Poštnina plačana v gotovini Maribor, sobota 6. marca 1957 Štev. 55. Leto Sl. fXVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka til. 11 / Tel. uredn. 2440,^ uprave 245a Izhaja razeo oedelje in praznikov vsak dan ob 14* uri / Velja mesečno prejeman v opravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. st. 11.409 JUTRA ftoadmtfau! Združene države ameriške posredni zaveznik Britanije Odkar sta se Jeseni 1933 sešla na beograjskem kolodvoru blagopokojm kralj Ujedinitelj in bolgarski kralj Boris, se je med obema slovanskima državama na, Balkanu pričela ona vzvišena politika, ki je vodila preko sestankov obeh vladarjev v Eux'nogradu, Beogradu in Sofiji: fer neštetih manifestacij bratskega duhaj do 24. januarja t. 1., ko se je v Beogradu sklenil pakt večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo. Ob prvih sunkih, ki so pomenili brisanje preteklosti ter popolen prelom v dosedanjih odnošajih med obema državama, se ie izkazala vsa elementarnost bratskih čustev, ki je snivala na dnu zavesti obeh narodov. Vzvalovale so tople simpatije, ki so, dotlej zadrževane, s tem Večjo ognjevitostjo in silovitostjo udarile na plan. Na mah se je razodelo: kar sta ustvarila blagopokojni kralj Aleksander 'n bolgarski kralj Boris, ni bila preračunana, hladna kabinetna politika, marveč globoko prisluhnjenle narodni duši. Ka-*tor pa sta oba vladarja sledila razumevanj duši svojih narodov, tako sta oba Naroda hitela izkazovat svoje manifestant-uo soglasje s tem, kar se je bilo zgodilo. Že takoj prvim stikom obeh vladarjev je sledilo praktično izvajanje obojestran-8^ega zbliževanja. Ustanavljale so se Jugoslovensko bol garske lige. Naši kulturni delavci, gospodarstveniki, umetniki so šli v posete k bolgarskim bratom. Uprav triumfalnega sprejema šo bili deležni iugoslovenski Sokoli, ki so se vrnili z nepozabnimi vtisi iz bratske Bolgariie. Tudi dragi bolgarski bratski gostje so prišli k nam od naj-višjih predstavnikov bolgarske cerkvo Da do vnetih tolmačev bolgarske umet-n»sti in prekrasne narodne pesmi. Tudi obmejni Maribor je že dajal topega duška svojim iskrenim bratskim ču-^vom do Bolgarov. V svežem spominu j® še triumfalni sprejem ter impozantni '°»cert »Rodine« pred dvema letoma, BERLIN, 6. marca. Nemški tisk komentira obširno ameriški zakon nevtralnosti, ki ga je sprejel ameriški senat. »Hamburger Fremdenblatt«, zatrjuje, da postanejo s tem zakonom Združene države ameriške posredni zaveznik Velike Britanije. Nemški tisk povdarja, da se gotovi vodilni ter odločilni ameriški krogi smatrajo vezane z ideologijo »velikih demokracij«. »Germania« opozarja na izjave, ki jih je dal poslanik USA francoskemu ministrskemu predsedniku Blumu, ko je dejal, da bodo simpatije USA tudi v slučaju bodočih konfliktov na strani onih istih, kakor za časa svetovne vojne. Nemški listi protestirajo proti tej tendenčnosti, ki po njihovem mnenju kompromitira zakon o ameriški nevtralnosti. . LONDON, 6. marca. Ker so mnoge angleške tvornice prezaposlene z ae- nister Letica v glavnem sledeči pregled naših državnih financ: proračunski predlog finančnega ministrstva za leto 1937/38 znaša 746,767.770 dinarjev. Število osebja izkazuje 17.049. Neposredni davki znašajo 1719 milijonov ali 15.70%, posredni davki (trošarine, carine, takse in skupni I davek) 1719 milijonov ali 15.70%. Mono-i poli znašajo po odbitku stroškov 195S (milijonov ali 18.09%. Gospodarska pod-ijetja 3501 milijonov ali 31.98%. Ostali 'dohodki 143 milijonov ali 1.31%. Carin« j skl dohodki so narasli za 15.03%. Naš tobak se izvaža na Češkoslovaško, Poljsko, Francijo, Nemčijo in Egipt, in sicer v vrednosti 170 milijonov dinarjev. Na novo se uvedeta cigarete »Bled« (s fil-trom) in »Hercegovina«, ki bosta izde- IvUINUUIN, U. UltUWtt. l\vi m •. -.....- i t J- ~ A t 1 lTOITU irl >>I1C lom za britansko oboroževanje, se je odločilo ministrstvo za letalstvo, oa iz- ^ prete^n0 \z hercegovskega tobaka, vrši nekatere nabavke v USA. Tako je bilo v preteklem mesecu naročenih v! Poštna hranilnica postaja vsesplošna Ameriki letalskih motorjev v vrednosti 122.000 funtov, v teku tega meseca jjujsjj;a jjaufeg jn ;ma Več kakor 26.000 pa bodo naročila še večja. »Volkischer Beobachter« piše: govor newyorske-ga župana La Guardie pomeni glas, ki prihaja iz globin. S tem trpi škodo splošna stvar radi osebnosti kakor ie La Guardia, ki so slabši od navadnih zločincev, ki odkrito in Javno delajo. Zunanji minister USA Hull je izjavil novinarjem, da je uvedena preiskava glede izjav newyorškega župana La Guardie. Ko je La Guardia doznal za nemški protest, Je izjavil »Imajo absolutno pravico do protesta. Morali so protestirati, ker ne poznam umetnika, ki bi bil v stanju, da naslika ali da bi v skulpturi prikazal ono, kar bi moglo prikazati kakršnokoli osebnost narodno socialistične vlade ali samega Htlerja. Newvorški župan La Guardia Je namreč na ameriškem židovskem kongresu izjavil da bo dal na newyorški svetovni razstavi postaviti tudi »cehco groze«, v' kateri bo kot posebnost prikazal figuro »človeka v rjavi srajci, kj danes ogroža svetovni mir«. Ta izjava je Nemce zelo razburila. l/adje SS siMei/oja ftteuetUirna i/oiko! i i 1*1 vu - • -«»- frvega bolgarskega pevskega društva, je pelo v Mariboru. Sledil Je veUča obisk predstaviteljev bolgarskega ^Szničarstvp. V itfmedeljek 8. t. m. pa v Maribor 90 pevcev in pevk slokega bolgarskega pevskega društva ‘Rodna pesen«, ki nastopilo zvečer v ^nfonit z bogatim koncertnim sporedom. Iz narodne pesmi zveni narodova du-V njej se zrcalijo odlike In vrline na-r°to. Ko prihajajo bolgarski pevci >n i^vko k nam. da nam prikažejo lepote krasote bolgarske pesmi, bo obmejni Maribor, ki le vedno pravilno umel svoje ^elonalne dolžnosti, tudi topot z manl-estantnim sprejemom na kolodvoru in P°lnoštsvllno udeležbo na ponedeljkovem ^ticertu lahko ponovno Izkazal svoje "ratsko srce. ki toplo, Iskreno utriplje za Bolgare. Pevcem In pevkam slovitega zbora ’‘“°dna pesen«, ki prvokrat prihajajo v obmejni Maribor, pa želimo tu ob .Kernih mejnikih lužnega slovanstva čim ne.?šl nočutek ter |im, vzradoščenl nad Jhovlm prihodom, pr’srčno kličemo ^^brodošp, pozdravljeni!______________________ PARIZ. 6. marca, Radikalni »Oeuvre« objavlja informacije svojega berlinskega dopisnika, ki se potrjujejo iz Londona. V smislu teh informacij je nastal težak konflikt med rajhsverom in vodstvom formacij SS. Iz narodno socialistične strani obtožujejo namreč vojnega ministra Blomberga, glavnega inšpektorja nemške vojske generala Fritscha, šefa generalnega štaba nemške vojske generala Becka in gospodarskega ministra dr. Schachta, da preprečujejo vsako energjč-nejšo akcijo, zlasti v španskem vprašanju. Navzlic temu je vodstvo SS, kakor tudi sam Hitlerjev namestnik Rudolf Hess, osvojil predlog generala Faupela, da se pošlje v Španijo na pomoč gene-alu Francu 60.000 nemških vojakov, vendar je navzlic temu uspelo genera om, da so preprečili odpošiljatev teh 60.000 nemških vojakov v Španijo. V zvezi s tem jc navodno izjavil genera Fritsch, ki bi ga eksponirani narodno socialistični krogi najraje strmoglavili, če ciansricni Krogi najiaji. • ■ . u„i,nr bi to mogli, dfi Kredo lahko v Španijo in j danimi okoliščinami bi bila isto kakor sicer formacije SS. nikakor pa ne nem-1 samomor. HUtas a mostu in kanonik ofaotie Naša vojska ^Pščino viharno pozdravljen je trn- ^^etem proračunu ministrstva za 5čiftVin<) in industrijo podal pred skup IVig . yojni minister general