^tfjff" uto lxii. itev. Si,
V Ljubljani, v sohoto 13, aprila 1929.
Ceno Din I*

Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi ncdelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a Din ?.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—» Popust po docovoru. InseratnJ  davek   poscbcj.  »Slovenski  Narod«
velja Ietno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.—  Din.   —   Rokopls! se ne  vračajo.   —   Naše telefonske števltke $o: 3122, 3121, 3124, 3125 in  3l2t>.
Popež nam ponujn kardinala
Vatikan predlaga čimprejšnjo sldenitev konkordata in je pripravljen, takoj nato imenovati jugoslovenskega kardinala
Beograd, 13, aprila* V cerkvenih krogih, zlasti pa v krogih rimsko-katoliške cerkve posve-čajo veliko pozornost verskim zakonom, ki so bili selavljeni že v bivšem ministrstvu ver in ki bi imeli biti vnajkrajšem času uveljavljeni. Še prav posebno pažnjo pa posvečajo ti krogi zakonu o medverskih odnošajih, ki ureja obenem odnosa je posameznih cerkva do države.
Kakor izve vaš poročevalec z dobro poučene strani, se zlasti zanima za to vprašanje tuđi Vatikan, ki je potom svojega nuncija že ponovno interveniral pri zunanjem ministrstvu glede obnove pogajanj za sklenitev konkordata ter pri tem izrazil željo, naj bi se sklenil konkordat še pred uveljavljenjem zakona o katoliški cerkvi ic zakona o medverskih   odnošajih.
Iz Vatikana je bilo vladi tuđi sporečeno, da je papež pripravljen imenovati jugoslovenskega kardinala takoj po sklenitvi konkordata, pri čemur je namignil, da bi bilo imenovanje kardinala za Jugoslavijo velike zunanjepolitične važnosti, ker bi Jugoslavija v marsikakem pogledu lahko računala na podporo Vatikana, ki je z obnovo svoje države zavzel tuđi v medna-rodnem političnem svetu pomembno vlogo.
V krogih zunanjega ministrstva se povdarja, da je vlada pripravljena obnoviti svoječasno prekinjena pokajanja za sklenitev konkordata, zahteva pa, da se morajo vršiti pogajanja v Beogradu. Materijal za ta pogajanja je že zbran in je v glavne m sestavljena tuđi že delegacija. Delegaciji bo načeloval bivši minister ver dr, Janjić, ki je že svoječasno vodil pogajanja z Vatikanom.
Kakor se izve na drugi strani, je Vatikan na te pogoje v glavu em pristal ter je že dobil beo-grafski nuncij tozadevna   navodila, tako, da je računati s skorajšnjim pričetkom pogajanj.
Mariborske gospodarske organizacije proti združitvi slovenskih oblasti
Po poročilu »Vremena« je posebna   deputacija protestirala  v Beogradu proti eventualnemu ukinjenju    mariborske   oblasti.
— Beograd, 13. aprila. Današnje »Vreme« poroča: Deputacija gospodarskih organi zaci j mariborske oblasti, ki jo tvorijo ££. Dračar za Zvezo indu-strjjcev, Vilko \Veixel za Zvezo trgov-skih gremijev, Miloš Oset za Zvezo gosti lničarskili zadrug, Franjo Burež za Zvezo obrtnih zadrug, Fran Novak za Društvo slovenskih obrtrtikov in Josip Cian za Narodno odbrano, je bila vče-
raj sprejeta v avdijenci na dvoru; po-setila je tuđi rninistrskega predsednika generala Pero Živkovića ter mu predložila spomenico, v kateri zahteva, naj se pri novi razmejitvi oblasti mariborska oMast ne priključi ljubljanski, ker je iz gospodarskih, kulturnih i u geografskih razlogov potrebno, da ohrani mariborska  oblast   svojo   samostojnost.
Dola se na ustvarjanfu edinstvene države
Nova razdelitev države na oblasti bo aktualna sele ob sestavi nove ustave, kretala pa se bo v okvirju narodnega in držav-
nega edinstva
Zagreb, 13. aprila »Novosti« objavljajo na čelu lista naslednjo informacijo: V zadnjem času se zopet mnogu govori o namenih vlade glede razdelitve države na oblasti, češ, da bodu poedine oblasti likvidirane, druge za zopet spojene, tako da se bo država razdelila na 11 đo 15 oblasti itd. Kakor smo obveščeni na pristojnem inestu, vlada za sedaj ne namerava podvzeti nobenih ukrepov glede razdelitve države bodisi na kaka okrožna področja ali oblasti. O tem se bo sklepalo sele tedaj, ko se bo pristopilo k izdelavi bodoče ustave. Glede razdelitve države na oblasti bo ostalo vse dotlej pri sedanjern stanju. V intenciji vladne akcije in njene politike, ki sloni na manifestu Nj. Vel. kralja, je, da se njena politika giblje v ustvarjanju edinstvene države, edinstvenega tipa držav-Ijanov. V kolikor se bo državna administracija zaradi olajšanja uprave delila na oblasti, se bo razdelitev izvršila samo po načelu gospodarsko -geografskih potreb posameznih krajev. Pri tem se bodo upoštevali zlasti vsi geopolitični momenti ter oni momenti, ki zahteva jo napredek posameznih krajev v skladu z vsem, kar zahteva splošen napredek države. To pa je stvar daljne bodočnosti do časa, dokler ne bo vlada izvršila najnujneših poslov za uvedbo popolnega reda v državi.
Ponovni dijaški nemiri na Španskem
Med dijašivom se zopet širi revohicijonarao gibanje. — Napad
dijakov na rektorja.
— ^Jiadrid* 13- apr- po Stirlnaistdiievncm presledku so se pričeli na Spanskem zopet nemiri m demonstracije proti vladajočemu režimu. Skupina dijakov je začela v ne* kem kinu med predstavo nenadoma de* monstrirati proti Primo di Riveri. Pridru* žilo se jim je takoj ostalo občinstvo. Po* licija je pričela razganjati demonstrante in tretirala le nekaj demonstrirajočih dija* kov. Vladla je rzdala o teh demonstracijah poseben komunike, v katerem trdi, da so posledice posebne^ii revolucrjonamega ba* čila, ki je ostal med prebivalstvom "še od ptj-s I e dn j i h nem i rov.
Znova so se prioesli gibati tt»di vseučili* »ki dijaki v provinci, ki jih je brl zadnji odločni korak vlade nekoliko prcplaiiL Na«
padli so vladi zvestega rektorja univerze v Granadi ter ga nemilo pretepli. Slični ctogodki so se odigravali v Santiagu, kjer je moralo nastopiti proti demonstrantom orožništvo in vojaštvo. Dijaki so pri tej priliki prerezali električni vod, da je osta* lo  mesto brez  luči.
Da nudi svojim odjenmleent cenen na-kup najpotrebnejših predmetov za spomlađ, prirp.fa tukajšnja tvrdka A. Sinkovec na?l. K. Soss od 14. do 27. aprila teden nogavic in   roka vic.   Ogrlejte   si  današnji   inseraL
Izboljšanje politične uprave
—  Beograd, 13. aprila, iz vladnega pred-sedstva je bil objavljen koaKurke o imenovanju   večjesa    števila   politično   upravnih uraduikov s fakultet-ko izobrazbo. Imenovanja se nanašajo predv^em na Srbijo, Dalmacijo   in   Vojvodino.   Komunikc   zaključuje   s koinentarjem, v katerem  se naglaša, da si vlada  dosledno prizađeva odstraniti  U državne  uprve  nesposobno  in  nekvalificirano osobic ter sa nadomestiti s kvalificiranim.
Naša cona v Solunu
—  Beograd,  13. aprila.  Jutri ođpotuje v Solun pod vodstvom pomoćnika finančnesa ministra   g. Gospodnetiča   komisija,   ki   bo pregledala jugoslovensko svobodno cono v Solunu. V komisiji so tuđi predstavnik! beo-grajske in skopske trgovske zbornice.
Dr Ramljaku grozi smrtna kazen
—  Zagreb, 13. aprila Preiskovalm sođnik dr.PučkaS, ki vodi preiskavo zoper odvet-nika dr. Ramljaka, je zaključil preiskavo ter izročil vse spise Državnemu iodišču v Beogradu.  Kakor  poročajo  beograjski  listi,  se bo moral dr. Ramljak zagovarjati po zakonu o  zaščiti države zaradi  dejanskega  napada na državnega organa v službi. 2a tako de-janje  določa  zakon o zasčiti države smrtno kazen ali najmanj 20-letno ječo. Pri ministru pravde je bilo že več intervencij, da bi se Ramljaku dovolilo, da se zagovarja na svobodi, vendar pa so ostale doslej vse intervencije brezuspešne.
Mrtvo dele v košari služkinje
— Zagreb, 15. aprilu. Policija je prišla na sled detomoru, ki pa je zagrešila nata« karica Zofija Mlakar, doma baje iz Slove* nije. Služila je v Vodnikovi ulici v gostilni Pauković. Pred par dnevi je odila iz službe ter je shranila košaro s svojo obleko pri nekem Xikoliću. Ker se v napovedanem ča* su ni vrnila ter se je zače-1 iz košare širiti smrad, so košaro v navzočnosti policije odprli in našli v njej v cunje zavito truplo novorojenčka. Ugotoivljeno je, da je Mla* karjeva nedavno porodila Ko so jo prepe* ljali v bolnico je izjavila, da je oddala otro* ka svoji materi. Sedaj je brez sledu i7£i* nila in je policija izdala za njo tiralico. \" njeni košari so našli med drugim tuđi nje* no hranilno knjižico, na katero ima vlože« nih pri Hrvatski  štedionici  16^0 Din.
Narodna banka proti nesolidni trgovini
—  Beograd, 13. aprila.    Upravni    odbor Narodne banke  je  na  svoji  včerajšnji    Sfji sklenil,  da   bo  Narodna  banka  ukinila   kredite  vsem  onim  tvrd kani,    kojih  poslovanje je nesolidno,    zlasti  pa tuđi izvoznikom, ki izvažajo blago slabe kvalitete in s tem fcva-rijo   sloves   jugoslovenskepa   blaga.
Albanski proračun sprejei
—  Tirana, 13. aprila. Albanski parlament je včeraj sprejel definitivno proračun za te-koče leto, nakar so bile eeje parlamenta odgođene za oedoločen čm.
Strahovito neurje v Ameriki
Najhujše je prizadeta država Arkansas. — Mesto Guion je do ćela porušeno. — Veliko   število  človeških  žrtev.
— London, XX aprila. 1/ St. Louisa v severoameriški državi Missouri poročajo, da je div ja I na o/emliu osrednjih držav severoamerUke unije >tra-šcn ciklon, ki je zlasti besnel v sever-nem delu Arkansasa. kjer je povzročil ogromno škodo in zahteval tuđi \eč človeških žrtev. Po došlih vesteh je povzročil največjo škodo v krajih Swit-tonu, Moorshildu in Guionu. Ker so bile pretrgane brzoja\ne in teletor^ke zve* ze, še ni bilo mogoČe došle i u goto viti
obsega po\zročene >Lodc in vte\ila Cio« teških zrte\. lstočasnt», ko ie divial ci* klon. so se utrgali nblaki ter ic piutala debela t<xa. \ mc^tu (iuion su >korn vse hiše porušene iu je Štoilu ciovc-ških žrtev i/redno \eliko. Rdeči Uri/ ie takoj podvzel pomožno akcito ter ic na prizadeto uzemlje odpoMal /dr;iMiii%c / bolni skini osobitim ter velika koluir.o sanitetnesa materijala. Po pnih s!ti/hc-nih \esteh znaša šie>ilo smrtnih /rtcv f»5, ranjencev pa je \eč sto.
Tri italijanska letala ponesrečila
Dva vojaška aeroplana sta trčila v zraku in se razbila, pri Na pulju pa je novo potniško letalo eksplodiralo.
— Rim, 13. aprila V četr'ek zvcar >e je pripeii'a pri Cataniji strašna lct^Iska uc-sreča. Dva italijanska voii&ii aeroplaj':i s4;i v visini 300 ni zade.d v mrakti skuj-aj ter padla na zem.j . P:.n: encaa !tUi!a ;c bi' ubit, dočirn sta m»3 njegova spremljc-\nlza. lažjc ranjena. Drugo Iet2'o ic v zra* ku eksplodiralo ter so oba letalna rwte2nli iz vegovih razvalin r-r'-i in v»s   ^žzana.
^noCi pa se je potcirewiij v Nr?nu!;u s?
de-, ki ic bilo določenf, da otvori rcwn: ziačiii promet iu pruni Rim - Atent?, ki hi tvorila vmesno etapo mcdnarc»dne pro.,*; London - Indijj. Zaradi kratkesj ^iV* !e nastala v motorjih e-ksplozija. tako d4 e bilo letaiu 'aipotna v plamenih. Pilot in MjC-iuv spremljevalec sta zadobila tako težke poškodbe, da sta par ur nato podleti ranam.
Veleizdainiška afera londonsks policije
Policijski uradniki so špijonirali za Rusije - Veliko razburjenje med vojaštvom - Možnost mednarodnih zapletljajev
- London, 1-. aprila. V ion<iun>keiii tiMtu je dvignJJa mnogo prabu novii policijska afera, v katero |e zapletenih vec v&iih uradnikov Scottland \ar<Li (vrhovne policijske oblaMi). Gre za neke vrste veleizdajo, storjen«» s tem. da so bili vaini politični dokumenti izročeru agentu neke tuje države, br/ko-ne Rusije. \ Scotland Vardu ^e vrše /e več dni tajne prebka\e( ki *> do* vetile do aretactje već detektivov in vodilnih uradnikov političnoga tiddelka. kateremu je poverjena škrt) za \ amo t članov vlade in /a nad/i ran jo ko-muiyi>t<rv. Po dosedanjih ugotovitvan je di^kazano, da m» bili nekateh viiii u radnik j politične policije v zvezi s so v jetskimi affetiti ter da N> jim dobav« ljali informacije o raznih tajnih ukrepih anjjleike \ lađe. l/dane so hi]e Uid\ razne vojaške tajutostj. kar je po>zroči!o v \oiaikih krogih \e|uV> razburie-nje. »Dailv HeraJd« pi^e v svoji današnji iurranii izdaji, da se ho radeva razvila v veliko mednarodno afero.
Mačeha zadavila svojo pastorko
Grd zločin v Vratislavi. — Da bi zakrila zločin,   je   zverinska
žena truplo skušala zažgati.
— Vratislava, 13. aprila. Včer.ij >n vra::-slavski gasilci vdrli na poziv v neko sta* novanje, iz katerega so se vili gosti o-bla* ki dima. Pri tem so našli na poreci postelji 21 let staro pisamiško uradnico Elfrido Franzki zadavljeno. Preiskava je dognala, da je izvršila zločin njena mačeha. ki jo je podrla na tla in io toliko časa dušila, dokler ni izdihnila. Mrtvo truplo je polo« žila na posteljo in potem  zažgila zimnice,
da hi %/budila vi<lez, da je pastorka po ne^revi postala žrtcv plamenov. Mrd pa* storko in maćeho jr /e dlje ča&a vUdato napeto razmerje ter je trdc^rčna ^en^k* ponovno tako pretepla nesrečno pastorko, dn so sosedje že večkrat klicali na ponio: policijo. Ko je hotela policija na temelju ugotovitev preiskave arctiTati brt/srčno maćeho, se je i/ka/a!<i. da je bre/ »LmIu pobegnila.
S'epci bodo spre?leda1i...
EPOHALNA   IZSAJDBA   DVSAJSKEGA   ARHITEKTA  —  SLEPCZM BODO   V STAV ILI  UMETSE  OČI, PA SE JIM BO VRML VID
— Dunaj, 13. aprila. V znanstvenih zdrav niskih krogih je povzročila \-eliko senzaci* jo izndjđba dunajskega arhitekta Jožefa Gartlgruberja. s katero bo mogočeno šlep* cem gledati. Arhitektu Gartlgruberju se je namreč posrećilo proučiti bistvo poteka gledanja. Sje%o\a iznajdba je v tem, da je spozna! potek gledanja kot proces ne kake* ga žarenja električnih valo\', slično kakor pri radin, i'spehe njegovih prizadevanj no že znanstveno preizkusili in tuđi priznali kot  pravilne.  Praktično  bo lahko imela  ta
iznajdba velike po*lcdice. kvr bctdo $!ep<i, katenh vidni živci so še intaktni, zop€t lahko gledali s posebnim nadomestilom oiV» sa, ki pa se bo seveda znatnn razlikovalo od nara\'ne oblike očeša. Posledice ie j/» najdbe so nedogledne. Iznujditelju je re d*t* nes mogoče napraviti kak nremet tuđi zJrn* vemu očesu ne\iden « rem, du svetlobmm valovom* ki prihajajo v oko. superpemira prav kratke umetno poviročene električni \alo\e.
Minister Burov o pirotski   ' konferenci
__Sofija, 11 aprila. Na »močui seji pro-
računskega odbora je poilal tunanji minister Burov daljM ekspoze. v katerem se je med drugim dotaknil tuđi pirotske konferem^e ter izjavih da na tej konferenci nišo bila rešena vea vprašanja, ki obetojajo med Jugoslavijo in Bolgarijo glede ureditve obmej-ne^a prometa. NereŠeno je ostalo med drugim vprašanje likvidacije dvolastninskih j,o-seritev in so sedaj v teku posebna pokajanja o tem. Uverjen pa je, da bolo kmalu fNWtra-njeoe vse ovire, ki so doslej motile iskrene prijateljske sosedne odnosa je.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danies ni poslosalu. V prostem prometu so notirah: Berlin H.V>73, Budimpešti O.923S, Curih 1 «»4.-41». Dunaj 7.9967, London 27ft.4». Ne*-york 56>J. Pari/ 222A4, Praga 16«.5O, Tr^t ?W »U
INOZEMSKE  BORZE. Carik:  Beograd 9.1250, Dunaj 73.97.  Budimpešta   90.55,    London    25.2X   tNewyork 519^5,     Pariz    42O.3l>,     Mil.in  27.21.     Prnzn 15.38.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
•trta 2
>S L O V E N S K T   NAROD* dne 13. aprila IW
^tcv   84
Žrtvujte tri kaplje krvi za domovino
Naša univerza preiskuje, kako smo Slovenci razddjeni po krvnih skupinah - Praskala je že
okrog 1300 „žrtev"
C'lusfitvo ni runJeljeuo »auio v uam.le in plemena, tenjT«J tuđi po krvi v štiri krvne skupine. Nedavno j« univ. docent dr. Roman Kenk iekal dobre ljudi, ki bi irtvovali tri kapljice tvoje krvi za ljubljan-•ko univeno, ki preiskuje, kako so po krvnih aJcupinah razdeljeni Slovenci v posu-mesnlh kiajili. Poznavanje razdelitve po krvnih aknplnnh potrebuje namreč mediein-*ka fakulteta uase univerze za antropološke itudije. Kazni tega se uporablja pripadnost krvnim skupinam praktično za do-ločitev oeetovstva m končno so te skupine važne  tuđi   pri   transfuziji   krvi.
I'red na^im aodišoem su bile že razprave na rad i očetovnlvji in tuđi v časopisju ee mnogo piše o ugotovitvi oeetovstva a po-raoT'jo krvne preizku5nje. Kuko je s krvni-mi tkupinami in njih praktično uporabo za dolocitev pravesra očeta, ta antropološke ltudije in pri transfuziji krvi, uaj slulijo t pojasnilo našim čitateljem *ledeči podatki ix razgovora z docentom dr. K e n k o m, ki je našemu uredniku »puščalc kri, in univ. docentom dr. Albinom Seliškarjem, ki mu je v svojem laboratoriju v firiolo-Ikftm institutu pokaza 1, kako ?e določijo krvne skupine  in   povedal,  <Vniu aluzijo.
Kako mi je dr. Kenk pusčal kri
rSajuo tri kapljice«, mi je rekel docent dr. Kenk, ko sva stopila v uj,egov laboratorij v zooloSkem institutu na univeni. Ko je pripravljaj vsh potrebno za ^operacijo-, je planll v sobo docent dr. Pavle (Jrošelj: >A, pucanje  krvi,  lepo,  lepo.<
V tolazbo vsem, ki so radovedni. v l;a-tero krvno »kupino spadajo in *i hodo dali tuđi puSčati kri, lakoj povem, da to pucanje prav nič ne boli. Je popolnoma nedalž-na operacija. G. docent je deeinfkMral konec kaaalca ter ga zbodel z iglo, da *e je pokazala rdeča p'kiea, iz katere jf* nato iztis-nil kapljico krvi na stekleno ploariro, eno j»a v majhno epruveto. S tem je bila operacija končana. Žrtvovanje treh kapljic krvi je torej brez bolečin. I>ti dan je g. docent pusčal kri se 11 drutjim Ljubl.jiincauom in * 3o kapljirami Ploveške krvi sva se n.ipori Ja v fiziološki institut k docentu dr. Vlbi-nu Seli^karju v tgrailhi ln^iinnske fakultete   na  Zaloski   cesti.
Določitev krvnih skupin
Dr. Albin Seliškar j,e na 12 pložCieah pripravil po 2 kapljici razredčene krvi iz ♦*pruvet v?eh 12, ki jih je dr. Kenk >ope-rtralc ter mi pripravljajoč vse potrebno ?a določitev, v katero »kupino spadajo, pojas-njeval:
— Ugotovili so, da jt* razločevati 5lirl krvne skupine, ki jib po niednarodnem dogovoru zamamujemo % 0 (1 skupina) A (druga skupina) B (tretja skupina) in AB (cetrta skupina). Za določitev krvue skupine potrebujemo serum Človeka, pripadajo-čfga k »kupini A, in serum iloveka skupina B. Če pomeSamo ta dva sera s kaplji/o krvi, se njena krvna tele«*ca zlepijo (n<jluti-n i rajo) 7. enim obeh, % ob^ma ali pa z no-benini.   Tako  »e  dolocijo   krvne  skupiti«.
