. Plaketo so dobile tiste šole, ki so imele najvišji odstotek udeležbe v tekmo-, vanju. Tekmovanje je bilo razdeljeno v štiri težavnostne stopnje. Učenci so pred posebnimi komisijami dokazali, da dobro poznajo predpisana literarna dela in zato oni, kot njihovi profesorji, zaslužijo priznanje, saj je osvojitev bralne značke zahtevala veliko dodatnega dela. Za učence teh šol pa je bilo to že drugo tekmovanje za Finžgarjevo bralno značko. V šolskem letu 1965/66 je tekmovalo 362 učencev, v tem šolskem letu pa kar dvakrat več, kar je izredno velik napredek. Slovesne podelitve značk na Jesenicah se je udeležil tudi pisatelj Anton Ingolič^ ki je učencem pripovedoval o nastanku svojega romana »Na splavih« in o njegovi najbolj znani knjigi »Tajno društvo PGC«. J. V. V soboto, 1. aprila, zvečer Je bilo v nabito polni dvorani kulturnega doma v Podnartu nagradno žrebanje Glasa, združeno s praznovanjem 20-letnice izhajanja lista. Poročilo o izžrebanih nagradah berite na zadnji strani, v soboto pa bomo objavili reportažo z žrebanja — Foto Franc Perdan Poskusite aromo in okus kave (2 oko Škofja Loka \f^š't'Sr.wM. stene sost Razmaknile, in reka |^fi;f;'|. ^V^v-l/i' postala spet ž t roka kot_PRC3. PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA O PANORAMA 9 PANORAMA * PANORAMA • PANORAMA ® PANORAMA # P gor:ijski kraji Fantovski i čaji v okol Cerkeli (Nadaljevanje in h Po sprejemnih 01 jah je starešina pfl* te in goste, naj sft| vesta in ženin sta bi dini. Desno od M bili njeni bližnji sf levo od ženina naprej pa po stopnji si ostali sorodniki, M povabljeni. Vozniii ži), imenovani tuđ je, so bili pri svoj: r Po izdatni jedi $c sat na pod. Poneki ples plesala sams nevesta. V Lahov«) v navadi ,da sta M starešina z litrom roki in svatbena s kuhovnico in no'-"", pa so prišli na ćeprav se je tega začela j ^jep 1° odločnost, da ga Uroku ne. fcokova čustva do Franca? najbolj na poti, ko sta poti« domov, oživi pred i vprašanja o očetu, «d pogledu na uboge itali-I na Franca, o katerem je i Itprav že leto dni ni bilo *l, ni pobegnil v Španijo, Jrebil v- Nemčijo, dobil kot v takem zaporedju se pode 1 ;.. med katere se mešajo tno srečo. i »Na svoji stari klopi in te je prihajal ... ne, ne, ni * Km le mogla misliti..., moja srečnica, ti ne boš srečnica . .. srečnica ... a nič zato... bil je tvoj Nemec... ne čakala ... vse življenje sem čakala .. srečnica ...« Te besede, pravzaprav bolj glasovi kakor besede, se vrivajo in hočejo ustaviti plaz Štefankinih misli plaz, ki ga je sprožil davno nekoč človek, zaradi katerega jo blagruje babica plaz, ki ga je sprožil v Grazu plaz, ki jo je nosil v Trst in jo naplavil v samoto plaz, ki jo je potegnil za sabo v Innsbruck plaz, ki se mu je hotela iztrgati, ko je prvič zaslutila, da drvi z njim v pogubo plaz, ki se je potuhnil, da mu je vnovič nasedla v Trstu plaz, ki se ni umiril in jo zaradi bede in ponosa, ki ji je branil, da bi si vnovič poiskala zavetja doma, tu v Borjani, potegnil v Graz in Hartberg plaz, ki jo je odplavil po hartberškem polomu zopet v Trst, kjer si je utvarjala, da se je pomiril in ustalil in da bo naposled vendarle mogoče v njem zakoreniniti drevo življenja, a se je vendarle spremenil v plaz vojne plaz, ki bi jo tudi brez -vojne stri in pokopal v samoto njeno prevarano ljubezen in mladost... plaz, čigar mračne naklepe je spoznala iz tistih pisem, naklepe, da ji iztrgajo sina skupaj s tisto vlačugo... O, ta naklep, ki ga je preprečil plaz vojne, je že skoro pozabila! »Ne, ni bil drugačen, prav nič drugačen kakor njegova pošastna mati!« Tudi on je menil, da je otrok roba, ki jo je mogoče otrokovi materi odplačevati z denarjem; roba, ki je ugajala tisti jalovi vlačugi. »Da, vlačugi!« Kako neki je mogla, prešine njeno misel, čutiti sočutje do te vlačuge, ko je brala po naključju novico o njenem »samomoru«? »Kako se je le drznil priti?« Babica pa udarja ob njo: »Srečna si lahko! Srečna! Spodaj te čaka! Spodaj ...« »Nehajte! Nehajte! Nočem ga videti! V Milje naj gre! V Milje! Na grob vlačuge!« vpije Stefi skoro histerično, in obrne hrbet in se kljubujoč vzravna ob oknu, »Nora si! Ti si nora,« reče starka, ki jo zaboli. Štefi je bila njena najljubša vnukinja. Stefi še ni nikoli zakričala nanjo. Stefi ji še nikoli ni rekla žal besede. »Nora?« se Stefi zave ob ostrih babičinih besedah, da bi ne smela na babico kričati. Babica vendar ni ničesar kriva. »Nora?« ponovi in ji hoče razodeti svojo nesrečo, a onemi, ko pod oknom zagleda njega. »On ?« »On. Da, on! Rekla sem, da ni prikazen!« »On?« Stefi komaj verjame. A »on« jo pozdravlja. Ta »on« ni Federle, marveč Lehmann ... Težko je po vsem tem, kar je Stefi minule dni doživljala, in po skoro histeričnih vzklikih, ki jih je izkričala nad babico in ki jih je bilo slišati po vsej hiši in celo na dvorišče, razbiti molku jez in sprostiti tok pogovora. Lehmann se opravičuje, ker je prišel nepovabljen. In Stefi se opravičuje, ker pri hiši ni tako, kakor bi bilo, ko bi vedeli, da bodo dobili gosta, obenem pa se ne čuti preveč lagodno, ker si ni utegnila urediti frizure in se obleči^ kakor bi se za Lehmanna rada. Delala je, pravi. Morala bi do večera, ko se vrne sestra, skrojiti zanjo novo obleko. Obljubila ji je. Zato ni šla z njo in drugimi domačimi in je ostala doma. Lchmannu ob njenih besedah ni prijetno. Njena nelagodnost; nervoznost, zbeganost, nekakšna prisiljenost v glasu, pogled, ki ga Stefi odmika od njega in se potem sili, da bi ga gledala v oči; vse to ga uverja, da ni preveč dobrodošel. Prišel je, ker ji ni mogel pisati, pravi. Ta