Ljubomir me r izčrpen ekspoze, v katerem ie milii!! al Povišanje proračuna za 120 n°v, opozarjajoč, da so bila prora- ški vojaki. Radi tega je moral kot prvi odstopiti admiral Forster, sedaj pa bo vpokojen šef nemškega generalnega štaba general Beck. Hitler je na eni strani moral sprejeti mišljenje predstavnikov nemške vojske in mornarice, na drugi strani pa je moral dati koncesije svojim strankarskim ljudem ter žrtvovati nekatere vodilne osebnosti nemške vojske, vendar pa je vpliv vojske ostal ipak mo-Sedaj pa vlada v narodno socialističnih krogih velika zaskrbljenost radi velikanskega oboroževanja Anglije. Vodje SS ponovno nahtevajo preventivno vojno še preje, nego bi bila Anglija popolnoma oborožena in preje nego bi se utegnil razbiti sedanji sporazum z Italijo. Generali pa pravijo, da so nemške vojne priprave nedovoljne, da so nemške narodne mase proti vsaki vojski, da je hrane komaj za 6 mesecev, dočim so nemški generali na drugi strani prepričani, da bo bodoča vojna trajala delj časa kakor pretekla vojna. Vojska pod se Pekovskih računov z vlogami poldruge milijarde dinarjev. Državna hipotekarna banka ima razmeroma majhen promet v primeril s preteklimi leti in izkazujejo dohodki 63 milijonov. Izdatki pa 24.9 milijonov dinarjev. Navedena banka je med drugim dovolila posojila Ljubljani, Mari-’>oru in Celju v znesku 53 milijonov dinarjev. V okviru razprave o proračunu finahe-nega ministrstva je poslanec Mohorič med drugim opozoril na kurioznost, da poročilo beograjske borze ostro kritizira vladno finančno politiko, čeprav je predsednik borze sam dr. Stojadinovič. Tudi je poslanec Mohorič govoril o davčni obremenitvi Slovenije in je naglašal potrebo pravičnejše razdelitve dotacij. piše, MILAN. 6. marca. »Popolo d’Italia« da je ob priliki gotovih inozemskih {omentarjev o sklepih velikega fašističnega sveta vstal zopet stari versajski duh. Oboroževanje se prikazuje kot pravo najstarejšega med starimi imperialnimi narodi. Če ti narodi tekmujejo v^ oboroževanju, potem pravijo, da služi to miru, čo pa drugi narodi skrbijo za svojo varnost, potem je stvar drugačna. Enako pravnost je torej še samo mitos. Stara ‘Ulema med kanoni in maslom zahteva sledečo ugotovitev: narodi s predpravi- cami imajo masla v izobilju, ker imajo tudi kanonov v izobilju. Italijanska politika ni naravnana niti na pesimizem niti optimizem, marveč sledi mednarodni stvarnosti. Evropa se nahaja v fazi oboroževanja. Izjavili so, da ne bo mogoče zadržati teh oborožitev. »Popolo d’Ita-lia« sklepa iz tega, da daje očividno ta-kozvani optimizem prednost temu, da se opira na kanone. (Op. med. Morda pa velja to bolj za tiste, ki pravijo, da niso niti optimistično niti pesimistično usmerjeni.) Naša trgovinska politika Minister trgovine in industrije dr. Vrbanič je v svojem ekspozeju v Narodni skupščini opozarjal, da smo najtežje stanje prebrodili in da se bližamo ozdravljenju. Naša trgovinska bilanca kaže za preteklo leto aktivni saldo v višini 300 milijonov dinarjev. Izvoz se je lani po količini sicer zmanjšal za 13.8%, po vrednosti pa se Je povečal za 8.6%, kar je rezultat ugodnejših cen. Uvoz se je povečal za 10.2% na 4077 milijonov. Prizadevanje vlade gre za tem, da se klirinški sistem, ki ovira našo zunanjo trgovino, člmpreje l;kvidira. V kratkem bodo izvedene nekatere reforme v režimu izvoza živine. Danes še ni mogoče presoditi, kakšne posledice bo imela uredba o likvidaciji kmečkih dolgov na denarne zavode, zlasti na one, ki so v veliki meri kreditirali kmetu. Glede tekstilne industrije je pov-daril trgovinski minister, da se ta panoga pri nas lepo razvija in da se je število delavcev v zadnjih 15 letih zvišalo od 10.000 na 60.000, vendar ni ta industrija danes v stanju, da izdrži konkurenco, ki se vodi na našem trgu med italijansko in nemško tekstilno industrijo. čunska sredstva za vojne potrebe v nekaterih prejšnjih letih premajhna. Pri kopni vojski in letalstvu znašajo osebni izdatki 522 milijonov, materialni izdatki pa 1620 milijonov. Posebna skrb se posveča razvoju letalstva, ki ie bilo v letih hude finančne stiske zapostavljeno. Izdatki za mornarico izkazujejo 194 milijonov dinarjev, od katerih odpada 53 milijonov na osebne, ostalo pa na material- ne izdatke. Proračun ministrstva vojsk© In mornarice Jc bil brez debate in z aklamacijo sprejet. Nadaljevala se je razprava o proračunu ministrstva za gradnje ter je po ekspozeju ministra dr. Kožulja trajala diskusija pozno v noč. Naše finance Na seji narodne skupščine je v okviru izčrpnega ekspozeja podal finančni mi- Samo, c!a ne zakašljam! Kašeli pregreši Mmdš bonboni PROIZVOD: „ U N 1 O N “, ZAGREB liabttnai Hummm Asmpadi n ii ■ 11 umi i— ii !■—inrniiffi Par pripomb univerze V našem slovenskem, po eni strani silno dinamičnem, po drugi pa kar najbolj statičnem in reakcionarnem kulturnem življenju, se vedno pogostejše javljajo očitni problemi, katerih pomen kaže ta ali oni del slovenske kulturne družbe in katerih rešitev zahteva sodelovanje vse slovenske javnosti vseh socialnih plasti. Na najvidnejše mesto teh problemov je stopilo vprašanje slovenske univerze, ki je v svoji razvojni dobi povzročilo v glav nem tri velika, odločilna vprašanja: 1. Ali vobče potrebna. 2. Zakaj je potrebna. 3. V kakšni obliki je naši kulturi nujna? Prvo vprašanje je imelo celo nekaj pristašev, ki so zagovarjali in na vse načine skušali dokazati nepotrebnost ljubljanske univerze. Ti so ostali v neizmerni manjšini, ki jo je popolnoma zakrila množica svoje kulture in potreb zavedajočih se članov slovenskega kulturnega kolektiva; vsi so ne le pritrdili potrebnosti slovenske univerze, temveč so isto tudi več ali manj določno argumentirali. Zakaj nam je torej univerza potrebna? Razlogov in dokazov utemeljeni potrebnosti je mnogo ter jih moramo gledati z več vidikov: a) Primerjava z drugimi kulturnimi dr-'ivami dokazuje, da imajo iste v razmerju s številom prebivalstva več univerz kakor mi. Če pomislimo, da imajo Madžari s polovico manjšim odstotkom prebivalstva štiri univerze in da ima celo Islandija s svojimi 100.000 prebivalci, svojo lastno univerzo s 150 slušatelji, nam to že dovolj pove in se z ozirom na naše vprašanje ne glede na druge evropske države dovolj samo komentira. Menda ne bomo mislili, da imajo drugi narodi večje kulturne potrebe kakor Slovenci. Trditev bi bila na napačnih temeljih in bi veljala le v diametralno nasprotnem smislu. h) Naša univerza ni plod trenutnega navdušenja prevratne dobe, temveč že iz 16. stoletja dalje se oblikujoča potreba in zahteva slovenskega naroda (gl. n. pr. Spomenico Universitas Alexandrina La-baceusis, 1923, Polčevo razpravo o razvoju ljubljanskega višjega šolstva), (ieo-grafski, gospodarski, nacionalno-politični in kulturni položaj Slovenije: vsi zahte-vajk) eksistenco ljubljanske univerze. Tri meje so sc vrezale v slovensko telo, ter puščale zavestne ali podzavestne vplive v vsem slovenskem dogajanju, zato je pač samo po sebi umljivo, da takšnim vplivom more nasprotovati le kulturno čim višje stoječ narod, da bo izločil kakršen — in katerikoli tuji kulturni, politični, nacionalni ali gospodarski vpliv. — Slo-vensko gospodarstvo, spričo katerega se odmerjajo slovenskemu človeku v naši državi relativno najvišje davščine, je prav toliko tehten razlog za zahtevo lastnih, tudi najvišjih kulturnih institucij. Kdor daje, ima pravico zahtevati enak delež napram drugemu, ki tudi daje; kdor pa daje največ, ima pravico zahtevati