tmum. SREDI, 31. OKTOBRI 195* *CaJ * in tisk« Casopisno-zaiožmSho poOjet}« Slovenila paraCmlN, » Diiektor: Rudi Janhuba — Glavni In odgovorni uradnik: Sergej f o4nj«k. — Za tisk odgovarja Franc PievsL - Uredmitvo: Ljubljana, Ccmašič^v* trlica štev. 1 Ln S. tolefon štev. 23-522 do 23-526. — Upravi: Vlubljana Tomšičevi ulici *tev l/n. telefon itev. 23-921 do 23-929 V Oarlasoi oddelek: Ljubljana. 'Titova cesta kt 7. telefon. It. I1-B9S. m. ljubljanske naročnike 20-463, za zunanie 21-822. — Postni predal tev. 22. 1- Tekoči reč SO-KB 6 2-3S7 — Mesečni naročnini 200 din. POSEBNA IZDAJA Cena 10 din INVAZIJA V EGIPT jDavi je začel vdor britanskih in francoski območju Sueškega NEW Y0RK, 31. okt. Po poročilih ameriških časopisnih agencij so britanske in irancoske padalske enote z letali britanskega kraljevskega letalstva davi točno ob 5.30, ko je potekel rok britansko-lrancoskega ultimata Egiptu in Izraelu, odletele s Cipra proti Sueškemu prekopu. Agencija Reuter poroča, da je ujela oddajo neugotovljene radijske postaje, ki je v arabščini sporočila, da so se britansko-irancoske padalske enote davi točno ob 6.19 po krajevnem času spustile na egiptovsko ozemlje v območju Sueškega prekopa. Egiptovsko vojaško poveljstvo [e davi jab 7. uri sporočilo, da so egiptovske čete začele močan pioti-nopori proti izraelskim enotam, ki so se poskušale prebiti do vzhodnega brega Sueškega prekopa. Egiptovske čete so prevzele pobudo in je v teku huda bitka. Po zadnjih poročilih nemških radijskih postaj so se britanske in irancoske padalske enote spustile na več krajih ob Sueškem prekopu med Port Saidom in lsmailijo. Prevozi padalskih enot Velike Britanije in Francije z oporišč v Sredozemlju se nadaljujejo. PadaL ske enote, ki so se že spustile na področje Sueškega prekopa, se skušajo prebiti do Port Saida in lžmailije. Britansko in francosko bojno ladjevje je na morju pred egiptovsko obalo in čaka na primeren trenutek, da po potrebi podpre akcije padalskih enot. Opozorilo civilnim letalom London« 31. oktober (AFP) — Britansko ministrstvo *a letalstvo je objavilo sporočilo, v katerem priporoča civilnim letalom. naj ne preletavajo vzhodno Sredozemlje zaradi položa.ia na tem področju. To priporočilo britanskega ministrstva ne velja za civilna letala, ki imajo posebna pooblastila za polete na Ciper. i. '.. Sodobna Aleksandrija Protest KP Francije Fariz, 3J. oktobra (AFtj. Politbiro francoske KP je objavil dekla račji o, s katero protestira proti --aktu vojne, ki so ga izvršile Francija in Velika Bri-taaijj". Politbiro KFF je zahteval, da se vprašanje Sueza reši. z razgovori na podlagi šest načel, kj jih ie prippročil Varnostni svet. Na koncu deklaracije zahteva politbiro povratek francoskih čet. ki so bile pn-s-ane. da se izkrcajo v Egiptu. Zaskrbljenost v Moskvi Moskva, 31. okt. (Tanjug) — Predsednik Bulganin in prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze. Hruščfv sta sinoči iztavla, da its zaskrbljena zaradi dogodkov n s Srednjem vzhodu. To zaskrbljenost sta izrazila med pogovorom s tujimi diplomati .na sprejemu, ki je bil sinoč. OBSODBA IZRAELSKEGA NAPADA Beograd, 30. oktobra. (Tanjug). Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je dal danes ob izraelskem napa-du na Egipt naslednjo izjavo: »Po sporočilu zastopnikov izraelske vojske (ki so ga priobčile agencije Associated Press, France Presse in Reuter), so izraelske oborožene sile v noči od 29. na 3«. oktober prestopile egiptovsko mejo in prodrle na egiptovsko ozemlje. Jugoslovanska vlada meni, da ta korak izraelske vlade in vojske nasprotuje 2. členu Ustanovne listine Združenih narodov in ima vse značilnosti agresije, ki ogroža svetovni mir. Proti takemu ravnanju je Varnostni svet v smislu 39. člena Ustanovne listine dolžan storiti ustrezne korake. Jugoslovanska vlada bo pred Varnostnim svetom zagovarjala takšno oceno izraelskega koraka; in predlagala oziroma, podprla, da bi nujno storili učinkovite Korake,“ki jih predpisuje'Ušianov-na listina za vzpostavitev miru in takojšen umik izraelskih čet na izraelsko ozemlje.