teden je imel neprijetnosti. Prišel je navzkriž s svojimi nadrejenimi, vendar molči, da zaradi Stefi, ker jo je peljal v Trst in iz Trsta nazaj malodane do Borjane. Samo to reče, da se v vojski večkrat dogajajo take stvari in da človek, če je navaden vojak kakor on, lahko za sleherni neznaten prestopek dobi prepoved prostega časa. Stefi bi rada rekla, da ve za njegov prinpr, in bi ga rada vprašala o malenkosti, ki jo je zagrešil, a noče, da bi Lehmann uganil, da ga je iskala po Kobaridu, saj bi mu morala potem povedati še vse drugo. To pa bi se zanjo ne spodobilo. Ne ve, da tudi Lehmann ve, da je vpraševala po njem in da ga je prav to prineslo danes peš v Borjano, čeprav pravi, da ga je prinesla samo »lepa nedelja«, ker ga moti Štefankina navidezna zadržanost in ker, dvomi, če se ga gefreiter Rasch, ki mu .je pripovedoval, da je vpraševala po njem neka »vražje zapeljiva ženska« in poleg tega najbrž še »noro zaljubljena«, ni hotel samo privoščiti. No, zdaj je tu. Ni štel kilometrov. Pot ga je kar sama nosila naprej skozi ta pomladno lepi svet. Ne bo se dolgo mudil. Samo pozdravit jo je prišel in ji prinesel nekaj pesmi, ki jih je obljubil: Nikamor se mu ne mudi, se zboji Stefi, da bo šel in v tej •bojazni presliši, da ji je prinesel prav tisto, kar je že ves teden ali vsaj prvo polovico minulega tedna tako željno pričakovala. i Miha Kastelic Že kar v navado nam je prišlo, da k pesnikovim prisrčnim prijateljem štejemo le Matijo Copa, Andreja Smoleta*in Emila Korvtka. Kdaj pa kdaj tudi koga drugega, npr., Ignacija Holzap-fla, Jerneja Levičnika, Blaža Crobatha, Janeza, Copa, Blaža Potočnika, Urbana Jar-niika pa Martina Slomška, Stanka Vraza, Fausta Gradiška, Benvenuta Crobatha in še koga. Le Mihe Kastclica ne. Marljivi Čbeličar Pa vendar je bil mož tako tesen delovni tovariš pesnikov! In tako zaslužen kot izdajatelj in pravi urednik vseh petih zveskov Krajn-ske čbelice, ki so ji dali prav Prešernovi pesniški prispevki neminljiv sijaj! # Miha Kastelic (1796 — 1865) je študiral pravne in politične vede na Dunaju, bil potem nekaj let v službi pri ljubljanski komorni proku-raturi in pn ilirski upravi državnih posestev. Od 1. 1825 pa vse do upokojitve v 1. 1865, torej celih štirideset let, pa je Kastelic služboval v Li-ecalni knjižnici, sprva kot skriptor, zadnja leta pa kot bibliotekar. Zgodovinska zasluga Ka-stelčeva je, ustanovitev literarnega almanaha Krajnske Čbelice. S tem je izvršil pravo epohalno delo v slovenskem slovstvu. Krajnska čbelica je resnični mejnik v razvoju slovenske poezije. Tudi sicer je pomenil izid almanaha, ki je bil umetniško na vse drugačni višini kot so bile nekdanje Pisanice, tehten kulturni dogodek v naši književni zgodovini. Čbelica je domače izobražence opozorila na lepoto in moč slovenskega jezika in budila v njih smisel za Literarno umetnost, predvsem 6eveda za poezijo. Urednik Kastelic je popravljal in pilil prispevke vseh sotrudnikov Cbelice. Torej je bil pravi urednik! Celo Prešeren je sprejel kak Kastelčev popravek, ponaj-več se ve, pravopisnega značaja. Sicer pa je bil Miha Kastelic tudi sam pesnik, kdajipa-kdaj celo kar spreten verzi-fikator. Dosti mojstrsko je obvladal stance in distih. Glavna njegova zasluga pa je, da je organiziral literarno delo, zbral sotrudnike in na svoje stroške tiskal Čbe-lico. Pošteno je priznal vse te Kastclčeve zas>!uge tudi sam Prešeren v znamenitem so- Miha Kastelic (1796 — 1868) netu Mihi Kastelcu, kjer pravi med drugim: »Ti si nas zbudil, zbral ob hudim časi.« Ker »B'le zapuščene so Parnasa trate« in »molčali so glasovi lire zlate«. Zasenčena podoba Četudi je od Kastelčevih časov minilo že skoraj pol- *&m»fpS /&}u-i* *>«>.-v&. / 4- *A./¥ 4<\*s. drugo stoletje, je človeška podoba tega literarno sicer tako zaslužnega Čbeličarja, še vedno hudo motna, skoro umazana. V glavnem seveda pod vplivom Ernestininih spominov in Lenkinih pripovedi! Brez sočutja, ki bi ga sicer smeli pričakovati od obeh žensk, sta nagrmadili na Kastelčev spomin toliko neprijetnih črt, toliko sum-ničenj, nami gavan j, očitkov in graj — da ta učeni, nadarjeni in marljivi (čebelje marljiv!) naš literat bržčas ne bo nikoli mogel biti docela rehabilitiran. Sicer zvene Lenkine besede, ki jih je dala svojim grajam, kot le kako opravičilo: »To pa moram reči, da se doktor s Kastelcem — kakor z nobenim drugim človekom — ni kregal. Je bil doktor tako neizrečeno miroljuben in pravicoljuben.« »S Kastelcem sta še bukve skup pisala. Če sta se takrat koda j skodrcala — mogoče. To je pogosto pri šolanih ljudeh.« »Tudi v času svoje smrtne bolezni, doktor ni imel zoper Kas telca besede.« »Jaz sem vam (t. j. prof. Tomu Zupanu, op. Č. Z.) pripovedovala le o Kastelcu kot človeku. Sicer sem pa velikokrat slišala, da je z Matijo Čopom im našim doktorjem, mnogo storil kot učen mož«. Od Ernestine in od Lenke še zvemo, da je Kastelic kazal neko določeno skrb za Ano Jelovškovo. Da ji je prinašal od Prešerna preživnino za otroka. In da ji je po pesnikovi smrti pisal razne vloge na urade in sodišča. Ali je vse to opravljal iz človekoljubnih razlogov ali pa so bili vmes skriti erotični nagibi — te sodbe si niti danes nikakor ne moremo lastiti. Zmotne sodbe Morda pa se bo kdaj našlo spretno pero, ki bo napisalo pravično psihoanalitsko študijo o Mihi Kastelcu, tem zapletenem značaju, domnevno tako polnem nasprotujočih si potez. Zazdaj pa lebdi pred našimi očmi še vedno tako temna Kastialčeva podoba... Vse kaže na to, da čas vendarle vedno ne zbriše, niti ne ublaži vseh potez na slikah, ki so se nam tako trdno vcepile v razum. Odločno se je že postavil v obrambo Mihe Kastelica profesor Kidrič. Kastelčev rokopis »Zdi se, da je približala skupna borba za četrti zvezek Krajnske čbelice Prešernu tudi izdajatelja Kastclca, ki se je v njej izkazal za moža enako kot čop. Prešeren ni imel morda Kastelca nikoli tako rad, ko med to borbo. Vse Kastclčeve odbijajoče lastnosti je postisnil ob stran, a v svetli luči mu je žarela nasproti le velika njegova zasluga: ustanovitev, financiranje in moška hramba stvari, katere obstoj se mu je zdel bistveni pogoj za slovenski preporod.