sorazmerno največ v svrho svojega čim popolnejšega vsestranskega razvoja. Že k »problematiki" naše iz tega razloga je zahteva slovenske javnosti popolnoma utemeljena, pravilna in neproblematična. Važen motiv v kompleksu mnogih argumentov pa je tudi stopnja naše kulture, ki se zavoljo svoje splošne razgibanosti ne more zadovoljiti z osnovnimi činitelji ljudskega izobrazbenega dviga, marveč zahteva svoji oblikovanosti odgovarjajoče najvišje kulturno središče — slovensko univerzo. c) Zlasti važen pa je njen kulturni pomen, saj je univerza najvišje izobraževališče, ki ima smoter, obrazovati svojega študenta strokovno ter obos, ga navajati k samostojnemu raziskovanju ter lastnemu znanstvenemu delu, mu kazati svetovna gibanja ter ga navajati k pravilnemu, objektivnemu gledanju vseh svetovnih problemov, ga zainteresirati za domače probleme in mu kazati pot najuspešnejše rešitve, mu pomagati k oblikovanju lastnega, čim bolj pravilnega in sodobni strukturi odgovarjajočega svetovnega nazora ter ga s tem vsem dvigniti k čim bolj dovršenem liku njegove osebnosti. Lastna univerza bo najboljše mogla oblikovati svojega študenta, kar bo poleg občili najboljše poznala njegove osebne ter narodne probleme. To je prav važen argument med mnogimi zahtevami po lastni univerzi. — Ni pa važna slov. univerza le zaradi čim pozitivnejšega razvoja slovenskega študenta, temveč še po svojih drugih, specialno naših kulturnih nalogah: poleg občih znanstvenih smot- rov bo pač le orna mogla najbolj uspešno zasledovati in raziskovati historični razvoj slovenske kulture: slovenskega gospodarstva, slovenske znanosti in umetnosti, našega prava, naših socialnih problemov itd. Podrobnejše utemeljitve ta trditev po svoji jasnosti in logiki me zahteva. To so le najsplošnejši vidiki, ki dokazujejo potrebnost naše univerze, pa so vendar dovolj tehtni, da moremo odgovoriti tudi na tretje vprašanje: v kakšni obliki je naši kulturi lastna univerza potrebna? Skoraj bi dejal; da je to vprašanje nepotrebno ali celo neumestno; pa so vendar dejstva pokazala, da je to vpra šanje pri nas še vedno važno vprašanje, ki mu je edini odgovor: v popolni obliki. Kajti le celota more oblikovati celoto, le celota more biti pomembna za reševanje neprestano nastajajočih problemov. Delitev ali okrnitev pomeni le delen uspeh in često neuspeh. Naši filozofski fakulteti še manjka danes vrsta pomembnih stolic, naši medicinski fakulteti so dodelili le pet semestrov, naši tehniki vsak čas grozijo z redukcijami in deložacijami! Vse to so žalostna dejstva. Mi zahtevamo popolne fakultete in to zavoljo naše kulturne rasti in pa iz gospodarskih ozirov: kajti, zakaj neki bi hodil slovenski študent dajat težko pridobljenega denarja v inozemstvo ali v druga mesta naše države, ko mu je Ljubljana iz gospodarskih ozirov najprimernejša; zakaj neki bi moral reven študent radi gospodarske nemož- nosti izven Slovenije opustiti svoj študij. 53 se čuti zanj poklicanega? Odgovora na to vprašanje ni, edino trditve in zali* teve se stavljajo našemu kulturnemu živi lju: popolna medicina, klinika, popolni tehnika, izpopolnitev stolic na filozofsk fakulteti, slovenska akademija znanost' in umetnosti — to je naš kulturni program! Socialna urejenost šolnin, odgO' varjajoče dotacije za laboratorije, seminarje in institute, akademski domovi) akademska menza, zidava potrebnih univerzitetnih poslopij — to mora biti ne le gospodarski program slovenskega študenta, temveč vse slovenske javnosti, ker jo ta pri vsem tein pomanjkanju sama posredno ali neposredno prizadeta i'1 oškodovana. Čudim se, da je katerakoli stran naše univerze vobče še problem ali vprašanje-Perpričan v svoji najboljši _ vesti pa trdim, da naša ljubljanska univerza ne W smela biti problem, temveč povsem jasna in naravna pravica Slovencev, ter ^ brez vseh zadržkov morala dobivati vse, kar ji je za njeno izpopolnitev in s tem za slovensko kulturno izpopolnitev potrebno. Njeni problemi so danes živ interesni krog slovenskih akademikov in nekaterili pomembnih slovenskih kulturnih osebnosti; nekoga pa tu manjka: vse širne množice, ki bi morala biti po svojem bistvu z lastno univerzo tesno povezana, kajti od nje dobiva svoj kulturni delež. Slovenska javnost ne sme ostati ob problemih slovenske univerze zgolj pasiven ali celo nezainteresiran činitelj, temveč mora vso njeno problematiko spoznati, razumeti in aktivno poseči v delu za naše povsem samostojno in popolno duhovno središče. Šele v skupnem delu sc bodo pokazali pravi, zreli sadovi, katerih, do-zoritev je odvisna od nas vseh.^ PoteiH se nc bomo več čudili »problematiki« naše univerze, ker je ne bo več, ker jo bomo v skupnem dejstvovanju rešili. Delavčeva eksistenca v luči nove naredbe o kolektivnih pogodbah Nova uredba o sklepanju kolektivnih pogodb in o minimalnih mezdah stopi v veljavo dne 14. aprila t. 1. Novi predpisi o sklepanju takih pogodb so postavili tozadevno zakonodajo na povsem novo podlago. Uredba prinaša nekaj povsem novega, namreč to, da je neorganizirano delavstvo izločeno od vsake pogodbe in sicer iz razloga, ker mora pogodbo podpisati organizacija in ne delavski zaupniki. 1/, tega sledi, da mora vsak delavec biti organiziran, ker ga zakon v to sili. Novo uredbo smatrajo za zelo važen del naše socialno politične zakonodaje in jo delimo v dva glavna dela. Prvi urejuje postopek delodajalca in oblasti v mezdnih sporih ter sklepanju kolektivnih pogodb, drugi del pa pooblašča bana, da sme v gotovih primerih mezde tudi sani določevati. Delodajalci in delojemalci, odnosno njihova strokovna udruženja, lahko sklepajo obojestranske pogodbe. Delavski zaupniki sicer lahko pri pogajanjih sodelujejo, ne morejo t a pogodbe podpisati. Kolektivno pogodbo sme podpisati samo delavska strokovna organizacija. Delo- dajalčev podpis velja samo tedaj, če ima samo ene vrste obrat, za celo poklicno skupino pa podpis predstavnika delodajalske skupine ali predsedstva udruženja v okviru obrtnega zakona. Kolektivna pogodba se sestavi v treh izvodih, en izvod je za delodajalca, drugi za strokovno delavsko organizacijo, a tretjega dostavi delodajalec pristojni inšpekciji dela radi registracije. Pogodba mora biti pravilno sklenjena in registrirana. Poedine pogodbe med podjetjem m delavci veljajo le tedaj, če so boljše od kolektivne pogodbe. Za slučaj nesporazuma glede kolektiv-ue pogodbe morata delodajalec in delojemalec (organizacija!) še pred izprtjem ali stavko zaprositi pristojno sresko načelstvo za posredovanje. Politična oblast razpiše nato mezdno razpravo. Obrambni koraki obeli strank kakor n. pr. iz-pirtje ali stavka, smejo slediti šele po drugi brezuspešni mezdni razpravi politične oblasti, če se stranki preje ne pod-vrtžeta drž. razsodišču. Razsodba, ki jq, izreče drž. razsodišče in proti kateri ni priziva, velja za obe strani. Nova uredba daje banu široka pooblastila in pravice, da lahko poseže v spore, razširi obveznost kolekt. pogodbe na vse tovarne iste stroke v banovini. V slučaju odklonitve sklenitve kolektivne pogodbe določi lahko ban ne samo minimalne mezde, temveč celo tarifno skalo. Politična uprava bo posredovala v bodočih mezdnih sporih na obe strani z veliko večjim pov* darkom in avtoriteto nogo dosedaj. Isto-tako bo odločal ban v zadevi mininial' mili mezd v skladu z javnimi interesi. T* uredba je prinesla izboljšanje 3—8000 nekvalificiranim delavoem, medtem ko se kvalificirani dclavcj z njo niso okoristili. Dejansko izvajanje te nove uredbe zavisi predvsem od akcije samih itt' teresentov in v veliki meri od stališča, k1 ga bo zavzela politična oblast. Dasirav-uo uredba ne prinaša tega, kar si je delavstvo želelo, pomeni vendarle kora* naprej. Koristnost ali nekoristnost ured^ be bo odvisna torej v prvi vrsti od P0' litične oblasti, šo v večji meri pa od spo' sobnosti organizacij. Oba činitelja pa čaka šc praktična pr®' izkušnja v življenju. Celjsko pismo Danes pa nekaj o Prešernu. Prav čudno se sliši; Celjsko pismo o Prešernu, saj ve vsak šolarček, da so bile postaje Prešernovega življenja Vrba, Ribnica, Ljubljana, Dunaj, spet Ljubljana, Celovec, spet Ljubljana in Kranj. Morda vmes .