« Državni podsekretar za zunanje zadeve Dobrivoje Vidič je sprejel danes izraelskega poslanika v Beogradu g. Ariva Leva-vija in mu razložil stališče jugoslovanske vlade glede izraelskega napada na Egipt. Do sestanka je prišlo na zahtevo državnega podsekretarja Vidič*. IZREDNO ZASEDANJE VARNOSTNEGA SVETA dvojne ag Ameriška delegacija je predložila resolucijo z naslednjimi zahtevami: ugotovitev kršitve miru, konec vo jaške akcije in umik izraelskih čet za mejo — Jugoslovanski delegat dr. Jože Brilej je izjavil, da je akcijo Britanije in Francije mogoče oceniti samo kot enostransko uporabo sile — Naša in sovjetska delegacija podprli resolucijo ZDA >Pod nobenimi pogoji« Egipt, ki je bil napaden na lastnem ozemlju, se bo beril, izkoriščajoč pravico do zakonite obrambe — Ne more sprejeti ultimata Vel. Britanije in Francije KAIRO, 31. oktobra (Tanju Poročilo egiptovskega vrhov-isega poveljstva, sprejelo zgodaj zjutraj. sporoča, da egiptovsko Sete čistijo področje južnega S Snajo. Enote izraelske armade 80 utrpele tež.ke izgube. Sestre Ijenih je bilo doslej sedem Ssraelskih letal. Poveljstvo spo Soč*. da je izraelski prodor SBStgvljen in da pričakujejo egi ^tovskega protinapada. Vsi egiptovski vojaki in ofi-teirji so bili poklicani nazaj v svoje enote. Podobna povelja so bila izdana tudi v Siriji, Saudske Arabija Pa naglo mobili-errs. Kralj Saud je poslal nujno »poročilo predsedniku Eisenho-sverju. v katerem ga opozarja pred nevarnostmi izraelske po-Jitike- V Kairu so posvetovanja arabskih zastopnikov.. Pričakujejo sestanek arabskih zunanjih ministrov, kairska vlada pa *e je ž« sestala. Padlo Kairo poroča, da je predsednik Naser sprejel britanskega veleposlanika in mu Perrsisio ^=0 Beershefc Kofa El Ansen Mozar f/trn) 1 Pjfc *'<&? \ EMAJLI A Jami let Kunlifia P KAIRO • AinSodn NBchl dir Ghetta S trt Birel Nalht/' * 1 po lot o/C ~ sporočil, da ultimata egiptovski vladi ni moč sprejeti »pod nobenimi pogoji«. Naser je dejal, da je bil Egipt napaden na lastnem ozemlju in da se bo boril, izkoriščajoč pravico do zakonite obrambe, da si ohrani neod- mmm. Brijaoska letala nad piramidami visnost, ozemeljsko nedotakljivost in čast. Predsednik Naser je sinoči posamič sprejel veleposlanike ZDA, Sovjetske zveze. Jugoslavije in indijskega odpravnika posloV in jim izročil osebna sporočila za Eisenhosverja, Bul- ganina, Tita in Nehruja. Egiptovska vlada je sinoči nujno zahtevala sestanek Varnostnega sveta zaradi razprave »o francosko-britanskem aktu agresije« proti Egiptu. V sporočilu je rečeno, da za grožnje o izkrcanju ni nobenega opravičila in da so odkrita kršitev ustanovne listine OZN. Vse dokler Varnostni »vet ne bo sprejel potrebnih ukrepov. Egiptu ne ostane drugo kot da se brani proti napadu. Ponoči je bilo objavljeno ^poročilo egiptovskega vrhovnega poveljstava. da so egiptovske čete lilcvidiirale izraelske sile na odseku Nakhle. Jordanska vlada se je sestala včeraj ob 10.30, po krajevnem času, da bi proučila sv >je s-is^ lišče v luči izraelskega napada na Egipt. Med odmorom je pred--;ednik vlade Sulejman Nabulsi sprejel šefe arabskih diplomatskih misij, nato'pa je imel daljši sestanek z britanskim .veleposlanikom Charlesom Duke o m. New York, 30. okit. (AFP) — Na zahtevo ameriške delegacij se je ob 17. uri sestgl Varnostni svet OŽN na izredni sestanek, na katerem je sprejel dnevni red, ki ga je predlagala ameriška * delegacija, in sicer z naslednjo formulacijo: ukrepi za hitro ustavitev vojaške akcije Izraela proti Egiptu. Takoj po sprejetju dnevnega reda je govoril ameriški predstavnik Cabot Lodge, ki je pozval Varnostmi svet. naj posreduje v zvez; z dogodki v Izraelu. Ameriška delegacija ima za nujno, da Varnostni, svet ukaže Izraelu,-naj ustavj vojaško akcijo in umakne čete na razmejitveno črto. Lodge je pozval države članice OZN, naj ustavijo preskrbovanje izraelskih oboroženih sil i;n naj »nobena drža\’a ne uporabi sedanjih dogodkov v sebične namene«. Dejal je, da je vlada ZDA dobila obvestilo, da so izraelske čete vdrle globoko na ozemilje Egipta in s tem kršile e-giiplo vsk o-iizra el ski sporazum o premirju. Zato smatra ameriška viada kot imperativ, naj Varnostni svet ugotovi, da je prišlo do kršitve miru ter ukaže ustavitev -ognja in zagotovi, da se bodo izraelske čete umaknile na razmejitveno črto. Jugoslovanski predstavnik dr. Jože Brilej je nato med drugim dejal: »Varnostni svet se je sestal, da prouči očitno dejanje napada v smisilu člena 39 Ustanovne list.ine OZN. Razpoložljivi podatki, žal, ne dovoljujejo nobenega dvoma glede tega. Izraelske čete so vdrle globoko na egiptovsko ozemlje. Boji so v teku. Izraelska akcija je prišla kot strela z jasnega, ni pa prišla kot popolno presenečenje. Izrael že leta, zlasti pa zadnje tedne, izvaja politiko obširnih oboroženih povračil proti svojim sosedom, s katerimi je podpisal sporazum o premirju. Izrael je izpodkopaval ln