S prostim očesom je t>ilo videti, ia ee krvna telesca petih oseb nišo zlepila pođ vplivom sera A in ne pera B. Ti pripudajo skupini U. Krvna telesca petih oseb je a<;Ui-tiniral eamo erum B. Ti pripedajo skupini A. Krvna telepca ene osebe je aglutinlral samo serum A. Ta pripada skupini B. Krv« na telesca ene osebe eta pa aglutinirala sera A in B. Ta pripada skupini AB. Pod mikroskopom je bilo videti se jasneje, kako se krvna lelesca zlepijo v kepice, dočim fo bila dru«ia netl^pljena in vidljiva v obliki yosto   pospjMnih   pred robu ih   plošf-ic.
Starost   pri prciskavi ni mero-dafiu
j*» tiadaljeval ^ospod dfK'ent. V»»ak priu'Jse 7. rojMvom na svet <loločeno krvno »kupino. Žr od 5. embrijonalnega mesera f=o lastncv-*ti   krvnih   felesc   konstantne.
Krvna skupina ostane neizpre-menjena
tuđi po boletnih, ob«evanju z žarki itd. se »kupinska pripadnost krvnih telesc ne ia-premeni. Ostane ista in kdor je u. pr. v prvi skupini š*» v wi plot kn, obdrži to skupino do  smrti.
Potomci   podedufe^o   strukturo krvnih telesc neposredno
po *tar5ih. Izjeme t^ga pravila ni. I »a bi podedovali strukturo n. pr. sele vnuki, je neroogo^e. Podedovanje se vrSi po pravilih podedovalne teorije. Otrok mora torej po-dedovati materino in očetovo podedovalno komponento, kajti vsaka skupina šestoji genetsko iz dveh komponeat. 6e otrok pripada n. pr. skupini AB, je podedoval po «neni roditelju skupino A, po drugim pa skupino B. Komponenta 0 «e z reakcijo ne da določiti če Je zdrnienti • komponento A nli B. Pripadnik skupine A ima lahko kom-j»onente AA Hi AO, pripadnik skupine B komponente BB ili BO. N«*protno ima č!f>-▼#k »kupine 0 v«dnr> komponenti  00.
Kdo je pravi oče?
I*o iflkonih o podedovanju struktur krvnih tejtsc je DJogo?e torej določiti mofcoit oiletovstva. Iz pripadn«ti m«tere otroka in navedenoga očeta po krvnih »kupinah je mogoče ogotoviti, ali Je moški, ki ga mali «*M«i kot o2«ta po tvojih krvnih lastnostih l»hko pravi oim nj«nega otroka ali n:
Zgodi ■• laH»
da mož dvonu, da je pravi oče v zakonu rojenetfa otroka
Ce mož doka!« * krvno preukavo, da ne more biti oče otroka, lahko juridieno doseže, da «e otroka ne pri-pczna z;i zakonskejra in ni dolžan zanj »kr-beti. Lahko tuđi vloii toibo za ločitev zaradi   zakonolomstva.
Ako  se  rodi  nezakonsko dete
in mati prijavi mo^koga kot oteta, ki je po zakonu dolžan plaeevati alimente ter ob-dolženec s pomočjo krvne preiskave dokaze, da ne more biti ore tega otroka. mora so-dišče mater zavrniti.
Ce očetovatva obdolžeui niojUci ugovarja in trdi, da je ražen njega imel e ieno raz-merje se nekdo drugi in »e dokaže s krvno preiskušnjo, da ta ne more biti oče, todi-š^e pripoiiia obdolienca ta o<feta in plač-nika alimentov.
Ako je nezakonska mati v civilnem procesu prisegla, da je imela rtzmerjc samo z močkim, ki ga navaja ia otrokovega ove* ta, sodi-ee naravno pripozna tega kot očeta z veemi dolžnostmi. če pa obtoieoec po ob-sodbj dokaze, da ne niore biti oče navede-nega otroka, se oprosti plaCevanja in ima pravieo zahtevati povračilo že plaćanih alimentov.
Kakšno krvno skupino ina lahko otrok
Po pravilih podedovanja konjponent krvnih skupin po očetu in materi sledi: Ce pripada otrok skupini A, mora iraeti ludi mati ali oče A v svoji skupini. Ce pripada mati ali oče skupini AB, se iz tega zakona ne more roditi otrok 6 skupino 0. Ravno-tako no more biti legilimnega otroka •kupine AB iz zakona, cigar eden zakon<iev pripada skupini 0-
Kako se dokaže, da obdolženec ni oče
V procesih za očetovstvo »e preiskava uavadno omeji na izključitev obdolženca kot očeta. l.'gotovi so, da ob^iolženec s svoji krvno »kupino ne more biti oče otroka. V ta uamen se preiSee kri matere, otroka in navedenega oteta (»eveda zvelo uatančno z uporabo posebnih metod. tako da se izklju-či kakrsnakoli pomota).
Mati pripada n. pr. skupini 0. njen otrok skupini A in mati navede kot očeta mo»ke-ga s skupino 0. Po pravilih podedoranja mora biti oče tegra otroka samo moMci, ki ima skupino A ali AB. Kajti otrok A mora podedovati eno skupino A po ožetu, ker je mati skupine 0. Navedeni moški torej ne more biti oce in *e izključi. Ravnotako bi v tem primem ne mogel biti ote raoiki s skupino B.
Ako pripada mali skupini O iu otrok skupini R, potem ne more biti oče if-ga otrol^a moški s skupino 0 ali moški s »kupino  A.
Ce pripada mati skupiui A in otrok skupini AB, potem je otrok podedoval po materi A in po očetu B. Mo&ki ■kupine 0 ali A ne more biti oče tega otroka.
Ce pripada mati skupini A in n)en jtr->k skupini 0 in mati navede kot očeta mo*ke-ga s ekupino AB, ta raoški ne more biti oče otroka, kajti ta mora podedovati po očetu skupino 0.
Pomcn krvnih skupin za antropologijo
Krvne skupine so posebuo z-načilne za rasuo delitev človeStva. Za Srednjo Evropo velja približno, da pripada skupini 0 40%, skupini A tuđi 40%, skupini B 15?5 in skupini AB 5Te. Poljski sdravnik Hirszfelđ je ]>rvi preiskoval statistiko krvnih »kupin na solunski fronti, kjer je preiskal kri Angle-žev, Franco/ov. lndijcev» Zamorccv, Slova-nov, Nenicev iUl. Na Angleškem prevladuje skupina A (-KJ.4%) iu čimbol| gremo proti \*zhodu. tem vecji je odstotek skupine B. Pri Indijcih epada 27.5^ skupini A in 49.7 skupini B. Avstralcev )e 4.5% v B skupini.
Na podlagi statistike je mogoie ugoi»> viti takozvani biokemični rasni indeks, ki snaSa sa Srbe n. pr. 2.5. Ta indeks ta visi •amo od rasne pripadnosti in ne morda cd kraja. Tako imajo ueniski kolonisti na Madžarakem i?ti indeks, kakor Nenici v Heiđelbergu '2.9, Madžari v Debrecinu pa indeks 1.6. (Turki imajo imieks 1.8). ogrski cigani 0.6. (Indijci 0.6). Zanimivo je, da iuiajo Bolgari približno isti indeks kakor Srbi (2.6), žldje v Ru*ijt ali pa židje v Am»-riki   imajo  isti   indeks.
Krvne   skupine  in  transfuzija krvi
Zgodovina transfuzije krvi šega Je v 15. stoletje. Pri transfuziji so tedaj uporabljali iivalsko kri. V Franriji in Angliji so do-eegli časih preseuetljive uj»pehe pa tuđi velike neuspehe. Zgodilo «e je, da j« pmoijent nenadoma med operacijo umri. Takih pri-merov je bilo vedno vač in končno je fra»i-coska akademija I. I76O protestirala proti sličnim operacijam. Medicinska tnano«t, ki Je med tem silno napredovala, je pa ugoto-vila, da je ia transfuzijo pripravna le kri iste vrste, sele tedaj so bili pojašnjeni ne-nadni smrtni slučaji pri transfusijah. Z od-kritjem krvnih skupin so obenem ugotovili, da je za transfuzijo najbolja kri iste skupine kakor |o ima pacijent, kajti sicer kri aglutinira, kar povz,ro?i nenadnn tmrt. Kri skupine 0 9e ?me pretočiti v file pripadnikom vseh skupin (univerzalni dajalci), »kupina AB more sprefeti kri od katerikoli druge   (univerzalni   •prejemalci).
Gospod, ali je tale pravi?
Kakor amo ouieuili, s© dopu^ča v zadnjih letih tuđi kr\Q4 pr<*i»ku*nja kot dokaz pri sodiicih. Krvu# preiskave uc^tove v.^r-jetnost ali nereinicnoit materine izjave, kdo da je oče. Pri tem st» dogajajo tuđi l;o-mični priiori. Tako je neka ženska, ko $0 ji vxeli kapljice krvi, kakor tuđi otroku in navedenemu očetu potem, ko je oče od$t*l Iz sob« plaho pomolela glavo »kozi vrata ia nesigurno vpr.TŠala: Ali je tale pravi. Pred todniki je seved«i trdila, da ui nibre .Ira^i o?« kat ta. Zanimivi %o tuđi slučaji, ko je mati imela razmerje % dvema moikima in j« iija vila, da poroci ti »tega, ki ga kr.na pr«iskava   določi   kot   inoinega   oteta.
Moralni indeks
trn se pretiČe kri u. pr. v**h čUuov kake rodbine, j« mogo^« v gotovih primerih dokazati, da kak otrok u. t^ga zakona ni b:o!oiko legitinien. Po obftinuti itatiiti« kah celih rculbin kakega naroda ni bilo torej mogoie postaviti tuđi nekak »moralui indeks*, ki bi povedal koliko ne/akonskih otrok   t«   da   ugotoviti   v   lakonskih   fv*i*h.
V Ljubljani sta docenta medirin*k« fakultete dr. Alija Ko^ir io dr. A S^lilkar ■ pomo^jo dijakov-medk-in<*»»v prei#kala doil«) okoli 1900 ljudi, katerih većina pripada prvi in drugi »kupini. Pre<Jvt«m s« j« pre-iskala SoKka mladina, ki ▼ ^'oji <*^I*»ti *e najt>olje predstavlja poprečno »r^io pr*bi-vai»tva. Zn detfego tocuih r«sultatov p4 «0 potrebne 5« oadaljnje »lrtve<. Ker ere ju i teh Stadijah na*# univerze ia globlj* §rHW.-nanje narave »loventkegi oarmia, bi bilo izleti, da >e pri Uodofih prei?kavah krvnih skupin jv) solah v Ljubljani in druijo.l ja-vijo \*ii brez inje ine In irtvujejo iH»viutuao kapljo  krvi. tar^«  ?a  domovino!         M.   Z.
Javna prošnja ljubijanskemu obemskemu svetu
SK Ilirija prosi občtiudd rret, da mu proda zemljiič«, na kate-rem je zgrajeoo moderno kopaliSče. — To je nufno potrebno,
da se kopali sce dogradi.                                <
Bela Ljubljana, prestolica slovenskega dela naSe domovine, se je v t«»ku desetih let osvobojenja ugodno raivijala tako v kultur. nem kot v gospodartkeiu pogledu. Manjka ji pa le dane? dovoljno fttevilo higijenskih in telesno -kulturnih ustanov. zlasti mo<1er-U3 in tđrava kopaliSča.
Prsne, kadne in parne kopeli so urejene v«e v miniaturi in nikakor ne odgovarjajo stevilu prebivalstva. fte ?laMe pa je priskrbljeno z letnimi kopali^fl pod milim nebom. XaŽa naravna kopalifcca $o preveč pr>i-vrž<»na vremenskim neprilikam in %o pre-\^ oddaljena od mcist*. Dan deija in i* je voda narasti«, poatnla je kalua in mr&I.t. Ker so nale reke predaleč. se zaposleni Ljubljančani nišo mogli iti kopat preko tedna. Ostale so jim redk« lepe in soInSn« nedelje. Ljubljana ni me«to bo|ratih rent-nikov in penzijoiiistov, marv^? pridnih in močno saposlenib telesnih in duievnih de-lavcev. Zato spada kopalii?^ v srećko Ljubljane, da &i zamore v poletnih ^oparnih dneh vsakdo osveiili potno telo v fieti vodi. pa makar  samo za   eno  uro.
iz t^h vidikov in I* «portnej/a >tr^ml>-lija j*» izšl.i id^ja in inicijativa SK Ilirije. Heseda je me?o portala, idružili <m> se na-vdušeni pro^gatorji stare pri*alovice »adrav duh v idravem tejesu-, zbrali m danaSn.ie teikf case lepo vsoto denarja in položili le-to dni trudapolnega nesebičnega dela na oltar te plemenite M-?je: kopali*če. najmo-dernej^n in riajlepše na Balkanu, se bliža dograditvi.
Hvaležoi *mo vsem merodajniui faktor-jem za Ijubeznjivo ra^umevanje in podpo-ro pri izvedbi naše akcije, zlasti uiestni ob-čini, ki aani je dala v najem prostor na >o> kolskem telovadi&ču pod Tivolijenu Ljub-Ijanskemu Sokolu za odsopitev dela telo-vadiSCa, g. oblaMnemu kornisarju ia obljubljeno pomof, mestneniu fizakatu in drž. higi-jeuekemu zavodu za podporo v našem stremljenju in delu in končno javnosti, ki je z uavdušenjejn   pozdravila   novo   kopeltšč*1.
Vse težkoče in ovire pj< &e nišo prekora-tene. Kopališče nas velja skoro dva milijona <linarjev% katere vsote ne inioremo funn'u marveč smo navezani na materijalno ponioo in hipotekarno posojilo. Takega poeojila Va ne  moremo dobiti na kopali^fe, ker n« sto-
ji na našem svetu, niarveč «a iinamo »arao v najemu z* dobo S<0 let. Zato vdano prosimo visoki ob^inski svet, da nain ta prottor proda. Le na ta nafin se recimo te£Uih skrbi, le • to plemenito jjesto mostne občin« bo kopaliS^e tiravo in dobro fundiran". Skromnegi mnenja mto, da na>« poirtvoval-nost za ljubljansko javnost za«1u£i tf»e.i čina   mestne  ob?in^
KopaliŠČ© je nameti »eno Wot liudnko ko« p»li$če. torej 1 nijtko \^tofvnino. Cim mani« ša bo amortizaci^ka svoti, čim nižie bodo oHre»ti z% i^osojeni kapital, tem ntijt ho vstopnina. Zato vtjihino prosimo ugl ob-cmiski svet ljubi tanaki. na i nam o*tane na* klonjen in podeli primerno subvencijo. vwu smo ustvarili nekaj» s Ccmur se f« m s« je morala baviti re dolgo tava občrn* tama. Z dograditvijo tega kopa]i»ia ;•» r.-^«»jK» ko-palisiko vpratanje v Ljubljani in ▼ veliki meri tiidi vpraianje naleta mj*kegt prome» ta. \rsaj peptej« nismo raofjli % mirno vest» jo vabiti tujc« * Ictoviščarji v nišo belo Ljubljano. da ta preZivijo poletne me^'t-n, ker jim ni«tno mogli nuditi v hli^uni prije<» nega koptli^ćt. Na*« gradnja pa je tuđi ve« likega gospodarskegt pomen*. Veliko Ijuh« ljanskih rt>dhin Ko uporahilo. svoi dopmst doma. ker iraajo lepo priliko za kopanje in bodo troiili denar doma. katerega Ljubljana v današnjih te/kih časih potrebuje. Dnr^a letovi>ča pj tuđi ne bodo pri tem trpeia, vsai   je dotuk inozemcera vedno ve-Cj?.
kupališče je zgrajeno \r betona in opeke, v^ebuje bazen do 4 in pol m Srbine 111 000 m* površne, skaktlni stolp 10 ro vi*it\e. 2^8 kabin, 5*K> omaric, »oinčaniča na tleh in ua strehi, tople prhe. restavracije, kavur-no in brivnico. Posebna kur^n* m filtrmcij« >ka naprava, ki se nahaja v lični, loCem stavbi, skrbi za vedno enakom^rno iemne-riraiio v*>tio ia n&s bo opominjala n* n**« bistre rcke in potoke pod planmtmi. Kiv pališče lahko sprejme čez 130i» kopalcev na enkrat in bo nudilo vm komfort moderne« ga, velikomcstnejja  kopaliiča.
Ker je rciitev naše prošnje zelo niijnt, vdano prozirnu visoki obeinski svet, da n»" šo prošnjo blagohotno ujjodno resi na pni seji  obČinskega  sveta.
S. K. ILIRIJA.
Gostovanje ljubljanske opere v Celju
7. IV. 1^29. Ri&to Savin: »Lepa Vitla*. Opc« ra v treh dejanjih.
N'aša doslej najboljša slavenska opera \t. dosegla v nedeljo tuđi v Celju pred raz* prodano htso najlepši uspeh, kljub temu, da st je sele v petek definitivno zaznalo za gostovanje. Vsakdo, ki je priSel posluSat brez raznih prcdsodkov, je pon©s«l od pred« stave vtis, d« je Sajmova opera moćno, dramtsko izrazito dela, ki lahko dostojno reprezentira naš<> operno qlasbo. Opert je po besedilu in scenično (M. Pugelj in M. rolič) sedaj nekaj spremenjena, kar je ra* di zgoščenega dejanja celotnemu vtisu le v prld. Dramatično apelo uCinko>ito je IIL dejtnjc, a tuđi v III. dejanju raste zanima« nje, ko brzi us od a iepe Vide naglo, a po« vsem naravno k svojemu tragičmemu za* kl j učku.
Savinova giasba bogato ilustrira to de» janje, mestoraa zakipi dramatična sila v mogoćnih akcentih, tako da na« komponist ureri o svoji darovitosti ravno za oderska dela. Radi svoje glasbene mtenzivitetc naj hodo omenjena posebno nekatera mesta: balada o lepi Vidi, uspavanka in zbor ro* marjev pri zaprti sceni začetkom IIL deja* nja.
Opera, komponirana pred 30 letu ovi« tuje srilno po^vajfnerjansko dobo, vendar je StViti v njcj aamooikel — sicer ne jugoslo* vanski, pač pa «rednjcevropski muzik. Nje* gova najboljSa »rrtn je krepka in z veščo roko izvedena inatnimentacija.
Irmed lM^topajoCih oseb je stala v ospredju nositeljfc» glavne vlojfe gdč. Vera Msjdičeva. Ima soČen. preeej obsežen so* pran. v katerem j« veliko topline. Tuđi igralsko je irvedla svojo vlogo prav dobro in ji je bil poklonjen iopek nageljčkov. G. Janko naa je u\*eril o svojem rnatnem pcv* skem naprodku, odkar nas je kot celjski režiser lapustil. Da je na odru doma, je znano — urno maska m kostum bi lahko bila src&ieje izbranm. Isvraten kot vedra je bil g. BetcttOj fal da ina« tu premajhno vlogo. da bi raogel dovolj razA'iri svojo vi* poo pevsko in rgralsko kulturo. G. Banovec kot izredno liričen tenor se v tej muzikalni drami ni roogtH povaem uvelja^iti, vendar nas je oškoooval s svojim lepim glasom. Istotako ata u gaj a li nositeljici obeh ostalih ženskih vlog ga. Ribičeva in gdč. španova. Balet — sicer malo*te^«l«n — jt bil prs*
dobro n4^tixitf«a, zlaMi »oioplesalka gdć. Moharfeva je ugajala. N'ečiuoma vt€ manj* še vlage &o bile dobro zasedene, a tuđi zbor je muogo prispeval k lepo zaokTOženemu vtis«. Kulis« so prip*ljali s seboj in rato sta bili obe sceni, zlasti ona II dejanja, prav okusni in sta dali dejanju prav jui« njaški kolorit. V»e primanje g. I. Vavpoth ču.
Glavno tt2išče te opere je v orkestru, ki je vseskozi polifon. Pod sigurno taktirko ravrt. g. >L Polica je orkester krasno zve* ne! ter je i^črpal vsc lepote partiture — /lasti se je izkazal v dramatičnih gradacv i ah. Avtarr, ki je prisostvoval predstavi je hil odus>\ijeno klican ponovno na od«*. Bilo je obilo aplavza. (Pričakovaii sroo, da s bo priznanje tuđi vidno izrazilo v obliki skromnega venca — mordm bi naj to bila skrb Dramatičnega društva?)
Želeti je, da bo vsestramki utpeh tej;a ueU začetek rednih gostovanj ljubljanske opere, da bo naš« gledaliftče rea narodno vzgajališče in hram umetnosti. tuđi za oni del publike na stojišču, ki 5c ne kaže d-o* volj vzgoje in reipekta pred resnim in vi* soko stojećim kulturnim delom.         C. W/
Nc^elia,   U.   4.:  9.30:   Preno*  oif^sur.c  «!■»•
be. 10: O sa-djarstvu. ini. Sfcublc. 1030: Kaj moru kmetov aTec vedeti o e!e%tr?fln«m tek1!!. inz. Dnitrich. 11: Kouccr« R««lir-orkr<rrt. 15: Urlici   ženske in  nnoSke   \-adnice <Jtž. ■uC't.   jnvd
^r>dstv^>m prof. F. Adamiča. 'B\a;aio S3>e\xi.jro »Scirne k?trri £asi« Vmes itr* n^ harmonijo 5 !et»r Jan«ko Zut»«£lč. 16.30: Mumoristićno fft!. vo, pa«a<eli Mi'KSnski. 1T: He<pT<«lu-w»»w rl***«. 17.30: >baw: »Mož <usod<«, iirvajaio elani tiaf. z\*4. ?i>: \'tUr ficrtJiHke f;*ib<. irvai* Ridio. •>:'lv«ster. Vniesaie s?c\t: r^c-o »i*j«nVc Jrž. kon&crv-atijrija v L::*y":<ir. 22: F\j:o£'!a 'n ća-sovti*  naivsved.