še Gradec in morda še Moravske Lysice. Gotovo se je vozil Prešeren skozi Celje in Maribor, a o tem nič ne zvemo, kajti nič posebnega niste značlli ti mesti v Prešernovem življenju. Danes pa. je drugače. Današnjega Prešerna pa je lep del v Ceiiu. Predvsem ima gospod Martin Perc, trgovski zastopnik, velik poznavalec in ljubitelj domače zgodovine, rokopis Prešernovih poezij iz leta 1846. Kakor jc znano, so takrat morali vložiti avtorji dva enaka rokopisa v cenzuro; enega je dobil cenzor, da ga je ali v celoti odobril a-H pristrigel aii pa celo popravil. Drugega jc pa obdržal revizor knjig, da si jc v svojem izvodu (torej revizijskem izvodu) označil cenzorjeve opombe in zabrane in nato izročil avtorju cenzurni izvod, ki je šel sedaj v tiskarno. Ko pa je bila knjiga gotova, jo je moral najprej revizor pregledati, če so se pač uvaže-vala cenzorjeva navodila, nakar je šele smela iti knjiga v svet. Med tem, ko jc torej revizijski izvod uradno ohranjen in se sedaj nahaja v Narodnem muzeju v Ljubljani, je. cenzurni izvod izročil Prešeren v tisk Blaznikovi tiskarni in od tam je prišel ta v last g. Martina Perca v Celje. Izdajatelj Prešerna pri Tiskovni zadrugi g. dr. Kidrič bi bil zelo potreboval tudi ta izvod, a ga ni mogel dobiti in se zato na str. 376 zelo huduje nad Percem, ko pravi: Problem — glede originalnih naglasov v pesmih — bi bil hitro rešen, ako bi mi bil g. Perc postregel z rokopisom. Tudi mecen je bil pripravljen žrtvovati lepo vsoto v nar/en, da sc vrne ro- kopis zopet v Ljubljano. Ker pa je hotel sedanji lastnik dobiti za rokopis proti pričakovanju jako visoko vsoto, sva se založnica pričujoče izdaje Prešerna in jaz odrekla upanju, da ga dobiva na uporabo. Tolažiti se je bilo treba z ugotovitvijo, da bi bil tiskarski izvirnik ob faksimilirani izdaji potreben le za ugotovitev nekaterih ločil, ki po večini v njem pač ne morejo biti drugačna, kakor so v revizijskem primerku, in za odgovor na vprašanje, ali so imele nekatere besede, o katerih je znano z drugih mest Poezij, kako jih jc Prešeren naglašal, dotični naglas tudi na nekem določenem mestu tiste redakcije, ki je bila 'za podlago v Blaznikovi tiskarni. Iz gornjega torej sledi, da cenzurni izvod Prešernovih Poezij ni bil na razpolago g. dr. Kidriču in da se nahaja slejko-prej v Celju v lasti g. Martina Perca. G. Perc pa je tudi sam že marsikaj napisal, Čeravno je glede zgodovine docela avtodidakt; tako je izdal spi9 o luteran- ski cerkvici v Goricah, potem jc izjd* skupno s slikarjem Seebaciherjem v izvodili spis Cellia antiqua et nova, vec spisov o Janši in o čebelarstvu, satu if11? veliko zgodovinsko knjižnico z mnogi^ raritetami... Zlasti se zanima za arhivi' lije in ima znamenito rokopise in pistfl*^ Vedno sodeluje s celjskim Muzejski#* društvom, kateremu jc pripomogel & sloveče zbirke srebrnih novcev s Pr?**1' ske, 600 ix) številu, kajti tam v bližini. Olimju pri Podčetrtku, jc sam doma- ^ Vsekakor jc zelo marljiv nabiratelj * podroben poznavalec naše domače dovine, za kar žrtvuje mnogo časa, trucl‘ in denarja. ,ju V zadnjih dneh pa so je našel v med starimi papirji še oden Izvirni ro* pis Prešernov, in sicer njegova Pe„ e. Tri žel>D Anastazija Zelenca. Pesmi šeren sploh ni bil objavil, ostala je j, več v njegovi ostalini. Objavil jo jc -tem Levstik, a v svoji priredbi; pcs-sni pa je Bleiweis izročil Prešern0 tfam&mke m duMke jmm ■»■s®:,, jzisasam S5K£2S**SBHni Prenovitve v palači Pokojninskega za voda. Včeraj se je mudil v Mariboru komisar Pok. zavoda dr. Milavec, ki si je v spremstvu inž. Tomca ogledal preureditve in prenovitve v Mariborskem dvoru. Hotelski prostori so udobno in naj-moderneje preurejeni, topla in mrzla voda, centralna kurjava. Prav tako so zelo privlačni na novo adaptirani restavracijski prostori, ki bodo nudili vse udobnosti in idealno postrežbo, kakršno nudi znana Črešnarjeva kuhinja in klet. Društvom in klubom bo zelo dobrodošla lepo prirejena klubska soba. Preurejeni Mariborski dvor predstavlja važno pridobitev za Maribor, ki dobi s tem novo moderno gostinsko in tujskoprometno postojanko. Sokolsko društvo Maribor matica vabi vse svoje članhe, da se v čim večjem številu udeleže tako sprejema bratskega pevskega zbora »Rodna pesen« iz Sofije na kolodvoru v ponedeljek kakor tudi večernega koncerta. Točni čas prihoda bo še objavljen pravočasno. Zdravo. Zanemarjanje v mladosti, se maščuje ua starost! Otroci, katerih starši skrbe za to, da redno čistijo svoje zobe s Sar-govim Kalodontom proti zobnemu kamnu, si ohranijo zdrave in trdne zobe. Nasprotno pa otroci, ki jih starši niso naučili, da čistijo zobe, ali so sami v tem oziru malomarni, že zgodaj trpijo na obolenju zob. Dolžnost staršev je torej, da o pravem času nauče otroke na redno čiščenje zob s Sargovim Kalodontom, ker si bodo na ta način ohranili do visoke starosti trdne, zdrave in lepe zobe. Ribarsko društvo v Mariboru ima svoj občni zbor dne 17. marca t. 1. v hotelu »Orel«, lovska soba z običajnim dnev-lim redom. Odojčki, piske, narezki ob nedeljah pri Kličeku, »Trije ribniki«. Jutri vsi v Studence h Grmeku, kjer priredi pevski odsek »Nanosa« zabavni večer. Na sporedu je petje, godba, recitacije in šaljivi prizori. Lutkovni oder Sokola I. V nedeljo ob 15. uri igra »Marbuel« ali »Peklenski sluga«. Med odmorom bomo izžrebali lepe poučne knjige. Igrajo mali harmonikarji. Kino Union. Danes kolosalni velefilm »Moskva - Šanga j«, Pola Negri, Gustav Diessel, Hansi Knoteck. Družabni večer mariborskih vojnih do« brovoljcev bo v nedeljo 7. marca v dvorani hotela »Orel«, pričetek ob pol 9. uri zvečer. Po nagovoru predsednika organizacije vojnih dobrovoljcev dr. Pivka izroči komandant mesta peš. brig. general g. M. Milenkovič odlikovanja materam v Dobrudži padlih tovarišev. Tov. Faganeli zapoje več solospevov (Viju vetri, Lem Edim-balada itd.), ki jih bo spremljal na klavirju g. prof. Vrabec. Dijaški pevski zbor inž. podofic. šole zapoje Prelovčevo pesem Doberdob in srbsko narodno komitsko pesem, vmes bo igrala vojna muzika. Tov. Grčar izpregovori o utrinkih z bojišča pred 20 leti. Dru žabni večer se zaključi s prosto zabavo. Vstop prost. ALODONTA 50 ADVOKAT Dr. BRUMEN TONE je otvoril svojo pisarno v Murski Soboti Ponovno na Dunajski velesejem! Radi ogromnega zanimanja razpisuje »Putnik« še en izlet z luksuznim avtokarom na Dunaj ob priliki pomladanskega velesejma. Odhod v petek, dne 12. marca ob 5. uri izpred hotela »Orel«. Cena Din 240. Potuje se s kolektivnim potnim listom, ki je v ceni že upoštevan. Prijavite se takoj. Zavese v najmodernejših vzorcih za velikonočne praznike v veliki izbiri najceneje pri mu. Mac. 8 Golobarsko društvo za Maribor in okolico ima svoj redni občni zbor dne 7. t. m. ob 14. uri v gostilni »Mesto Ptuj«, Tržaška cesta z običajnim dnevnim redom. Udeležba za člane obvezna. Vabi odbor 50 let službe na polj«! narodnega zd*aw$all Preteklo je 50 let odkar je prišla do veljave FKjtreha ^tedstvaJze .rtE^gioflvadfc. Ze od tega časa je postal Sargov Kalodont pojem ■ paste/za.'