praktično razrušil ustroj premirja: ni upošteval sklepov Varnostnega sveta in omalovaževal je obveznosti, ki izhajajo iz Ustanovne listine OZN. Izrael se pritožuje na nekatera dejanja svojih sosedov, za Osebne poslanice Eisenhowerja Washington 30. okt. Zastopnik Bele hiše je sinoči izjavil, da je predsednik Eisenhovver poslal osebne poslanice predsednikoma vlad Velike Britanije in Francije, brž ko je zvedel za ultimat teh vlad Egiptu-Ta zastopnik je pripomnil, da je popolnoma mogoče z miroljubnimi sredstvi spet vzpostaviti premirje med Egiptom in Izraelom in pravično rešiti spor glede Sueškega prekopa. Dr. Jože Brilej katera sodi. da ne soglašajo s sporazumom o premirju in-ogrožajo njegovo varnost, zlasti na vpade tako imenovanih fedeja-n-ov. Prepričan sem, da nihče med nam.j ne opravičuje takih dejano, ki pa bi jih lahko reševali s pomočjo ustroj .a o premirju, za katerega je IraeJ, žal, pokazal ' rastoče nespoštovanje. Ta dejanja ne morejo nikakor biti opravičilo za akcijo izraelskega napada. Izrael je, kot je videli, sodil, da so mednarodni pogoji sedaj taki, da nudijo zadostne možnosti za nevarno pot, katero si je izbral. Foložaj, pred katerim se, je sedaj znašel Varnostni svet, je seveda izredno nevaren. Mir na Srednjem vzhodu je ogrožen. Izraelski napad mora biti ustavljen. izraelsko - arabskemu spopadu, katerega implikacije je zelo težko predvideti, pa se je treba za vsako ceno izogniti. Varnostni svet mora hitro ukrepati. Kot prvi ukrep m-ora ukazati ustavitev ognja in zahtevati takojšen umik izraelskih sil na razmejitveno črto. Kakršno koli nespoštovanje tega ukaza, bj seveda imelo posledico uporabo strogih ukrepov, ki jih določa VII. poglavje Utanovne listine OZN. To je tisto, kar zahteva resolucija, kj so jo predlagale ZDA- Moja delegacija bo podprla to . resolucijo ter smo prepričani, da b-o sprejeta hitro in soglasno. Delim upanje veleposlanika Lo-dgea. da se bodo druge države vzdržale vsakega dejanja, ki b; lahko celo še bolj zaipletlo položaj. Prepričani smo. da bo Var- BRITANSKI IN FRANCOSKI VETO \EW VOKK. 31. oktobra. (AFP) Varnostni »vet OZN »e je davi po tretji uri ponovno sestal, da bi raapravljal o egiptovski pritožbi zaradi Izraelskega napada na Egipt. Predstavnika Britanije in Francije sta bila proti temu, da bi egiptovska pritožba prišla na dnevni red. Toda egiptovska pritožba je Mia »prejeta, ker j« za to glasovalo se- dem' članov sveta, štirje se glasovanja vzdržali. pa so Sovjetski predstavnik je nat« predlagal resolucijo, v kateri je zahteval, naj takoj jprenehado streljati in naj se izraelske čete umaknejo za demarkacijsko črto. Sovjetska resolucija je bila odklonjena, ker sta dala svoj veto predstavnika Britanije in Francije Za resolucijo Je glasovalo sedem članov, Francija in Britanija sta glasoval' proti. Belgija in ZDA pa sta se glasovanja vzdržali. nostn-i svet v tem .kritičnem trenutku na višini svoje odgovornosti.« Nato je generalni sekretar OZN Hammarskjold sporočil, da je sprejel poročilo generala Burnsa, v katerem pravi, da je zahteval umik izraelskih čet s področja Sinaja in čimprejšnje prenehanje ognja, hkraiti pa je o tem obvestil egiptovsko vlado in zahteval od Egipta, naj se .•zdrži vseh. .dejanj, ki bi lahko poslabšali položaj, vendar ni dobil odgovora ne od ene ne od druge vlade. Burns je obvestil Hammar-kjolda tudi. da je opazovalcem OZN onemogočen pristop. v področje spopadov. Zatem j-e eovtj eitsfci delegat Soboljev’ obtožil Veliko Br:talijo in Francijo, da hočeta izkoristiti nastal; položaj, da bi posredovale na Srednjem vzhodu »v sebične namene. Jasno je, da Izrael ne b; mogeil tega storit: brez spodbude in pomoči tistih agresivnih krogov, ki jim ni do miru na Srednjem vzhodu in ki iščejo kakršen kol; 'izgovor, da bj v ta del sveta pripeljali svoje čele.« Soboljev je poudaril, da je po popoldanski izjavi britanskega premiera v Spodnjem domu »povsem jasno, da Velika Britanija in Fran-ciza nameravata posredovati v tem delu sveta, ne da bi čakali na akcijo Združenih narodov«. Poudaril je končno, da Varnostni svet m-ora dati opozorilo, da nobena država nima pravice izkoriščati sedanjega položaja v sebične namene, kar velja tudi za Veliko Britanijo in Francijo. Britanski delegat Dixon je zahteval, naj Varnostni svet »posveti naj reenej šo pozornost izjavi britanskega premiera v Spodnjemu domu«, kar bi jim lahko — po njegovem mnenju — pomagalo pri proučevanju »zelo resnega položaja, s katerim so se srečali«. Egiptovski delegat