PoŠtama plačana v gotovini. Leto XVm., št. S9a j pravmstvo, i^juDijana, dnatljcva ulica 0 — lelefon št. 8122, 8123, 3124. 3125, 8126. ULaeratni Dddelefci Ljubljana, Selen« Dorgova uL !i — Tet 1392, 8492. podružnica Maribor; Gosposka ulica 4t.il — relefon St. 2455. podružnica Celje: Kocenova uL St, 2 Telefon St 180. Računi pri poet. ček. zavodih: Ljub* Ijana St. 11.842, Praga «alo 78.180, Wlen ftt 10524L LJubljana, četrtek 11, marca 1937 Cena 2 Din Izhaja vsak dan -azen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25-— Za inozemstvo Din 40<—• Uredništvo: Ljubljana, ^nafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Blumova politika Ko je Blumova vlada dne 27. februarja po hudi parlamentarni borbi z desničarsko opozicijo izvojevala s 152 glasovi večine novo zmago, ki se je zdela v navedenih prilikah še posebno prepričevalna, so se začeli javljati v Franciji glasovi, da si bo vlada ljudske fronte dovolila sedaj končno nekoliko »oddiha«. Ti glasovi so se opirali tudi na izjave samega Bluma, ki je pred parlamentarno bitko napovedal daljši odmor v izvajanju svojih socialnih reform. Blumova napoved o odmoru v reformnem delu vlade je bila taktično dobro preračunana poteza. Znjo je hotel izbiti opoziciji iz rok glavni argument proti svoji socialni politiki, saj je opozicija neprestano zatrjevala, da je edino prenaglo izvajanje socialnih reform povzročilo sedanje finančne težkoče. V parlamentu pa je Blumova vlada navzlic očitkom opozicije ponovno odnesla zmago in s tem prepričala tudi svoje najhujše nasprotnike, da je napad na vlado v parlamentu nemogoč. Vladna koalicija, ki jo sestavljajo socialisti in radikali, a podpirajo tudi komunisti, je za enkrat nerazdruzljiva. K tej povezanosti sta v veliki meri pripomogla Blumova spretna zunanja m socialna politika. Na obeh področjih je Blum dosegel uspehe, ki jim tudi opozicija ni mogla odreči vrednosti m važnosti. Ahilova peta Blumove vlade pa so bile državne finance. Finančni položaj je postajal v zadnjih mesecih bolj in bolj težaven, tako da je pred kratkim celo sam finančni minister Auriol javno priznal, da potrebuje vlada za kritje svojih obvez v tem letu okoli 36 milijard frankov. Bilo bi seveda napačno i2 tega sklepati, da je do teh povečanih finančnih potreb prišlo samo zaradi izvajanja Blumove socialne politike. Res je, da so Blumovi socialni zakoni, ki pa so bili nujni in ki bi se jim tudi nobena druga vlada ne mogla odreči, povečal; državne izdatke in s tem tudi proračunski deficit. Razen tega pa so zlasti povečane potrebe oboroževanja znatno pripomogle k zvišanju izdatkov in s tem k zvišanju deficita. Končno pa pride v poštev kot silno važen činitelj še beg kapitala iz Francije, ki se je^po devalvaciji v lanski jeseni še povečal. Blagajne državnega zaklada so se praznile in vlada se je znašla pred dejstvom, da ne bo mogla več izpolniti svojih finančnih obveznosti v skladu z novimi potrebami. Kakšno pot je potemtakem vladi v takšnih okoliščinah narekovala stvarna presoja položaja? V svojem govoru o najnovejših finančnih ukrepih je Blum postavil naslednjo alternativo: ali se odločim za nove prisilne ukrepe, za nov državni pritisk, za ponovno devalvacijo franka in strogo devizno kontrolo ter tako kapital, ki nam je zbežal, prisilimo k vrnitvi, ali pa skušamo isti namen doseči po drugi, lepši in manj prisilni poti. Prva pot bi bila v skladu glede namena in sredstev z vso dosedanjo politiko