Pqbn4«H*4, 15 4. UJO: Rt^r^u^ratia |i»-ha. 13^0: R&ftna n«Toi;.!a. 17: Kicmcrn Radi^-i>riie»ira-   1S..V:   Ćci&na.   z.   NV\aik.   t<):   fnncc-
ifina. d:. Lebtn. 10.30: fta* na koji »U |pn*w ralk. ja dr. S^»s. ?0: Lovsioi vec«r: ttlb raic. s». dr. So&s. ?O: Or«afirsac4fa »V»v. k>v-cev — fo-vTori pred*. »-I^v. draltva« d*r. L»»v-■re»5ii. Lovski ^>r: U>v na d;vj«ia pc:eina, "r*tixc jNsateli Fr. FinžfaT; Lo\Sk! rojjovi; U>v-^ia !at;n**:;ji3. >r;i»ovtdu> f. V'ad. K»r»os: im> 'sici»ja lova na divjex» pete-lina in sn«<J«t»a ^*-'efca;    oywalanje    2;i*ov    <liv^*|i    tiva.!-i.      irvaja
Vlad. Kapw; !ov^k« pe«mi, Vvirtrt >Uut>'.'-«. -l: Kom;<rt R»dio4kvanet». 72: l*>r«£i'« '* £•«• »ovw nape**!.
KOLEDAR.
Dmie*: Sofcr/a. dm J3. ajM-Ui ifjf. Ka. ?«>:&:; Mermeneulda; prtvoslavn:. dnt 3\. marca 19J»: SvesUv.
Jutri: Nedelia, dne H. aprila 1«J9 Ka-t^ik'; .lusrln: pra\ONUvn-. dnf !. |t.i 1, Jelaia.
Dan«a«U   prlredUvf, Kino   Matka:  Kacrnarek Mu«  Ideal:   Clovtk.  ki  ne  ama   tjuMJ. Mm   Thrt>T:   Rumena   kntilici. >'avnovna    irročitev   odHVnvania   Mali (irommj v Zstzć'   Ob ^0    :t:.
Prlrttfltvt v Bt4«l|o.
Drava: ^ 1^ 1NR!. Tzven. - (>h Ji;.: Theodorc    n C'-«ti>.  Prcm.  dhoriTn.
Opera: oh T5.: Niko!j ?i,Mc /r nuk'. !.:jd^k.* predsuva. Oh po: M.: Gro* lm-ksemhjrlki. zos'uic 1. VM'.: U*udi\a r^4* sta\a.
Dežurat Itliric
Dme* b  iMtri:  Ramoi    Mikloli^e-vs  ct-
^'a;  TrTikr»c7.v.   Mevni  tri.
- *K Svoaaia. H farnKara ^ra Jutri trenns na ijns^u V\;,i. r,a. :* čuo cb pcl 0. uri v nai: »arderob. f earnirurj P4 n:t i*rLwu Ilirke ob tO. ar: v naši Karderc*>;. Probnu točno. \zr* ?f • v ie^en \r- neru. — NaJelnik.
Razstava psov v Ljubljani
tiinku!»t!»4   r<l/!»t4V«4   P>U^    \     L.juuii*!'!   Ul'«-
u postati zelo leP4 in bo va2en dotodek ra polju kinologije. Preiinie rarvtave so une t predv sem namen zbudtti zanirnanjt 14 \izn-jo *istukrvnega psa in nuditi naiim dotii4-Cim kinologom možnoNt ^po/.ndV^nj* pr\ o-vrstnih p^ov. Pri teh razstt\ah je občin-ttvo \ idelo r»o*4inejrne res odtiCne predstavnike ružnih pasem, pol«g teg« pa \)twlo iz ust medr.arodmh sodinkov por>ulnom4 nb-jektivnn  kritiko  rarstitvtiemh   /i\4!i.
Bifrko*trt4 r*zs\*\t iuj pok^/e. koliko u^pelu $0 dosegle do^ed^nje razvtave. koliko uspehov su dosegli po^ameroi v uatem Ktnološkem stveru včlan)«ni k1ub> <* svojini vigojmm »n propagandnim delom. >te>i!n lepih, čiNiokr\T\ih psov Je o<i !et4 ls»36 pn nas *elo naraslo. Prednjaciio ^eved^ lov>.ki pvi. ki stoje tia medriđrodm \. t^trti in to po ?a«>lu£i naših idealnih locev, ki toliko irtvujejo £4 prospeh lovstva in kinologiif. Ia razstava ho vrovii dukazaU uspehe smo-trenega delnvanja naiih lo\^kih udružen]. Sportiii pm daleko ne doNe/*jo \o\ skih psov, imiiino pa vedai tuđi /e pra\ lepo Število ^istokrvuih in prav lepih >portmh psov. Z*\ so se nekatere tuje paMn« pri nas pre^ e5 ra/sinle in to v obhki, s katero ne more so-1 laiati kinolog. Mišljeni so tukaj zlasti nem* $ki ovčarji, kl preplavila'o Slovenito. čeprav je med njunt le malo re^ lepili ek^rmpUr-iev. Binkoštn« razsUva nai z*\ci\ t4ke gotovo nerdrave pojave, dolžnost občinsfA« P4 ie, da bo pri razstavi dobi kn* navodila v poštevalo in polagom* odstranilo vse one p*e. ki rfmajo pravice do nafiva CistoVn-nih psov.
V*a vpraianj4 glede ra?sta\e nai *e tia-slavljajo n* po*!ovalmco razstavnega odbora v T.fuHiani, Miklo^čeva cesta ?O. ttle-10 n ?779.
Rcpertoir Narodncga gledaltšča t Ljabliani.
Dfawa;
Sobot«,   13.:     UtoplJ+ae*.     Uud.   tm-#4    pn  »**. ec«ali.    l«^*«fl.
Ntd«^.   14.:  <A is.  1SVI   L«ua*. rxH   y~. wn*4. c»«ah.
ob  20.  Th»o^rt  *  Coitif« .  pf#«wjera      rV«mi* e-rski   abdimj.
Ponedeljek,   13.:   Vdova   Rollmk,*.   \0i4ik*
predstava. Torek,   1^.:  zaprto. Sreda.  17.: Pravkar ii^lo.  Red IV četrtek.   18.:   faprto.
Opera:
Robota,   11.:  Oed.pus rex.  Iz koak^n«  <%&eic.  H.
Seder^a,  14.: o*  15.  NUiol«  Subic  Zr*#«fc. U»4 nr«d. on uiil. otiuh.  !i\e«. <»b   pr!   20.:   fref   Lutotir^Harila.   Go&ujk   f !!i*i.   liven.   Uod.   pr«<l,   t»H   mir.   cenfh.
Poaede!*k,   II.:   a*iw:c.
Torek,   lb.:  Grof  Luksemburški.  Gostuje 1.
Iličić.   Red   A. 5reda,   17.:  Salomc.  Pred  vratmi   \ečno%ti.
Red C. Cctrtck   1S.: Čarobna pi^Ćiil. Red D.
PrtmUtM •Tkeodorja & Coap.. vesele franeoske burke. se vrli v nedelK 17. t. iru n4 kar opozarj4mo vse prijatelje tmt> ha. Komad, ki je dosege! povsod, koder te je vprizorit. ogromno ItevJio ponovi te v, bo brez dvoma ustregel tuđi nalemu občin*tvu, ki si želi razvedrila iu zabave. V glavnih vlogah nastopajo gg. Kralj, Železnik, Cesar, Levar in Jerman ter dame: NT4block* in Mira Damiova.
BaritoeUt g. Rlkard PHnogJč poh v nedeljo, dne 14. t. m. popoidne ob 15. «ri v ljubljanski operi slavno partijo v irredno melodijozni Zaičcvi operi »Nikola £ulrc Zrinjski«. Ostala zasedba je sledeča: Evo poje ga. Thitrrvieva, Jeleno ga. Poličeva, turškega carja ?ul«Jmana g. Bctetto. vezir-ja Sokolovima g. Marčec, Jur-miča z. Kova<:. /dravnika Ledija g. Janko in ostala vlote gg. MohoriC. Bcrlot, PavliC, Rus Josip, Ta-klavec in Sekula. Pri predstavi M>deluje tuđi b*lezni *bor. Operu dinsira kapelnik g. Ba-latka. ZaCetek točno oh 13. uri, kone^ ob 18. uh.
Uciarleva opereta »Grol Uk»a»bur-IW« t g. Uubi^o lltčiiem. daUe t go Pf>-ličevo in go. Bala tko vo ter gg. Povhetom tu Petkom v glavnih vlogah se pojt v nedetjo, 14. t. m. zvečer ob pol 20. v ljubljanski operi. Cene znitane ljudske.
Paslloatka igra INR1 «e vprizori r ljubljanski drami v nedclio. 14. t m. papol-dne. Uprava opozarja. da )« to radnja le-tosnia vprizoritev in vtljajo zmiane etne. Na to predstavo opozaria posebno one, ki «0 moral) v nedeljo oditi. ktr je biU ne-Miik» prtdata^ popplioww rta^rodana.
Stev   84
»S LOVF V S K T    NT A R O p    Jro  1?.  ;;nrr! .1   lOJo.
Stran 3
Državna poliklinika nodzomje nad 5.000 šolarjcu
Nad 600 srednješolcev in srednješolk se vsak dan vozi v Ljubljano in domov - Radi ?t*na-
vanjske mizerije ljubljanska mladina zdravstveno propada
Državna šolska poliklinika
Ljubljana,  13 aprila.
Državna solska poliklinika v Ljubljani Je bila ustanovljena začetkom šolskega leta 1924/25. Nameščena ie v dveh Deckerje-vih barakah ter obstoji iz čakalnice, ki se uporablja tuda kot predavalnica, dveh ordinarij skih sob, kopalnice, temnice, kjer ob-sevajo z visinskim soInčem, shrambe in sobice za šolsko sestro. En prostor ie dolo-čen za pišamo. Polemika stoji zadaj za ženskim učftdiiščem v središču nadzoro-valnih Sol.
Na zavodu deluje pet zdravnikov, od ten en Specijalist za u&esne, nosne bolezni !n bolezni grla, drugi specijalist za očesne bolezni. Pomagalo jim štiri Šolske sestre in ena pomožna služiteljica. Ko ie bil v Sol-skern letu 1927/28 ustanovljen ambulatorfj za zobne bolezni, sta bila nastavljena dva Toborć ravnika.
V šolskem letu 1927-28 ie drž. solska poliklinika nadzorovala naslednie sole: I. državno gininazaio (754 učencev). II. državno gimnazijo (890), III. državno gimnazijo (4€I), realko (654). moSko učfteljišče (181), žensko učiteljišče (227), državno trgovsko 5do (201), tehnično srednjo solo (461), tr-srovsko akademijo (137). Poleg srednjih Sol Ie nadzorovala še državno vadnico (323 nčenccv), državni otroski vrtec (40), osnov-nr. §ok> v Mostah (560) in osnovno solo na Viču   (490).
Skupno število nadzorovanih sol je bilo 13, od teh 9 srednjih oz. njim sorodnih Sol, > osnovne 5o7e in 1 otroški vrtec, prideljen k  moškernu   in   ženskemii  u-čiteljišču.
Skupno    je    bilo    pod   zdravstvenim nadzorstvotn   poliklinike   3966   sred-nie^olske fn 1413 osnovnošolske mladine.
Roleg navedenih šol je ofrmočju mesta Ljubljane se 24 drugih osnovnih in mežčan-skih Sol. dva vrtca, pet dnevnih zavetiSč in mestna realna gimnazija s skupnim števi-lr>m dece okoli 5300, ki je pod nadzorstvom rđravsitvene oblasti mesta Ljubljane, snuio-če žanje lastno polikliniko.
Števi!o univerzitetnih dijakov liiibljans-ke univerze znaša  okolj   1400.
S  prevzemom  n]ih  zdravstvene  za«
ščlte
se bo delokroj državne poliklinike znatno nizštril. Prav  ta"ko je v programu
razširiti delokrog na vse osnovne Sole bližnje ljubljanske okolice,
kar postaja nujna potreba, ker se nahajajo večinoma v delavskih centrih, čijih prefoi-valstvo živi v slabih socitelno-higijenskih razmerah.
Delo, dek>kro£ in freftvenca ustanove ss od početka delovanja veča in Siri.
Letos  znaša  povprečno  število  nad-
zorovane dece mesečoo 2000 do 3000,
dcc&m  je   znašalo  v   šolskem  letu   1924/25
letno 3367, leta 1925-26 4288, 1. 1926-27 4337,
1.   1927-28 4625.
Lani je bilo sistematično pregledanih 1577 dečkov in 751 dekHc. Iskazalo se je, cia rma
splošnl telesni razvoj _ dober 80 dečkov (53.27 odst.) m 408 deklic uredni: 593 dečkov (37.60 odst.) in 260 de-aIIc (34.&2odst.), slab 144 dečk. (9.13 odst.) ;n 83 deklic (11.05 odst.), brez defekta Ie 279 dečkov (17.69 odst.) in 119 deklic (15.85 odstotkov) Zdravniška preiskava ie dognala, da bolehajo ta!ko deSki kot deklice na raznih bolezm'h, ki utegnejo postati žanje katastrofalne.
Vclfk je odstotek napak refrakcije, ki ?re siotovo na eračun slabe higijene šolskih i .ktrrjev, a zlastf
poraanjkljfvosil v higijeni pouka ter učenja.
■\akor   vedno,   je   pTi   deklicah   odstotei
i. Kitub ternu predvideva  učni  nacrt za
oia dela zelo  mnoso,  tuđi za  najmlajše
eklice. Lani je bilo izdanih brezplačno 89
•■čal.
Rarmeroma
velik Je odstotek ušesaih bolezni, ki   se   mu  je   v   poliklinici   posvečala   prebrza po-zorno-st.
Med natančno pregledano deco je bilo najdenih
33   primerov   pljučne   tuberkuloze   in 73   tuberkulozna  obolenj.
Vsi ti bolniki so bili pod stalnim nad-zorstvom in zdravljenjem poliklinike; dva tuberkulozna bolnfka sta umrla. Trtje bolni-U t tuberkulozo so WH poshmi v Tapolšđ-
co, kjer sta dva okrevala. Ena bolnica je bdla siprejeta v oblasitno zdraviliiče na Goi-niku. Več bolnfkov žlezne tuberkuloie je bilo poslanih v počitniSco kolonijo. Ra-zmeroma visok odstotefle bolezni pljuč g,re ve^ino-na na račun prehlajenja v je-senskem M pomladanskem času ter dejstva, da so
stiaovaniske   razmere   dece,   zlasti osnovno - bolske v Mostah  izredno
slabe.
Iz   vidika   izredno   velike   stanovanjske
mizerije in skrajno slabih razmer sploh je
možno razJa^rati                                     ^'*
velik   odstotek   povećanih   bezgavk,
bolezni zrela, ost In nosa. Na  polikliniki  se je  fzvTšilo v  SoTskem letu
46 ambulantnih operacij, 25 povećanih
oebnic  in  21   žrelnlc Ostali številni bolniki  z bezgavkami so bili poslan1 v bn^n'c ■    ■'   \  razne boln'ške bla^a:ne.
Sestra sprefema prijave obolelih šoiarjev
Izredno velik odstotek najpaik v drži ra okostju, to je 18.26 odst. pri deSkih m 20.51 odstotkov pri deklicah nujno zahteva
uvedbo In ureditev šolske ortopedske telovadnice v L|ubl)anL
Sdcer obstoji v Ljubljani društvo »Ate-na< z lastno ortopedsko telovadnico, ki pa nikakor ne more biti kos vsem primerotn ortopedskih napak in pa tiidi radi ptfačeva-nja prispevkov, Će rudi so mfnfonalni, ni pri-stopna revnim slojem. LjuMjausiki OkTOžni urad za zavaro\'anje delavcev ie po dogovora pripravljen odstopiti proti mali od-odškodnini za nekaj ut tedensfco svojo ortopedsko dvorano polikliniki, kar ie trenutno naiidealnejša rešitev tega vprašanja.
Zanlnrfv prispevek k paitologiii Šolske dece v področju državne šolske polfkifTii-ke je
vprašanie golše, k! Ie relo pocosta. Odstotek golše pri deklicah je za 34.74 od»t. višji kot pri deŠkih.
Zanimivi so istotako poskusi poliklinike v prošlem šolskem letu
vpllvatl na zmanjsanje solše s poda-ianjem loda.
V  ta namen so se uporabi]ale jodove tablete tvrdke Isis, d. d.. Navedeni poskus se je pričel sele pomladi in so rezultati thera-pije še začetni m nezanesljivi. vendar zanimivi.
Radi velikeca števila zobo* defefctov Je bilo tehnično nomosoče priSeti z zdravflcn-jem v vseh razreddh. Poliklinđka je sklenila, da popravi vsem potrebnim učencem in uče-nkam prvih razredov defektno zobovje, ali pa vpliva, da preskrbe starSi zobozdrav-nisko ne^o v pristojni bolnički blapajm oz, privatno.
V  proilem šolskem letu ni bdio mogoče doseči popolnesa uspeha in to iz dveh razlogom*: dva zobozdravnika sta delala skupno Ie 20 ur tedensko in delo se ie pričelo sele novenbra meseca po enem in februarja tuđi  po  2 zobozdravniku. Izračunalo se  je pr;   natončnein   pregledu   zobovja   prvoraz-rednikov,
da  W  bilo  treba   zdravKI  prtbflžio 2750 zob.
vendar ie bilo mo^i-če napr»\l:i lc 607 plomb, 253 ekstrakcij in 587 zdravljenj ko-renik, torej skupno Ie nekaj nad polovico nameravanega dela. Nujno potrebno je, da se število delovnih ur v zobneni ambu!ato-riju  zviša od 30 na 40 tedensko.
Jasen dokaz stanovanjskih razmer v Ljubljani in slabih socijalnih prilik staršev, ki stanovanj ne morejo plačati, Tc deistA*o, da se
nad 6®0 srednješolcev in srednješolk vsak dan vozi v Ljubi]ano In domov 15—25 km daleč od Ljubljane. V primeru popoldanskega pouka posedaio ti učenci običajno v šolski sobi, ki je ali pa ni za-kurjena, ali pa se potfkajo Po mestu. Mnogi kaiejo znake oslab!jenja zdravja, a še več Soiskih neuspehov. Svetovalo se je rav-natel]stvo*n, da se tem dijakom določi posebna soba za bivanje v času čakanja po-poldanskesa pouka. Hv^levredno je, da se skuša popoldanski pouk sploh ukiniti.
Pozornost se je posvečala tuđi slabo preliranjenim otrokom, kl se jih ie po mož-nosti nadzorovalo in od časa do časa teh-talo, da se jih zainteresira za njih telesni napredek. Take dece je med dečki 9.13 odstotkov, med deklicami 11.05, tore] vseka-kor mnogo. Izkustva kažejo, da bi bilo zelo potrebno
ustanoviti  mlečno  kuhinjo,
kjer bi se jim v času odmoia delilo mleko ali kakao s kruhom in to zlasti oni deci, kl tega nima do*na dovolj, ali pa oni, ki radi razvajenosti in pomanjkanja teka nočc zaj-
trko\ati doma. Kakor pc\ sod. bi morali tu* di p;i nas delitev te dodatne hrane smatrati kor važno zdravstveno in vz^ojno vpra-šanje — a ne samo kot socijalno.
Za kopanje nadzorovane dece ima na riizpola^ ) ko-palnico v posebnem prcde!u Deckericve barake s A prhami. Jasno je, da je kolona prh premala za vso množ.ino otrok. Stalno obratovane pok.ilnice je pa rudi nemogoče. xer bi se sicer baraka pre-Htro p-nlnari'a kakor se ie v šalskem letu« 1936-27, ko ie bilo §tev:!o kopanj Ie 676. Ker velika većina ljubljanske dece nitM prili'k^ kopanja doma
je  potreba   po   modernom   kopali^ču velika in nujna.
Perece vprašanie v šolsko - zdravstveni slurhi v Ljubljani je zdravstvena vrgo-ja mladine. Hisr'jeno so predavali zdravrniki Ie v štirih nadzor rovan ih srednjih šoJah. na moškem in ženskem učiteljiSČu, trgovsk: akademiji in srednji tehnični §o!i. Zdravniika poliklinike sta predavala 9 ur tedensko. obe-nem še dve uri tedensko na gimnaziji v Kranhi, kjer sta obenem vršila službo ni tamošnji  šolsk: polikiini"ki.  Potrebno  ie
da se zdravstvena vzgoia centralizira fer vsaj dirigira po zdravniku. ko pri dose-danji prezaposlenosti zdravniki sami ne tio-rejo predavati. Zlasti je pa potrebno, da se zdravstvena vzgoja razširi tuđi na osnovn« §o!e.
Kakor vsako leto, je priredila ustanova tndi v letošnjih glavnih počitnicah počitn:-Sko kolonijo v !>>vjem-Moistrani. Kolonija je nameščena v ramoSnji osnovni Soli ter ie imela popo!en uspeh. Povprečno se ie ire-d^Il vsak udeleženec za. 2.25 kg. Uspehi vsa-koletnih koloni? ob vznožiu Trizlavskega pogorja so tako velik!, da *\aže potreba institucijo  teh   razširiti  in   zgraditi
stalno    kolonijo    v    obllki   planinske
koče.
ki bd se !ahko porabliala pozneie tud: kot stafno okrevaliSče. —k.