« Ker po četrtem zvezku Čbelice, ki je izšel L 1833, nikakor ni hotel slediti še peti zvezek (gradivo zanj je bilo že zdavnaj zbrano), je začel Prešeren Kastelca sumiti, da ne izda nove knjire zato, ker naj bi dosedanje Čbelice Kastelcu »nosile per-malo«. Celo Čelakovskemu je pisal čezenj, češ, da se Kastelic raje ukvarja z drugačno »čbelorejo«. To svoje negativno mnenje je vcepil celo Poljaku Kcrytku. A vise kaže na to, da je Kastelca motil le strah, da bi v službi ne napredoval, če bi izdal novo Čbelico s prispevki, ki strogi cenzuri ne bi bili všeč. Prof. Kidrič je po vsem tem sklepal, da očitki, ki so merili na Kastelčev domnevno slab značaj, na sebičnost in na materialistično previd-onst pri izdajanju Čbelice, le niso imeli prave osnove: »človeku se kar nehote vsiljuje misel, da je bila ta Prešernova obsodba glede Čbelice, prav tako malo pravična, kakor so bile sumnje, da je bil Kastelic sokrivec Čopove smrti v Savi.« Trpka resničnost Miha Kastelic pa seveda res ni bil brez človeških napak. Kateri polnokrven možak pa je brez njih? V takratni majhni čednostni Ljubljani, je bilo opravljanje tercialkam v posebno slast. Ni jim ušla nobena zmotnjava, vtikale so se v intimno življenje vseh vidnejših meščanov - kradle dobro ime, ki ga ni mogoče nikoli več vrniti. Zlo pa je pravzaprav v tem, da so nam pri nas cela stoletja vbijali v glavo, da je grdo vse, kar je človeškega. No in ob Kastelčevem zasebnem življenju je bilo bere za malomeščanske oprav- ljivke dovolj: bil je trdovraten samec — po njihovem mnenju seveda zato, da si je laže menjaval mladoletne gospodinje, s katerimi je živel začasno zakonsko življenje. Koliko bolj bridka pa ?e bila resnica: Kastelic je do 1. 1850, ko je* bil po dolgih letih čakanja, le imenovan za bibliotekarja (kustosa) ljubljanske licealne knjižnice, živel prav slabo. Vdinjal se je v slabo plačanih služ-bicah, delal celo ob prostem času (pri dr. Crobathu) in se ukvarjal še s čebelami, da bi si slab gmoten položaj malo izboljšal. Bil pa je menda res bolj take nature, da je dosti denarja potreboval za svoje večje potrebe in posebna nagnjenja. Vodil je vedno lastno gospodinjstvo; pri njem je nekaj časa stanoval tudi Prešeren. Toda, ko so se Kastelcu življenjske okoliščine le toliko zboljšale, da je mogel misliti na poroko, je to tudi izvedei: 6. novembra 1854 je tedaj že 58-letni možak vzel v zakon 46-letno Gorenjko Julijano Marijo Homanovo. Poroka je bila na Bledu. Vrnjen rokopis V našem zadnjem zapisu smo le bežno omenili, da smo iz Prage hkrati s fragmentom Prešernove Zdrav-ljice, dobili nedavno vrnjen tudi originalni Kastelčev rokopis manj znane njegove pesmi Za vezilo Dr-ju Francetu Presnemu 3. grudna 1845. V pesmi svetuje Kastelic Prešernu, naj zmerno uživa slaščice sveta, če hoče še dolgo živeti; raje naj snuje nove pesmi. Nesporna Kastelčeva zasluga je, ohranitev Vodnikovih in Čopovih rokopisov. Pa tudi vrsta Prešernovih avtogra-fov je ohranjena, kar je bila zbrana v gradivu za Čbelico. To rokopisno gradivo in tudi skoro celotna Kopitarjeva knjižnica, ki jo je Kastelic svoj čas odkupil, je z bibliotekarjevo literarno zapuščino prišlo v javno lastništvo. Lepo pa se je Kastelic oddolžil pesniku že v prvih dneh po smrti. Novice so 14. svečana (februarja) 1849, na uvodnem mestu priobčile Kastclčevo žalno pesem Na grobu slavniga pesnika. ČRTOMIR ZOREČ Po Prešernovih stopinjah i SREDA — 5. APRILA 1967 KRONIKA S petka na soboto točno ob polnoč!, se Je na cesti redaJJ^^S^^H^ odpela cisterna z mazutom, ki jo je vozil kot priklopnik itflUanst.voaA ^ iz Trsta Voznik je bil vinjen in je zapeljal s cestišča, kar je bi. je cisterna odpela. Ne da bi vedel za to, je italijanski voznik ^P;1^^^^;0!^3^ JTol do Jesenic, kjer je z avtomobilom zadel še v železna vrat, pri vhortu v *e^^^f £ gani mili« na Jesenicah vprašali, kje je izgubil cisterno, jim je odvrnil, da «P>* M bi lahko ostala. Odvzeli so mu kri za preiskavo in poln?, list ter zoper njega uvedli pos.opeK pri sodniku za prekrške. — Foto: Franc ePrdan S konjakom popil tudi strup V soboto si je v gostdni »Marinšek« v Naklem vzel življenje 37-letni Leopold Mežak, stanujoč v delavskem naselju v Naklem. Mežak je prišel v gostilno in naročil dvakrat po pol deci konjaka. V drugi kozarec je dal strupen prašek in ga popil. Kmalu zatem se je zgradil mrtev. — sš Velik požar v Bohinju V ponedeljek ob 21.25 je v nakladalni lopi lesno-indu-6trijskoga obrata Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici izbruhnil požar. Pogorelo je za približno 40 milijonov uskladiščenega lesa, ki je bil pripravljen za odpremo. Vzrok požara še ni znan. Domnevajo, da ga je povzročila iskra iz dimnika lokomotive, ki je ob 20. uri vozila po industrijskem tiru ob tem, obratu. Požar so pogasili gasilci iz Bohinja in obrata LIO v Bohinjski Bistrici. Požar je nekdo od prisotnih izkoristil še za krajo 345.000 starih dinarjev. Storilca so izsledili in ga izročili javnemu tožilstvu. Otrok nepoškodovan, mati z zlomljeno nogo 