Blumove vlade, ki je vodila v dirigirano gospodarstvo. Druga pot pa bi pomenila žrtvovanje dosedanje politike zaradi potreb, ki se jim vlada ni mogla več odpovedati, ako je hotela izpolniti svoje obveznosti. In Blum se je odločil za drugo pot, pot liberalnega gospodarstva, po kateri naj se vrnejo Franciji kapitali, ki so iih njih lastniki zaradi nezaupanja v solid-nost francoske valute prenesli v tujino. V ta namen se je Blumova vlada odpovedala vsaki nasilni finančni politiki in se nepričakovano odločila za liberalne ukrepe svobodne trgovine z zlatom in za razpis posojila za državno obrambo, ki naj pripomore k uravno-vešenju državnega proračuna, obenem pa k vrnitvi kapitala v državne zakladnice. Vlada se s tem odreka nadaljnji devalvaciji, devizni kontroli in vsem drugim prisilnim finančnim meram ter izjavlja, da želi ostati zvesta valutnemu sporazumu z Anglijo in Ameriko. V tem smislu nudi podpisnikom posojila tudi posebne valutne garancije, ker dopušča podpisovanje posojila v valutah vseh treh držav, ki so podpisale valutni sporazum z dne 25. septembra lanskega leta. Vrnitev kapitalov skuša torej vlada doseči z odstranitvijo vzrokov, ki so dovedli do njih bega v tujino. Blum je v svojem govoru po radiu izrecno priznal: Beg kapitala je dejstvo; lahko ga preprečimo s silo, toda v tem primeru se moramo odločiti za prisilni in nadzorni sistem, ki bi ga ne bilo mogoče po mili volji omejevati in ki ga vlada sama ne smatra združljivega z nujnimi potrebami svoje mednarodne politike; ako gibanj kapitala v njih najrazličnejših oblikah ni mogoče obvladovati s silo, potem se moramo raje potruditi, da vplivamo nanje pri njih izhodnih točkah. Nasprotniki Blumove politike ^ so označili njegova nova finančna načela za pot v Kanoso. Ugoden odmev novih finančnih ukrepov francoske vlade pri opoziciji bi to domnevo potrdil. Načelno vprašanje pa, ali bo novi finančni bolj« od prejinjega, s tem še ni | DEGRELLE SILI NA VOLITVE Borba med vlado in reksisti v Belgiji - Van Zeeland bo nastopil kot kandidat vladne koalicije proti vodji reksistov Degrellu Bruselj, 10. marca. b. že nekaj dni se je v belgijski prestolnici govorilo, da nameravajo vsi reksistični poslanci odložiti svoje mandate in s tem izsiliti nove volitve v belgijski parlament. Govorice se v tem obsegu sicer ne potrjujejo, pozornost pa je vzbudilo dejstvo, da je reksistični poslanec Olivier zares odložil svoj poslanski mandat in da so njegovemu zgledu sledili tudi vsi namestniki poslancev na Degrel-lovi reksistični listi. Degrelle je to svečano razglasil na nedeljskem zborovanju svojih pristašev, na katerem se je direktno dotaknil tudi vprašanja novih volitev in je v tej zvezi dejal med drugim: Vojna napoved Zeelandovemu režimu Van Zeelandovemu režimu napovedujemo vojno. Po Olivierovem odstopu so potrebne nove delne volitve. Kandidiral bom sam. Ako bom izvoljen, bom svoj mandat odstopil kakemu namestniku. NI nas strah, ako ne zmagamo, bo vsaj naša vest čista. Redne parlamentarne volitve bodo šele leta 1940. Očividno Degrelle ne želi toliko časa čakati na svojo zmago. Ako bomo zmagali že v 40 dneh, je izjavil na shodu, bomo stopili pred kralja in mu rekli: »Narod v Bruslju je spregovoril in ima pravico sedaj, da spregovori tudi drugod. Zato pomeni za nas zmaga v Bruslju razpust parlamenta in končno zmago še v tem letu. Reksisti se žele torej poslužit! iste taktike, kakor so se je leta 1935 po-služili