ZA PPANJE OTROejIH STVARI
Kupujte samo pri tvrdkah. ki inserirajo v „Slov. Narodu"'
Besedo imajo naši čitatelji
„Naše gledalisče in strukovna kritika"
Pod tem naslovom smo v včerajSnJem »Slov. Narodu čitali zelo pristransko kritl-ko, ki na zelo netakten način po po In oma pregazi s. Iličića. Naravno, da je ta nestro-kovna kritika prišla iz njemu nasprotnih vrst
Ne bom se spuščal v podrobnosti, zato sta naša i»troko^'njaka gg. Adamič in Oo-vekar tu. To vemo, da ima vsak igralec in pevec svoje napake, tako tuđi g. Iličić ni brez njih. Kljub temu pa se je izkazal v vseh dosedanjih operetah »Poljska kri«, >Grof Luksenburški« in »Bajadera«: kot iz-vrsteti operetni tenor; in tuđi v operah je zelo uporabna raoč, ker ima g. Iličič velik repertoar, kakršneza ima pri nas malokdo. Upravi pa svetujemo, da ga čim prej agan-žira v prid naši opereti, ki je bila do sedaj nemogoča bas zaradi tenorja.
Sicer pa naša objektivna publika predobro ve, da potrebuje vsaka opereta predvsem đobrega pevca.           Eden v imenu večlnc.
Proč z osebnimi intrigami!
Sic&r ni običaj, da. bi se v Kstiii do-miščalo pobijati sodbo svojih c.edaliških kritikov, ki so s svojim dolgol^tniin dclo-vanjem in velikimi Lzkušnjami d ;kazali, da so strokovnjatd, vendar je koristno, da je v »Slov. Narodu« dne 12. t. m prišel čo svobodne besede *Eden v 'mzr.d unosiš*. Tako se je vsaj razkrila ii;t:i*a, ki 2e dcl-go rovari iz čisto osebnih vzrckov. Zanjo ve vse mesto, sa] se je ziče'a. še preden je g. Iličič dospel v Ljuoljano. Seveda so vedeii zanjo tuđi gledališki kritiki, vedeli so vsa ženska in moSka niena g!avnih spretkarjev ter ppznali tuđi ujh strah pred g. Iličićem, ki si je v veiikeTi svetu, na Dunaju, Berlinu, Prazi i. dr. ter pred sve-tovno kritiko pošteno pribonl ujjled izvrst-nega operetnega in tuđi za op^ro uporab-nega pevca. Motivi ljubljanska intrige so pač vsakomur razumljivi in ni treba o njih izgubljati besed. Vsa kriuka ?n rudi vsa objektivna publiCca je zahtevaia že nekaj !et: ako se dajejo operete, naj se rfrs pojelo in naj se zato poišče operefni tenor! In vsa L-ibliana, ki ji je za stvar, \ ne za osebe, se je razveselila, ko je dospel z. Iličić.
Pri-čakovala ie, da nast^l Iličić že pr-vič v »Orofu Luksemburške tu, ker je v »Poljski krvi« takoi sijiLio zmasraJ :n žel odkrfto ter burno priznanje. Ker pa ni bilo Iličićevega imena niti na lepaku za prvo reprizo »Grofa Luksemburškega«, je bila ta repriza skrajno slabo posečena in je bil aplavz rninimalen. Ko ie bi V.lclt kotično javljen za drugo reprizo te operete, glejte čudež, je bilo gledališčc naenkrar nabito polno. In ko so Iličića pnnesii na lamah na oder, je zagrmelo po vi; hiši ter ]s b Ia ovacija brezkonćna. Ta o 'aciia. ki se je poslej ponavljala pri aaia inih oredstavah, vedno še preden Iličić sploh odprs tista, je bila vsakomur razumljiva demon strati ja proti \ si Ljubljani znanim intrigam. Ljudje
so pokazali, kaj hočejo m cesa novelo več. In vse operete, stare, obra-i!iene. so z Ili-čićem iznova polnfle cledad^e. McniTi, da je to dejstvo za Iličtčevo priljubljcnost n.t:-boljši dokaz ter najboij p.^ilna kritika.
G. Iličić je deloval doizo na našem odru in je Jugosloven, ki govori slovenSčino bolje ko nekateri domaćini. Slovenskih kritik mu sploh ni treba, <er inu dovoij nad-vse laskavih v nemSkem in češkem jeziku. Da je izredno produktiven -v se u^i naab v našem jezrku, je pokazal $ tem. da ;e kar zapored naštudirai opere:•-» slovenski :n jih pel in igral kakor popolnoit ^ slovenski g!e-dali&ki član. In res je, di ;e potesni! tuđi vse tovariše za seboj, tako dn so 7e!i ve^-ii uspeh, kakor kdajkoli prči. Zakaj vzzleui mikaio in tekroa je vedn koristna. Ljubo-smmjost pa ie merom Skođlj«va. Zlasti žcc-
ska in pa par moških z»v:stru!cov! Za »kritike« histerk se ne oziri-no, izživl%ajo si revice v truških za šopke »ideabm«, ki so se jim rma jala tla.                          J. K—r.
Dekreditirana izreka
Dekreti ran a izreka 1 na koncu besed in pred soglasniki ni bila ugodna odločitev naših slavistov. Le polovično na* je pribli-žala narodni govorici. Ujema se numreč / njo samo v naglašenih zlogih, kakor v bc-sedah bil, pil, bril, dejal. ime!, volk, \ol, nikakor pa ne v nepondarjenih, kakrsne so rekel, molil, pravil itd. Te besede se gla^c z narodnega jezika samo reku, molu, pravu, a ne rekev moliu, praviu. Le ta izreka je prisiljena in Se grSa nego s prcklicanim 1. Dekretirana izgovarjava pa nasprotuje tuđi sama sebi, ker govorimo z jasnim 1, metel. dekel, debel, ome], oral, glagol. In koliko je terminov, pri katerih izgovarjamo 1! Ce prija našemu sluhu I v teh besedah, bi nam najbrže tuđi v vseh drugih. Ako je elkarje prisiljeno, je v premnogih oblikah še bolj prisiljena in nenavadna dekretirana izreka.
Za solo nikakor ne velja vsa zaukazana izgovarjava. Kako naj mladina upoSteva dvojno izreko: svojo domačo in šolsko ter ju v sklad spravlja s pisavo? Doma govori reku, v soli dekretirano rekev, piše pa naj rekel!
Prvotno odločbo bo pač treba popolnoma prilagoditi narodni govorici. Z umetniče-njem ne borno ustanovili enotnosti 5loven-ščinc. Glasi naj se, kakor se glasi z narodnega jezika.
Priporočal pa bi vsem, ki Ijubijo naš jezik, zanimanje za nepopačeno izražanje, ki ga pogrešamo ne lc v novinah, nego tuđi v leposlovnih in znanstvenih publikacijah. Sedanja doba nam je nakopičila že toliko spak in germanizmov, kolikor jih ne čitamo v nobenem spisu, ki je izšel pred prevratom.                      *          Anton   Miku>.
Pasja nadlega v Ljubljani
V odgovor na dopis v >SIov Narodu« z dne 12. aprila t. 1. vprašam dotičnega i-enj. dopisnika 6ledeče:
Kako je dognal, da so ravoo pei najholj opaeni zdravju in potemtakem vzrok glabe-mu zdravstvenemu stanju v Ljubljani? Če cenj. dopisnik malo pomisli, bo moral priznati, da je blagovolil prezreti Se muogo drugih čiuiteljev, ki po mojem mnenju t u-di vplivajo na slabe rdravstvene razinvre v Ljubljani. In to so v prvi vrsti slaba, n*-traena, vlažna in zaduhla kletna in pod-stresna stanovanja, stanovanja na periferiji, ki pa so »eveda primerno draga, neregulirana Ljubljanica z vsemi mogocimi dahovi raznih dotokov iz tovarn in kanalizacije, neprimerna javna stranica, nezavarovjni kanali, posebno na periferiji iu tuđi v < en-tru mestat kjer izhajajo plini vse bolj, kot zdravju koristni, [»obiranje sraeti % odprtimi vozovi, metanje od pad kov in paj>irja po ulicah meeto v nalašč za to pripravljene košarice ia v precej večji meri kot p*;i »o povzročitelji vsega tejja brezobzirni kole-sarji in motociklisti, ki uprizarjajo posobio zve^Fer prave dirke po ulicah, poslednji z odprtimi izpuhi in dralijo uboge pse, »ia lajajo za  njimi.
Pri tem je pozabil reni. jj. dopisnik, na n^steto nesreč zabelpžnih v dnevnih čii^upi-sih po breiobziruih kolosarjih, na kat.--« bi morale merodajne oblasti bolj paziti in umestno bi bilo na kole>a uvesti tak;*o v znesku 1COO Din za vsakogar, ki i»odi kot divji po restah, brei ozira na £ivlj«»ni>ko va most  pa^sautov.
Neizpo<jbitno de^tvo i* j>, da pes oe stori mirnemu človeku nič žalepa, kdor pa draži žival, ki nima pameti, $e pa ne *me pritoževati, ce jo skupi. Naj bi blasro.olil cenj. g. dopisnik in merodajne oblasti uih> stevati moje predloge in v prvi vrsti urediti poleg teh še mnogo drugih aktualnih radev, ki 00 zdravju bolj škodljive, kot pa ravno >pasja lalegac.                         I. K.
Ove manifestaciji sokolske moči
Poljsko Sokolstvo bc pripravlja letos za 6voj prvi vsesokolski zlet po vojni v Po-znanju. Zleu se bo udeležilo vse slovenska Sokolitvo. Poljski Sokoli so pnhiteli do^c-daj še k vsem našim večjim prireditvam, zato smo dolžni. da se njihovega Ml. /Icia udeležimo v čim največjem ^tevilu. Ob /letu bodo v Poznanju tuđi velika cospodar->ka razstava m razni drugi slovanski kon-ztcsi. Poznanj je staro poljsko mesto, ki je preživljalo pod nemško \ lađo pred \ <>■?,» najhujie nacijonalne boje. Le trdna ridvii<>-ualru zavest poljskega naroda je prepreci!* nasilno germanizacijo, pri kateri so nporab-liali najgrozovitejša sredstva. Ponitimo v kar največjem Stevilu na to s ehko manifestacijo stovanskega Sokolstva, da borno molili z bratskim poljskim narodom proslaviti 10-letnico osvoboditve Poljikov! Vscsokol-ski zlet se bo vr*il v dneh od ^7. juuija do 1. julija 1929. Na£e Sokolstvo na stopi pri tem zletu s prostimi \ajami, ki so določen« /d II. jutoslovenfki \sesokolski ilet v lien-sradu leta 1930. Istočasno se pa odeležimo tuđi tekem, ki se bodo vršile o priliki te*a zleta. Predvsem je naša đolžnost, da postavimo po eno štiričlansko vrsto Clanov in članic k tekmi Zvcze Slovanskci:a Sokolstva v stkifetnem teku 4X100 m za članc in 4X75 m za članice. 2upna načelništva naj izpodbudc k najmarljivejii vadbi rajbolj^e tekače in tekačice svojih 2up. Način, po ka-terem se izbereta obe savezni tekmnvaini vrsti, ^e Čim preje raznani župnim načelni §tvom.
Dalje posije JSS po ciki savezno tckiuo-v«ilno vrsto članov in elanic k tekmi v \i*» jem oddelku. Obsea; teh tekeni in vate ^ objavljene v >Prednjaku . Izbirna tekma /a sc^tavo obeh vrst bo 2. junija \Q29.
Kdor se hoče udeležiti zleta v Pn."mmj. Ne mora javiti pri svojem društvu tiajkasncfe do !•. Maja t L ter plačati tuđi stn»-kt* /a vožnjo tjd in nazaj. Potujemo v ci\ ilu, kioj zame vsakdo s seboj. Ako bo Jo\olj prijavljenih, potujemo s posebnim \ lakom tu in nazaj. Otrok ni do\uljeno jemati s scbrn. Nj prijave po 10. maju se ne borno mo^U <• 1-rati, zato se naj vsakdo rnivočasnu \a\i. Vsi prijavljeni člani, ki *•><> plačali vo/rmu, dobe pred odhodom Iistek zjl pii/stui v vlaku.
Nekaj dru pozneje. t. j. od 4. do 6. jurti ja 19J9 se bo vršil pokrajinski /let Cos v Plznju. Tuđi te^a zleta se udele/i ua<e Sokolstvo, zlasti še, ker smo to dol/ni bratom Cehoslovakom, ki so se z večjimi dclesa^i-jami udeležili vseh naših ukrajinskih zle-tov. Pokrajinski zlet COS v Plznju lx> eden največjih pokrajinskih zletov. V teku \o naj-ubširnejše priprave, je ena največjih m naj-boIjSih ?up COS. Scdcž ima v velikem mdu-vtrijskem mestu.
Oni bratje in sestre, ki jiui dopišća čas, naj bi se po mo?nosti udele/ili obeh  /'r■•-■ Ako bo dovolj prijavljenih, bo vo/i! p<   c vlak iz Ljubljane na Poznanj im od tu v Pr-,'enj. S tem bi bilo omogočei'o "bivkati velik oel slovanske /emlje, spoznati um<^n.te pre-ISvalstvo in  razmere. Prilika  je i^mJi «1. n« -a»nudite je!
\"ozne cene so:
I.  Ljubljana - Wien - FJoznanj • Bre^la-•a - Praha - Plzeni - Uudjejo\icc • Lm/ • <ira/   -   Ljubljana:   Dm   691.15  (ceL»   \o/nja Hin   l<»on.O2  za  osebr.i;   Din   KK>4.(.v     ^   br-7ovlak).
II.   Ljubljana - \Vien • Warsia»a - l'o-/nanj in tiazaj via Katovicc: Dm 6-*VM (ce-Ia vožnja stane Din l(»r>9.5* ra o^rbT-i in !>m 1 >93.04 za brzo\lakK
III.   Ljubljana   -   Plzenj   in   nazaj:   +**.Kh Din   (ćela  vožnja   Din   546.%  za  o^cbni  Ifi Din S45.76 za brzovlak).
Opozarjamo, da veljajo znižane \uzne cene Ie za skupni vlak, ne pa za posarnez-nike. Nameravano je, da se vlak ustavi ra dalj časa v \Varszawi in v Praci.
Vsa društ\ a dobe priiavne p*>!e in o- tula navodila direktno.
SUrcilnstr* JSS.
J
Stran 4
»SCOVENSKT   NAROD« dne IX aprila 1929.
Stev. 84
Dnevne vesti.
—  Z nait unJverie, iH>reteta je osUvku, Vi  Jo !• potfal na   državno  shižfco  aaaV.cn: tetmične faktdtete  ljubljanske  univerze  Anton Stsfoadolec.
—   Ekikunije dijaker  na Ceiko?l©*aikt». Ča*koalova4ki   konzulat   v   Ljubljani  opour* Ja interesente, da je čeSkoslovaSko promet-bo   miniatretvo     đovolilo   ekekuriijani   ino-•emtkih   lol   polorifoo  volnjo  na  ČeSkoslo-▼aildb tolemicaii ali pri tran&itu preko C*e-Ikoalovalk«   ia  sieer  pod   pokojem,    da   se udele*   ekskurzije   najmanj   10   diJakov   in da  «•   udele&m-i     kolodvorski   blagajni   in kontrolnomu osobju  itkale jo z dijaško l?^i-timaeljo ali potnim listom, v katerem sa kot cHjakl rpisani   ter   s  leznamora  udeležencev •kakuraije., ki ga mora potrditi šolska uprava.  Eitakl  popusti   so  d ©voljeni  tuđi   profe-•orjem,  kl  epremljajo  dijaške  ekskurzije in •icer na vtaktfi  lo dijakov enemu prolesor-ju kot vodji ekskurzije. V kolikor io dopu-•ti   za   dijašUe  foinje   in  tranzite  določeni potom   direktnih    inoiemakih   tarif,    te  Je ravnati   po  določilita   teh  tarif.
—   Odredbe slede razpotaiania  inozem-skih   imetnlkov  Ček.  računa  z Imovino  pri Post ni   hranlinlcl   (vsled   razpisa   generalne direkcije  Pošine  liranilnlce G. D., št. 2416 i dne 8. aprila 1929 in odloGtov generarnesja inspektorja   ministrsrva  fmanc  5t.   28.661   z dne 26. nov.  1925 in 51.300 % dne 27. mar-ca  1929): 1. Prenos imovine v inozemstvo: 1. hrtovinski ime-tnik ček. računa Ialiko raz-polaca z vsafclm znesftom, kj sa vlože na njegov če-k. račun banke, ki smeio trgovati z devizami in valutatni. 2. a) Z zneski, ki se naberejo na njeiravem čekovnern računu na kakršenkoli drug način, srne razpolnffati Jo R000 dinairjev na mesec; b) ražen tesa lah-ko ra&polaga  z zneskom do 5000 Din  pet-jujstdnevno, če je bil ta denar naitnanj dva meseca na ček.  računu. II. Za izvlačila v mejah naše države sme porabiti vsalv zne* •ek, ki ie bi! najmanj mesec tlni na njego-vem ček. računu, venđar se taki zneski ne morejo uporabljatl za  zavarovanie  valute. Opomlba: Ako im&tnlk ček. računa nekoliko mesecev te svoje pravice ne izđcoristi, lah-ko   to   stori   kumulativno,   to   ie   hkrati   za več mesecev skupa] v teku istecra leta.
—   Za mrtve proglašeni.  Okrnžno sodi-ict   v   Mariboru  je   uvedlo   PosiOD<?nk,  da yt   proglase   za  mrtve    posestnik   v   Z^or. Porčiču Perko Leopold, počesto.k v Pol'or-1 ii   Emeršič   Anton,    poljedelec    v   Iva nj *.ih DonSa Stefan,  posestnikov  sm v  Bc!:?kem vrhu   Petrovi č   Martin,   p«ses:n*kov   sin   v Oblakih   ekonja   Jakob,  p:sss:rrk;jv   sin   v Brazulah  Pleč'ko  franc, Jnii:ar  v  Borejc'h Martinec    Anton,    po^esa;:!c    v    Lcperšlcah Plavce Ivan, posestnikov s'»i v Sveiitii De-žovnik  Alojzij, posestnikov sin v Trboniah UrSnik   Ivan,   nosestrr**   v   Mihavcih   -orec Malija, poljedelec v Te>A«t)vc«h P^ček Jr-sip. posestntkov sin v Var^-f?KJih Vaiipntič Anton,  poljskf delavec v Po^nanovcili  Car 5tefan,   poljski   delavec   "   Vidovcih   Vre-Cič  .fanez,  čevliar  v $t.  Fiju R^j  Ivan, po-se^tnik  v Strojni   PSeničn-U  Jernei,  posestnik v Polarni Cipot rane   poli:de!ec v Kn-Miju    Horvat   Pefer,    poa .stsiik   v    rr:?;.*)vi Hragovlč Stefan.  posest/'k v Dolini Bstr!-ci Kreslin JoZef. posestitik v JitVovcih ^c-kciJek Karei in delavrc v Fan*.*vs<kern vrhu Verbrik Anton.
—  Kdaj  se  izplača  druga  polovica  raz-Ilk? Kakor nam poročaio od zanesljive strani,  je  pričakovatt   izDlačila  druge   polovice đrža\rnim   name^čencern   dolžne   razlike   v me^ecu Juliju ali v avgustu. S tem bi bilo fcončno rešeno to perece vpra^anie ter  ta-Vo koliiior toliko državnim usht/bencem po-m-ajrano.
—  Devlca  Marija   v  Polju. Lctos se bo pr\  nas   posebno  dosti   zidalo.  Pravi'jo,  da bn  zraslo v blizini  železniške  postaje kar 20 Iti^ in vil   Svet se plačuje po 4 Din Šti-ria^ki meter, a tuđi po 16 Din. kakrSna ie pač  njegova   leza.   Javno   pa   moramo  pohvaliti  akcijo  vev&ili   papirnic.  Zidati  na-meravaio priinerna do-movja svoiim delav-cem in uradni'kom. Z Zaloške ceste pri So-kolskem domu bo iZ'Peliana 8 rnetrov široka cesta do železniSke prosie in ob tei cesti bo zrasla vrsta delavs&lh hiš. Temelj za eno tako hi^o se že koplje. V njej bodo stanovati    iiradnflvl    vev^kih    papirnic.    —    7. 1.izbijano imamo vsako uro moderno avto-bnsno  zvezo.  2  nio  je  na5  kra*  vsekakor drsti pridobil. Zadnjo nedeljo ie bil tu pravi pravcat!   ti a val   ljubljanskih   izletnifrov.   — Iako pocresa-no javno telefonsko sovorilni-co.    Nje   napravo   pa   ovira   edino   sedan'i PoJtni loV'af, ki je tako majhen. da ni tno-Koče  v   njem   postaviti   aparatov.  Zato  je niwo  r^^trefcen   rn   poSto druu  prostor, V\ ho povsem nstrezal  pf>5tnim, brzojavnim in telefonskim zalitevam.
—   CMtlaja zakupa  kolodror^ke  re^tavra-flj«   Rog»<«ka  Slatina    $*>   bo  vršiht     potom of#»rtalne  |i<*itaeij)e    dne  9<).  aprila  t.   1.  pri Direkciji     državnih     zeloznic     v   Ljubljani. Predmetni    otjlas  je   n:>   vpo^led   v  pisaru! Zbornice   ta   trgovino,   obrt   in   industrijo   v Ljuhljftni.
—   li   >L*raduegu   li*ta<.     >Uradni     li*t< $tev. 30. z dne 13. aprila  objavi|a pravila o polaganju   izpitov   za   zvanje   profpsorja   Tr-govske akademije.
—   Žiraiske  kuiu«'  ti»le/ni  v  uiariborski «thla«tti. 8. t.  m. je bilo  v mariborski  oblaeti 5   slucajev   svinjske   kuffe,   7   mehurl^ast^a izpuščaja,   1   vranifn^ga   pris»da  in   1   stek-line.
—   Noti iakoni.  V Zbirko zakonov,  ki jo izdaja   Tiskovna   zadruga   v   Ljubljnni,     ?!a iz?la  dva  nova    zakona  in  flirer:     Zakon  o zfmljiškem   katastru,     ki   velja   s   poštniao Din 13.— in Zakon o advokatih, ki velm 3 po^fnino Din  19.—.