20-letna Majda Lumpert z Jesenic je v ponedeljek peljala v vozičku dva in pol meseca starega otroka, ko je pripeljal mimo mercedes LJ 408-44, last AMD Jesenice, ki ga je upravljal 30-letni Alo)£ Lavrcka. Pod vodstvom inštruktorja Alojza Banoška se je Lavrek učil vožnje. V križišču cest Toneta Tomšiča in U k ove je mercedes zanes'o v desno in je pritisnil ob ograjo Majdo Lum-pret. Zlomila si je desno nogo v kolenu, otrok pa je ostal nepoškodovan. — sš Neprevidni pešec V nedeljo ob 17.20 se je na cesti II. reda v Sp. Brniku pri hiši št. 53 hudo ponesrečila 53-Ietna Marija Urh iz Podreče. Voznica osebnega avtomobila U 479-78 Rozalija Bobnar iz Cerkelj je vozila z Lahovč proti letališču. V Sp. Brniku pa ji je iz leve strani nenadoma pritekla na cesto Urhova. Kljub zaviranju Bobnarjeva nesreče ni mogla preprečiti in je zadela Urhovo, ki je dobila nekaj hudih ran. - sš Pobeglega voznika izsledili O prometni nesreči, ki se je pripetila 26. marca na Kolodvorski cesti v Tržiču, pri kateri je bila hudo ranjena pešakinja Jožica Štefe, voznik pa je po nesreči pobegnil, smo že poročali. V soboto, 1. aprila, pa se je organom milice pobegli voznik prijavil. Bil je Vido Polja-nec iz Ljubljane, zaposlen kot strojni tehnik v tovarni Saturnus. Poljanec je pripeljal v Tržič z Ljubelja. Z njim je bil v avtomobilu tudi njegov prijatelj Simon Smuk z Retenj 40, ki pa je organom milice povedal, da voznika ne pozna in je bil le slučajni potnik v avtomobilu. Kasneje se je izkazalo, da sta dobra prijatelja in se poznata že od osnovne šole. Tako je Smuk s svojimi iz javami, takoj po nesreči, hotel zaščititi Poljanca. — sš Prevrnil se je na streho Na cesti II. reda pri vasi Studeno se je v nedeljo ob 15.15 zgdoLla huda prometna nesreča med osebnima avtomobiloma zastava 750, ki ga je vozil Jože Blazni.k (44) iz češnjice pri Železnikih in zastava 600, voznik Nikolaj Mesec, doma iz Škofje Loke. Blaznik je vozil z zmerno hitrostjo iz Studena preti Selcam. Pod Jožkovim klancem je zavijal v levo in nakazal smer. Za njim vozeči Mesec je to opazil šele, ko ga je nameraval prehiteti. Začel je zavirati. Pri tem ga je začelo zanašati in se je prevrnil na streho. Voznik Mesec ni bil ranjen. Na avtomobilu je škode za 700.000 starih dinarjev. - sš Hiša v plamenih V hiši Jožeta Bedena, Spodnji Plavž 12 na Jesenicah je v ponedeljek okrog 23. ure nenadoma začelo goreti podstrešje. V enonad-stropni hiši sta bila lastnik Beden in njegov brat. Do požara je prišlo zaradi tega, ker so bila zunanja vratca pri dimniku odprta, na notranjih vratih pa je bila manjša luknja. Na stavbi je škode za približno milijon in pol starih dinarjev, lastnik pa je imel zavarovano za milijon. Požar so pogasili gasilci iz železarne. - sš Konferenca turističnega društva Kranj Priprave na mednarodno turistično leto Skupaj s Tržičem bo društvo izdalo barvni prospekt — Najprej je treba pomagati lastnikom zasebnih Uirističnih sob V sredo, 29. marca, je bila v Kranju letna konferenca Turističnega društva Kranj. Predsednik upravnega odbora Turističnega društva je uvodoma poudaril, da bi v letošnjem mednarodnem turističnem letu moralo društvo še bolj sodelovati z delovnimi organizacijami ter občinsko skupščino. Na konferenci so tudi opozorili, da bi med glavno turistično sezono morale biti trgovine v Kranju bolje založene. Predstavnik Gorenjskega muzeja v Kranju je menil, da v naših turističnih prospektih premalo omenjamo zgodovinske spomenike, za katere se turisti, posebno tuji, zelo zanimajo. Takšnih zanimivosti pa je v kranjski občini precej. Predlagal je tudi, da bi turistično društvo pripomoglo, da bi v Kranju osvet- lili nekatere zanimive zgradbe v starem delu mesta. Tako je že menda predvideno, da bedo letos osvetlili Pungrat, kjer nameravajo razen tega odpreti tudi bife in galerijo. Predstavnik sveta za luri- pri občinski skupščini pa je poudaril, da bi še pred priče t kom glavne sezone morali narediti prednostni red tistih del, ki so najbolj nujna. Predlagal je tudi, da bi društvo in recepcijska pisarna morala pomagati lastnikom zasebnih turističnih sob z nasveti, jim preskrbeti reklamno gradivo in morda organizirati predavanja o kulturnih in zgodovinskih zanimivostih v občini. Po končani konferenci pa je bilo še predavanje, spremljano z barvnimi diapozitivi o Afriki in Aziji. Predaval je Stane Tavčar. A. Žalar Na kranjskogorskih žičnicah Skoraj milijon prevozov Ce bi 6e letošnja snežna odeja v Kranjski gon zadržala le še teden dni, pa bi dosegli svojevrsten rekord. Računi so namreč pokazali, da bi prav ob letošnji največji smučarski prireditvi pri nas FIS 1 A tekmovanju dosegli milijontega potnika na žičnicah. Toda muhasto vreme je opravilo svoje. 8. marca je bilo na primer na vlečnici Preseka, ki je najbolj prometna pri nas, še 4000 prevozov, naslednji dan pa nobenega več. Vlečnica »Preseka« je to zimo začela obratovati 21. novembra in je opravila 680 obratovalnih ur. Poprečno je bilo na njej 455 smučarjev na uro, kar dokazuje visoko izkoriščenost naprave. To je tudi prva naša vlečnica in najbolj priljubljena. Na splošno je kolektiv Žičnice Vitranc v Kranjski gori zadovoljen z letošnjo sezono. Na svojih napravah so imeli kar 973.321 prevozov ali za 209.000 več kot lani vse leto. Prav gotovo se ta promet odraža v ostalih storitvah, v gostinstvu, trgovini in prometu. Kolektiv Žičnice pa se je že lotil vzdrževalnih del na žičnicah, medtem ko je na zgornjem pobočju Vitran-ca še vedino možna smuka. Letošnja sezona v Kranjski gori je pokazala, da se kraj dobro razvija, da pa postajajo tereni