Lutfi je pozval Varnostni svet, naj razglasi Izrael za napadalca in priporoči Generalni skupščini izključitev Izraela iz OZN. delegat Izraela Aba Eban pa je izjavil, da je do izraelske akcije prišlo zaradi »likvidiranja fe-dejevskih oporišč na Sinajskem polotoku« in nato prosil za dovoljenje. da govori pred Varnostnim svetom pozneje. Nato je bila seja Varnostnega sveta odložena do 21.30. V nadaljevanju razprave sta francoski delegat Gentille in britanski delegat Dixon izjavila, da ne vidita koristi od tega, da Varnostni svet sedaj razpravlja o ameriški resoluciji. ; Po tej izjavi je ameriški -delegat Lodge zahteval takojšnje glasovanje o ameriški resoluciji, ker sodi, da bo britansko-frap-coski ultimat Egiptu posta; .nekoristen. če' bo- ta resolucija .sprejeta in spoštovana.. Jugoslovanski delegat; dr: Jože Brilej je v razpravi v Varnostnem svetu «Izjavil: »Izjava, ki snior; Ja slišali od zastopnika Velike Britanije vnaša element največje resnosti v že tako napet in resen položaj.« Medtem ko Varnostni svet, ki je kot organ Združenih narodov prvenstveno odgovoren za ohranitev miru in varnosti, proučuje, kakšno akcijo naj ukrene v luči izraelske agresije proti Egiptu, sta se dve državi, članici Edru-ženih narodov očitno odločili, da bosla začeli nekaj, kar je lahko edino mogoče oceniti za, enostransko uporabo sile. To sta storili brez kakršnega koli d o vetje n ja Združenih narodov in brez kakršne koli podlage v njunih pogodbenih obveznostih, ki v naberem primeru ne bi smele biti važnejše od njunih obveznost; do Združenih narodov.« je rekel Brilej. »Da bi bile stvari še bolj čudne, fle nadaljeval juger-šo-vanski delegat, je ta grožnja s silo v prvi vrsti naperjena proti državi, ki je žrtev agresije. Od Egipta zahtevajo, naj se odpove nesporni pravici do samoobrambe. ki je potrjena z 31. členom Ustanovne Ife-hne ZN. Od te države prav tako zahtevajo, naj sprejme zasedbo dela svojega ozemlja po dveh tujih silah. Postavljen je pred tog časovni rok, v najslabši obliki tega kar smo menili, da je že preživela polit ka ultimata. Ta smer akcije, gospod predsednik, je brez dvoma v nasprotju z Ustanovno listino ZN in lahko samo še bolj spravi v nevarnost mir in varnost na svetu. S tega stališča je naravno, da mora bitt taka smer stvar najresnejše zaskrbljenosti Varnostnega sveta. Zaradi tega ni mesta odlaganju ameriškega. načrta resolucije, ampak je treba dati tej resoluciji — posebno pa drugemu odstavku operativnega dela š« nujnejši značaj. Upamo, da bo svet glasoval o resoluciji, ki jo predlaga ameriška delegacija, in da bo sprejeta čimpre.i.« je zaključil jugoslovanski delegat. Henry Cabot Lodge Sovjetski delegat Soholjev je izjavili’ da je franjosko-britan-ski ultimat napadalno dejanje, kr. je naperjeno proti Egiptu. Izjavil jej da bo glasoval za- ameriško resolucijo in zlasti, poudaril tisti del.'- ki ptepovčdud® Franciji jri\ Veliki' Bhttgnij-r, da -e,t a pddvzsrbata rranciiji » cum v. tem 'delu sve-ti •-vijj-ašKp \ukhppe. vtmK, >EW 31. okt. (AFJP). Res-olučiio, ki jo je predlagala ameriška delegacija, so dali na glasovanje, ia resolucijo je glasovalo sedem držav, članic Varnostnega sveta. Belgija in Avstralija sta se vzdržali glasovanja, Francija in Velika Britanija pa sta glasovali proti in uporabili veto. Varnostni svet je nato prekinil sejo. Nova seja. na kateri so razpravljali a egiptovskem protestu proti francosk-O-bri-tanskem ultimatu in grožnji 1 agresijo, je bila na.povsdana za« zjutraj ob treh. ST. 298 — Sl. OKTOBRA 198« 7 stovnrsn poiocevilec / «r.3 ] . ■ ■ .1 . « — ■■. .i.., — ■ - - — —-'i ■ . 1 'i . . —. ■ * >1 * Vrvica je prižgana Za izraelskim .napadom .je precej z.. širša?. zasnova kat zgolj izraelsko-arabsko na* sptotstvo. Btio-bi- pa hi ar ob e,-če '-tega ne bi upoštevali-, ker sicer ni zadosten,-vsekakor pa potreben ‘ pogoj -zdr razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu, ki so pripeljali do sedanjega spopada. Bravo podobo pa -dobi šele v širšem okviru borbe, sil na tem■ področju-in-posebej spora za- Suez. Včeraj smo -na -tem mestu pi-sali o - jordanskih volitvah, bolje rečeno, o njihovem širšem aspektu. Če vzamemo' tu Izrael ločeno od ostalega dogajanja in igre sil, pomeni zmaga nacionalističnih strank, usmerjenih k zvezi z Egiptom, konsolidacijo arabske fronte (konkretni ukrepi za skupno j ord ansko-siri j sko- egi ptovsko poveljstvo!), s čimer naj bi vojaška obkrožitev Izraela-po-stala nevarnejša kot doslej. V Tel Avivu niso