—  Zakon o ?«kili io taJcftn o Bieaieah 9 Uom«»ntarjein, ki ga piše vseut*. prof. dr. Mi-Inn Skerlj, iziđe v isti zalofbi. Enako tndi Kaienski   lakonik.   TolmaS   k   Kazensrkemu '-»koniku  sestavlj«,    kot te  javljeno  vseuč. ^rof.  dr.  M.  Oolenec. TolmaS  iziđe koncem
_ Dobara ieaa. Dne So. t m. se bo vr-ttlA pri komandi dravske diri*J(j}*ke oblasti
v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 300.000 kg gena in 50.000 kg »lame. Pogoji so na vpogled pri otnenjeni komandi.
—   IV.  međnaradBi lejem  j Stlaaa te
vrši od 15. do 80. septembra 1929. Prijavnice se dobijo tuđi t piaarni Zbornice ta trgovino,   obrt   in   industrijo   v   Ljubljani.
—    Drfavoznaaaivo.     Dr.   Trati   Ogrin, vladni svetaik, ivda v samozalofbi knftgo »Državoonanstvo«, ki nudi v 4 delih pregled naSe državne organizacije, važnih *a-kono\* izpred i 11 po 6. jamuarju 1929 i« vse-buje tuđi »misli o bodoči državni uicditvi«. Ti <Je!i  so:  SpIoSna državna ureditcv: državna ureditev naše kraljevine; kmetijstvo in  zakonodaja;  razne zade\e, ustanove in zakoni. Knjiga je v tisku in iziđe do konca meseca aprila, obsega c.  130 strani in stane v nadrobtii prodaji 30 Din- Knjiga, bo služila   zlasti   zasebnifcom,   obiinam,   Solani itd. Dobivala se bo v kruigantih, mor« pa se naročiti tuđi žc sedaj pri avtorju. (Kam-nik).
—  Ugodni zv«za v našim Primorjeoi. V sporazumu z  sosednkni državami  stop:   i5. maja vveljavo nov vozni red. V železniSkcn prometu med Jugoslavije z ene ter Ce&ko-skovašlvo,  Avstrijo in  Madžarsko 2  druge strani,   se   ozira  novi   vozni  red   zlasti   na ugodno  rvezo z  na&imi  morskimi  le-tovišči in   kopaliići,   kar   bo   ugodno   vplivalo   na tujski  promet   v   naši   državi.
Kavo piti, koristi zđravju,
to pravimo mi, in to potrjujejo
znameniti zdravnikl,   a doka-
zujejo tuđi oni narodi, kl pijejo
mnogo kavt.
Julio Meinl
uvo£ kavt osnovano leta 166?
—  Vr»mc. \rreineuska napoved pravi, da bo  oblačno  in  nestauovitno   vreme.   Tucii včeraj je bilo po vsch kiaiili naše drZava oblačno. Dežcvalo je v Zagrebu in v Splitu.  Maksimalna   temperatura  je  znašaiu  v Zagrebu 19, v Splitu  17, v Mariboru    fi, v Ljubljani   15.2,   v   Beogradu   in   Sko>   ju   14 stopini. Davi je kazal barometer v Ljjb'ia-ni   Ti ,v5   mm.   temperatura   je   znaša!a   6.4 stopnij.
—  Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je   edino   slovensko  obrambno  šolsko društvo  v  Jusoslaviji. CMD  vzdržaie  slovenske   Sole   v    jftzikovnih    meiah,   kupiije niladicske in šolsJve knjige ter učila, podpi-ra revne otroke na rneiah. Podpirajte družbo  no svojih  močeh!  \rrzite kak  dinur  v družJjeni   nabiralnik.!   Kupuite   in   razpeča-vajte  družb.   razglednice,  narodni   kolek  in gost. listke!  C. M. podružnice pa prosimo, da  nafcirajo   članarine,   prireja.io    vssc'ice, dan »bonbonćkov« i. dr.                        78S-n
—   Težka  nesreća  poštnega  avtomobila. Iz Mostaria poročajo, da se je pred dnevi ponesrečil poštni avto, ki vozi pošto iz Prozora   na   žefezniško  postalo  Raino.  Ker  je dan  preje    zapadel  sneg  in  je bila    cesta spolzka, je avto zavozil v kup kamenja na cesti, šofer ie izgubil oblast nad avtom, ki se je prevrnil in padel v precej globok ja-rek ob cesti, kjer je obležal popolnoma razbit.  Smrtnih  žrtev  nesreča  ni zahtevala, 4 potniki so pa bili težko ranjeni. NesreČa se je pripetila blizu postale Rame.
—   Hotel zaklat sebe In ljubico. 21-letni Fran Šinninić iz Siska ie bil do ušes zaljubljen v  17-!etno Lino Morvat iz Murske So-bote. Ker mu pa deklc ni vračalo Ijubezni, čeprav je fant imcl resne uamene, je Slmu-iiić sklenil ubiti najprvo ljubico in potem Se sebe. Nekega jutra je pref d na Lino na cesti. Lina je §la po tnleko v bližnjo mlekarno. Fant jo je ustavil in po kratkem prepiru ji je hotel zagaditi velik nož v prsa. Dckle se je pa tako okrenilo, da se ji je nož zapičil v hrbet.  \rato se je nesrečno  zaljubljeni mla-denič /anode! v trebuli. Oba so morali pre-pcljati v bolnico.
—   Se en član Carugine tolpe pod ključem. Iz Osijeka poročajo, da so pripeljali v zapore tamošnjesa zapora    zadnjega člana Carugine tolpe Jiza Rebića. Rebića je policija 2e dolgo iskala. Vedelo se je, da je Pripada 1   najprvo Carugini  tolpi. ko  so  pa tega obesili. se je vrnil v svoj roistni kraj in živci pošteno    kot delavec,    Kmalu se je pa oglasila v njem zločinska nrav in vstopil je v  roparsko  tolpo    Prpića  Malena.    Ko so orožniki ujeli tuđi Prpiča in njegove pajda-^e, se je Rebiću posrečllo pobegniti. Do zadnjega se je spretno skrival. Med tem je iz-vršil več manjSih razbojniStev in vlomov ter tatvin.  Z obsodbo tega  razbojnika bo  zaključena tragedija »Kola gorskih tičev«.
—     Postolovičin« laioeca doktori«.    Iz Splita poročajo, da je policija ujela prebrua-nega pustolove*, ki se ie izdajal za zdrav-nika.  Sleparil je ljudi, največ ženske,    po Dalmaciji in je naposled prilel v Split, kjer se je predstavi 1 kot zdravnik dr. Milan Mar* tinović iz Zatreba. Rekel je, da je bil imenovan   za  ravnatelja  antimaUričnega  instituta v Trogiru, ker se pa boji malarije, bo
dobil službo v splitski bolnici, Zahaja! je v neko rodbino, ki mu je verjela. da je doktor medicine in mu po sodi I a ve5 tisoč dinarjev. Ponaredil je tuđi brzojavko, da dobi iz Zagreba 30 tisoč Din. Ponaredil je podpis ne-kesa splitskega odvetnika. Pri tem se je pa zmotil v imenu dotičnega odvetnika in tako so prišli na sled njegovim sleparijam. Policija je preiskala njegovo sobo in na^Ia za-logo ljubavnih pišem iz vseh krajev Dalmacije, ki pričajo, da so bile žrtve Užnega zdravnika predvsem ženske. Lažni zdravnik se piše Lovro NTecmeskal in je po pokliču trgovski nameSčenec, doma iz Boke. Star je 35 let. Izročili so ga sodišču. Necme^kal se je pred leti izdajal v Zagrebu za zdravnika dr. ^arančića in Je bil obsojen na večme-sečno ječo.                                                      s
Mw————■■■■■■■■»■■•——■■■■■■■■
lug. Rudoll Škof
TabaJ« m priai«rt ta pre«r>!o m dimeoiii^ ni rance Šefecobetoaafcll koaatinkeH. Najnove^e tvedpiisi, •rmatanU nacrti. aavc^Sfa tz prrvilno meiatvr fo betoniran}«. C«na Din 36.—. Nare ča se pri avtorju, Tehn. sred. £o!a v L4«bt«ani.             56!
—     Haraklri železnBkesa uradnika.    Iz
Tuzle poročajo. da so pripeljali v tamošnjo bolnico v težkem stanju Macajnika kolodvora v Doboju Asim RdanovlĆa. Izvršil je sa-motnor in si najprej prereral žile na rokali. Ker pa kljub temu ni irogel umreti, je izvršil Ie barakiri, prerezal si je z nožeir trebuh. V težkem stanju so ga odpeljali v bolnico, toda predno so mu mogli zdravniki nuditi pomoC, je izdihnil. 2elezni>ka direkcija je uvedla preiskavo. dd se ugotovi vzrok tragične smrti uradnika. ki je bil sicer priden in vesten v službi.
—   Med prijateljicami:   *Svetujem   vam draga  gospa, da vramete   za  pranie  perija Schiehtov     »RADFON«.    Poarlejtc    današnji oglas !<
# Darujie »Podporneaiu društvu sleoih« v I juhliani.   Wo|fova  ulica  12.                       1S£
Ali radi pijete dobro kavo? Zahtevajte povsod izrecio samo KOL1NSKO CIKORIJO, naš domaći dodatek za kavo.
»MIM.........M......MOMMIMMMMM
GRADSKA  LEKARNA,  Kamenita  ul.   12.
On je ni gospodi Iakreoa Vam hvala za
dve stekleaiici   «Reumatisa«.  Prosim  5e za
dre, ker je to tako z<draTik> ra reumatizem,
da boljŠega ni,  ker sem  sam  poizkujal  in
tuđi drugiro  dal, v»i pa pravimo, da je to
mazilo  us tv a rđa   božja previdnoet,  da  resi
ljudi trpljenja in bolečin. Čast mu in slava!
Xi$€ Račić, Dubrovnik,
IMMMMMMMIMMMIMMMMMM>mM<
Iz Ljubljane
—]} Večer Akadem»kexa kluba ia nr»-uraTajije mednarodnib probleoiov. Snoci >^ je vršij prvi eestanek Akadfin^kega kluoa zu    proučevanj*      roednarodnih      probK'inov.
Absolvirani juriist g. Pavel M .u * e j*» preda val 0 Pregledu m^daaroiJnih insti!u;ij pred svetovuo vojuo, jurist g. Zdenko 15 a-Ž i t* pa 0 Carnegsrijevi ustanovi. Predavanje 5. Marca je bilo tf*lo izčrpno. PreJava-telj je našte] vse megoče konvencije, sklonjene pred vojno. 2al, da je bilo prednvn-nje zamišljeno preveč znanstveno, radi i*e-sar mu posluSalci nišo mo^li slediti % ono pozornostjo, ki bi jo predavanje drugače rasi užiio. Zato se pozneje tuđi ni mogla razviti prava debata. Referat g. Bači?a je bil kratek in pregleden. Želeti je. da bi bila priliodnja predavanja, ki ee bodo vrSila, ka-kor s« nam tatrjuj.?, vsak teden, predvgem sploino zanimiva. Tuđi 0 najbolj pustib tiiednarodnib problemib ee da poroeati na zoaimiv nacia. Seveda r-ahtev»jo taka predavanja vecj« priprave, ki pa jo obilno po-pla'a doseleni učinek. Prizadevanj© akmie-niikov se^naniti «>o z uiednarodnimi pnv blemi in po možuo^ti tuđi aktivno sodelo vati pri njihovi popularizaciji toplo po-clravljamo.
—l.j I)tojna mera. Prejeli «mo: Te dni smo stanovalci palače Delavske zbornice hitali v časopisih, da je mestna občina »kle-nila postaviti v vsa stanovanja nove ni*e na Poljannh kopalne peči. Nemalo pa amo ae začudili, ko «mo doznali, da se o naši proinji za ureditev kopalnic sploh ni ©brav-navalo v gremiju. Te dvojln* mere .n« ra-tumemo. Ali smo »tanovalci v Oelav«ki »bornici res m«nj vre<lui kot oni, ki priđe-Jo na Poljane? Prvotni nacrt stanovatij ?e Je skvaril s tem, da se je iz lepe sobe napravilo še kopalo i co< ptavzaprav Miri uole atene, ki naj predstavijajo kooalnieo. l*re.-diter iste pa se je baje prepustilo najamnikom, ki so annii nradniki in naniel>čenci in si nihfe ne more iz laslnega urediti k<-pulnice. Prosimo obriuski svet naj t*V\ tmii naio prošnjo. Ce se je uredilo kopalniee v drujrih iiišah. uaj «e jih tildi nam. Dvojne mere   res   ni   potreba.   bo<limo   v*i   enaki.
fvrdka J L tT6 mITml
uvez kiv«f S#t#«burgiv« 3
vljudno vabi danes  12. aprila na
bretptatno p oku I nio kuhani« tov     w
—U   Jurjevanje  na  t|ybl|«aakeai  tradu.
Združene podružnice Sentpeter5^i n Šent-jakobsko-trnovska druž. sv. Cirila in Metoda prirede dne 5. maja \929, v shbem vremenu 9, maja, odnosno \2. maja. na Dub« Uanskem jfradu običajno »Jurjcvanie<. Ob 9. uri oiaSa v erajski kapeld. Po opravilu se začne veselica, ki bo trajala do pozneza večera. Preskrbijeno je za dobro, pristno kaprjico m prisrizeT«; vse po zmerni cen:. Poleg sre^olova ie iu sporedu Ie mnogo đrugeea razvedrila in zabave. Podružnice se resno trudijo. da bo Jetošnje »Jurjcva-nje« prekosilo vae prtredttve prednjih let. Naša narodna zavest rahteva. da vsakdo po svojih močeh drnfto tuđi fmotaio pod-pira v doseto njenih vzvilenih cHiev. Kdor zna cenJti veliko narodno-obrambno delo te naše prefcortstne SoWke družbe, bo $i«ur. no posetit to pristno narodno veselico in ne bo mu žal. Vsa druStva m korporaoie
pa  opozarfamo in prosilo,  na; se  ta d^n vzdrže vseh  prireditev,  ter  se korporativno   udeleže   »Jurjevaniac,                       2J7-n —Ij  Stav boo slbasi« fx>d  Roinikom.  \ -
ia Josipa Ivanca, stojeća (b Večni poti. s* znorraj ometava, na kar se bode pnčelo i zunanjim omotom ter z vlagan'en okvirov v oina. \ :1a je enonadstropna z vsokim pr.-tličjern. Zraven te vile bo zidal kavarnar Krap§. Svcf se izravnava in preureia v vrt. Ob VeČni poti bo v kratkem račela rasti tuđi Hercova enonadstropna vila. S kcpaniem sveta za temelj so pričeli ta te-dene. Va poti pod jozdom so zapos'eni de-Isvci. da jo razširito in izbo!isa*o. Sa to pot mei ob§!rna IaM dr. Oblaiva. Ves kompleks }c ograjen. Na zgornicm koncu Ie že napeljano kamenje, ki kafe. kie bo Ma'i njegova vila. Kakor v^e kaže. bo tud; ta 'ep! travnik -ned cesto na Rožntk in goz* dom v do^Iednem času i^premenjen v moderno me«tno naseobino.
— li Nova cesta na Vrtači je izpeljana z Eriavčeve ce^e tik o-b žclezniškl oros;:. Cesta !ii hodnik ob rrei sta v srrobem iidelana. Posuti ju je ?e z drobnim gramoxom. Na tei novi cesti si ie zsradil lepo hi§o inZ. Rustja. Vrt se še planira in zasaia z drev-;cm. Vrt in hiso obda;a osra.ia. napravljena iz betona in re:nliev. Zraven Rust.ia «tt s: sezidala večjo hiso inž. Dimnik in in?. T>:-trich.  Zda;  je  v  delu  že  vrtna o^raja.
—!i Đa^rek na zemljarino. zffra\JčrlTo, pridobnino, rentnino in družbeni davek (II. obrok) ie dospel v plačilo 1. aprila l<>i^. Vsem zarnudnikom se bodo pq 15. ip. i.u zaračunale 6od&t. obresti. Več ie razvidno iz ra/sla^a, ki ie nabit na mestni deski.
—Ij Licenclratile nlemenskrh bikov. V smislu zakona o povzdifiri snvedoreje se b^ v kratkem vrš:io letoinje 1:cendranie plemenskih bikov. 2ivinorejci v področiti lJut»-lianske mestne obline moraio naznan'ti pi«-rreno ali ustno pri mesfnem magistratu (soba 5t. 40) najkasneie đo 2X aprila 19?9 sv(w ;e bke. "katere nameravajo uporaW|ati za plemenitev tujih krav in telic. Pismena na-znanila, ki morajo bfti kolkovana $ D;n 5 naT obsesajo ime, prrmelv in bivališće b-kcvesa lastnika. popis :n pasmo livali ter ns-poved, ali ie bil bik Ž« licenciran (datum iu štjvilka izdane dO'pustnice). V$e ti prijavljene b'ikt bo 3. alt 4. maja oreu'edala od oblasrnesa komisaria potrjeni !cenco-valna komisija, ki ho lastnikom nijboH'h priznanih bikov razdelila po možno^i pri-mertie nagrade.
- Sokobka župa v tiubljani. lurri v nedcljo se vrSi izredna slavna skuDičina T*a Taboru. Udeležba vseli delegatov iupn'h edlnic in članov žapnega sfare*ins?va obvezna. — Zdravo! — Župno starešinsrva.
—!i Ob^ni zbor »Obrtničke Samopomo-ci« Zveze obrtnih zadrus v Ljubljani se vr-SI v nedelio. 28. t. m. ob 14. uri (2 rxvpo!dne) v posvetovalnici Zbornice za trjrov'no. obrf :n industrijo, pritličje, desno. Beethovnova tilica IO % dnevnim redom: Pornčilo na-čclstva računskih presleđniknv. določitev visine podpore. dolovSitev v^Sine orlspev-kov, ?i>rexcrnba pravit, voli te v nadzo.ro-valnesa odbora in razsodišča. Prtdite na abčni zbiTr in ranimajte se za svo'*> dobro-de!no ustanovo. Lani y\\ \t umrlo 37 in *t;o Izplačali podpo-r O:n 117.500 in smo gotovo vc!inoma revežem potnacali v nai-huišem času in potrebi ravno v s'irča.iu smrti. Zanimajte se tuđi za okrožnico. ki ^e riitnaša na cbčni zbnr. katero bodo \<t za-đruse dobile. Ce b: občni zbor o.b nar>ove-dan; uri ne b;l sklep^en, se bo vrii! eno ura kasnele z i^tim dnevnim redom negtede na Stevilo članov.
Specijalist in opera eur za bo-lezni ušes, nosa in grla
Dr. DRAGO JUAJGCR
jc otvoril ordinacijo v Bcethovnovi ulici Itcv. 2 in  sprejema  od   10 — 12 dop.
in od 3—5 popoldnc 714
—Ij  Modne novosti ia poalad, damske
in moike » tzredno veliki irWri pri No-Vak-u, Kongresni trj 15. Valno za vsako-gar, da s« pred nakupom or!eda talojo in prepriča o nainičjih cenah
—Ij   NaŠei  se Je   v   Tivoljskem   parku ključ.lzcubite'j sa preime v naši upravi
—Ij   Ptvskl   drrftvo   LJubliaosil  Z\o*.
V nedeiio, M. t. m. dopoidne oa ^oiđe^etih redni obem zbor. \'se članstvo na ad« *ibo vabl>eno*   Odbor.
—!) Koacert p«vsk«ga dmioa »Sava« se vrši v nedelto 14. t. tn. ob 4. popoldne v salonu £. AnžiCa (pri Soriu) v ^tepanji vaši. Prtiatelii petia vljudno vabljeni. 2M-n
—Ij Pasalir*kl poleti. Jutri se vrit va* sa/.rsAi po!«t! v s!u%:a.ju us;odnefa vrcnena nad Ljubiiano. —  Aoro-k'.ub.
Iz Celja
-c Rusi «i<i»to%t sJla oc/nana. Y*aV dan prip!asa po Sa vi nj i nekai %p'd\ov sk^r! Celie. Vm do<;e<lanij splavar'i to se »pret-no offm!i male bni pod Starim gradom. samo včerat Je ime! neki splavar »itnost, đt je s svoj:m fplavom zavozll v brv, ki je bila rafcpeu nad Savinjo. Zasilno brv e podr! in octptijil razpadlo tramovje \tt metrov s seboi. £lcoda pad ni velika, pač pa bo mora! spTavar odrinii neVaj ^:o-taVov.
—a: »Z bocom, pa ?dra*a <Ht«al...< Včeraj Japoldnc so se odpc!''^': \i Ce! a letošnji rekruti, ki so bili vfkoklicini prc*3 nekaj dnevt. Većinorra so rekru^i rijpore-jeni v južne kraje nafe države. Slovo o<3 Celja j:tn Ie b-ilo rc'o teiko. Pai pr\a briJ-ko«t na dolffi  l$-me<e£ji: pot:.