.ntejjofjKj©- V letu 1931 se je ponovno poboljšala kakovost Sargovaga Kice v Slovenskih goricah se je al s puško, ki sc ie po nesrečnem na-sproeiki in je strel ranil Kocbeka BUDIMPEŠTA, 6. marca. Današnji i-sti ne morejo prikriti razburjenja v zvezi z vestmi glede nameravanega puea fašističnih strelcev. Pisava listov je zelo mistična in brez navedbe konkretnih podatkov o dogodkih. Samo »Az Est« opozarja, da je bil v načrtu fašistični puč z namenom, da se madžarska notranja politika oblikuje po vzoru Italije in Nemčije. List doznava, da je bil Tibor Eck-hardt prvi, ki je predsednika vlade dr. Daranyja opozoril na namere desničarske opozicije. Vlada se je takoj sestitla k seji in storila primerne ukrepe, med drugim je odredila strogo pripravljenost peštan-ske in ostalih garnizij. Načrti glede puča fašističnih strelcev so bili predmet razburljivih debat na hodnikih poslanske ter magnatne zbornice. »Pester Lloyd« piše, da ni nikakšna tajna več, da so gotovi desničarsko radikalni krogi skušali s podporo slično usmerjenih zunanjih či-niteljev pripraviti potom tiska in agentov predpogoje za fašistični puč. Vsekakor je značilno, da je peštanski policijski predsednik dr. Ferenczy v zvezi z zadnjimi političnimi dogodki odstopil. Ne pozabi naročnine! Rokovn ači so danes ponoči izropali Lobni-kovo trgovino v Novi vesi V mariborski okolici je v zadnjih dneh v akciji nevarna vlomilska tolpa, ki jo sedaj vneto zasledujejo. V noči na petek je bil, kakor smo poročali, izvršen drzen vlom v Mernikovo trgovino in so poizvedbe ostale doslej brez uspeha. Danes ponoči pa so očividno isti storil- ci vdrli v trgovino Antona Lobnika v Novi vasi ter odnesli razne predmete v vrednosti okoli 10.000 dinarjev. Obla-stva so intenzivno na delu, da preprečijo nadalnje roparske podvige drzne roparske tolpe. Mož se je nabodel na nož in umrl Danes dopoldne sta se pred malim ka- j zenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča obravnavala dva žalostna slu- j čaja. Kot prva se je zagovarjala pred sodniki 231etna posestnica Karolina Po-j cakova iz Lončare vasi, ki je bila obtožena, da je dne 30. septembra 1936 z nožem zabodla svojega moža Belo Pocaku v trebuh, tako, da je sia posledicah smrtonosnih poškodb nekaj ur po tragičnem dejanju umrl, Obtožena Karolina Poca-kova je bila oproščena vsake krivde in kazni, ker se senat ni mogel prepričati, da je namenoma zabodla svojega moža. KER JE ZAKLAL CIGANA. Kot drugi se je moral zagovarjati pred Dr. Beneš začetkom aprila v Beograd PRAGA, 6. marca. Kakor se z gotovostjo doznava, bo dr. Beneš prve dni , v aprilu posetil prvič kot šef ČSR. jugo-goslovensko prestolnico. Abuna Kyrillos ustreljen? RIM, 6. marca. Agencija Havas poroča: Po vesteh, ki se trdovratno vzdržujejo, je bil abuna Kyri!ov, poglavar eti-onske koptske cerkve, dne 19. februarja ustreljen. Poldruga milirarda lir za Vzhodno Afriko RIM, 6. marca. Veliki fašistični svet je sprejel na svoji zadnji seji poročilo finančnega ministra. V smislu tega poročila znaša zlato kritje lire v tuph devizah dne 20. februarja t. 1. 4021 milijonov lir, pri čemer niso vštete zlate zaloge, ki jih je patriotično prebivalstvo položilo na oltar domovine. Obtok bankovcev je izkazoval 15.675.600.000 lir. Od tega je šlo 1 in pol milijarde v vzhodno Afriko za finančne svrhe imperija. ver 5 (1), Kobljer 4 in pol. Reinsberger 4, Jaut 3 in pol, Senica. Starc in Šetinc po 3, Certalič 2 (1), Radolič pol (1). ga. Križajeva in Liehte.iwallnerjeva brez točke. Odslej oodo tedensko tri kola. in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Osmo kolo bo v ponedeljek. Hoki&tte novice na trebušni strani. Nevarno ranjenega so ga prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Dar. Tukajšnja tvrdka »Expedit« je darovala mariborski gasilski četi 100 Din, za kar izreka četa najiskrenejšo zahvalo. Posnemajte! Vremenske zadeve. Dunajsko vremen sko poročilo za danes pravi: Na zapadu in na jugu padavine, sicer le malo iz-premembe. Ljudska univerza. V ponedeljek, 8. marca predava v francoščini o svoji ožji domovini »La Provence« univerz, profesor Jean Dayre iz Zagreba, naslednik akademske stolice dr. Warnierja. Pride prvič v Maribor Na podlagi lepe zbirke skioptičnih slik’ bo pojasnil lepoto in posebnosti pokrajine ter ljudstva, ki se že po govorici močno razlikuje od ostalega francoskega naroda. 'Pa del Francijo shranjuje velike umetnostne pomembnosti, posebno arhitekture. Prireditev je skupna s francoskim krožkom. kazenskim senatom 231etni delavec Ivan Hozjan iz Trnja, ki je dne 27. januarja v Žižkih do smrti zabodel cigana Adama. Kakor pravi obtožnica so dne 27. januarja zvečer fantje in dekleta luščili bučno seme pri posestniku Martinu Žišku v Žižkih. Okoli polnoči so se vsi podali proti domu. Med onimi, ki so luščili seme, sta bila med drugim tudi Ivan Hozjan in cigan Adam. Na cesti je nenadoma Hozjan navalil na Adama ter mu z nožem prizadjal osem zabodljajev v prsa, tako da je Adam >radi izkrvavljenja izdihnil. Hozjan priznava dejanje in pravi, da je imel neke razprtije z nekim Francem Špi-iakem. Tega je opazil v družbi pokojnega ter je bil prepričan, da ga namerava Špilak, kateri mu je že popreje grozil, da ga ubije, napasti. Z ozirom na to je potegnil žepni nož in skočil proti onemu, o katerem je mislil, da je Špilak, ter ga podrl na tla in ga zabodel. Namen je imel, da ga razoroži. Ko je nekajkrat zamahnil z nožem, je šele uvidel svojo zmoto in ugotovil, da je zabodel nedolžno žrtev. Adama je sam spravil k nekemu posestniku, kjer pa je Adam umrl. Ivan Hozjan je bil obsojen na 6 let robije ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Turato, votanta sta bila s. o. s. Kolšek in Lečnik, obtožbo pa je zastopal državni tožilec dr. Hojnik. Sedmo kok) šahov, kvalifikacijskega turnirja, ki se je vršilo sinoči v Centralu, se je končalo z naslednjimi rezultati: Stojnšek: Senica 1:0, Kobljer:ga. Ltchten-\vallnerjeva 1:0, Starc:ga. Križajeva 1:0, Krajncršetinc 1:0, Rcinsbergcr:Jaut 1:0. Partiji Čertalič:Radolič in Sever:Koser sta bili prekinjeni. Stanje po 7. kolu: Stojnšek 7, Krajnc 6 in pol, Koser in Se- Smisel za mladinsko petje se v našem srezu vsebolj poglablja. To bo dokazal tudi široko zasnovani mladinski koncert 14. t. m. popoldne, ko se bodo naši javnosti v Slov. Konjicah predstavili združeni mladinski zbori konjiškega sreza. 460 otrok bo pelo pod vodstvom 10 pevovodij ter bo navedeni nastop prava manifestacija naše narodne in umetne pesmi. h fotkje iodfoue Zopet tatvina konjev. Pri posestniku Ivanjšiču pri Sv. Juriju ob Ščavnici jc bilo v noči od srede na četrtek dne 25. februarja t. 1. ukradeno iz hleva par konjev. Sledovi so vodili v Prekmurje, kjer je orožništvo te dni izsledilo tatove, jim odvzelo ukradene konje ter jih vrnilo lastniku. jfosfdHkuske kteSke <■■■——...................... l ’ ■■Pilil Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 5. t. m. je bilo prignanih 251 svinj. Cene so bile naslednje: od 5—6 tednov stare 90—100 Din, 7—9 tednov 115—125, 3—4 mesece od 140—185 Din, 5—7 mesecev 220—300 Din, 8—10 mesecev od 320—450 Din, za eno leto stare od 770 do 845 Din za komad. Prodanih jc bilo 77 komadov. Mesne cene so notirale: za 1 kg žive težo o$ 5—7 Din, za 1 kg mrtve teže od 8—10 Din. , Hišni posestnik. Najemnik: »Peč v moji sobi se strašno kadi, prosim, da bi jo dali popraviti.