skrivali, da bi bilo to zadosten povod za preventivni vojaški poseg, ki je bil ves čas v izraelskih načrtih kot zadnje sredstvo preden arabska vojaška moč postane prenevarno dejstvo. ■ Rezultati najnovejšega razvoja arabskih odnosov bi bili torej povod, izbiro prav tega trenutka pa je narekoval svetovni položaj: po mnenju Tel Aviva Arabci še niso dovolj močni, in ne dovolj organizirani za resen protiudarec, Sovjetska, zveza je preveč zaposlena v "Vzhodni Evropi, Egipt, pa ima čez glavo skrbi s Suezom ... V tem rezonira-nju je s tem upoštevana, tudi »zahodna komponenta«. Zahod, predvsem Britanija, je doživela s svojimi potezami za izolacijo Jordana polom in bi bila torej pripravljena zaigrati na izraelsko karto, seveda z očesom, uprtim na končnil efekt v Egiptu. Toda, naj bodo razlogi Izraela in njegova ocena položaja še taki vdor na Sinajski polotok je po vseh merilih jasen primer agresije, ki ga je treba obsoditi in zavreti. Toda narobe bi bilo, če bi obsojali zaradi agresivnih namenov samo Izrael. Nagibe, ki so ga napeljali na- ugodno ih neodgovorno dejanje smo navedli, Edenoua eksplozivna objava ultimata Egiptu pa po- j trjuje, da-so bile naše ugotovitve o udeležbi Francije in ! Velike Britanije. pri celi zadevi točne. I Izjava britanskega premier-ja. da »ni zakona, ki bi kaki , vladi mogel prepovedati, da ; stori korake. prim,eme za zaščito življenj svojih državljanov in za zavarovanje med- : narodnih pravic, ki so v nevarnosti« mu jemlje .vsako kvalifikacijo odgovornega državnika. Njegovo in Molleto-vo dejanje je. če se spomnimo , razjarjenega zmerjanja na ra- : čun predsednika Naserja ob ; začetku sueške krize, tem bolj : neverjetno. Toda. če nas morda pri kon- j servativcu Edenu, ki je bil i navsezadnje vzgojen v duhu i poznov-iktorijonskega imperializma in 'Kiplingove literature, ne preseneča — ne da bi ga opravičevalo — je od socialista Motieta še eno razočaranje več. Ali ga je za takega sploh mogoče priznavati? Britanski laburisti tokrat niso zatajili: Gaitskell je v svoji interpelaciji takoj po Edeno-vem ultimatu jasno in brez prikrivanja dal stvarem ^namesto evfemističnih ' obližev pravo ime: vojaški ultimat in »svojevoljno ravnanje z zakoni«. z drugimi besedami agresija. Če bodo namreč 'danes "V 'jutranjih urah francoske in britanske čete res poskusile z .izkrcanjem ob ustju sueškega prekopa? bodo zagrešile neupravičen napad. Izraelska pustolovščina, stvar živčnosti in napačnih računov, ob tem zbledi in se umakne v* ozadje. Ne pa eeveda posledice, ki utegnejo biti, ko se vse poleže. Ostane pa ena največjih mahinacij r sodobne politične zgodovine. Edenu in: Molle tu gre v resnici - neko perverzno občudovanje, .s kakšno neverjetno spretnostjo ‘sta pletla svoje niti z edinim' namenom, da zrušita revolucionarni režim v Egiptu in r>stvarj spet postavita na svoje mesto...« Le. da sta ob tem popolnoma izgubila čut za mednarodno moralo in za odgovornost ■dveh velikih držav za mir na ivetu. ■Varnostnemu svetu ne ostane drugega kot da ju -proglasi ■rta,- agresorja skupaj 2 Izraelom, če ju druge- sile■ o pra-■vem. časti ne pripravijo k počrneti. Kajti,' že- pride; do nar-hujšega, mgra vsak vedeti.- da sta bila- Mollet in c Eden tista, ki sta prižgala vrvico k sodu smodnika^ , , , ; , y , /J/ Stplir/ Britansko-francoski Spodnji dom in Izraelu, ki 1 ^LONDON, 30. okt. (Tanjug). 2 izgovorom, »da bi sovražno-Rt5vEgiptuJlitegnile, ogrožati prosto plovbo po Sueškem pre-kopd«, je Velika ^Britanija' skupaj s Francijo prosila egiptovsko - vlado, da privoli na »začasno bivanje angleških in francoskih-čet’v Sueškem prekopu«. . v 5 1 ;i -v v • i t-K. h .j. . - V -izjavi vV Spodnjem-domu je britanski predsednik ob ploska-' britanski predsednik -Eden po- nju’ Spodnjega doma,' »smo z na-: vedial; da -sta-se vladi- Velike menom, da bi razdvsojili-vojsku-Bi;itanije i-ii Francije sporažu-. jo-oi,se. strani in zagotovili svo- meli, da. je treba -storiti vse, da bi - se nehale . sovražnosti med Izraelom in -Egiptom. Z današnjega " posvetovanja v Londonu sta obe vladi poslali- nujno-spo-ročik) Egiptu in Izraelu, "v• katerem-pozivata obe .strani, naj takoj ustavita »vojaške- operacije na 'kopnem, na morju 'in v zraku«-in umakneta svoje.voja-ške - sile« na odaljencst deset milj od Sueškega prekopa«. »Razen tega«, je nadaljeval boden prehod skozi prekop, zahtevali, da egiptovska vlada privoli na začasno razmestitev francoskih. sil na ključne položaje — v Port Said, Ismailijo in Suez«. Eden je povedal, da so od .egiptovske in izraelske vlade zahtevali odgovor v 12 urah, in dcdal: »Jasno smo povedali, da bodo britanske in francoske čete posegle vmes z vsemi potrebnimi silami, da bi zagotovile, privoljenje, če po poteku tega Britanski vojaki na Ismailiji odobril ultimat Egiptu je potekel davi ob 5.30 , roka ena. ali- obe strani, n® bosta ugodili našim zahtevam«. 