U            IMfOtP«#ct
Izlet „Jadranske Straže"
Jadranska Straža priTcd-. / odobrenjem in v sporazumu % kraljevsko vlado ob pra* vosla\'oih velikonoaDth pra/nlkih od 1, do 8. maja tega leta % ©lik izlet na GrtLo. di katerem bodo udvležeiKt po se uh Solun in Atene. Ob tcj priliki se bodo raanilcstrrsl« ntk prijateljske in zaveaniške rveve na* pram grikemu narodu. Program potora.nia je naslednji: Odhod Iz Beograda v sredo 1. maja. prihod v Solun 2 m4ja ob D 19 Na veliki rtetek dne 3. ina.ia bivanje \ So* lunu in o^led niie ivobodne cone. odhod v Atene v -naboto 4. mm ob 8 30 in prihod oh 19.12. Dne 5., 6. in 7. maja v velikcwiow» nfh pra/niltih ogled Atene, Pireia ia okolt* ce ter mtatili rgociovinsLo tlo^'itih Lr«t«^ stare GKke, Odh*)d iz Aten dne 7 Bi«U ob 12>>. prihod v Solun ub 24 ter povrt« tek v Hcoifrad 5. maja cb 17A5
Pogoji /a to potovanjc %o ioredAo ugodni. Vornja od Beograda v Atene fn na-iaj br> \eljala % prvem razredu do 1X10 Din. v drugem r*xredu W0 do 1000 D n. v Hl razredu 500 do 650 Din. vožnja iz /a* greba v I. razredu 12V» do 14S0 Din, v 11 ra«Tochj 1000 do 1XK> Din. v III. razredu rt.SO dc* mo Din. Voinj* i/ Ltublietie Ho veljala 3tl Din več. kakor i/ Zagreha N»« cfaljni po<»ofi te Kodo <>h i« vili v nekaj dneh
Pravico do udeleibe na tem uletu ima< jo dalrgati go^podirskih, kulturnih m «•• cionalmh orjjantracij ter dru#tev, kakor tu* di cvrtaH dr>«vlj»ni \z v*c države p*»d fKi-goicm, da so obenem ttidi člani Ja-đranfike Straže. Nečlani more ju ob ft i [wiltki p<»-stati Clani % plaČiloro lenu- Clinarine ¥1 dinarjev. Za sprejem tzletnikov se bo*?i osnovala v Solunu in AtenaJi w*eh«ia oć* bora * sodelovanjem naaega generalne,;« konzulata v Solunu ter poelaniirve v Ate« nah število izletnikom ie omejena na 3ll> Prvenstveno pravico do udeleibe bodo imeli ©trt, ki *e borio ptei prijavili ter TpleČali »4 ra6un vainje odgovirjajočo vtoto.
JsdTanska St rt/a bo preskrhe^U ta ♦•« Ciane ekskurzije tkupen poeni litt, omi u* lerniki. ki bi hoteli ostati dalje t%%m v I5r» Iki. p« si bodo morali umi preekrbeti pol* ne liete. — Podrobne mformacije (taje urad Jadranske Straže
Henrv Bordeaux:
Godec
—  Eh! Tu je! Eh! Tu je!
Dva kmeta su trkate na vrata samotne bajte nekaj korakov od ceste. Bilo je mrzlo januarsko jutro. Danik) se je.
—  Eh! Stari, boš odprl?
Vrata so *e previdno odprla ni pojavile so se dolge sive brke.
~ Ne kričiU tako, vražja strela, zbudita jo!
—  Koita?
—  Mojo ženo. Bolna je.
—  Louisa? Kaj ji pa ie?
—   MrzHca  jo tre^e.
—   Tem  slabše. To«i >labše. Za to ne zrt.
—  Za kaj pa gre?
—  Oče Trabichet moii danes svojo hčerko.
—  Kaj imam jaz opraviti s tem?
—  Cakaj, čaJcaj. Ali nisi xo<lec?
—   In kaj zato?
—  Zvečer bo ples.   Vso noč   bodo piesali. Harmonikar je na vojni. Preo-stajajo torej satno tvoje cosrl.
—  Moja žena je na smrt bolna.
—  Soseda ji bo streha.
—  Nimam sosede.
—  Pa ji dai več lekarstev in jo za-kleni.
—  Srce mi ne da igrati na sosh.
—  Saj se no iffra s srcem.
—  Ne morem zapustiti  Louise.
—  Umirajočemu s>c ne da t>omai4ti.
—  Toda lahko ostanemo do radnjt-2a pri rvjem.
—  Življenja iuk ne rrtorei obraniti. Pomisli na denar. bratec.
—  Prisiljen seni misliti nanj.
—   Očt Trabichet je ves pokrit    z zlatom. Da ti dukat.
—  En dukat za moju bolest?
—  Da ti  dva dukata.
—  Dva dukata za vso mojo bolest?
—   Bolest se ne plačuje.
—  Pač pa je treba piačatl krsto.
—   Da ti tri dukate. To je bogata aapitniru za čax ki hitro mine. Sam ti, ne zamudi ugodne prihke. Hannonikar se vrne. a lepa dekleU se ne može vsak din.
—  Vsak dan se ne umira.
—  Pridel ali ne?
—  Pridem. pridem. Ne morem od-kloniti.
—  Pričakovalj te borno ob petih. O polnoči odide§.
—  Pridem ob petih. O poJooči odi-dem.
—   Na   svrdenje,  tovariš na  svide-nje!
Oh štirih popoldne je Lf>ujsa se živa. Izpovedana in pripravljena, spravljena z bocom in brez upanja na okre-vanje, čemu odlaša? Ne zaveda se vte, dina pa fo vodno, premoćno In prelu-
Stev. 34
«SUO VENSKI   N A R O D« <fcie 13. aprila 1929.
Strm ?
Španskl menlla Avgnštln o pnstolovščlnah Don Jnana
Kakšen je bil največji ženskar 16. stoletja po pričevanju pobožnega španskega meniba
Avguština, ki je zbiral 25 let podatke o njem
Don Juan, ki ga proslavljaj© v svojih nasmrtnih d^lih Moliere, Mozart. Byron, Hofrmann, Mu>$et, Merimee, Dumas in drugi, *« j« rodil okoli 1. 1600 v gradu Marana na Spanskem. Kakor pripoveduje njegov živofopiaec, pobožni menih AvgtiStin, ki je r MmoaUnskem zatiru v Sevilli xbiral dol-gih 25 Jet podatke n njem, je vitez Von Juan Tenorio <Je Marana zrasel skupa j • t»*mf đeklieami: Mariquito, Marvem in Marijo. Vse tn" so bile ujegove daljne sorođ-nice, ki so se kot Don Juanove mladoletne Trstnice pod/avedno potegovale za nje.4<> *o tfub*ren. Nekoč je vprasala grofica Te-norio svoj,ega sfna, katero bi si želei ta ženo.  Vte  tri, je  odvrnil  Don Juan.
Ko jim je bilo po okoli 10 let. so «se lo-ttli, ker no morale đekliee radi tiađaljne v*goje oditi v «amos-tan. Otruci so slutili, da io ta vedao minili veseli dnevi otrožkib Jgfir in tako ?o potoci li pri slovesu mnogo bridkib  soli.
Mnenje strica Jorga o ženskah
Juan ji3 polugolim domaća!. Uočim *o njegove tovariše zanimale knjige in viteike igre% je ou neprestano sanjal o neizmernth užitkih. ki  bi  rau  jili  nudila Ijubezen.
Grajaki vrtuar je iuiel hčerko Roso, ila-ro 16 let. Za Juana je bila a svojinii ogaj*-vitimi očmi nopopisno lepa. Odkriti ji, da Jo ljubi, se Juan ni upal. Nekoga večera ga j« opaiil stric Jorge, kako stoji v mesečini pod oknom mlađega dekleta in vzdihuje, priliskajoč vrtnico na ustna. O Rozita! O moja! . . . Stopil je ameja k njemu in um rekel: 2e tri mekete te opazujem, kako trpiš in kako huj&aš. To ni zdravo. Požeie-njf imaš po dekletu. Dobro. Ker se ti bo itak nekoč izpolnila želja, li svetuj.eiii, da na mestu končaa z vzdihovacjem. Stopi tako j k njej! Za vsak slučaj te počakam, da Tidim,   kako   bos   opravi 1.
Že je hotel stric Jorge zadovoljen o»liti, ko se je stokajoč prikazal Juan. l'ovedal je ■tricu, da je opazi 1 v Roziulni »obi nioškega. No, tega si moram ogledati, je dejal stric iu odšel v vrtnarijo. Vrnil se je z grofovim lovcem, ki ga je ozmerjal, svojemu nečaku pa napravil tole pridigo, ki je postala odlo-čilna zanj:
— Ali se boŠ Še veduu bal dođeei takoj ivoj cilj? V«e žene so enake, zapoinni si to! Izvz^mši tvoje matere, ki je angel, ne po-inam nobene dostojne žene. Vse so imele, i majo ali pa bodu imele ljubeke. C'imprej, t«»m Ijub5« jim je — in nam seveda tuđi. V labavi je ves smieel življenja. Cesar se takoj ne poslužiš, je izgubljeno. Tej je bilo komaj 16 let. Ni čakala, da bi se ji ti pri-bližal, temveč je vzela tega gonjača psov, ker je preje prišel. Xe za m ud i nikdar pii-like, ki 9e ti nudi iu bodi drzen. Mislim, da •em ti dovolj povedal. V tvojih letib »o oo bri nauk i več vredni kot ljubavne pu?to-lovščine  .   .  .
Don Juan na krivili potih
Ko je bilo Juauu 18 let, je odpotoval z doma, da se poeveti studiju na vseučiliŠČu v Salama nki. Spotonia je obiskal svojega bratrauca, pri katerem je zivela Mariquita. Ta je sicer precej zrasla, vendar je tuđi kot Hekle oftala nežno bltje, kot je bilo v otro-Ikih Ietih. V primeri z njo ee mu je tdela bratrančeva žena Tereza kakor % jutra njo rarjo orošena v polnem barvnem sijaju raz-viiajoč« se roža. Drugoga dne je moral bra-tranec Ramon zapustiti dom, ker je vodil čete kardinala Ximenesa, ki je tiotel pre-gnati razbojničke tolpe, prežeč© ob morski obali na evoje žrtve. Tako je oatal Juan sam t. dvema ženama na Ramonovem po-teatvu.
2a Mariquito, ki ga Je očitno ljubila in je bila vsa srečna, da ga je imela pri sebi, se Juan ni dosti zmenil. Tem vefi pa je zato mislil na lepo Terezo. SpoCetka se Je s stu-dom branil greSnih misli, potem pa se Jim je vedno bo!J uda jal. Toda Tereza kot kre-postna žena ni hotela ničesar vedeti o Jua-novih nagnenjih.
Nekesa popoldneva, ko je bilo zelo so-parno, so  odšli  vsl trije,   Juan, Tereza in
Mariquita, na dalJM izprehod. Ko so se vračali, je nastala strašna neviltta. Morali so ćcz liudournik. Juan je nestl najprvo Mh-riguito Cez deročo vodo, brodeč do pasu, nato pa Še Terezo, ki pa se mu je branila, tako da jo je mora! z zvijaČo dvigniti. da jo je odnesel. Noseč jo v naročju, je Juan po-časi stopa!. Ćuti! je, kako naglo bije srce mlade žene pod njegovo roko ter jo je krepko stiska! k sebr. Ko so dospeli do šupe na polju, sta 2eni izstopili, Juan pa je razburjen obstal pred vrati. \i se upal vstopiti, ker se je bal Terezine jeze ali še ćelo njenega zaničevanja, da ob najmanj-šem šumu pobegne. Kmalu je zaslišal dilia-nje obeli spremljevalk, od katerih je ena precej daleč proč mirno spala, druga na njegovi levici, Čisto blizu, pa bedela. Katera je. v temi ni razločil. Previđao je iztegni! roko in se dotaknil njene tresoče se roke. Ce je Tereza ... Ni sledil svojim mislim,
Satan mu je izročil bratrančevo ženo. Premagana od sladostrastja in sramote, ukroćena od sočtitja do uboge MariQuite, čije Ijubezen bi njeno kričanie zagluSilo, je ostala Tereza nema in tiha in se Je udala Juanu brez odpora. Tema je zakrila njeno sramotno, gTom je uduSil glas vesil.
Ko je čez đel] časa zagrmelo. da se je zdelo, kakor da se podira zemlja* se Je Mar-quita prebudila. Vsl tTije so vstali in ker se je kmalu zvedrilo, so zapustili šupo Tereza iii Mariquita sta doma trudni legli. Don Juan pa se je vzpel na konja In odiaha! v okolico, da da poleta svojim mislim.
Dnigega dne se je moral Juan poslovi ti od obeh žen. Tereza je vsa obupana zahte-vala, da taioj odpotu;©. Mariquita nj slutila, kaj se je pripetllo med Juanom in Terezo, vendar fe čutfla, <3a se Juan ne bo nikdar več vrnil k nji. Ko je odiahal, se ie zgrudila nezavestna.
Zakaj ie odšla Maryem v samostan
Življenje na vseućilišču v Salamanki je nudilo studentu Juanu toliko razvedrila, da Je redko mislil na Terezo in Mariauito.
NTekega le-pega dne je odiahal iz Sala-riiaiike brez določenega cilja. Prepustit s© Je svojemu konju, ki ga je ponesel do bližnjega gozdička. Privezal je konia k drevc-su ia stopil v gozd. Od nekod je račul zvo-nenje. Utrl si je pot skozi goSČavo in za-pledal samostan, obdan z visokim zidom. Žene, ki so bile morda zaprte v njem, so se mu zdele čisto drugačne, kakor one. Vi jih je doslej poznal. Drzno je stopil skozi od-prta vrata na samostanski vrt in se skril za drevo. NasprotI mu je prihajala nuna, čije obrar je bil v  rahli mesečini nebesko lep.
Ko je nuna zagledala Juana, se je ni očno prestraSila in je hotela zbežati. Juan se je prlklonil in i\ kTatko razložil, kako ga je krasen večer zvabil, da ie stopil na vrt. Cim delj jo je opazoval, temboli znana se rmi je zdela.
—  Večer je tako lep, da sem odšla v po-zni uri, ko v samostanu že vse spi na vrt obujat spomine na otroška leta. — je pri-povedovafa  nuna  Benedikta  rauono Juanu. Imela sem prijatelja, ki sem ga stara 10 let morala  nenadoma  zapustiti.    Posta!a    sem nuna ne zato, da bi žalovala in tožila, rmu več da bi ljubila in sanjala dalje o svorli otroških  Ietih.  To  so  moji   spomini,   to  je moja  sreča.
—   Maryem!  — Je kriknil  Juan. Deček Juan Tenorio ni razumel tvoie Ijubezni — toda sedaj kot zrel mladenič in mož io razume in  ti  nudi svoje življenje.
—  Don Juan? Ali ste vi v resnici Don Juan? ie vzkliknila presenečena nuna.
—  Marvem, Maryem. — Je Jepetal Juan srrastno. TI me ljubiš?
—  Lai mi je tu ja — zdai ve§ vse, mu je tiho odgovorila.
—  Počakai me jutri zvečer pri slapu po-teg samostana — mu Je šepnila pri slovesu in  izgonila  v  ssnei  bukev.
Ko ie Juan čakal ob doloceni uri na xMaryem, je opazil na pobočju hriba pastiri-co, ki je gnala domov čredo ovac. Očaran
po njeni lepoti }o ic ustavil in poljubi!. Kako ii je ime? io je vprašal
—   Pepi.a.
—  Pepiia, je dejal Juan. Motel b: :e vsa-ko juiro in vsak večer poljubljati.
—   O  moj bog!   —  ;e  zaklicala  Pepina prestrašeno. NoČ je in jaz imam 5e daleć domov.  Izpusti  me!
—  Samo trenutek  še, jo  je  prosci  Juan. Poljubi me, da vidim, če me imaš vsaj mal-ce rada.
Ko je Pepita odšla, ie Juan sedel na kamen in se za&Iedal v potok, tekoč mimo samostana. V tem trenutku je Ijubil obe de-kleti enaio. Junaštvo Maryem. ki se je dala zapretl med samostanske zidove, da ie lahko nesnoteao sanjala o !;ubezni do njega, in  nedolžnost Pepite.
Tedaj je začutil, da se ie dotaknila nte-gove rame ženska roka. OzrI se je in zagledaj Maryem oblečeno v pastirice
—  Juan — je šepetala. — ljubim te bolj kot svoje življenje.
—   Maryem, Če me res ljubiš... Omaljena  od sreče sta se prebudila iz
sl3dk!h sanj Sele proti jutru.
Svidenjc z Maryem
Ulica v Salamanki &o bile polne ljudstva od bliru In daleč. V mestu so rrazno-vall poroko plemenltasa Dona Juana de Padijla z Marijo de Pahezo. Vilek »Javnosti je bila bikoborba, kl i© bi!a tem laui-miveiSa, ker so videU meSČani v obeh no-voporočencih bodočo Ipansko krtljlco in bodočega Španskega kralja, kj bo prepial osovraženega Habsburžana \z mesta.
Juan se je radovedno ozlral proti loži Juana de Padilla« aI sc Je poroCil z njegovo tovariSlco \z otroSkih let, in bil vedno bolj zaljubljen vanjo. Globoko zamlSHen Je spo-znal, da je »traSno vteleSeno pože!enje, kl pozna zsolj eno: lepo ženo.
V   areno   so   spusti!!   velikega   močnega bika, ki ni  bi! prav  nič voljan, da bi  se spoprijel % matadorjem. Rjoveč se ie po-gnal proti bližnji ograji, preskoči! Jo Je in se že bližal Iofam. Nastala je velika panfka. Juan je bliskovito potegnil meč in plani! n» bika.   Tisočglava   množica   prioravljena   na paničen beg, je nebote obstala. Juan je drz-no naskočll bika in mu zabodel meč do ro-čaja v prsa. Kakor zadet od strele, se je zgrudil bik na tla. Juan ie potegnil meč biku iz rane in se ponosno obrnil proti eleda!-cem. Ti so mu od vseh strani vzklikall in ga obsipavali z rožami. Juan je odvezal biku moder iratv, zapusti; med burnimi vzkli-ki areno in krenil proti kraljevi loži. Tam ie  pokleknil In molče izročil trak Mariii.
Nevesta je imela malo svileno privezo, s katero je bila opasana. Po takratnih obi-čajib jo je odvezala in obdarovala z njo matadorja, ki io je pravkar počastil s svojim darom.
—  Ne kot pohvalo 2a neznaten čin sprej-niem vaše darllo, plemenita dama. je Sepnil Juan,  temveč kot  spomin na  čaše.  ki  so b:!i najsrečnejši v mojem življenju.
Dona Marija ga je razumela, Kakor da bi čutila bodljaj v svojem srcu. si Ie zakrila prsa z rokatn! in se sklonila, da W prikrila svoje nenadno razburjenje.
—   Dobrodošli   na   nocojsnji  veselici   v moji pala ti, — je vzkliknil Padilla in scsel Juanu v roke. Le slavni vitezi so vabljeni na moj slavnostni večer, in kako naj mani-kate vi, tovariš moje žene v njenih otrofkih letih?
V  Salamanki že dolgo nišo doživeli tako razkošno   pripravljene   veselice,   kakor   ie bila   Padillova. Ko je priSel si>revod z Marijo, kraljico večera, v dvorano, je pozval v Apolona maskirani plemenitaš viteze, naj potetnejo listek iz žare in naj zapojo 7csem v čast nevestf.
Mlad plemić je potegnil listek z napisom »SreČa Ijubezni«. Nepripravljen ie ob sprc-mljevanju kltare rapel pesem. ki si io je sproti irmiSljeval. Za njim ie zapel dru« plemiS o Ijubezni. Oba sta bila nasrajesa z burnim ploskanjem. Za njima bi moral na-Stopit: po starem  običaju še  tret;;  plemič.
„Moje stanovanje se kar blešči
od snage/0
pravi mlada gospa Mica, „RADION mi olajšuje delo, ker pere ne samo perilo, ampak tuđi stop-nice, vrata in tla. Vse to čisti RADION brez truda in hitro/4
Varu/e perilo !
Toda nih-če izrned navzočih ni imel veselja, da bi tekmoval za zlat Iavorjev venec, — vsak se j© bal poraza. Tedaj Je mošUio sio-Pil k žari Juan, potegnil listek z napisom: »Triumi Ijubezni« in pričel pe:i s svojim sladkim melodijoznim glasom. Niesova pe-sern je bila poveličanje vsemogočnosti lju-bezni, pred katero upogne- tuđi največji junak svoja kolena in v katero mora vero-vati todl največji dvomljivec.
Ko je konca 1, so sa dame obsipavaie z rožami, vitezi pa mu nazdravljali. Marija mu je z drhtečo roko posadila na glavo U-vorjev venec.
Juan se ni dolgo mudil v dvorani. Ods>l je na vrt, da bi se nemoteno predal svojemu veselju. Nenadoma mu Je nekdo položi! roko na ramo — b:l je stari majordome Marijin zaupnik. ki mu je sporočil, da ?a mora po Marijinem naročilu odvesti v ue-vestino spalnico, kamor ne srne po Spanskih ob!čaiih prvo noČ po poroki nihče vstopiti.
— Najina poroka ie bilo edino sredstvo, da združi dve druiini, \\ bosta s!<upno na-stopill proti kralju in ga skušali pregnati Iz dežele, je dopovedovala Mariji Juanu. Juan de Padille zahteva !e, da nosim nie-govo ime. Prisege) mi je, da mi daje sicer popolno svobodo.
Juan se je mudil \ so noč pri Mariji. Ko je odhajal. mu je podarila drasocen prstan v  znak, da fe samo njecova.
Maryem skočila v prepad
Juan se je sesujal skoro vsa'to uoč. z Maryem. Na poti na kraj sestanka je ne-keca večera nalete! na Pepito, ki je spala v travi.  Še- nikdjr se ni zdela Juanu rako
lepa, kakor ti večer. Pokleknil je k n)! in io polJuJjljal, dokler se ni polagoma rdrt-mila.
—  Kaj ti je? Ti jolal? je viillknil Jua«. Ime!a  si  bržčas  hude  sanje.  Pove',  kaj   se ti je sanjalo
Stala sem na rodu prepadi in zrla v potok pod seboj. Potem sem zagledala v va-lovih belo prikazen — bila Je min« Bene* dikta.
—  Kako io pozna!? Jo Je vpriltl 7t6w-deno.
—  Uči me brati in pisati. 2e neka) drri se mi zdi zelo  potrta. Mfslim. da Je bolni in  to me te!o žalosti.
Don Juan ?n Pepita sta se stra*tno (vbje-la. Preden je minila ura. n! skrivila roi« doline nobene skrlvnosti vefi ranj.
—  Ti ostaneS moja mala ženka, Pcpitt. je   šepetal   zapelji\cc.   M!s!',   dd   bom   tvoj mož, ki  bo  prihajal  toliko Časa  k  tehi, da te bo nekoč povede] s sebo}.
—  In potera bora iapu$ti!a ivoio mj'er?