za smučanje pre-i majhni in zmogljivosti žič- nic ob konicah prav tako premajhne. Kolektiv bo letos uresničil nekatere svoje načrte, ki jih je sprejel že lani. Med drugim bo letos zamenjal pogonske naprave pri 6edežnici in z novimi povečal hitrost, tako da bo zmogljivost spodnjega dela se-dežnice za 120 oseb na uro večja. Tudi sedanjo vlečnico na Bukovniku, ki je bila najmanj obiskana, bodo prenesli na smučišča med se-dežnico in Brsni.no. Hkrati jo bodo podaljšali, da bo dolga okrog 450 metrov, podaljšali bodo tudi »Mojco« . za okrog 100 m in opravili več terenskih del. Zravnali bodo griče in izru/vali panje pri izstopni postaji Preseke ter uredili nekaj drugih pobočij. T P. AMD Jesenice lani 218 novih voznikov Avto-moto društvo na Jesenicah ima okoli 400 članov.' Njegova glavna naloga je da vzgaja nove voznike. Tako so lani v šestih tečajih izšolali 218 voznikov. Za pouk imajo na razpolago pet lastnih vozil, ki jih vzdržujejo v svoji delavnici, kjer nudijo storitve po znižani ceni tudi članom društva. — bb SREDA — 5. aprila_ 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Melodije za soliste in orkester — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Nekaj stare glasbe — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Z narodno pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Don Pasquale — prizori iz opere — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 21. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalcu čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni inter-mezzo — 15.30 Majhen recital violinista Slavka Zimska — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Orfej in Evridika — opera — 21.15 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Zaplešimo z orkestrom Gene Persin ČETRTEK — 6. aprila 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Trije vojni motivi v zborovski glasbi — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Jugoslovanski pevci v znanih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Domači ansambli narodno-zabavne glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ob zeleni Ljubljanici in druge iz naše starejše glasbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koračnice in intermezzo — 14.45 Lirika za otroke — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Zvočni razgledi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualno-i sti doma in po svetu — 18.15 Pevski Parnas — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Ruski samospevi enega stoletja — 23.05 Nove skladbe Atija Sossa igra Plesni orkester RTV Ljubljana PETEK — 7. aprila 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Četrt ure z ansamblom »Crveni koralji« — 9.40 Poje mladinski zbor osnovne šole iz Sežane — 10.15 »V pomlad« — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Popevke s tekočega traku — 12.10 Na obisku pri bolgarskih zabavnih ansamblih in orkestrih — 12.30 Kmetjski nasveti — 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S popevkami po svetu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica — Ljubljana — 15.20 Napotka za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.40 Mladinska oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualno-ti doma in po svetu — 18.15 Klasiki zabavne glasbe —-18.50 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Melodije slovenskih skladateljev zabavne glasbe — 20.20 Tedenski zunanje-poli-tični pregled — 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Mojstri sodobne glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni mozaik jazza SREDA — 5. aprila_ 9.40 T V v šoli, 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) - 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 15.45 Angleščina, 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.05 Poročila, 17.07 Smer sedmi otok, 17.30 Kult tovora, 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15 Tisočkrat zakaj (RTV Beograd) — 19.00 TV postojanke, 19.30 Mozaik kratkega filma (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.37 Veseli dan, ali Matiček se ženi, 22.50 Hotclub de Ro-tterdam 23.05 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Tisočkrat zakaj (RTV Beograd) — 19.00 Vas za nasipom, 19.30 TV pošta (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otrooi, 20.00 TV dnevnik, 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.25 Po-Ijudno-znanstveni film (RTV Beograd) — 20.30 Propagand-! na oddaja, 20.37 Celovečerni film, 22.05 Informativna oddaja (RTV Zagreb) ČETRTEK - 6. aprila 9.40 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina, 11.30 Glasbeni pouk (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 TV v šoli (RTV Ljubljana) — TELEVIZIJA 16.40 Glasbeni pouk (RTV Beograd) — 17.05 Poročila, 17.10 Tik tak (RTV Ljublj.) — 17.25 Slike sveta (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik 18.15 Kaleidoskop (RTV Ljubljana) — 18.25 Pevka Marisso Barosso in baletni par francoske T V, 19.00 Dežurna ulica (RTV Beograd) — 19.40 Cik cak, 19.54 Medigra (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Aktualni razgovori (RTV Beograd) — 21.10 Nastop simfoničnega orkestra iz Cincinatija (RTV Zagreb) — 22.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi program: 17.55 Včeraj danes, jutri, 18.15 Spored JRT, 19.54 Lahko noč otrooi, (RTV Zagreb) - 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.05 Poročila (RTV Skopje) — 22.10 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) PETEK -~7~aprUa_ 9.40 T V v šoli, 10.35 Angleščina, (RTV Zagreb) - 11.00 Osnove, splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 T V v šoli, 15.