1 \ Bo 'Edenovi izdavi .je' vodja opozicije - Gaitskell poudaril,, da j» isporočiio vlade zelo resno ii \ pripomnil, da - predsednik vlade sploh. ni . omenil troj ne, deklaracije. Gaitskell se je strinjal -s tem." da je bilo vprašanje- postavljeno- pred- Varnostni svet ter upa. da’ se bo Velika Britanija vnaprej zavezala na podporo vsakemu sklepu, ki bi ga- Varnostni sv-et lahko sprejel o temi Vprašal je Ed ena na podlagi: kakšnega pooblastila in kakšnih pravde bi bilo upravičeno oboroženo posredovanje britanskih in francoskih sil, preden Združeni narodi zavzamejo kakršno koilii stališče. Eden, je - odgpvoril, da je dun trajne, deklaracije privedel do britansko-francoškega sklepa in izrazil prepričanje, da je .sporočilc- obeh" Vlad že prispelo Varnostnemu svetu. Pred" t’em je Eden sporočil Spodnjemu domu. da je britanska vlada dobila od Izraela zagotovila, da njegove čete ne bodo > napadle Jordan. Laburistični poslanci so nato izvajali'močan pritisk, na vlado, naj ponovno premisli o namenu, da bo posredovala z oboroženimi silami v sedanjem - položaju na Srednjem vzhodu. Toda Eden je izjavil, da rie more da.ti zagotovil vodji opozicije Gaits-kellu. ki je vztrajal, na.tem. da se »fizično ne ukrepa, dokler Varnostni sve-t ne sprejme, dokončnega sklepa oziroma dokler ne bo imel-Spodnji dom priložnosti začeti razpravo o sedanjem položaju«. Predlagal je nadaljevanj e-, razprave in vztrajal, naj vlada obljubi, da- bo odložila uporabo .sile. do sklepa Varnostnega ev/sa, sicer bo -laburi-sična parlamentarna skupina glasovala proti akciji vlade. Britanski Spodnji dom je Po razpravi ' glasoval in z 278 proti 218 glasovom odobril ultimat predsednika vlade Edena, da poSljer čete na področje Sueškega prekopa. Franclja ne sprejema sklepov Varnostnega sveta Center in desnica v francoski skupščini podprla sklep Molletove vlade — V odkriti opoziciji samo ko munistični poslanci — V Parizu ne skrivajo, da stališče francoske in britanske vlade dejimsko pomeni vojno napoved Egiptu — Za vojaško intervencijo glasovalo 380 po- siancev ■ -■ F a r i z , 30. okt. (Tanjug) Večina centra in desnice v francoski narodni skupščini je nocoj podprla sklep francoske vlade, da skupaj z Veliko Britanijo intervenira v Egiptu in zasede področje Sueškega prekopa. V odkriti opoziciji so ostali samo člani parlamentarne skupine . komunistične partije, medtem ko se Mendes-Franceovi radikali še niso dokončno izjasnili. Mollet bo še nocoj pred potekom ultimata zahteval glasovanje o ;zaupnici vladi. • ’ . Mollet se je po ultimatu, poslanem Egiptu in Izraelu, vrnil z letalom iz Londona v Pariz. Pineau je ostal v Londonu, da bi .nadaljeval razgovore s Sel-wynom Lloydom. V Parizu pričakujejo, da bo »bliskovita debata«- skupaj. z glasovanjem o zaupnici končana do. pol šestih zjutraj, ko poteče ultimat, V kuluarjih se je izvedelo, da o francoske čete .na Cipru že pripravljene za,'transport z letali v ' Egipt, večji del francoskega in'britanskega, brodov j a na Sredozemlju pa’ je . že blizu egiptovskih teritorialnih . voda . in pričakuje, dokončnega povelja,' da zapluje V» Suez in. izkrca čete v Port Saidu, Ismailiji in Suezu. Tukajšnji - politični .. krogi ne skrivajo,' da tako stališče francoske’ in britanske vlade dejansko, pomeni vojno napoved. Večina skupin -v "skupščini" sodi, da je. napočil trenutek za »odločne ukrepe'*. Stališče - je v glavnem naslednje: ' napada • in vdora Izraela’v Egipt je kriva egiptovska vlada. Na videz ' nelogično francosko stališče je razumljivo po nocojšnjem uvodniku »Monda«, ki" trdi, da se Egipt vmešava v notranje zadeve Alži-ra in‘da Francija ne more obsoditi Izraela kot napadalca, temveč da mora podpreti sile, ki hočejo zadati udarec egiptovskim -uspehom. Mollet je v svoji uvodni izjavi, v kateri je sporočil, da je bil Egiptu poslan ultimat, branil ukrepe vlade in znova napadel Naserja kot diktatorja in fašista . in ga obtoževal - neposrednega vmešavanja v francoske zadeve v Alžiru. Dejal je, da je vprašanje - svobodne in učinkovite plovbe skozi prekop,- ki je danes najpomembnejše vprašanje na svetu, opravičilo za francoske in britanske vojaške ukrepe. »Naš ukrep ;— je -zaključil jMollet — ni naperjen niti proti Izraelu; niti proti Egiptu, temveč ima namen'zagotoviti samo svobodno plovbo i skozi prekop.