socialisti, ki so poslanca Spaaka pustili ponovno izvoliti. Protiakcija vlade Vladna koalicija hoče Degrellove spletke preprečiti s predložitvijo novega zakona, ki naj bi prepovedal samovoljno odlaganje poslanskih mandatov, oz. razpis delnih volitev zaradi odstopa posameznih poslancev. To se zdi vladi toliko bolj potrebno, ker obstoji nevarnost, da bodo Olivie-rovemu zgledu sledili še ostali reksistični poslanci, ki jih je v belgijskem parlamen- Proračun v skupščin! deSinitlvno sprejet Po celodnevni napeti debati o vladnih amandmanih je Ml o polnoči z glasovi vladne večine sprejet tudi finančni zakon Beograd, 10. marca. p. Narodna skupščina je danes ves dan razpravljala o finančnem zakonu in o vladnih amandmanih k njemu, Seja je brez opoldanskega odmora trajala od 8. zjutraj do polnoči. Pred prehodom na dnevni red je predsednik skupščine Čirič sporočil narodni skupščini, da je v Motreuxu preminul narodni poslanec g. Milan Pribičevič. Narodni poslanci so stoje poslušali predsednikov govor, v katerem je izjavil, da je bil pokojnik poslanski tovariš, čeravno ni izročil svojega pooblastila, a imel je zaupanje naroda, ki ga je izvolil za svojega poslanca. V lepih besedah je orisal veliko nacionalno delo Milana Pribičeviča. ki se je boril za Jugoslavijo in jugoslovensko idejo enako hrabro z mečem, kakor s peresom in ki zasluži, da mu ves jugoslovenski narod ohrani časten spomin. Narodna skupščina je počastila pokojnega Pribičeviča s trikratnim »Slava!« Nato je bilo prečitano in odobreno poročilo verifikacijskega odbora, s katerim je bil potrjen mandat narodnega poslanca Djordja Petkovima, ki je kot tretji poslanec, izvoljen na listi dr. Mačka, prišel v narodno skupščino. Finančni minister o amandmanih Skupščina je takoj nato začela razpravo o finančnem zakonu in amandmanih. Razpravo 'je z daljšim govorom otvoril finančna minister Dušan Le t i ca, ki je izjavil, da so naknadno predloženi amandmani vlade izraz novo nastalih potreb. Proračun je bil predložen pred tri in pol meseca, med tem časom pa so nastale razne nujne potrebe, ki se urejajo sedaj z amandmani. Večina amandmanov je takih, ki dajejo posameznim ministrom in vladi pooblastila za ureditev administrativno-pravnih zadev in s katerimi se dajejo vladi na razpolago sredstva za zgraditev splošno koristnih objektov in s tem omogoča pospešenje in izboljšanje državne uprave in gospodarskega življenja. Med amandmani so tudi taki, ki prinašajo davčne olajšave za široke sloje. Zato prosi, naj skupščina finančni zakon in predložene ter v finančnem odboru odobrene amandmane sprejme. Živahna debata Poročevalec večine posl. dr. Koče se je nato najprvo opravičeval zaradi površne sestave poročila in številnih tiskovnih napak, tako da so nekatere določbe docela izkrivljene, nekatere pa sploh izpuščene. Zgodilo se je to zaradi naglice, s katero je bilo treba poročilo dogotoviti. V imenu manjšine finančnega odbora je govoril posl. Nikoia Kabalin, ki je v desetih točkah podal stališče opozicije. Za debato se je prijavilo izredno mnogo govornikov. Ker se je vladni večini zelo mudilo, so trajanje govorov skrajšali na minimum. Le glavni govorniki posameznih skupin so smeli govoriti obširnejše. Posl. Mirko Došen (JNS) je kritiziral pooblastila, ki jih zahteva vlada, čeprav ima v obeh zbornicah zagotovljeno večino. S temi pooblastili se kratijo zakonodajne pravice narodnega predstavništva. rešeno. Blumov preokret