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.05 Poročila, 17.10 Razbojniki iz Kardemo,mme, 17.55 TV obzornik, 18.15 Filmski pregled, 19.30 Koncert za flavto (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.37 Moby Dick, 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Novele, (RTV Zagreb) — 18.45 Dokumentarni film, 19.05 Spekter (RTV Beograd) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.05 Poročila (RTV Skopje) — 20.30 Propagandna oddaja 20.37 V smeri kažipota, 22.05 Informativna oddaja (RTV Zagreb) MAR KET II. izlet »Prehrane« za svoje potrošnike štiri dni z avtobusi Budimpešta Bratislava - Dunaj od 29. aprila do 2. maja Cena 400,00 N din Prijave sprejemajo do 10. aprila 1967 P-marketi v Kranju in škof ji Loki ter na Jesenicah Jesenice »RADIO« 5. aprila ameriški film STANLIO IN OLIO 6. aprila nemški barvni CS film POSLEDNJA JEZA V SANTA CRUZ 7. aprila angleški CS film BUNNY LAKE JE IZGINILA Jesenice »PLAVŽ« 5 .aprila nemški barv. CS film POSLEDNJA JEŽA V SANTA CRUZ 6. aprila sovjetski film ČLOVEK BREZ POTNEGA LISTA 7. aprila sovjetski film ČLOVEK BREZ POTNEGA LISTA Žirovnica 5. aprila i tal. barv. CS film NOCI ORIENTA Dovje-Mojstrana 6. aprila ital. barv. CS film NOCI ORIENTA Kranjska gora 6. aprila ameriški film STANLIO IN OLIO 7. aprila ital. barv. CS fdm NOCI ORIENTA murka LESCE Obiščite nas in se poslužite ugodnega nakupa na Spomladanskem sejmu od 8. do 17. aprila 1967 v Kranju SPALNICE, KOMBINIRANE OMARE, KAVČI, OTOMANI, KUHINJSKI ELEMENTI, JOGI VLOŽKI, PLAŠČI, KOSTIMI, HLAČE, PLETENINE, SRAJCE, NOGAVICE, POSTELJNINA, ČOKOLADA »GORENJKA« Nedeljski plesi Zaradi pomladnskega sejma v prostorih Del. doma odpade nedeljski ples v nedeljo, 9. in 16. aprila. Prihodnji ples ho 23. aprila ob 18. uri Prodam JARČKE in piščance za zakol prodam, Naklo 4. telefon 22-176 1686 VW-export model — prodam za 980O N din. štucin, Preska 3, Tržič 1687 Prodam pujske, Poženk 17, Cerklje 1688 Prodam motorno kosilnico znamke GUTBROD, primerna tudi za hribovit teren. Cof Jože, Virlog 5, škof j a Loka 1689 Pordam 3 prašiče po 30 kg, kravo mlekarico po telitvi in 1000 kg sena, Rozman, Češ-njica 5, Podnart 1690 Prodam enostanovanjsko hi-go, oddaljena 2 km od Šk. Loke. Ponudbe poslati pod »Vseljivo jeseni« 1691 Prodam otroško zložljivo posteljico s posteljnino. Po-izve se vsak dan Trilar, Sv. Duh 12, šk. Loka 1692 Ugodno prodam zaradi ženitve avto fiat 750, letnik 66. s prevoženimi 7000 km. Ambrožič Tončka Sp. Laze, Zg. Gorje 1693 Prodam enobrazdni plug obračalnik za Steier. Zg. Bitnje 44, Žabnica 1694 Prodam lahek traktorski plug. Mlaka 27, Komenda 1695 Prodam bukova drva in seme črne detelje. Poženk 34, Cerklje 1696 Prodam kuhinjsko opravo, trodelno omaro in divan. Ogled v popoldanskih urah od 13. dalje. Lasič, Partizanska 23/11, Kranj 1697 Prodam suhe smrekove deske in plohe 25 in 50 mm. St. Loka 11, šk. Loka 1698 Prodam borove plohe. Mi-ler Marija, Voklo 51, Šenčur 1699 Prodam telico po izbiri, 13 mesecev staro. Jama 16, Kranj 1700 Prodam posestvo v bližini Tržiča. Ponudbe poslati pod »Gorenjska« 1701 Prodam kosilnico »bauz« s konjsko vprego. Voglje 63, Šenčur 1702 Prodam moped na tri prestave. Gor. vas 38, Reteče 1703 Prodam suhe borove plohe in smrekove deske. Naslov v oglasnem oddelku 1704 Motorno kolo VIKTORIA — Bergmeister (1954), dobro ohranjeno zelo ugodno prodam. Praprotnik, Radovljica — Predtrg, šercerjeva 1 1705 Prodam deske 20 mm za napušč. Naslov v oglasnem oddelku 1706 Prodam nekaj slame. Luže 15, Šenčur 1707 Prodam brezhiben fiat 750 s 46.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 1708 Prodam prašiča, 100 kg težkega. Trata 8, Cerklje 1709 Pri trgovskem podjetju »KURIVO« Kranj dobite butan - propan plin. Prodam seme črne detelje. Suha 18, Kranj 1710 Prodam rabljeni gradbeni les ter nekaj novih desk in plohov. Informac. Prežel j, telefon 21078 Kranj 1711 Za potrebe XVII. Gorenjskega sejma, ki bo v Kranju od 4 do 15. 8. 1967, razpisujemo naslednja začasna delovna mesta: 1. Za potrošniško modno revijo: 5 manekenk 1 manekena 2 otroka (par) 2. Tehničnega vodjo revije 3. Za ozvočenje: 2 napovedovalca (moški in ženska) 4. mlajšo osebo za pomoč v komerciali 5. 8 blagajničark 6. več čuvajev in snažilk POGOJI: pod 1. — prijetne zunanjosti, starost nad 16 let, otroka od 5—10 let pod 2. — modni kreator, poznavalec tekstilne stroke in oblačenja pod 3. — nekaj prakse in delno znanje nemškega jezika pod 4. — znanje nemškega jezika, delno italijanskega in Šoferski izpit pod 5. — starost nad 18 let pod 6. — osebe sposobne za čuvajsko in fizično Pismene ponudbe sprejema uprava Gorenjskega sejma Kranj, Staneta Žagarja 27, Rok za prijave je 15. aprila 1967. Prodam kuhinjsko opravo dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku 1712 Prodam večjo količino semenskega krompirja igor in vprežni kultivator. Voglje 90, Šenčur 1713 Prodam slamo ali zamenjam za peso. Trstenik 2, Golnik 1714 Prodam dobro ohranje-no otroško posteljico. Ogled, Gorjanc, Koroška 4, Kranj 1715 Prodam semenski krompir viktoria. Voglje 50, Šenčur 1716 Kupim Kupim otroški voziček za dvojčke. Naslov v oglasnem oddelku 1717 Ostalo Dam v najem garažo po dogovoru. Šorl Cilka, Sebe-nje pri Bledu 1718 Iščem inštruktorja za matematiko in angleščino za osemletko. Naslov v oglasnem oddelku 1719 Od Plevne do Transturista sem izgubil žepno uro »ornega«. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne Krelju Antonu, Kidričeva 14, Šk. Loka 1720 Za obrt potrebujem 10.000 N din posojila. Ob letu vrnem 15.000 N din. Imam dobro garacijo. Ponudbe poslati pod »Garancija« 1721 SaP SAP — LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO prireja v času od 28. maja do 1. junija zanimivo potovanje na OTOK ELBO. Na tem potovanju boste spoznali lepote, zgodovinske in naravne znamenitosti tega otoka na Tirenskem morju in še drugih znanih italijanskih mest. Prijave sprejemajo do 5. maja naše poslovalnice v Ljubljani. Brežicah, Krškem, Hrastniku, Trbovljah, Zagorju, Kočevju. Cerknici in Idriji. PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA NAŠIH TURISTIČNIH AVTOBUSOV ZA POUČNE EKSKURZIJE. ZAKLJUČENIM SKUPINAM NUDIMO POSEBEN POPUST. Gorenjski muzej v Kranju oddaja s 1. 9. 1967 v najem za določeno dobo prostore v pritličju in v I. nadstropju poslovne stavbe v Kranju, Tavčarjeva 43 (poleg Prešernovega- gledališča) v skupni površini 841 m2. Stavba je primerna za kakršnokoli dejavnost z izjemo montaže težjih strojnih naprav. Vse informacije osebno ali po telefonu 21-898 Kranj, Titov trg 4. Komisija za delovna razmerja Hotela JELOVICA Bled razglaša za sezono 1967 naslednja prosta delovna mesta: 1. 2 evidenčni blagajničarki 2. 1 kuharico 3. 12 pomožnih kuharic 4. 10 pomivalk 5. 6 pomožnih vratarjev 6. 10 sobaric 7. 2 čistilki 8. 4 točajke 9. 1 perico 10. 1 likarico 11. 1 pomožnega delavca Pogoji: Pod L srednješolska izobrazba z vsaj 3-letno prakso na podobnem delovnem mestu, Pod 2. KV delavec z vsaj 3-letno prakso, Pod 3. PKV delavec ali NKV delavec s 3-letno prakso v kuhir.ji. Pod 4. za to delovno mesto ni potrebna kvalifikacija Pod 5. znanje dveh tujih jezikov, nemškega in italijanskega, 3-letna praksa v hotelu, Pod t. PKV delavec z znanjem enega tujega jezika ali NKV delavec z znanjem enega tujega jezika ter 3-letno prakso, Pod 7., 9.. 10., 11. za ta cielovna mesta ni potrebna kvalifikacija, Pod 8 PKV delavec ali NKV delavec s 3-letno prakso v gostinstvu. Nastop službe s 1. ali 15. majem 1967. S stanovanji podjetje ne razpolaga. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Obrtno podjetje Tržič razglaša po sklepu UO in določilih pravilnika o delovnih razmerjih prosto delovno mesto gradbenega tehnika pogoj: dokončana srednja tehnična šola in zaželena praksa. Osebni dohodki po pravilniku o razdelitvi osebnega dohodka. Nastop službe takoj. Živilski kombinat »ŽITO« Ljubljana, Šmartinska 154, »Pekarna« Kranj Kranj, Dražgoška 6 in »Pecivo« Kropa Kropa na Gorenjskem obveščajo vse cenjene odjemalce, da sta se po sklepu njihovih delovnih skupnosti s I. aprilom 1967 pripojili k Živilskemu kombinatu »ŽITO« Ljubljana, Šmartinska 154 »Pekarna« Kranj, ki bo odslej poslovala kot »ŽITO« Ljubljana, delovna enota »Pekarna« Kranj, in »Pecivo« Kropa, ki bo odslej poslovala v sestavu »ŽITO« Ljubljana, delovna enota Gorenjska. Vsem cenjenim odjemalcem se priporočamo za nadaljnje uspešne poslovno sode'ovanjc! Delovne skupnosti Živilski kombinat »ŽITO« Ljubljana »Pekarna« Kranj »Pecivo- Kropa GLAS SPORT SREDA — 5. APRILA 1967 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška testa 8. — Naslov uredništva in uprave lista: k run j, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine ) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21 860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N-din. Cena posameznih številk 0,40 N-din — Mali oglasi: 0,6 do 1 N-din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. III. mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Kranja Zmagovalca Oman in Triglav Na Pokljuki je bilo v nedeljo tradicionalno tekmovanje za pokal Kranja pod pokroviteljstvom občinskega odbora SZDL Kranj v smučarskih skokih na 45-m in 30-m skakalnici. Nastopilo je 52 tekmovalcev iz Avstrije, Italije in 8 slovenskih klubov. Po koledarju bi moralo biti to tekmovanje sicer v Kranju konec februarja, vendar zaradi slabih snežnih razmer letos ni bilo mo- Mirjana je delila srečo med naše naročnike, člani komisije pa so za vsakega naročnika sproti ugotovili, če ima plačano naročnino — Foto Franc Perdan Žreb je odločil Nagrade, razpisane v sobotni številki našega lista, Je žreb v Podnartu razdelil takole: 1. Stane Kos, Jesenice, H. Verdnika 22; 2. Florjan Tišler, Krnica, lovska koča; 3. Lojze Mrak, Podkoren 33; 4. Janko Sumi, Lesce 6; 5. Slavka Kern: Doslovce 16; 6. Andrej Vevar, Gorice 3; 7. Franc čadež, Kokrica 209; 8. Andrej Ferjan, Krnica 24; 9. Marjeta Cesar, Jelenčeva 29, Kranj; 10. Marija Mrakič, Titova 90, Jesenice; 11. Cirila Križnar, Delnice 20; 12. Ivan Zorman, Zg. Brnik 90; 13. Frančiška Breskvar, Dra-gomelj 57; 14. Ovčak Matija, Tacen 34; 15. Alojzij Noče, Partizanska 4, Jesenice; 16. Miha Sitar, Šenčur 277; 17. Miro Bukovnik, Kidričeva 29, Kranj; 18. Marija Sluga, Zg. Kokra 58; 19. Ignac Bizjak, Gubčeva, Radovljica; 20. Franc Močnik, Poženk 32; 21. Jožefa Veneelj, Vodopiv-čeva 16, Kranj; 22. Rosica Zalar, Gregorčičeva 10, Kranj; 23. Ivana Brce, Laj še 8; 24. Jože Novak, Jezerska c. 83. Kranj; 25. Olga Puliar, Ke-betOva 1, Kranj; 26. Slavko Svetel, Valjavčeva 9, Kranj; 27. Marija Berčič, Praše 25, Kranj; 28. Lojze Ambrožič, Kajuhova 13, Bled; 29. Jerica Jamar, Stražiška 9, Kranj; 30. Valentin Vogelnik, Ljubljanska 12, Radovljica; 31. Antonija ŠiberI, V sok o 14; 32. Karel Jelene, Dražgoše 28; 33. Helena šebjr.nič, ~Trg Revolucije 15, Jes; 34. Ivan či izvesti tega tekmovanja. Ekipni prehodni pokal je letos osvojila ekipa Triglava, kljub temu, da je v članski konkurenci nastopila dokaj oslabljena. Prireditev je bila na dokaj kvalitetni ravni in je bila odlično organizirana. REZULTATI: člani — 1. Oman (Tr) 224,3 ( 46, 48,5), st. mladinci — 1. M. Schnabl (Avstr.) 