« Nato je zahteval zaupnico. Francoska/ skupščina ; je zgodaj davi odobrila' odločitev vla-de, da bp poslala svoje čete na področje.' Sueškega prekopa! Za odlcčitv" vlade jeJ glasovalo 380 poslancev, proti odločitvi pa 191 poslancev. »Bliskovit^ vaipriei.« Ja,-podporo vladar, izpert|feneiji^-v -Suite ¥ i ezu se. je končala nocoj v parlamentu v pičlih 60 minutah. Bc dogovoru poslancev ■ sredine in desnice se noben poslanec' teh skupin ni udeležil razprave - in □o dolgem govoru progresistič-nega -poslanca Pierra Cotta jo jo zaključili z glasovanjem- o zaupnici vladi. Takoj po začetku seje-je radikalni poslanec Brocas prebral interpelacijo o načinih, s katerimi namerava vlada zagotoviti svobodno plovbo skozi • prekop. Brocas se je strinjal z vladno deklar-acjo o tem vprašanju. Prvi in edini govornik "na razpravi, poslanec progresistične 'skupine. Pie.rre Cot,' je dejal, da njegova stranka ne. more odobriti zaupnice vladi: »Ultimat, ki. ga je našavlada poslala Egiptu in Izraelu, je n boja proti birokrati:;* mu v-državnem aparatu. Toda ti temu pravičnemu in napredne)-mu gibanju ’ delovnega l.judstvta so "Se hitro pridružile sile črnjn reakcije In kontrarevolucije, ki želijo izkoristiti nezadovoljstvo dela delovnega ljudstva, da lj| spodkopali temetje ljudske demokracije na Madžarskem ' i* ponovno . uvedle staro kapitalistično veleposestniško uredithk Sovjetska, vlada, skupaj Ž vsem sovjetskim ljudstvom globoko obžaluje,_ da so dogodki na Madžarskem pripeljali do prelivanja krvi. Na zahtevo madžarske ljudske vlade, je sovjetski* vlada privolila na vkorakanje vojaških enot v Budimpešto, čhb bi pomagale madžarski ljudski armadi in madžarskim oblastem upostaviti v mestu red. Upoštevajoč, da bi nadaljnja bivanje sovjetskih vojaških enot; na Madžarskem lahko še poslabšalo položaj, je sovjetska vlad* dala navodila svojemu vojaSke* mu poveljstvu, naj umakne ver« jaške enote iz Budimpešte takoj, ko bo madžarska vlada m®* nila, da je to potrebno. Hkrati je sovjetska vlada pripravljena začeti razgovore P vlado LB Madžarske; in drugB* članic varšavskega sporazuma:^* vprašanju prisotnosti sovjetskih: sil na Madžarskem. Obramba socialističnih pridobitev v LR Madžarski jfe sedaj glavna - in sveta dolžnost delavcev, kmetov in intelektualci vsega madžarskega delovnega ljudstva. Sovjetska vlada izraža, prepričanje, da narodi socialističnih držav ne bodo dovolili zananj^n in notranjim reakcionarnim silam, da bi omajale temelje-1 juti« skega demokratičnega sisteipa, sistema, ki je bil upostavljen la okrepljen z nesebičnim bojem in delom delavcev, kmetov m intelektualcev vsake države. listi. bodo storili vse, kar morejo, da bi odstranili vse zapreke hi lioti nadaljnje krepitve demokratičnih držav, neodvisnosti irs suverenosti svojih' držav, nato pa bodo razvijali: socialistične temelje vsake države! njeno gospodarstvo in kulturo v Interesu nadaljnjega napredki materi aln e blaginje' in kulturne ravni- vsega delovnega ljudstva, listi 'bodo okrepili bratstvo in enotnost in medsebojno pomoč med socialističnimi državami:za okrepitev velike stvari miru io socializma. Izrael in arabske države PRED USTANOVITVIJO IZRAELSKE DRŽAVE . 19-17 Britanska vojska je zasedla Palestino,- -Ki je bila dotlej štiri stoletja pod oblastjo Carigrada. Se isto leto je Velika Britanija objavila »Balfourjevo deklaracijo«, s katero se je britanska vlada zavzela za težnje cionizma to se pravi" za ustanovitev »domovine za židovsko. ljudstvo«. 1922 Velika Britanija je - dobila od -Društva narodov' tudi tnandat na Palestino. Tedaj je odprla vrata za vse- ljevanje Zidov. 1931. V Palestino je prišlo čez 4Č> tisoč, naslednje leto čez 60 tisoč" Zidov. Ladje z izraelskimi begunci so kar naprej prihajale. 1947 Velika Britanija se je odrekla mandatu na Palestino, Združeni narodi so sklenili razdeliti Palestino na dva dela: na židovskega in arabskega. USTANOVITEV IZRAELSKE DRŽAVE 1948 14. maja so Židje proglasili ustanovitev države Izrael. Arabci niso držali križem rok in so že C)tth»ecl^vaklb'PiwUovoUQ*v; naslednjega dne zjutraj od vseh strani -vdrli . na ozemlje nove države. Novoustanovljeni -Izrael -je začel borbo Za' obstoj.. V tej kratki vojni,' med'katero je s posredovanjem OZN prišlo večkrat do premiTja, so. enotne,'in dobro oborožene židovske čete premagale . združeno arabsko" vojsko, ki. pa je bila,-združena samo na papirju. ' ' 1949 23. februarja ’ »o . sovražnosti med Židi :in. 