dokazuje samo, da je praksa močnejša od teorij in da se more v času ogromnih oboroževalnih potreb in splošne gospodarske stiske še tako idealen državnik sprijazniti z dejstvi ter na njih zgraditi svojo realno politiko. Blum pa se realni politiki navzlic svoji splošni načelnosti očividno ne želi odreči. Razen tega je zelo verjetno, da je bil pri njegovi najnovejši odločitvi tudi angleški vpliv zelo velik. Zdi se, da je na to namignil v svojem govoru tudi Blum sam, ko je govoril o »nujnih potrebah francoske zunanje politike«. Med govorom Mite Dimitrijeviča (rad.) je prišlo do hudega prerekanja med večino in opozicijo, zaradi česar je predsednik kaznoval Dimitrijeviča z ukorom Govoril je tudi posl. prof. dr. Kosič (Delovni klub), ki je najprvo ostro nastopil proti novim obremenitvam, ki sc skrivajo v finančnem zakonu in vladnih amandmanih. Posl. Voja Lazič (zemljoradnik) je obširno govoril o novih obremenitvah in dokazoval. da kmečko ljudstvo že sedaj ječi pod težo javnih dajatev in da ne bo preneslo še novih bremen. Posebno je kritiziral povišanje raznih taks, l$""bo prizadelo najširše sloje. Nastopil je proti sistemu trošarin, ki obremenjuje najsiromašnejše sloje. Izjava kluba JNS Sledil je nato govornik za govornikom, dokler ni prišel na vrsto predsednik poslanskega kluba JNS Ješa Protič. Po daljšem govoru je kritiziral politiko vlade in na koncu prečital v imenu kluba JNS izjavo, ki v 12 točkah opozarja na pomanjkljivosti, nevarnosti in nove obremenitve v amandmanih k finančnemu zakonu. Izjavil je, da iz vseh teh razlogov poslanci JNS ne morejo prevzeti nikake odgovornosti za finančni zakon in da bodo zato glasovali proti njemu. Nato so se zopet vrstili nadaljnji govorniki. Ob 22. je kot zadnji govornik začel govoriti v imenu vladne večine poslanec dr. Nikitovič, ki je zagovarjal politiko vlade in predložene amandmane. V kabinetu predsednika skupščine se je medtem ob 21. sestala konferenca šefov parlamentarnih klubov, ki ta hip še tudi ni končana. Zaključno glasovanje. Beograd, 10. marca. p. O pol 23. uri je bila seja šefov parlamentarraih klubov končana. Kmalu nato je končal svoj govor tudi zadnji govornik, poročevalec vladne večine finančnega odbora Časlav Nikitovič. PredsednilT čirič je takoj nato odredil glasovanje o posameznih členih finančnega zakona in o amandmanih vlade. Vsi so bili sprejeti z glasovi vladne večine . Po kratkem odmoru je predsednik odredil zaključno glasovanje o celotnem proračunu. Glasovanje se je izvršilo z imenskim klicanjem vseh poslancev po azbuč-nem redu. Malo pred polnočjo je bilo glasovanje zaključeno in je predsednik sporočil njegov izid: Glasovali je 255 poslancev, od tega 177 za proračun, 78 pa proti n jemu. Prihodnja seja narodne skupščine bo v torek 16. t. m. ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu bodo tri mednarodne konvencije, ki so bile predložene narodnemu predstavništvu v odobritev. Proračun bo že jutri zjutraj dostavljen senatu v nadaljno obravnavo v smislu ustave. Seja senata Beograd, 10. marca. p. Senat se je danes v tem zasedanju tretjič sestal. Obrav na-val je tri mednarodne konvencije in sicer: konvencijo z Anglijo o uredrtivi medsebojne pomoči v trgovskih in civilnih pravnih zadevah, sodno konvencijo z Belgijo iin mednarodno poštno konvencijo, ki je bila sklenjena v Kairu. čim je bil sprejet zapisnik je senat prešel na dnevni red. Poštni minister dr. Branko Kaludjerčič je v imenu