—  Koga ljubiš bolj   mater ali mene?
V odgovor se je vrgla Pepitt Juan 1 v naročje. Strgala se mu je nato in izrimla v grnrovje. Skoro v istem trenutku je hitela proti samostanu neka bela postava. Ce W Juan takoj vstal in se odpravi] proti hlapu, kjer ie je moral šesta.n z Mar>e^it Im moral to postavo opaziti.
PoČasi je stopala Marvem prot! slapu. V   samostanu je  zvonil  mali  zvon.
—  Mrtvaiki zvon!   ...   ubo^a Cclestim, je  Šepetala.  Uboga?   Ne,   srečna   je,  da   it prestala   boje   ?ems!teza   življenja.   Ko   sem bde-Ja doleo neskončno noč pri n.M. ie prosila
boca. naj  '       T"§i  trpljen'a — «v in Ce!e-
tro dilia. V hiši ni ostalo beliča, lgkar-stva in postrežba so izčrpala prihran-ke in da jo bo moKOče dostojno pokopati, bo treba mnasokrat Igrati. Vendar se pa umirajočega ne srne zapustiti.
Ciodec jo ogleduje, ljubeče jo gleda. Opazuje pa tuđi dan, ki se nagiba k večeru, in preži na znake smrti. Za roko drži malo Katerino, ki je njuno edino dete. Oženil se je pozno in v njegovo bedno Življenje je posijala mladost njegove žene kakor pomladno solnee. Kljub vsem skrbein ie lačen. tuđi dekletce je Iačno, kajti jedio je že davno. Treba si Je bilo odtrgati od u<;t za lekar&tva. A mizar, ki bo delal krsto, ali ui treba misliti tuđi že nanj? Kako težko breme na ramenih prilet-nega moža!
Glej, ura na vaškem zvoniku je odbila Pet. A Louisa je še vedno živa. Ali zatisneš oči v miru božjem, Louisa, da pojde tvoj mož služit za tvoj pogreb? ''anes — ti tega ne veš — moži oče -abiehet svojo hčerko. Mož je bogat aJodaren. Toda tebi zdaj ni več do divljenja ne čutiš več, a smrti se
>!i na posestvu. okrašenem s cvet-vu že v skrheh. Brez jrodca nam-■ : i!i plesa. — A ta nwtčn\ gođec?
—  Priđe ali ne?
—   Trije   dukati,   to  se  ne  odkloni kar tako.
—  Harmonikar je na vojni. Preosta-jajo nam sa-mo njegove gosli.
Fantje in dekleta hodijo po vrsti gledat na cesto, ki se izgublja v temi. In jeze se, kajti nestrpnost jim podži-ga noge.
Ob Šestih zadnji zdiiiljaj, potem še eden in še eden, a ta je zadnii. Louisa je mrtva. Oodec ii je hitro zatisnil oči. Oblekel jo je v njeno najlepso obleko. Naiel jo je laliko. Menda je ostala v škrinji samo ta. Na mizo je pa postavil posodo z blagoslovljeno vodo in smre-kovo vejico.
—   Uboga Louisa!    Uboga Louisa! Odpočij se, jaz motram na delo.
V eno roko je vzel gosli, z drugo je prijel Katerinino roČico in stopil je na cesto. Mračilo se je že. Bajte ni za-klenil. Smrt jo bo že sama čuvaJa. In hiti z otročičem. ki prosi kruha, in z instrumentom, ki bo moral peti, da ne izgubi svojih treh dukatov.
•
—  Tema je že, po cesti se ne vidi več.
—  Noč ie preternna.
—  Prepozno je že, ne bo ga. Ne borno plesali. Vražja smola.
t—• KakSna svatba je to, kjer se ne
Pleše?
—  Evo ga! Evo ga! —Se niste zmotili?
—  V hiŠo, v hiSo! Plesali borno. Godec je prišel. Kljub temu. da je
na vso moč hitel in da se je hudo po-til, je ves bel, kakor mlinar.
—  Nič kaj se nisi požuril, stari.
—  Clovek stori. kar more, saj veste.
—  Ne zaslužiš treh dukatov.
—  Dajte, kolikor vam drago.
—  Dam ti dva ia to zadostuje.
—  Vzamcrn dva namesto treh.
—  Kozarec vina, godec?
—  Raje bi kruha, če dovodite.
—   Evo kruha in sira, potem pa še vina. A za tvojo hčerko kos potiče. Bila je tako velika, da je nismo mogli pojesti.
—   Kako dobri, kako radodarni  ^te.
—  Jedi je tu v izobilju.
—  Bogme, človek bi dejal, da si lačen
—  Hitro sem hodil, da bi prej prišel.
—   Zdaj pa vzemi  grosli. Saj  lahko igraš s polnimj usti.
Ves srečen, da se je končno do site ga najede!, je vzel gosli in zlezel na oder. Potegnil je z lokom, pritisnil na strune in že je bil pripravljea
Hoćete polke, valčke ali navadne pleše? Ta vražji godec ima res ogecj
v prstih. Hčerka sedi pri njegovih no-gah. Potico je pojedla. Ali verjamete, da jo je jedla prvič v življenju? V dvorani je toplo. Vsi plesalci so veseli. Odpira oči, da bi bolje videla. Odpira usta. da bi se mogla bolj smejati. Ne misli več na svojo mamico, ki je sama v crni bajti.
—  Si utrujen, godec?
—  Tu ste vi gospodar.
—    No,    pii  kuhano vino    in igraj dalje.
Igra dalje, toda ne več tako vestno, kakor spocetka. Njegov repertoar je omejen. Zrova zaigra iste komade, njegov lok drsi po strunah sam, kakor sle© konj po cesti, ki jo že dobro pozna. Godec misli na svoj zaslužek, za-voljo katerega je morala Louisa otrp-niti brez moža in brez otročička,
Spomni se napeva. ki ga je slišal na cesti od ciganov To ie bila melodija bede z notami, ki so se vlekle kakor ranjena zver skozi gošćo, in z drugimi tako razigranimi, da ga je prijelo za prsa kakor rajsko veselje. Ah! Ta god-ba, to je bilo njegovo srce in vsa bolest ki ga je dušila, pa ni mogla na dan. Ni lahko razgaliti tega, kar je v človeku bridkega. Z gosli gre to mnogo lažje.
Iz njegovih mi^li je prešel ciganski napev v njegove prste. Igral sa je sa
svojo radost, ki je bila njegova bolest. A Katerina, sedeča pri njegovih nogah, se je prestrašeno obrnila.
Kajti to ni bil napev za ples. Ple-salcem so se začele noge zapletati, Opotekali in majali so se nalik preob-loženim Ladjam na viharnem morju, ia polagoma so se ustavili.
—  Godec! Godec!
—   Kakšna   codba  pa  ie  to? Kakor Pri zadušnici.
A Katuška nehote zašepeta: —
—  Mamica!
Godec se je zdrznl Pozabil ic na ves svet. Denarja ne dobi Ce sc Že dobro plača, je treba  storiti   dolžnoM.
—  Oprostite, oprostite' k'af bi radi? Zaigram, kar vam uzaja.
Ko je odbila ura polnoči, so ga od-slovili san 10 z dvema dnkatoma. Trctjl je za zamudo lzjinJ je z otročičern v temno mrzlo noć. V reumi noČi se ne pozna, kdo trpi in plaka.
—  PapaČi. papači   prehitro hodi^.
—  Vzarneni  te  na  hrbet.  Katrica. In hiti s tem brement.     '     ^oii fc
ni. kl ga ne pričakuje veC
Svatje pijo zadnje duJk* i.*«»\(»n o godcu:                                                   ■.   :' ,  f
—  Stara se.                 '
—  Gosti ne zna.
—  Počenega groša ni vreden.
—  Nikoli več ga ne borno vabili.
Stran 6
•SCOVENSKT   NAROD« dne 1?. aprila  1929.
Stev. *4.
stina je trpela Je muke oslabelega telesa, bolečin srca, trpljenja Ijubeznl ni poznala. Nuna je pokleknila ob prepadu, sklenila roke in začela moliti. Med tem se ji je pri-bližal Juan ln jo dvignil v naroSje. Poljub-Ijal Jo je, toda ona mu ni vračala poljubov.
—  Kaj ti je?, jo }© vpraSal Juan.
—  Dala sem ti vse, kar si hotel od mene. Usoda me je gnala v dolino, kjer sem spoznala, da nisem dovolj moćna, da bi bil mož  moje  Ijubezni  edino  le  moj.
Marija se je osvobodila Juanovega objema in se vrgla jokajoč na zemljo. Sočut-ie in usmiljenie sta povzročila, da se je Juan zgrudil k njenim nogam. Kakor zločinec je klečal poles žrtve svojih strasti.
—  Maryem! — je kriknil — Iiubim te z vsem svojim srcem.
—  Ti me nisi nikdar ljubil!
—  Prisegam ti!
—  Ne prisegaj. Ne moreš me potolažiti. Spominjaj se nune, ki je skočila v prepad. Samostanskesa  praga  ne  prestopim  nikdar več....
—  Torej greš z menoj. Ti si moja žena,
je vzkliknil Juan in skočil pokonci.
—  Jaz ti  ne morem slediti, Juan, pojdi in pusti me.
—   Maryem, nikar me ne preziraj!
Ko je hotel Juan nuno nasilno potegniti k sebi, se mu je iztrgala in izginila kakor bi jo poŽTla zemlja. Le šimenje valov v prepadu je kazalo pot, ki jo je ubrala. Kakor v sanjah se 'e sklonil Juan nad prepadom in napeto posluSal. Cul je 1© šumenje valov. Nenadoma se je zabliskalo in tedaj Je zagledal Juan globoko pod seboj truplo uboge Maryem, ki ga je odnaSala voda.
—   Izgubljena je, je zakričal cbupan in planH v dež.
Ko Je dospel do samostana, j© opazil na bregu potoka napravljeno truplo Maryem-Pokleknil je, poljubljal bledi obraz, lep tuđi v smrti in se nato ves iz sebe napotil proti Salamanki. Spotoma je srečal Pepito, ki mu je povedala, da je udarila strela v njen dom in usmrtila mater, hiSo pa vpe-pelila. Pri Pepiti je Juan takoj pozabil na Maryem, nazval je Pepito svojo ljubljeno ženo in ji prisegel, da bo s^rbel za njo.
300.000 udarcev za 100 dni odpustkov
Kako so se ljudje v srednjem veku bičali, da bi jim bili odpu-ščeni grehi. — Verski fanatiki so hodili nagi po mestih in vaseh.
V starih časih je bila splošno raz-Sirjena kazen za razne prestopke biča-nje. Dejstvo, da so bili tuđi Kristus in apostoli bičani, je dalo v mračnem srednjem veku mnogim fanatikom vzpodbud, da so se v postnem času sami bičali. Med velikomočnijni prazniki je dosegla ta verska zabloda navadno svoj višek. Že v prvih stoletjih po Kri-stusu so se pojavili nekateri verski fanatiki, ki so skušali s strogim postom in hičanjem doseči odpuščenje grehov. Prvotno so bili to samo poedinci, toda od 15. stoletja je postal ta način kazni za grehe splošen pojav. Opat benedik-tinskega samostana Santa Croce d* Avellano pri Bubbio v Italiji Petrus Da-mJani, poznejši kardinalski škof v Osti-ji, je priporočal bičanje za dosego od-puščanja srrehov in zveličanja duše vsetnu krščanskemu svetu, zlasti pa menihorn. Njegov primer in sloves o njegovem krepostnem življenju je kma-lu navdušil za to idejo tisoče verskih fanatikom. Duhovniki in lajiki, moški in ženske, so se začeli bičati s šibami in jermeni in prišlo je ćelo tako daleč, da so bili določeni dnevi, ob katerih se je morala vršiti ta apostolska disciplina.
Tuđi posvetni mogotci so se zateka-li k bičanju kot sredstvu za odpuščanje grehov in mnogi so se dali bičati nagi vpričo svojih spovednikov. Francoski kralj Ludvik IX. je nosil v ta namen s seboj slonokoščeno posodo, v kateri je bilo pet drobnih železnih verižic. Svojemu spovedniku je prigovarjal, naj ga neusmiljeno biča. Enake verižice ie dal kralj tuđi princem in princesam svojega doma, pa tuđi svojim intimnim prja-teljem. Ta fanatizem je dosegel svoj vrhunec v 13. stoletju, ko so verski fanatiki naravnost pobesneli in ko je bilo videti po ulicah grozne prizore. V tem času je popadla neverjetna blaznost naijprej Perugijancc, za njimi pa Rimljane in končno vse narode Italije. Panični strah pred božja kazni jo je tako močno vplival na ljudi, da so hodili nagi po ulicah in se med stokanjem in prepevanjem psaknov bičali. Ćelo pono-či in y najhujši zimi so hodili ljudje v procesijah z voščenimi svečami po mestih in vaseh, po polju in gozgovih, po katerih je odmevalo stokanje in prepe-vanje psalmov. Od vseh strani so se razlegali obupni klici spokornikov.
Ta nagli preokret v pokori se ie kmalu izpremenil v versko zablodo in pokora se je delala ćelo kot nekaka obrt. Spokorniki so se organizirali v bratovščine, v Italiji so i ih nazivali fla-gillatorju v Franciii Flagellantes, v Nemčiji pa Flegler. To je bilo v 13. stoletju. Puščavnik Rainer v Penigiji velja za inicijatorja te sekte. Flagilatorji so dobili kmalu po vsej Italiji mnogo pri-
vržencev. Sekta je narasla na 10.000 in člani so hodili po mestih in vaseh v procesijah z duhovniki na Čelu. Poto-vali so iz kraja v kraj in zbirali milo-šcino. Leta 1261 so dosegle več je skupine flagelatorjev nemške Alpe, privr-ženci sekte so se pojavili tuđi na Ba-varskem, Ćeškem in Poljskem. Tuđi tu se je verska zabloda naglo širila. Pobožno ljudstvu se je zelo zanimalo za to bratovscino. toda posvetni mogotci in cerkveni dostojanstvenik! so gledali za bičanje navdušene fanatike postrani. Ker so hodili po svetu nagi, se je cer-kvena hierarhija T>ala lavnega pohujša-nja, posvetne oblasti so se pa bale ne-redov, ker so se člani bratovščine klatili po svetu v večjih skupinah. Zato so mnogi knezi v Nemčiji in Italiji prepo-vedali spokornikom zbirati se in hoditi po deželi v gručali, češki in poljski kra-IJi so jih s silo izganjali in tuđi škofje so nastopili proti njim. Leta 1414 so v Sangerhausnu javno sežgali na grmadi 91 flagelatorjev in končno je moral na-stopiti proti tem verskinj zablodam ćelo kostniški cerkveni koncil. Najdlje se je ohranilo bičanje med frančiškani v Franciii. Neka italijanska vdova se je *■• li. stoletju hvalila, da so ji bili vsi g'ehi za 100 let odpuščeni. ker se je pošteno bičala. Za tako obsežne odpustke je bilo potrebno 300.000 tidarcev.
Pravilna prehrana otrok
Pravilni prehrani otrok pusveča moderna družba vedno večjo pozornost, kajti napacna prehrana v zgodnji mladosti povzroča pozneje mnoge bo-lezni, proti katerim se je težko boriti. Zato zdraviki informirajo mlade matere o glavnih principih pravilne prehrane otrok in skrbe, da so o tem poučene po možosti vse matere. V ta namen služi tuđi radio, po katerem se prenašajo poučna predavanja o prehrani otrok.
Otroke je treba že od rojstva na-vajati k strogemu redu v jedi. Ta red postane otrokom navada, s katero se prav za prav začenja vsa vzgoja. Na otroka je to lahen pritisk, kateremu se mora v lastnem interesu ukloniti. Nered v jedi je prva glavna napaka v pra-viiini prehrani, ki se kmalu pokaže pri dojenčkih v obliki bolezni, pri večjih otrocih pa v slabem teku. Pri jedi mora otrok osredotočiti pozornost na jed in napačno je. če se odvraća pozornost od jedi s tem, da priT>ovedu|emo otroku med jedio pravljice ali pojemo pesmice. To je odveč. če dobiva otrok zadostno količina hrane točno ob določenem času in če med tem časam ne dobi niče-sar, kar mu kvari veselje do jedi. Za-
dostuje. če dobi otrok po 2. letu 4 krat ali ćelo samo 3-krat na dan jesti.
V prvem letu je glavna hrana otroka mkko in zelenjava. V starosti od 1 do 2 let dobi otrok do pol litra mleka na dan. jajca, moćnik in zelnjavo. V kolikor priđe v poštev meso. mora biti lahko prebavljrvo in dobro zmleto. Težko prebavljivih mesnih jedi otrokom ne srnemo dajatL Hrenovke smejo jesti otroci sele po tretjein letu. Po tretjem letu mora biti hrana že mešana. Napačno je dajati otrokom enostransko hrano. V tem pogledu trpe največ otroci siromašnih roditeljev, ki dobava jo veči-noma samo močnik in krotnpir tako, da pogreša org'anizem beljakovine. sadje in zelenjavo. Nasorotno pa dobivajo otroci bogatih rocMteBev preveč belia-kovin v mleku jajcih in mesu.
Mleka zadostuje pol litra na dan in pri tem se je treba zavedati, da je mleko hrana, ne pa pijaca. Zato je treba dajati otrokom rnleko samo za zaj-trk. obed aK večerjo, kajti če ga dobivajo kot pijaco r>o glavni jedi, se pre-objedo. Sploh ne srne ortok preveč piti, zlasti ne pred obedom. sicer mu jed ne tDkne. Čokolada, piškoti in slaščice nišo priporočljive pred iedjo, ker otrok po njih nima pravega teka. Končno je treba vedeti. da je prehrana podrejena
individualnosti otroka. to se pravi, da ista hrana ne tekne vsem otrokom enako.
Kam privede verski fanatizem
V poljski vaši Mala Dombrova je bil izvršen grozen zločin, ki gre na ra* čun verskega fanatizma. Zakoncema Szerbov se je rodilo dete. Oče je ka. tolik, mati je protestantka in otrok bi moral biti krščen po katoličkih obre-dih, 2enina mati je pa zagrizena protestantka in ni hotela dovoliti, da bi vnuka krstili v katoliŠki cerkvi. Ko ni mogla pregovoriti hčere, se je odločila za grozen zločin, Ponoči je vzela bri* tev in prerezala novorojenčku vrat. Ko se je nesrečna mati prebudila in zagle* dala mrtvega otročička, je planila na mater in jo začela obdelavati s pestmi. Mati je tuđi hčerko z britvijo težko ranila. Končno si je starka prerezala 2. britvijo vrat.
Grozen zločin, katerega žrtev je postal novorojenček samo zato, ker je bila njegova babica fanatična nasprot« nica katolicizma, je vzbudil med prebi* valstvom splošno ogorčenje tembolj, ker so Poljaki znani kot dobri katoli-čani.
Vremenski filozofi v Zvezdi
Boj za Zvezdo je dabojevan in zmagovalci  se   vesele. — Naj-večfa znamenitost Zvezde je vremenska hišica
Srdit, neizprosea in krvav bo] za pre-ureditev Zvezde in proti njej je končan. Koštanje pred Gjudom so oklestili, pota so posuli in bele rane, ki jih je zadala ne-usmiljena sekira deblom starih kostanjiv, ki so dobili ob tej priliki mučeniško iuie jzaznamovancic, go zamazali e crnim jodom. Boj za Zvezdo je torej dobojevan. Zvezdarji triumfiraj.o tembolj, ker so se borili proti neznanemu, zagonelnemu sovražniku, za ka-terega ni nihee vedel, kje se skriva, kako eo piše in kaj prav za. prav namerava. Stari Ljubljančani, eni v imenu mnogih, vpokojenci, prijatelji Zvezde, itd. itd., vsi eo se oddahnili. Čelo mestni očetje so uvideli, da gre zmagovalcu zahvala, priznanje in odškodnina ter so odredili, da so bile letoa zelene klopi postavljene v Zvezdo mnogo preje nego navadno. Xa njih naj se odpo-čijejp junaški borci za Zvezdo, med starinu kostanji naj uživajo zasluženi počitek ter se radujejo z zaznamovanci vred končne zmage. Oni pa, ki jim je Zvezda deveta briga in imajo navado pohajati po Tivaliju, so kaznovani, kajti mestni očetje so pravični in ne gre, da bi se Tivolijaši smejali Zve-zdarjem, če5, mi smo ohranili mirno kri in smo pogumno gledali, kako 60 nam okle-sitli tivolske koštanje, pa sedimo kljub temu pod njimi. V Tivoliju do zadnjega ni bilo klopic, ker po se Tivolijaši slabo izka-zali in nišo svoje?aeno otvorili kampanje jZa okle^tenje tivolskih kostanjev in proti njf*mu<.
Znamenite hisice v Zvezdi
Y Zveadi je več znauienitih L'^ir, tako na primer »paviljon-?, okoli katerega se bo Irmalu začela zbirati muzikalna ljubljanska publika, ko bo g. Krap^Š otvoril svoj sua-meniti tropski vrt. O tej hišici podrobno govoriti je Se preuranjeno. Potem je še hi-sica, v kateri so raz^tavljeni velikani sJo-venske kulture polog navadnih smrtnikov. Hisica je Ftrategična točka v Zvezdi, kajti pri njej si dajejo ob nedeljah »randijec. Ker je okrogla so prerekan.ia glede vogala tu nemogoca. Tretja hišica je ona, o kateri se ne spodobi podrobno iii izčrpno govoriti, čeprav je bila ob priliki srditega boja za Zvezdo predmet hudih in brezobzirnih na-padov. Nekaj korakov od nje proti jugo-vzhodu stoji hišica* kjer proda ja jo razna okrepčila. Največ ee tu izpije pokalic. No in v blizini te hisice so postavili najzname-nitejšo in najbolj obiskovano, če izvzamemo trejto, to je takozvana vremenska hišica, okoli katere se zbirajo Zvezdarji, vremeuski iilozofi.