'Araoci prenehale, sjilenili so . premine na podlagi predloga novega posredovalca OZN Raipha Bunt-hi. Sir-ija je bda zadnja arabska državica, ki je sklenila z Izraelom premirje (26. julija).. Demarkacijske črte označujejo,: kje .so bili zadnji -položaji, ko -je bila še vojna. j Sporazuma o premirju pa niso spoštovali in' vsa naslednja leta. so se incidenti ponavljali. Vzdolž meje se je nadaljevalo prelivanje krvi. 1949. Organizacija Združenih narodov je sp rej rta sklep, da se mesto Jeruzalem internacionalizira. , 1950. Ben Gurlon je Izjavil, da .Je sedaj Jeruzalem de faeto in de ture glavno mesto Izraela. ’ Izraelska vlada, da je pripravljena začeti neposredno pogajanja z arabskimi državami in sicer s posredovanjem komisije OZN za premirje ali brez nje. Arabske države so: postavile pogoj . vrnitev, arabskih, beguncev. Maja je ’ predsednik Truman sporočil med ZDA, Veliko Britanijo in Francijo, da .bodo pošiljale orožje arabskim državam in Izraelu. Toda te države se bodo morale obvezati, da tega orožja • ne bodo uporab®e ra agresijo druga proti drugi. 1953 Samo v šestih mesecih v tein. ■ letu* je mešana 'komisija OZN razpravljala • o IM obmejnih incidentih. . 1954. Nasec je izjavil v intervju, ju, da se bodo morale izraelske Sete prej ali slej umakniti iz puščavskega .področja -Nagev, ki Joči Eigpt tnJordan., Septembra Je Moša Saret izjavil, da bo- anglo-egiptovski sporazum o umiku britanskih čet iz sueškega področja politično in strateško okrepil Egipt. -Nevarnost za Izrael in mir na Srednjem Vzhodu bo predvsem odvisna od orientacije Egipta.« ; 19SS Predsednik komisije OZN •za premirje-V. Palestini Je Izjavil, da so Izraelci .načrtno prekršili, "sporazum* o prefnllrju, ker so napadu "- II, 'decembra' -položaje sirijske vojske- Taki napadi hi: lahko pripeljali do »sovražnosti".-» širokem obsega«, Avgusta;, Je ■ ; Doli e« govoril . o btueriškem načrtu za , ureditev f > I .spora med''arabskHnl državami -in j I™'"*/::*. Izraelom,.ter: da Imajo ,v načrtu f ? - 'Jamstva is- Izrael tn arabske , dr- žave. J. i i Novembra Je Bsn Gurfon izg»» vil, da je pripravljen sestati se m Naserjem ali katerim koli vodi«, teljem arabskih držav, da bi pri* šlo' do soglasja o 'spornih vptrad šanjih. • " ' Ce prelistamo časopise v teaA letu, vidimo; da je vzdušje vedam bolj napeto: ! Kairo. 26. oktobra — . Dantef zjutraj so egiptovske sile odb^s izraelski napad. I"n izraelski v-o^aSC je mrtev, trije ranjeni, dva so-pfc njeli. . : T el A v l v, 26. oktobra — Fred-1 stovhik Izraelskih vojaških sil jjo sporočil, da- je neka egiptovs" enota prišla na izraelsko ozenoi na .demilitariziranem podboji južno od Nizana in zavzela izra sko policijsko postajo. -.. Kairo, 27. oktobra — Včetedl je izraelski bataljon, ki ga je-podpiral topovski ogenj napadel torinsko postajo Kuntila. Ubili', bo 4 egiptovske vojake, 20 pa ujegL Egiptovske enote so prisilile Izrs* elee k umiku, pustili so t m rt Damask, 27. oktobra — Fre stavnik sirijske armade je izj vil, da je odred izraelskih voj*« kov začel streljati na sirijsj*« kmete, ki so obdelovali zemljo1*«! bližini izraelske meje. Jeruzalem, 28. oktobra sr* Predstavnik izraelske vojske m sporočil, da je bilo včeraj ubiiai pet egiptovskih vojakov, -20 Jta ranjenih -ob napadu neke izraelske enote na egiptovsko tabogt-šče Kuntila na severnem podredju Sinaja. V 1956 ZDA so Izjavile, da bodo v palestinskem sporu podprle prizadevanja OZN upreti se v Saki agresiji. Egipt in Izrael sta izrazila soglasje s predlogi generalnega sekretarja OZN Hammarskjolda, da Je treba prenehati s oboroženimi incidenti na mejah. D. 'Brilej na seji Varnostnega sveta OZN, ki Je nadaljeval razpravo o sirljsko-lzraelskem sporu dejal: »Strinjamo se z ugotovitvijo generala Burnsa, da tudi prejšnji obmejni incidenti v -nobenem primeru ne morejo biti opravičilo za povračilne ukrep« Izraela.« Kanada ustavila pošiljke lovskih letal Otta sva 30. oktobra LAFP). Iz "pooblaščenih krogov se ie izvedelo, da.- je kanadska vlada ukazaSa ustaviti pošiljanje -24 ■lovskih letal ■ Izraelu, ki : bi jih bili morali te dni izro-čiti .izraelskim. vojaškim oblastvom. Ta sklep kanadske vlade je bil sprejet po izjav: ameriškega zastopnika v Varnostnem svetu Lodgea. v kateri je zahteval od j&Ianic""OZN, da' ne .nudijo Izra»» elu nobene vojaške pomoči. •" i 1 j i i? P I r