vlade utemeljeval pomen vseh treh konvencij, nakar ao bile soglasno sprejete. Prihodnja seja senata bo jutri dopoldne. Na dnevnem redu bo interpelacija senatorja Ivana Majstoroviča na ministra pravde o trgovško-pomorskem zakon skem načrtu, ki bi se moral predložiti na rodnemu predstavništvu v uzakonitev. Jutri bo senatu predložen tudi novi proračun. ki ga bo narodna skupščina nocoj izglasovala. tu skupno 21, kar predstavlja približno eno desetino vseh poslancev. Degrelle pričakuje od bruseljskih volitev mnogo, dasi smatrajo tu njegovo gesto za zelo drzno, ker je znano, da ni bil sporazum njegove stranke s flamskimi nacionalisti med njegovimi pristaši v Bruslju nič kaj ugodno sprejet. V splošnem pa presojajo najnovejšo Degrellovo bojno napoved vladi le kot novo agitacijsko sredstvo, ki naj skrbi za novo razvnemanje reksistov. Metoda se prav nič ne razlikuje od Hitlerjevega postopanja pred prevzemom oblasti v Nemčiji. Po informacijah iz političnih krogov Je ministrski predsednik van Zeeland, ki nI član parlamenta, včeraj na pritisk vseh članov vlade izjavil v parlamentu, da je pripravljen pri nadomestnih bruseljskih volitvah nastopiti kot Degrellov protikandidat, in sicer v interesu države same in pa zaradi razčiščenja položaja. Država potrebuje mir. Nova volilna borba pa nI v interesu države. Zaradi tega je vlada predložila parlamentu izpremembo volilne- ga zakona, ki naj bfl onemogočil i/,veflW delnih volitev v takih primerih, kakor Je sedanji, povzročen zaradi odstopa enega Izmed reksisti enih poslancev. Ker parlament tega zakona še ni sprejel, ko je Olivier podal ostavko na svoje poslanske mesto, se morajo sedaj volitve v Bruslju po starem zakonu vendarle vršiti. Da bi se v tem pogledu doseglo čimprej potrebno razčiščenje, je van Zeeland pristal na lastno kandidaturo v Bruslju* Predstavil se bo volilcem kot zastopnik nacionalne ideje in ne kot kandidat te ali one stranke. Nikogar ne želi napadati. Prosil bo samo volilce, naj pri delnih volitvah, ki jih je izzval Degrelle, dokažejo v tem trenutku smisel in čut za narodno dostojanstvo in čast. Vladna večina je van Zeelandovo izjavo sprejela z velikim odobravanjem, reksistični poslanci pa so med njegovim govorom stalno ponavljali svoje geslo: »Rex bo zmagal«. Zakon o izpremembi volilnega reda Van Zeeland je takoj nato predložil parlamentu v nujno razpravo zakon o izpre-membi volilnega reda, katerega nujnost je vladna večina sprejela, tako da v bodoče delne volitve ne bodo več mogoče, ako bi se tudi ostali reksistični poslanci odločili za odložitev svojih poslanskih mandatov. Celonočna seja finančnega odbora Nekatere spremembe predloženih amandmanov — Dve važni določbi za občine — Trošarina na obutev Beograd, 10. marca. p. Finančni odlior narodne skupščine je v pretekli noči malone do jutra razpravljal o finančnem zakonu in novih amandmanih. Tudi nočna de* bata ie bila zelo ostra. Poslanec vladne večine Života Milanovič je predlagal, da se ukine poštninska oprostitev za službeno korespondenco zadružnih zvez. Poštni minister in večina finančnega odbora sta ta predlog sprejela. Tako so prenehale olajšave, ki so jih doslej uživale zadružne organizacije. Glede pavšaliranega davka za obrtnike v mestih z manj ko 20.000 prebivalcev se je prvotna tioločba toliko spremenila, da vajenci ne prihajajo več v poštev za daverio osnovo in da se lahko poslužijo olajšave tu di cn.i obrtniki, ki delajo na zalogo. Predlog