« Gospodar: »Potem vam moram pa deset dinarjev najemnino povišal, ker sobo lahko rabite obenem za prekajevalnico.« ffgtf Atuttiko Z taverno nesteatorih vzhodnoazijskih po-kx&w, ki so v tem pogledu »asporno na prvpn mentol, ima Amerika razmeroma uujffusc Ijadi, ki se udajajo raznim mami« Proti opiju, morfiju in proti drugim sjjtosoo znanim mamilom se oblasti borijo sieer na odi Srti, medtem pa se je ik»vk> nevarno niaruik>, koie bo n dsža*K*m povzročajo nemara *0§Kt shrtfi. (<3*e m BimrftHP rastlino >*«K»ih»»arou^ tei 30 jo asčcti soditi najprej v Mehiki, l&r so jo »o#ti v oWk grmičevja. Medte* pa se je ta uetiina rao&rila tudi v r<«Hih pokrametin Mrnaenih držav in je — Ameriki v v®Hko nesrečo — povsod uM*ev»k). te njenih vlakenc pietejo iz-vpastoc vrvi, dote*> tkanine in celo k!o- mm. m mimo afe, i*> povprašujejo posebno radi tega, ker se hitro suši. Oni, ki to marihuano gojijo, navajajo kot tretji razlog oziroma izgovor še to, da jo baje lahko predelujejo tudi v ptičjo krmo. O tem, kakšen pa je njen prvenstveni namen, ne zine nihče niti besede. In prav to je najvažnejše. Marihuana je v bližnjem sorodstvu s tako zvaithu indijskim lanom, iz kojega dobivajo v Aziji »hašiš«, vendar pa uživajo v Združenih državah marihuano kot mamilo drugače. Kadijo jo namreč v ci-garetali. Tam je že nekaj domačih cigaretnih tovarn, ki »cepijo« navadne cigarete čisto preprosto s tem, da jim dodajajo par vlakenc ali lističev marihuane. Cigaretam se po tej opcraciji cena sicer popetori, kljub temu pa je marihuana ven še najceflejše ameriško mamilo. Učinki te marihuane spominjajo na omamo, ki jo povzroča hašiš. Jasno je seveda, da ena sama taka cigareta ne omami’ tako, kakor če uživa kdo čist hašiš. Močnejši marihuanin učinek se pojavi navadno po dveh ali treh tako zastrupljenih cigaretah, človek dojema vse mnogo bolj dovzetno, v naravnost napihnjeni in bolestno pretirani obliki ter postane za razne zunanje pojave neverjetno sprejemljiv, če prevrne kdo kakšen kozarec, zbudi taka nedolžna in nepomembna malenkost vso pozornost človeka, ki ga je marihuana omamila. Razdraži ga tako, da začne tako) kovati mrke maščevalne naklepe prot) onemu, ki je čašo le nehote, po nezgodi ali nerodnosti prekucnil. Pri Vsem tem pa se omamljencu spomin silno skrči in mu služi le za trenutke. Kar je pravkar slišal, govoril ali mislil, pozabi temeljito že v naslednjem hipu. Tudi vid dojema v tem stanju silno močno, naravnost prenapeto. V čisto povprečnem dekletu bo videl človek, ki g*1 jc marihuana zrrrcšala, najčarobnejšo lepotico. Tudi barvni dojmi so v tej omanu zelo zmešani in pretirani. V Združenih državah in tudi v Havaji; skušajo z raznimi prisilnimi določbami omejiti sajenje marihuane, da bi s teni preprečili ali vsaj omilili hudo nevarnost, ki preti od marihuane. Ker pa je ta rastlina silno žilava in odporna ter uspeva povsod tudi brez posebne nege, je nadzorstvo nad njenimi nasadi skoraj nemogoči. Razen tega pa je še štirinajst ameriških držav, kjer marihuana ni niti prepovedana, niti je oblasti ne omejujejo, le države so seveda vodno prav rade popravljene za pošiljanje Čim večjih kohcin tega mamila v one države, kjer ga primanjkuje. htUiikove Moviu Družabno potovanje v Graz prireja »Putnik« z luksuznim avtokarom na Jožetovo, dne 19. marca. Odhod izpred hotela »Orel« ob 7.30 uri, povratek iz Graza ob 23. uri. Cena Din 100.— vključno potni list in vizum. Prijave do 14. marca opoldne sprejema »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22. Za Veliko noč na Jadran! Ugodna pavšalna potovanja od 17. do 31. marca: v Kaštel Stari pri Splitu za Din 1.450.—, na otok Korčula za Din 1.660.—. Prijave in informacije pri »Potniku«, Maribor, Aleksandrova c. 35, tel. 21-22. Velika noč v Rimu ali Benetkah. »Put-uikovi izleti z luksuznimi avtokari: od 25. marca do 3. aprila v Rim; od 27. do 30 marca v Benetke. Cene s kompletnim aranžmanom: Rim Din 2.400.—, Benetke Din 900.—. Izkoristite ugodno priliko! Informacije in prijave pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova c. 35, tel. 21-22. Vozne olajšave. Zagreb; 6. marca skup ščina jug. tenisk, saveza, polovična vožnja za Člane od 4. do 10. marca na podlagi železniške legitimacije a Din 2.—. Rateče-Planica: 7. do 14. marca, tekme v smuških skokih, polovična vožnja za udeležence, čebrtinska za tekmovalce v smuških dresih in s smučkami samo v III. razredu in z legitimacijo prireditelja v času od 4. do 17. marca na podlagi železniške legitimacije K — 13 in K — 14. Jesenice: 11. in 12. marca akademske smuške tekme na Rožei, polovična vožnja za udeležence, četrtinska za aktivne člane z legitimacijo akademskega kluba v času od 7. do 16. marca na podlagi železniških legitimacij K — 13 in K — 14. Budapest: 17. do 22. marca izložba in sejem. Polovična vožnja na madžarskih železnicah v času od 11. do 31. marca, znižan madžarski vizum Pcngo 2.50, na podlagi legitimacije a Din 60.—. Genova: 3. do 23. marca, izložba morsko plovbe, polovična vožnja na italijanskih železnicah. namilim mn i m iiiiiiiiiib—mrmrni Železničarji so zborovali. Te dni so je vršil v gostilni Pinter občni zbor tukajšnjo železniško organizacije UJNŽB, podružnica Poljčane, pod predsedstvom železniškega uradnika Perdije Jurija, ki je v svojem uvodnem nagovoru bodril Članstvo k discipliniranosti in vztrajnosti v dosego upravičenih zahtev in zakonitih Dravic. Spomnil se jo preminulega člana tov. Romiha, ki ga je orisal kot enega najdejavnejših članov organizacije. Pov-daril je potrebo medsebojne pomoči ter le na vidiku dobrodelna akcija, ki bo omogočila za Velikouoč iti Božič obda rovanje siromašnih železničarskih otrok, tajniško, kakor blagajniško poročilo, je bodal progovni nadzornik tovariš Ser Poe, ki je predvsem pozdravil delegata °hlastnega odbora tov. Viranta in Herzogi1 iz Ljubljane. Podružnično delovanje je °'lo zadovoljivo. Tajnik poziva članstvo * 'zavednosti, uaglašajoč, da je edinole Potom udruženja dana možnost napred-Nato sta poročala delegata o delova-“ht oblastnega odbora o stanovskih zade-^jh, raznih intervencijah itd. Vsa poroda so bila vzeta z odobravanjem na znanje. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen tov. Perdija, za nam. Tutner, za tajnika Jerine, za blag. Šerbec. Odborniki: Rancinger, Zafošnik, Rudolf, Filej Štok, Koren, Kolar Kralj ter Leskovar Fr. Nadzorni odbor tvorita Heric in Tutner. Želimo železničarski organizaciji v njenih nadaljnjih prizadevanjih mnogo uspeha. Kmet. gospodinjski tečaj, ki ga je priredila s podporo banske uprave tukajšnja občina in je trajal tri mesece, sc bliža v soboto k zaključku. Tečaj je obiskovalo 10 deklet, ki so si tekom te kratke dobe pridobile precej teoretičnega in kar je največ vredno, tudi praktičnega znanja. Gojenke so se urile v kuhanju, pranju, šivanju, seznanile so se z najpotrebnejšim o mlekarstvu, o živinoreji v domačem ospodinjstvu, o vrtnarstvu, gojenju rastlin itd. Poučevali sta strokovnjakinji, upraviteljica tečaja gdč. Barle Mira in uči teljica ga. Kostajnšek Erna. Na tečaju je predaval tudi sreski kmetijski inšpektor g. Zupan. Tečajnice so priredile pretekli četrtek poučen izlet v sosednje Loče, kjer so si med drugim ogledale vzorno gospodarstvo tamošnjega posestnika g. Poseka. Tonček: »Jaz! Domač prašič. Kadar ga koljejo, tudi kruli in daje znamenje svojim tovarišem, da naj sc pripravijo.