182,9 (40,5, 41), ml. mladinci — 1. F. Mesec (Tr) 185,5 (39,5, 41), st. pionirji 1. VValkner (Avstr.) 150,9 (24,5, 24,5), ml. pionirji — 1. Gratzer (Avstr.) 156,0 (24,5, 26). J. Javomik Pokal za najboljšega gorenjskega športnika V soboto (1. aprila) je uredništvo Glasa med velikim nagradnim žrebanjem Glasovih naročnikov v Podnartu in ob 20-Ielnici izhajanja lista podelilo prehodni pokal najboljšemu gorenjskemu športniku v letu 1965, znanemu jeseniškemu hokejistu Albinu Feicu. Obenem so izročili v trajno last plaketo smučarskemu skakalcu Ludviku Zajcu z Jesenic, najboljšemu gorenjskemu športniku v letu 1955. — dh Žabjek v Kranju Znani nogometni igralec — vratar nogometnega kluba Olimpije iz Ljubljane je že nekaj dni v garniziji Stane Preberite mimogrede Ludvik Zaje je zasedel G. mesto v sobotni skakalni tekmi v Johanngeergenstadtu v NDR. V nedeljo je bil 15. na veliki mednarodni tekmi v smučarskih skokih za pokal lista »Freie Press« v Obervviesenthlu, Pečar je na 19, mestu, Štefančič pa 40. V drugem kolu slovenske nogometne lige je Triglav na domačem igrišču igral neodločeno (1:1) s Kovinarjem iz Maribora. Vsi trije gorenjski predstavniki v SCNL — zahod so bili v drugem spomladanskem kolu poraženi. Tabor (Sežana) : Jesenice 3:1 (0:1), Tolmin : Kamnik 2:1 (2:0) in Primarje (Ajdovščina) : Svoboda (Šenčur) 4:1 (2:0). V prvem kolu spomladanske SRL — moški je bil Kranj na domačem igrišču poražen od Pirana z 8:12 (4:G). Tudi vse gorenjske predstavnice v SRL — ženske so bile poražene. Selca : Slovan 5:14 (0:8 Storžič : Branik 5:14 (5:9), Kranj : Piran 5:15 (3:9). Potočnik, Krožna pot; 35. Ignac Jurček, Blatna Brezovica 9; 36. Ivanka Osredkar, Zevnikova 7, Kranj; 37. Jože Cvelf, Kutinova 5, Kranj; 38. Rudolf Vidic, Krnica 30; 39. Jakob Kumar, Podjelovo brdo 16; 40. Jože Kopjar, Vižmarje 38; 41. Anton Starman, Sp. Besnica 49; 42. Jakob Tavčar, Sp. Luša 14; 43. Franc Magdič, Zupančičeva 5, Kranj; 44. Janez Galjot, Lahovče 57; 45. Jakob Škan-tar, Studor 35; 46. Ivan Bajt, Sred. vas 30, Šenčur; 47. Ferčej Antonija, Industrijska 5, Jes.; 48. Martin Pra-protnik, Brezje 52; 49. Francka Bertoncelj, Podblica 28; 50. Marija Orehek, Godič 68; 51. Francka Babic, Mojstrana 11; 52. Ivo Eterovič, Stražiška 55, Kranj; 53. Antonija Pokom, šutna 10; 54. Anita Strnad, Kidričeva 41. Kranj; 55. Franc Beroič, Lip-nica 5, šk. Loka; 56. Franc Sekne, Grič 15; 57. Muko Aljaž, Zapoge 34; 58. Drago Erceg, Titov trg 13, Kranj; 59. Tone šilar, Pot v -Bitnje 6, Kranj; 60. Avgust Primožič ml. Tržič 12; 61. Ciril Za-kotnik, Stari dvor, šk. L.; 62. Gabriel Divjak, St. Bokala 9, Jes.; 63. Mirko Primožič, Praprotno 1; 64. Peter Jugo-vic, Olševek 9; 65. Vinko Mesec, Trnje 3, Sk. Loka; 66. Francka Juvan, Skokova 5, Kranj; 67. Pavel Golob, Zg. Bitnje 31; 68. Pavla Sajovic, Luže 13; 69. Anica Skuber, Zg. Jezersko 4; 70. Katarina Rogelj, Trata 12, Cerklje; 71. Ivica Juigovic, Gosposvetska 15, Kranj; 72. Alojz Šenk, Hotcmože 50/1; 73. Štefka Perne, Bistrica 108, Tržič; 74. Franc Košir, Hotemože 12; 75. Jože Poljanee, Cankarjeva 20, Bled; 76. Anton Tirin-ger, Zg. Bitnje 161; 77. Neža Zalokar, Podnom 44; 78. Anica Perko, Begunje 60; 79. Franc Kimovec, Sebenje 39; 80. Franc Paternoster, Zagonska 7, Bled; 81. Gregor Ga-ser, Železniki 48; 82. Pavel Križnar, Zg. Bitnje 86; 83. Bcrta Pogačnik, Dvorska vas 8; 84. Neža Sitar, Križe 34/A; 85. Jernej šter, Luz-narjeva 1, Kranj; 86. Ana Beton, Kokrica 54; 87. Ciril Križnar, Stari dvor 38, šk. Loka; 88. Julika Gaser, Ravna 4, Boh. Bistrica: 89 Franc Bajt, Strahinj 17; 90. Marija Sajovic, Britof 4; 91. Ivan Močnik, Zg. Jezersko 113; 92. Viktor flndihar, Rakovi-j ca 15; 93. Marija Lukančič, Pševska 18, Kranj; 94. Alojzij Vurniik, Gradiška pot 6, Radov.; 95. Angelca Ladiha, Stari trg 26/1, Ljubljana; 96. Mirko Pogačar, Studenčice 7, Lesce; 97. Jože Ambrožič, Žagar v Kranju. Prišel je iz šole za rezervne ofioirje in sedaj čaka, da bo kot vod-nik-stažist poučeval vojake. Žabjek se je ob prihodu v Kranj zelo razveselil, ker je v garniziji tudi nogometni klub Borac. Pravi namreč, da že šest mesecev ni imel v rokah žoge in se zato boji, da ne bi pozabil, kako se branijo vrata. Zato žab jeku želimo, da bi v naslednjih šestih mesecih v Kranju lahko čim več treniral. Trgovsko podjetje Kranj vas vabi na spomladanski sejem v Kranju od 8. do 17. aprila 1967 Po znižanih cenah bomo prodajali ŽENSKE PLAŠČE IN OBLEKE, MOŠKE SUKNJIČE, SRAJCE, PLETENINE IN NOGAVICE Ljubno 52; 98. Jože Markun, Bašelj 26; 99. Peter Valjaveci Tupaiiče 28; 100. Linke Hil-da, Tavčarjeva 3, šk. Loka; Tolažilne nagrade 1. Terezija Zirovnik, Britof 55, Kranj; 2. Marija Grando-vec, Senično 24; 3. Alojz Eržen, Sp. Besnica 52; Iz pravilnika o žrebanju: Nagrade se ne morejo zamenjati z denarjem. Naročnik — dobitnik nagrade je dolžan osebno ali prek pooblaščene osebe (ta mora imeti njegovo pismeno pooblastilo) dvigniti nagrado na upravi časopisa Glas. Izjema so »nagradna potovanja«, kjer je dovoljeno da naročnik nagrado prenese na drugo osebo, s katero živi v skupnem gospodinjstvu. Seveda pa mora o tem pismeno obvestiti upravo Glasa. Nagrade, pridobljene v tujini, se dvigujejo v tujini, s tem, da izžrebanec plača carinske, prevozne in druge stroške. Nagrado mora izžrebanec dvigniti najkasneje v dveh mesecih (60 dneh) po objavljenem izidu žrebanja. Pravica na nagradno potovanje preneha takoj, če izžrebanec ali pooblaščena oseba ne pride na kraj odhoda na potovanje.