narodnih poslancev J.VS. da bi se priznala pavšalizacija tudi obrtnikom, ki uporabljajo male motorje z maksimalno močjo dveh konjskih sil. je večina odklonila. Pavšalizacija obrtnega davka ie postala tako za kraje, kjer porabljajo obrtniki male stros je. brez pomena. Po sklepu večine finančnega odbora se je določila trošarina po 1 Din tudi na coklje iz kravjega nsnja. Opanke so izvzete od trošarine. Obutev iz gume, kavčuka, platna, klobučevine, itd. pa bo otrošarjnjena 6 tre- mi, mesto s predlaganima dvema dinarje* ma na par. Odredba glede učiteljic in zaba_ vjlj, kj se poroče z neučiteljem, se spremeni tako. da se odpuste iz službe z dnem, ko sklenejo zakon. Sprejeta sta bila tudi dva važna, čisto politična amandmana za notranjega mini. stra. Ministru se je za šest mesecev podaljšala pravica, da pregrupira občine brez ozira na tozadevne določbe zakona o občinah Še dalekosežneišj je drugi amandman po katerem smejo občinskj odbori iz vaŽTiih državnih razlogov odstraniti iz službe občinske uslužbenca. Poleg občinskih odborov pa ima to pravico tudi ban. Po nadaljnjem pooblastilu bo smel poštni minister v Banjaluki ustanoviti novo pošlno direkcijo. Kakor znano je bil lani iz finančnega zakona črtan za rudarje previlegij na osnovi čl. 219 obrtnega zakona, po katerem so ima« li v primeru bolezni enake pravice kakor drugi delavci, torej pravico do 8-dnevne plače polag onega, kar so prejemali od bra-tovski skladnic. Sedaj se je ta določba toliko spremenila, da bodo imeli pravico do tridnevne plače, ne pa tudi do hranarine za te tri dni iz bra^ovske skladnice. Madrid resno ogrožen Znatni uspehi najnovejše in obenem najhujše ofenzive Francovih čet proti Madridu Pariz, 10. marca. br. Borbe, ki so se pričele v ponedeljek ter se razvijajo z največjo ostrostjo na vseh madridskih frontah, predstavljajo najvažnejšo akcijo od začetka španske državljanske vojne Po dosedanjih neuspelih ofenzivah in napadih na Madrid je sedaj general Franco zbral večino svojih čet, ojačenih z močnimi itol-jan-skdstva konuj zadostovala za časovno precej raztegnjeni ožji program izvedbe cestnih del po vrstnem redu nujnosti im važnosti teh prometnih zvez za turistični promet in gospo* darsko fwvzdigo dotičnih krajev. Sredstva cestnega fonda se ne smejo razdeliti na nevažna cestna dela Katera dela bi se v Sloveniji izvršila leži na dlani; modernizacija upadnih cest iz inozemstva na severozapadu in severu z nadaljno zvezo proti notranjosti države preko Zagreba in gradba carine zveze Slove, nije z morjem. Vsa finančna sredstva, ki bodo cestnemu fondu stala na razpolago iz kateregakoli naslova, se morajo osredotočiti izključno na izvedbo tega programa. Zastopamo naziranje, da delitev cestnega fonda na diržavnj fond. namenjen za modernizacijo in dograditev državnih cest in ba-novinskj cestni fond. namenjen banovinskim cestam ne služi pravi svrlil in ne bo mogla dati polnega učinka. Ker obstojajo valike težkoče, da najdemo sredstva za izvedbo najnujnejšega programa bi bilo v kvar stva« ri sami ta že itak nezadostna sredstva deliti, dasi za koristna in željen a, ali manj nujna dela na man) važnih cestah, ki admi. nistrativno veljajo za banovinske. Delitev cestnega fonda na državni in banovinski izvira najbrž še iz časa, ko so se možnosti novih davčnih virov za ta namen presojale ugodnejše nego danes. Koncentrična uporaba vseh finančnih sredstev cestnega fonda na izvedbo najnujnejšega