«. se CMC! JEDILNE IN SPALNE SOBE. sperane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjili cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48 Minske Moviu Koroški borci. Mestno poglavarstvo Ptuj poziva vse one borce, ki so se udeležili bojev na Koroškem v letu 1918/19, da se priglasijo na mestnem magistratu v vojaškem uradu. Mestno gledališče v Ptuju priredi v ponedeljek dne 8. t. m. narodno igro s petjem v petih dejanjih »Domen«. Predprodaja vstopnic v glavni tobačni zalogi. Cene običajne. Nezgode. V ptujsko bolnišnico so prepeljali 27letnega posestniškega sina Bredi kaka Franca iz Župečje vasi, ki si je pri sekanju drv pognal sekiro v nogo in si jo težko poškodoval. Istotako so prepeljali v bolnišnico 391etno viničarko Julijano Petek iz Velike Nedelje, ki je še v mesecu novembru preteklega leta padla in si nalomila levo podkolenico. Novi proračun sprejet. V torek dne 2. marca t. 1. so je vršila v mestni posvetovalnici proračunska seja za leto 1937/38. Proračun je bil soglasno sprejet in bomo o njem še poročali. X€WM&16 MO¥U€ Sokol Tezno. Naši sokolski diietantje pod sprotnim vodstvom br. Rebolja in Cotiča sc v poluj meri zavedajo, da zadostijo načrtu petletke in pripomorejo gradbenemu odseku k uresničenju gradnje telovadnice. To nedeljo bodo uprizo rili burko »Utopljenca«, (Nestroy), ki nudi toliko zabave in smeha, da bodo naši obiskovalci vsaj za nekaj časa pozabili dnevne skrbi. Na zadnji seji je sklenil odbor prirejati mesečno družabne večere, ki bodo obsegali poleg predavanj še zabavni del. Zdravo! <•* V nedeljo ob 19-30 bo uprizoritev bur-ku v treh dejanjih »Utopljenca« (Nestroy). Samo smeh! Pridite! Nadarjenost. Učitelj: »Zadnjo uro sem vam našte val živali, katere si v nevarnosti dajo znamenje, n. pr. divje koze. Ali pozna še kdo katero?« Mali o Razno JOS. TICHY IN DRUG Konces elektrotehnnično podjetje, Maribor, t&bvenska ul. 18, tel. 27—56, izpeljuje elektroinstalaciie stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov. zalqga motorjev, lestencev, svetilk, elektrarn-stalacijskega blaga do kon-kurečnih cenah POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skraino zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Wcizi 94. šoli. nižji po- STARŠI! Vaši otro-ci v narodni meščanski šoli ali v srednji šoli potrebujejo moči pri učenju. Pokličite sposobnega inštruktorja ali inštruktorico. Obrnite se na naslov »Odsek brezposelnih učiteljskih abiturijentov«, Pc dagoška centrala na državnem učiteljišču v Mariboru. 828 VSAKO SOBOTO ZVEČER- Šramel kvartet. Gostilna Sla vec 20-98. ]0sn V naiem GOSTILNA v sredini mesta dam v, na-, jem. Pismene ponudbe pod-»Štev. Ib« na upravo tista-11411 V bfcgni Maribora je naprodaj lepo aromi-ir-and POSESTVO. jiVzamejo se tudi knjižice. .— Vprašati Tomšičeva 16. 1073 IŠČEM GOST® N O v Mariboru ali okolici v najem ali na račun. Ponudbe na upravo »^ečentika« pod’ »Gostilna«. VF86 ENODRUŽINSKE H*ŠE vrt na Tezftu in Pobrežje,jod JOiCKK). na Studencih. Limbušu, R-ušati od 30.000; vte-družitiske od SOjOOO dmoJT.iev naprej. Hlše-vile v Murtboru od 100*000 dalje. Gostilne, vbiotoči od 1'SOiOOO naprej. Posestva, kmetije od 30iflw> dalje, pekarije, graščine, ,pro-(ddja Posredovalnica. fflSgi-Bor, Stev-etrsk-a ul. 2j>. iOSO Posest NJIMA za kadetnico na prodaj ali .dam v nateni. Milra Kocjani, Sthdend, Aleksandrova1 c- ,-J9 l*fe2 2000 m3 ZEMLJE ob koncu Ma^dalenske cesie,-tudi pripravila za vrtnarijo' dam za več let v najem. Pojasnila da Ivan Kodela, Novaif vas. Sp. Radvanjska 25. 1051 M&ilO POSESTVU tiepjp lezi/ge biiižu kolcgvora v smer.,; KoUjifeč najtradpij. -Stegenšek, AlČksuifd-ovia če-;sta ($.________________l/ffii Nova dvostanovanjska HIŠA na prodaj. Studenci. Radiani 'ska cesta 47. 11160 KUHINJSKE OPRAVE ter spalnice izdeluje po najnižjih cenah: mizarstvo Uu-terlechner. Vojašniška ul. 12. Za novoporočence poseben popust. 1025 VELIKO POSESTVO na prodaj. Gena 70.000 Dm Sp. Dobrava 169. Tezno pri Mariboru. 1068 HIŠO z gostilno, trgovino, mesarijo in trafiko, s sadonosnikoni in vrtom prodam v brcziton-kurenčnem kraju. Pismene ponudbe na upravo »Vcčer-nika« pod »Dobro naložen kapital«. 1070 NAJBOLJŠE, NAJCENEJŠE, s kostanja žrgoli sinici, čez ulico z odškodnino v Tatten-bachovi dobiš pri Senici vino. 103.3 TRAJNE KODRE izdelujem po najmodernejšem sistemu in po najnižjih cenah. Frizer \Veiss, Koroška cesta 52. 1114 POZOR! Cenjenemu občinstvu Maribora iu okolice naznanjam, da bom imel od sedaj naprej svoj frizerski salon vsako soboto, nedeljo in na praznik odprt od pol 8. do 12. ure. Cene znižane. Za obilen obisk sc priporoča frizerski salon Dobošič, Maribor. Magdalen-ska ul. 33. 1084 GOSTILNA »TRIGLAV« (Voller), v soboto iu nedeijo koncert, Jazz. Ramšak. 1117 DAME, PREPRIČAJTE SE! Najiepše in najboljše trajne kodre dobite po zmerni ceni v salonu Mariu, Orožnova 1, nasproti Mestne hranilnice. 1105 ZA 10« DIN sprejmem v vso oskrbo na deželo otroke. Naslov v upra vi »Večernika«. 1100 STAVBIŠtA poceni tudj na obroke. Pobrežje. Sokolska 23. 3413 NOVA ZIDANA HIŠA dvostanovanjska, z velikim vrtom 800 m in vodnjakom na prodaj za Din 35.000. Vpra sati Tezrio, Ptujska cesta 36. 1072 VEC PARCEL na prodaj v Studencih pri šoli. Vprašati Koražincc, Pra protnikova 8, Krčevina. 1110 B&RCEEE hta prodaj v magdakn»skem (pvedtnesifru. Vprašati v ‘Jčž-darski 8, II. objekt, Breznik-1®30 NDVOZGRADBA 12 sobi, kuhinja, vri. na ijo-ibfcsežju, 25.0|Dtt tristaflov^jij-ska novozgradba. vrt. v Studencih 751000, velika trgovska Hiša s trgovino, gostilno, pekarno 200?>00, krasno vimo-gradno posestvo pri Kamnici, 30 oralov, z vilo. 250.01X1, lepa sclnčna parcela pri parku 65.000. Pbsredov.rhuču »Ranld«, Gpsposka 28- Mjs> HIŠICA z vrtom za Din 7.0(Mh— naprodaj. Vprašati pri Korenu, mizarju, Spesovo selo, Pobrežje pri Mariboru. MH8 NOVA HIŠAt štiri sobe, kuhinja, vrt. pripravna za upokojenca, poceni na prodaj- Limbuš 88, kro-jaštvo. 1#2 Kupujte svoje po* trebSAne pri nnMi I Za vctlno jc zatisnil svoje Blage oči naš ljubljeni oče, stari oče, tast itd., gospod Frane Židanik kaznilniški paznik v p. Pogreli nepozabnega bo v ponedeljek, dne 8. marca ob pol 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. M a r i b o-r. dne 6. marca 1937. ŽALUJOČI OSTA1J. HO S J 48 Ivi11 i>osi torej mož, ki ga ja ' 1 ona spoznala kot barona Clausela, r°P(>lnoma drugo ime. Potemtakem je to-bil knez Voroneov mož njene prija-, hce gospe Vere, kj je nepotolažena od-Mijala vse druge moške in s polnim Pomizinom čakala, kedaj se zopet vrne K njej. Gospa Katinka je sklepala pri sebi: amota, ki ji je bil naprtil ta mož, je bi-globlja, kakor si je bila prvotno misli-šVv. sc pa seda^ '10tcla nad njim ma-WV«a |)otcni bi zadela tlldi >svok) naj-iSo prijateljico gospo Vero, ki je še j,- at> visela na njem. Ruski patriotizem k spe Katinke, pa se jc tudi postavljal ha • obrambni ščit pred tega Don Jua- * la tudi drugi okoliščine so lomile nje-zeljo po maščevanju. dnj1(vPa Ahdrikosova je bila naslednje lnož^o izčrpana ob spoznanju, kdo je ki jo je bil prevaril. Prve dni po vr- nitvi v Carigrad je bila v stanju popolnega razburjenja. Komu naj razodene to svojo notranjo bol in grenkobo? Vera ni bila nič kaj pripravna oseba za ta odkritja, saj je bil knez Voroneov njem mož. Andrikos pa ni imel niti najmanjšega pojma o sencah iz preteklosti njegove žene. Andriko.su jc zadoščalo, da jc našel pri Katinki tisto oporo, ki jo jc potreboval v svojem življenju, zlasti pa je sedaj gradil na njo. ko je pričelo s prihodom licr-mionc novo življenje v preje zapuščen! hiši. Andrikos je bil prve dni po vrnitvi hčerke Hermionc poln sreče in veselja. Kakor jc bil od pričetka ves zaposlen s svojo hčerko, je vendarle počasi vsebolj sledil navadam raziskovalca starin. Tičal je ves dan v delovni sobi. Hermiona si ni tipala prestopiti praga njegove delovno sobe. In ker se je le poredkoma pojavljal v drugih prostorih stanovanja, •je Hermiona svojega očeta videla mnogo redkeje, kakor si je bila v začetku mislila. Obljubila je, da ga bo spremljala pri njegovih arheoloških raziskavanjih, saj se je tudi Hermiona živo zanimala za zgodovinske spomenike. Toda trenotno so bile razmere v Carigradu takšne, da ni bilo mlademu, lepemu dekletu kar tako lahko, pojavljati sc na carigrajskih ulicah. Po 6. februarju, ko je bik> med Rusi iu Turki sklenjeno premirje, so se zmagoviti Rusi še bolj približali Carigradu. Pred njimi so bežale množice turških begunov vseh vrst proti Carigradu ter motili tukaj javno varnost. Ko pa so po od-plutju angleške 'mornarice v Marmarsko morje zahtevali Rusi od Turčije nove koncesije im ko so zahtevali, da hočejo skleniti mir samo v St. Stefanu, tik pred carigrajskimi zidovi, so se pričeli pojavljati po carigrajskih ulicah nešteti ruski vojaki sicer tolerirani, toda vendarle osovraženi obiskovalci. Vsak trenutek je lahko prinesel nove. konflikte in nove nevarne momente. Sultan je bil pravočasno odpoklical Sulejmana pašo, ki je bil pripravljen odstopiti ruski vojski bulairske pozicije. V Carigradu se je Čutilo težko vzdušje, ki ie prešlo na vse prebivalstvo. Nič čudnega če so si Andrikosovi želeli čirnpreje stran iz tega okolja. Komaj teden dni po vrnitvi v Carigrad so sc gospa Katinka, gospa Vera in Hermiona preselile na Prinčevski otok pri Carigradu, kjer je imel Andrikos svojo vilo, ki je pravzaprav bila namenjena za letovišče. Andrikos ni še! s svojo ženo in hčerko, ampak je rajši ostal v Peri, da je lahko nadaljeval nemoteno svoje arheološke študije po starodavnih carigrajskih četrtih. Toda moral je Hermioni pred odhodom na prinčevski otok obljubiti, da ne pojde nikamor neoborožen, saj je bila v tedanjih carigrajskih razmerah osebna varnost precej tvegana reč. Na Prinčevskem otoku se gospa Vera, gospa Katinka in Hermiona kmalu vživele v novo življenje. (Dalje sledil) V Mariboru, dne 6. III. 1937. ■■mi m urin scss 623 po tovarniških cenah dobite samo v ti Fotoamaterji Ob pričetku fotografske sezone fotografirajte le s filmi i 5 o c H R o m H° ain Drogena 3. Pečar. Gosooska ulica 11 JieseiiiMtA v m' v p vvvvvvvp R. Z ,Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje nranilnih vlog blizu 60 milijonov Din - Rezervni sklad nad 10 milijonov Din # Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneie PRODAM POSESTVO po ugodni ceni. Sv- Miklavž št.. 44, pri Mariboru. 1107 Kupim SKOBELNIK dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Skobelnik* na upravo lista. J065 Prodam ARBORIN, NEO-DENDR1N in BJLJOBRAN dobite pri Kmetijski družbi, Meljska c. 12. !0O2 Lep, športni OTROŠKI VOZIČEK naprodaj. Kramer. Smetano-va 34. _______ J088 PISALNI STROJ »ADLER« na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 1125 KOPALNA BANJ\ ' velika bela, na prodaj. Naslov v upravi >Večernika«. 1124 .. M .. ■ ................ SINGER ŠIVALNI STROJ kakor moško in žensko kolo proda poceni mehanična delavnica Draksler, Vetrinjska ulica 11. 1103 Sobo odda SOBO S ŠTEDILNIKOM takoj oddam. Taborska ul. 9, prj državnem mostu. 1121 GOSPODA sprejmem kot sostanovalca. Frankopanova ulica 23-1. 1089 GOSPODA sprejmem na stanovanje. — Cvetlična 35, vrata 6. 1109, Lokal . i SOBO oddam eni ali dvema osebama s hrano ali brez. Naslov v upravi lista- ,1102 Stanovanje SPREJMEM GOSPOD4 ali gospodično v vso iskrbo. Trubarjeva 9, na dvorišču, soba 30- 1135 VEČJO DELAVNICO s pogonsko napeljavo, primerna tudi za malo tovarno, j oddam s 1. majem. Vprašati 1 Nedog, Frankopanova 9. 1075 Službo dobi LEPO OPREMLJENO SOBO sončno, s posebnim vhodom oddam dvema gospodoma ali gospodičnama, eventuelno s hrano, Koseskega 39. 1024 SOBO in kuhinjo oddam s 1. aprilom. Zrkovska 33, Pobrežje. 1132 Sprejmem DVE GOSPODIČNI na solnčno stanovanjc in dobro meščansko hrano. Naslov v upravi. 692 OPREMLJENO SOBO separirano, oddam takoj. — Zrinjskega trg 6, v trgovini. 1058 GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Vrbanova 28. prit‘ičje, desno. 1129 VAJENCA sprejmem takoj. O. črepin- STANOVANJE sobo in kuhinjo, s 1. aprilom oddam. Pobrežje, Sokolska ul. 19- 1062 ko, špecerija, Maribor, Zrini- j skega trg 6. 1059 OPREMLJENO SOBO oddam. Aleksandrova 32-U. 1131 SOLIDNO GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje, ev. hrano. Frankopanova ul. 14, pritličje, vrata 3. 1119 POŠTENO DEKLE dobi službo, ki zna vsa go- OPREMLJENO SOBO oddam in prodam otroško železno posteljico. Fochova 16-1127 SOBO IN KUHINJO oddam. Zrkovska c. 37, Pobrežje. 1085 spodinjska (»pravila. Naslov v upravi lista. 1066 GOSPODA sprejmem na stanovanje. — Stritarjeva 44, pritličje. 1094 DEKLE sprejme pekarna Limbuš. 1067 Oddam takoj SOBO IN KUHINJO dvema osebama. Pobreška cesta 21, blizu magdalene. 1087 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom v novi hiši oddam. Metelkova 53. 1126 LEPO STANOVANJE oddam s 1. aprilom. Studenci. Ciril-Metodova 17. 1095 SLUŽKINJO ZA KUHINJO sprejmem takoj. Restavracija ] »Ljutomer«- 10691 Službo GOSPODIČNA s pisarniško prakso želi primerne zaposlitve. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Vestna«. 1061 MLAD FANT s prav dobrim uspehom meščanske šole želi primerne zaposlitve. Vertot Mirko, IvU-neč, Ivanjkovci._______1071 STAREJŠA OSEBA išče meso za kuhanje in vsa hišna dela, tudi k otrokom. Vprašati Sokolska 13, Studenci. 1134 PLAČILNA NATAKARICA pridna/ vestna in poštena, v tej stroki popolna, % obvlada slovenski in nemški jezik v govoru in pisavi, čedne zunanjosti, išče mesto v boljši gostilni ali restavraciji v Ma riboru- Kavcija na razpolago. Pismene ponudbe rod »Izurjena« na upravo Ve-černika«. 1096 KARO ČEVLJI ZA POMLAD POZNANO DOBRE KVALITETE 962 otroški od.............Din 39 - n?pr. za dažlce in deklice „ 75'- n?pr. za dame.................. 122*- n? pr. za sosoede............... 128 - napr. kolesa in vet pribor Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pre-tužno vest, da je naša preljdbljena sestra in teta Ana Copii zasebnica v 54. letu svoje starosti v petek, dne 5. marca ob 18. uri mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 7. marca 1937. ob 16.15 iz mrtvašnice v rodbinsko grobnico na mestnem pokopališču na Pobrežju. Maribor, dne 6. marca 1937. ŽALUJOČI OSTALI. MOKRO MRZLO... /s / mm r j m m L ammm mmmm .-iitiaai ■ ■■■n H SJ IIIW«|||| PROTI RASKAVI KOZI Kupuj svoje potrebščine pri naših inserentih!^ Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske uHce RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Majtoolj varna mloito denarja, kar jami! xa vloge pri tal hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in » vso svojo davino možjo — — Hranilni ta I x » r i u I a vse ^ dmnarno Uroko apadalola posl* toino in kulantno S D r e i e m a v,°*e ln «« »efcoii raiun ^ " po nalugodnaliem obrestovanju mmm Podružnica: CELJE Juinoitalarska °h*aniinica Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovao-ja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d« predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.