in t ožjem okviTU začrtanega cestnega programa se nam zdi prvi pogoj za uspeh te nove institucije, ki ga moramo čimprej vidi ti v stvarnosti na enem alj dveh cestnih delih večje« ga obsega, a ne razdrobljenega na mdeo-kostna krpanja. Denar naj se porabi tam in v korist onega, ki ga je zbral Pri zahtevi enotnost; uporabe Smančnj*i sredstev cestnega fonda »e nam ne zdi važno njegovo ime. Najvažnejše 6e i>am zdi prisvojitev načela, da se imajo finančna sredstva porajbit* tam kjer so biia ubrana-Ta zahteva j^ smotrna in pravična je razloga, ker ima za izvedbo cestnih ded prispevali predvsem oni. k-i &e 6 cesto koristi. Uvedlba novih javnilh bremen v korist naših »est se nam zdi politično-psiholoSko nemogoča. ako ni jasno zagotovljeno, da bodo te žrtve pri-šle v korist onim. kj jih bodo dsutL Z 07,iBXOTi na važnost, naših oe&t na mednarodni promet in zaokroženost cestne mreže z ostalimi deli države bi pri objektiv®; presolil nujnost; in aplošno-državni važnosti cestnih del naša banovina gotovo morala dol/ti ne samo ona finančna sredstva, ki Jrh sama plačuje, temveč tudi; dodartmi prispevek k skupnih državnih dohodkov. Zal so naše skušn.je v tam vziru drugačne ter zato ne zahtevamo več kakor samv dajemo, vzdržavajoč pri tem še vedno prednost moderniziranja naše cestne mreže pred ostalimi sličmiani deli v drugih pokrajinah. Abo tako na-ziran prodre, potem bi sredstva oostmega fon služIla ne samo mvderoiza-ciji. temveč tud,; sradbi novih cest, ks M »e pri-rodno gradile predvsem v sredmiefn in južnem delu države. Tak način finančnika ustroja cestnega fonda b; v mnogem po-vzdigmii tudi voltoos* posameznih banovin, da se potrudijo zbrati Srn zadostne\% sredstva za ceste, ker b; vsaka taka žrtev sla neposredno v konjst. njihovemu gospodarstvu iin k u l>t urnemu napredku. Za izvedbo cestnega programa v gospodarsko š»b-kei^ših banovinah pa bi se mojrla doiočrj^i sredstva, kn se v zvezi s cestnim prometom plačuejo v obliki, pri kateri ni vnaprej določeno, na koča končno padero kakor n. pr. v slučaju dajatev pri uvozu. Uporaba fjnančnih sredstev za cestna dela onih krajev, kf ta sredstva zbero in samo za vnaprej določena cestna dpla po vrstnem redu njihove gospodarske jn prometne važnosti, ne oziraje s«» na niih administrativni karakter državnih ali banovjn-»kih c®st. so nam zdi temeljni po?oj. kj mora bfti podan, ako želimo istitucijfe cestnega fonda koristi in uspeha. Pravna in oigani-zatoTična izvadha teca načela je predmet, natančnejšega proučevan ja. Vsekakor b; bnl ta namen na.faž'e in nabolrše dosežen ako hj se pobiranje sredstev za cestni fond, njegova uprava in njegova uporaba prepustna posameznim banovinam, ki bi se seveda morale pri tem točno držati odrejenega tehniono-prometnega. programa. V tem smd-siu razumemo upravičeno zahtevo naj »e uvedejo samo banovjnski fondi, ki ne bč viedjailii; za banovjnsike ceste kot priveski vf^držav-nega ces-tneea fonda, kakor je v sedanjem načrtu zakona predvideno, temveč somj bilo nosilci tehnične, prometne in finančne poetike v izvedbi cestnega programa. Pod vidikom teh razlf»eov naj bj se dosedanja stališča naših gospodarskih strokovnih in turističnih organizacij revidirala ter zavrelo naziranje dvotirnega sistema v cestnem fondu. Zadeva zasluži največje pozornosti naše javnosti in poklicanih faktorje^ v državni upravi: kajti z na-šima interesi neskladen eestnr fond nam bo s svojo za-doižitvfjo na dolco dobo le