Generalni štab Zvezdarjev
Sel sem skozi Zvezdo in sem iskal motive ter zagledal skupino možakarjev, ki ob določeni uri dan za dnem, čp sije sobice, brez dežnika, če dežuje, pa z velikimi rua-relami, ki za sedanjj okus nišo več moderne, korakajo po Zvezdi živahno gestikuli-rajo, se pogovarjajo, se ustavljajo in ropet premaknejo. To so Zvezdarji — vpokojeaci, pa ne samo to, predstavijajo generalni štab Zvezdarjev — vpokojencev. Govore neprestano, odmorov ali zadruge v tcj družbi ne poznajo.
Takale Jružabne zajednice so n^usahljiv vir motivov, sem si mislil in jih vzel na piko. Ustavili bo se pred mučenikom — zaznamo-vancem in ogledovali njegovo s crnim jodom pobarvano rano.
— Revež, je rekel edeu in pogladil ia-no,  kakor  neverni   Tomaž  Kriotusovo.
__ Skandal, je pripomnil drugi. Ostali so
namršili obrvi in nagubančili čelo premU-ljujoč, kak bi najkrepkejše ožigosali vandale, ki so nameravali zaznamovance pose-kati.
__  Ne  razbujajmo    $e  več, je  poyru ital
tretj,i.
Se eukrat so se milo iu zm;if:o>lavno likrati ozrli na jreveža* in se pocai»i napo-tili naprej. Ujel sem 5e razgovor v o<Jloni-kih. Vse poirli . . . primojduši . . . /Jata sparitota ... krsk'nduš ... ja, Bis*mark, to vam . . . Trocki . . . Čankajšek . . .
šio je za zunanjo svetovno politiko in notranjo lokalno. Vse vprek.
Možakarji 50 se ustavili pred vremensko hisico.
Za preureditev vremenske hisice
Kako so kritičiji ti -eueral^Ublerji: ludi vremensko hišico bi bilo treba popraviti fo menili. Higrometor, ki kaže suboto in v!a-žnest v odstotkih jim j«% bil 5e po i^odu. Pod njim pritrjen toplonior /a makisimalno in minimahio temperaturo ?n ra ^kritizirali.
__ Tale kaže že najmaiij IO let maksimalno temperaturo 40° C i ti minimalno 50° C, se je razburja! najveoji nez,adovolj-než.
__ Nemara bo že več, je rekel so»ed. Jaz
hodim sem vreme gledat ie 20 let, pa ne vem, če je tale žabica v steklu kedaj pravilno kazala.
__ Ja, Tone, kako pa je prav za prav s
tole žabico?
— Vrag ga vedi, saj se človek ne more spoznati,   ker   stoji   vedno   na   enem   mestu.
—  Pa tuđi tole ga vefkrat >*pila<, #e j« vuiešaval   drugi   ka/oč   na   aamobeleiDi    k*»-rometer.  .Vmpok  na/\ed dam  [>• kljub  lemu na tega.  Za par  ur kaić iicer v«dno  i.ai.*;, toda to ne moti.
Ot ti presneti radio!
Moiakarji eo hodili okoli hiiic« iu vlAU pipice in cigare. Ogledo^-ali to hiftiro kakor kako čudo.
—   Miha,  koliko  p«   kaže  barometar?
—   733
—  Kaj,  733?
—  733*  ali  pa  761.   Prva  je  reduk^tvjtna.
—  Kaj praviS?
—  Redukovana!
—   Redukovana?
—  Menda ja, redukovaaa na  mor*ko ^la* dino.  Saj je zapitano.
__   Reducirana,   j«   pojatnil   aajvi^ji   m^d
ujimi.
__ Strela, le barumeler  ao roduorali!
—   Tele ure pa pto)e i« 5 let  Kadar j« v  Ljubljani  poldne, j*» v  Amsterdamu  11.1—. Kadar je v Bmalju . . . itd., j« iital   Ton«.
__  To U  j« oslarij«!
—  I kaj p«!
—   Oviga se!
—   i^labo kaić.  Jaz ^*m  za  lepo  veme in solnee, toda smo šcle S. aprila   Solncc r tem času ne pomeni điw d>hre£i
—  Pojdi, pojdi, to s; čiUl v Pratik!, to je za stare babe pa za krcetavzarje.
—  Ja, tako stoji v Pra'iki. Sai zium na pamet za vsa\ mesec s?ioi. Za april ;c napisano:  Od  1. do 9.  vebovuo.  meg'.en > m deževno. Od 10. do 13. h\t dež  O£ 14. ao 1S. mraz, 22. lepo. Od 76. Ćo knnca ir.rve;« pa   dež.
—   To so čenče. U* n? verumem n»č
—  Nikar ne bod:  tzm.<. Dcr  Apr ]  macht, ^ as er  wil!.
—   Pa   tuđi   kmetavi^ir   ima   i»'iv.   Kaj boš ti, ki si »Stotkind«.
—  Kako Ze pravno n.TieLji*
—  Ti Jerncj, ti znaš u\c ?tvjr\ pi prve]
—  No, pravijo, »ic dilja v ten nie>rc* ni. se  malo trave kosi.«
Pravijo pa tuđi, »ce je apr J dt-žrven, kmet ne bo reven.«
—  V'časih smo rekJj. »K^u^r Juiij vrjn« v žito, je leto zmerom plojovitn.c ali ra »C« se v aprilu vreme smejc, se bo se kc>.'') pozneje.t veš ta je taka. Vakor tista. lc ^t smeješ v petek . ..«
—   Vse  bi   še  ilo,   je  nkposlcj  vzkJ.krtil možakar, \i  je  mc^če po^ aLii  f:L*/cfiran;t tovarišev o aprilu.
—  Radio?
—  Da, da radio. Pomisj,, ki»'lko clektr.kt spuste dnevno v zrak. vi ive, pr.ivi.io. To ne more biti prida.   li  prck'eti valovi \ ^e pokvarilo. Zato pa imamo ::ko vrrti?. Ra-cl:n, radio je vsesa kriv.
—  Saj bo nemara res.
—  Bo^ ve?
—  Mič bos ve, tisto va'ov.inie zmzša vs>e v zraku, sem prepričan. Ce hj 5'o fiko na-pref, bomo irneli poleti iae^.
Kuku, kuku, kuku, se j^ :edj; (t^Usilo t Konzresneza trga, kitr ,nu raJio-:vi đka svoj   javni   »trihter*.
Možakarji so odšli. ^rittka1 :e profesor z rokami na hrfitu in s Jiffiro v i;^i:h ln pogleda], če se dvi^a ali Ce paii. Cifi^ra v ustih se mu je dvi&nila. B.l je zadcv^Ijt-n. Cestni r>ometač. ki je pometal Konsresni tr^, je priikrev^al k hišic;. Pridirkal ie na kole>*u fantalin, \ic\ pornaranCo vi žtpa, vrscl olupke na tla in pomolil nos v baro-meter. Prklrsal je §e penzionist. ki oči vidno ni spada! v organi/acijo Zvezdarjev. Sunil je jezno olupke na stran: »Smrk-ivcr, će-nru so pa komarice«. PoCasi se 'e nasu! ]n Jolz'»  študiral baron\i\'r.
Doraščajoči mladini i; idnno /;utra čav-cu naravne varane Jos^fovc trenčicc<. kl deseza radi teza, ker čisti kri. želodec \n čreva or: Jetkih in deklic^Ii i>rav /n^tue uspehe. V otroskih klini^ah se uoorahlia »Franc Josefova voda« že pri malih niivefi težko zaeatenih bolnikih. Dobi se v vseh le-karaah. dro^criiah in sDcceriiskih trro-vinah
Kupujte!                         čitajte!
Princesko Zvezdansko
August J3lan che:                                     y
SVa valovih strasti
tSioman
—  Da, tako j© in nič drugrače. Go-^Doda v Jardin des Plantes se masti orav tako dobro,    kakor    gospoda v r^t. Germain.
—  Okusno kosilce... toda jaz moram drukam.                                ^ !^f!
—  Ne  bodi  tako trmasrt,    Armanjd-Ček. Tvoj atek že dobi denar, predno poMe spat... še svoj živ dan nisem videl Človeka. ki bi se mu tako mondilo o-ddati denar. Pa se verodar ne bojiš, da te pripravim ob ten tvojih mizer-ii 'h šest ali sedem frankov? — je vpra-šal Beli Medved sm-eje.
—  Kaj te je -pa zopet tpičilo, dragi S3n>on?
—  No torei poMi z menoj. Pomisli: živ jastreb!
Tezko je reci, ali je bila kriva rado vedno-st, ki sra je gnala, da bi videl, kako bo lev pohrustal živejra jastreba, alr pa se je hotel hitro iznebiti izku-r>icka, skratka, CamboTi je odšel z Be-lim Me<fvedom v Jardin des Plantes.
Jardin des Plarotes je, če že ne naj-lepši vrt v Evropi, kakor trdijo Fran-cozi, vsaj najboga>tejši, kajti v njem so rastline iz štirih delov sveta. Tu je bogat mu'zei za onega, ki je navdiršen za zKodovino matere narave. Velik zve-r'njak je poln redkih divjih živali. Jardin des Plarrtes ima tuđi tri dolge dre-vorod© fip in kosttniev. ki jih je sadil
nesmrtni Buffon, intendant Jardin des Plantes od 1. 1763 do 17S8. Tu so tuđi s\reta tla, kajti Buffon se je izprehajal pod temi lipam: in kostanji. pod njimi je štardiral, raziskoval in pocival po napornem delu. čigar sadove hrani človeštvo kot dragocen zaklad.
Tiste&a dne, ko sta stopila Armand Cambon za žel-ezno ograjo Jardin des Plantes, ni bilo v zvermjaku ražen paznika nikoprar, kar se je zdelo Cam-bon-u zelo čpdno, karti sicer ni minil dan, da bi si kak tujec ali rodoljub z dežele ne ogledal divjih živali.
—  Danes ie tu nekam prazno, — je dejal Canrbon srne je, — a vendar dobi lev baš danes za obed živega jastreba.
—  Da,  tuđi meni  se  zdi čudno, da nikogar ni, — ie odgovoril Beli  Med-ved flej3^nat:čno.
—  Kaj nišo razglasili tega izredse-za  dogodka  t. lepaki? — ie vpraša! Armand. — Če bi bilo poskiibldeno za reklamo, bi bilo zđai ;2e pol mesta tu. A Če so na to poza-bili. bi rad vedel, k-do bo jastreba plačal.
—  Ura še dni dve, a zveri krmijo sele ob treh, — je odgovoril Simon. — Ta čas lahko priđe toliko radovedne-žev,  da bo premalo prostora za  vse. Midva se pa  lahko dotlej malo izpre-liodiva in če te bo zanimalo, pojdeva pogledat, kaj dobi danes za obed ostala  gosspoda. kajti prepričan  sejn,    da vsem zverem ne bodo dajali ptičje pe-čenke. Samo kralja zveri počaste s tako   delikateso ...   samo   kralj! isimejo
pozirati živa bit ja.
Med pogovorom sta se približala menažeriji, kjer so bili zaprti levi, ti-gri in druge divje zveri. Te zveri lma-U> vedno dve kletki, eno obrnieno proti vrtu, od koder se vidi, kako begajo nemirno PO svoji tesni ječi, kako se zaletavajo v debelo železno mrežo m kažejo oštre zobe. Pred kletko je visoka ograja, da se ji gledalec ne mo-re preveč približati. Dnrgače je z drugo kletko, ki je v poslopju samem. Tu se lahko prfbliža gledalec kletki sami, kar pa ni nevarno, kajti zveri se mude cez dan večinonva v zunanji kletki. Samo ponoći ali če je čez dan preveč mrzlo ali kadar jih krmijo, jih zapode v no-trande kletke, kajti obe kletki sta spojeni z vratci, ki se po potrebi odspirajo ali zapirajo. Ta čas, ko se mudi zver v eni kletki. ji dnifco pospraviK) in osnažijo.
Vsaka zver ima namreč notranij prostor, kjer spi in dobiva hrano, in nmaraji kabinet kjer sprejema obiske, ne da bi se ji bilo treba bati mtimnej-šega pribivanja od strani strežaja, kar bi utegnilo kompromitirati njeno dostojanstvo. In kakor so la'iklje radoved-ni, kaj poeno kronane glave, kako je-do in spe, tako rudi radi prisostvujcjo obedu gozdnfh mogotcev, zlasti levov, ki so za druge gozdne kneze to, kar je bil ruski car za ostale evropske vla-darje. Jasno je, d«a lev največ poje in zato dobi največje kose mesa. Vzvi-ženost vedno imponira in je vedno enaka. pa nai bo vpričo Vnidi ali l>rez nj ili. v kožuiiovini ali v zlatu.
Strežaji v Jardin des Plantes pač zashTžijo nekaj frankov dnevno za to,
Ja s gremija jo tujce ln y.n\ razkazujejo vse zanimivosti, kar se jih vidi, toda nihče ne zasluži toliko, kakor komor-nik zveri, kajti ta poklič je skoro enako dobičkanošen v zverirjaku kakor v palači.
Beli Medved in njegov spremljeva-lec s^a stopila v veliko sralerijo. kjer so notranje kletke. Tu sta našla ta-kega ko'mornika, ki je skrbno pripravljali divjfm zverem gostijo. Velik koš poln velikih kosov surovesa mesa. je stal sreJi galerije. Toda ž'vcza jastreba Canrbon ni videl nikjer.
—  Dober dan, Matfiiene,   kako se vam godi? — je vprašal Beli Medved zaposlenesa   komornika,     mo-ža   Simo-no-vih   let.  to-da  mnnco  boli  r»odobne2a Ciloveku. nesro je bil dvonogi Beli Medved.
Komornik: v zverlnjaku posnemajo vedno smeh in navade onili. katerim strežejo, kolikor se pač da. Kdor iina dan za dnem opraviti z lev om, tigrom in hieno, prevzame pač Jeloma tuđi njiiiov družabni ton. Zato se je zd-elo Armandu, ki še nikoli ni bil v tein zverirnjaku, kakor da se komornik sam pripravlja jesti surovo me^o. Tako divjih potez na obrazu in tako lokav'li oči ni še nikoli videl.
—  Beli Medved prihaja. da pozdravi svoje tovariše  v jami, — je zamr-mral komornik. ne da bi pogledal pri-šleca.
—  Ne, prihajam, da se vam zahva-1 rn   za   uslugo.  dragi   Mathiene.   —  je oJsovoril Simon.
—   Aha,    za  ono, kar  sva  sklenila 1 včeraj?
-   Da.  L'parn.  Ja  n^ste  pozabiU  uji najino stavo.
—  Kdaj pa ČJovek pnzabi na to, kar mu obtta dobiček?
—  Kaj ste stavo že dobili?
—  Prepričan sem tako, da  s>C4T) 2e kupil   tobaka   za   malo   srebrno  tabatc-ro. ki ste  io stavili  za  moio  velik...), * srebrom okovano pipo.
—  Jaz pa tobaka za pipo še nisem kupil, — je dejal Beli Medved, — pa sem   vendar  prepričan,     da     obdrž;ni svojo  tabatero  do  smuti,  če je  ne  bo treba prodati za kritje pogrebnih stro-skov.
Telepat.
In Beli Medved je privlckcl iz /epa novo srebrno tabatero, ki je bila sicer zelo majhna, toda izredri*o lepa. Armand je začuđeno offledovaJ tabatero. kajti kaj takejra v šapali Belega Medve-da še ni videl in spi on mu ni Uo v glavo, da bi si njegov prijatelj privošCil tak luksuz Tuđi komornik je z zanimanjem ogledoval srebrno labatero in Armandu se je zdelo, da se njegove oči no svetijo več tako divie.
Pravijo. da besede in solzc v± tt.m s\etu mnogo zaležejo. Toda kaj »e njihova moč v primeri z moČjo dra^** ko%inc!
-  No torej, kdaj bo U zadeva urc-jena? — je vprašal komornik in se zno-va lotil svojega posla, kajti tabatera je b;Ja izsinila v žep F^elega Medveda
—  Se danes, če tt je prav,   — ie odgovoril Beli Medved.
—  Torej velja, še danes, — je dc>l smeje.
Stev. 84.
«SEOVENSKI   NAROD« dne  13. april*  192*.
Su ah 7
GRITZNER. AOLER in KAYSER
———         sivatm stro
ter   KOlesa   <c
najboljša v  materijalu. Lepe opreme, ugodn plačilm     pogor Istotam švicarsk pletiin«   stro „DUBI CO pn edino
losip Petelinc, Ljubljane
ob   vodit,   jotep  Prc<e--   ovev>     pn^enik?    fe'e
Beli zobje
oJepSajo vsaic obraz. Cfcato te zadoatuje samo enkratno Čišćenje z prijetilo oevežnjočo Cblorodont-pasto, da se doseže lep sijaj elonovine tuđi na ttranicah zob, ako se vporablja posebno izđelano četkico za ssobe. Ostanki j«di| ki ostaj ajo med lobmi ter povzročajo radi ^nilotM« neprijeten dub ust. odstranjujemo ee najtemeljitejbe /. CMorodont-ščetko. Poskiunte najprej z malo tubo Chloro đoĐ^past«, ki stane Din. 8'—. Chtarodoat ičetfc* za otroke, za dame (m«hke Kutine), u gospode (Ude ttetine >. Pristno samo v originalnom niođro-zelenem omota z napisom ChlorodoDt Dobiva se ponod, — Pofljit« nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodet« brerpiaCno eno poskusno tubo za rečkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Odđtltk Chlorodont, Maribor.
Razpis.
Električna cevtca  ielesmc* rmzcn&uj«  dobavo                              786
153 m nuodreza  bla^a  za  službene oblekc, 153 tn b!»a>ffa   za   p-!ašČ€
nada.ll«
16 m bkca   &a   siožbece   ofrleke   poduradođUva 15 tn Maca   za  i>laS£e.
Fomiđbo je vio lit 3 v zapečat eae-m ovitku z vtorci vteđ dc K. t. m. do U. ure dopoJdne pri električni cestni i^Iczitfci (rente*) ca  Za!o*fcj cestj 29.
Tam se   đobšjo  tuđi vzord  bla«a.
Električna  cetiaa  idcaaica  v  LJabiJaal.
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenoga so-
čutla. ki smo jih prcjeli ob »mrti našega nadvse Iju&ltienega očeta ;v, tasta, gospoda
Josipa Kohlerja
sedlarskega   mafctra,
izrokaiiio tem po-tom vsem na&o toplo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo da rovale em krasnih vencev in cvetja in vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam i>okojnika v tako čast-11 em številu spremili na njegovi po-sledirui: peti. Vsem in vsa-keimi šc en-krat — naša prisrena zahvala.
V Uubllatil, dno 12. aprila 1929.
doboko žatofoti o«taU.
>%Ma1i o£fasf<
Vsaka beseđa SO par. Plača se lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamkol — Na vpraiani* hrez mamice ne __ odćovarjamo. - NajmanjM o*U$* Di» ''      -------
Rosfflvrflnio Dvor pri« am kipu
Gramofon
(kovčeg) nov, a ploščami, z«Io ugodno naprodaj. Ogleda se: Postojnska ulica 22, »Stas to dome                                    761
Z najboljšfan ospehom
se  aad  23 l*t  soorabljalo Laariete
kfoclce sa o»dr*vljcnj# apoteih bodeni (trk** belo kapanje). V v»aJd lekaral poIOca Dte 25. S poito po&Ut lekarna Blmn, Sabo-tlca.                                             29-L
Koi sostanoraHco
•prejmem  w>f!4ao   feasko.  btotao a«    proda    toči    dobro  okrtaltn
otroSki voziček
VpraSa se od 4. art svečer oaprej aa   CanfcarJevem   oabre2h)   3/111.
Malinska na otoku Krku
»HOTEL  DRAGA«
▼ neposredni hlaftei kopatišča, i^rt-rea bomret« lotda. krmena terasa, sobe i rairledom ot mofje. iz vrstna loter. kuhinja, eeee 60— 65 Dio sa daa 1b osebo.          690
Strojnik
Izu5efl strojd k^očavoi^r, «če shiZbo jwi parefta strogih afi Dše-selasotcHriih. — Nastoji labko ta-Iro^. Ponuđbe na ojuraTio »S!ov. Narod*« pod »Veste««/743.
D. M.C.
znamvanec, Derj - prejica. Moulnić, krpanec C. M. S. in »Ara«. kvaSkanec. kron-sko. irulrver rn Lord svilo razne £h>ke. zobčke. veze-nino. trakove, zumbe in za-ionke za DlaŠče, !i5p. biserne, za moške obTeke. za-oestne. ovratne. lastiko široko \n ozko. vezalke ori->r»roča  th?  najnižiih   cenah
Osvald DOBOC. Ljubljana Pred SkoflJo št. 15
Velika zalocra tn i zbir a dišečega mila*
Vajcnec
ta   mrizarsJco  obrt  te   s^reime  pH Jos.   Veđcavrh.   Kr«kcrvska    al.   7.
Uabtjeo«.                                      777
Motorno kolo
saamlke AJS, v selo dotvem «*-n)a, prodann s pntoRoo ali brci aie. Vi>r*iati: Trnc\x), KolcerfcsJca OJ.   13.                                           765
Singer šhralni stroj
dobro oJsnauJeo, prodam u 1500 Dio. Ptoondbe pod »1500/784« sa Opravo  »SSov, Narodac.             794
^iuk« 9mni|a
počeci oaprodaj. PoauJbe oo4 »SaknJa/785« na oprevo »Siov. Metoda«.                                       783
Mlad točenec
oe po svoji Icrivrđi. 1 dobro eVi-steeoo in prenolenjem, lell res-•efa snaaja s lotelii<eocao samo-»to^io sospododoo. loćeoko ali vdovo v attrostJ od 18 do 27 let, hrez otnok; na piremolen}« se ne ozira. Le resn« penudbe s paklini aastovotn je poslati na nprarra »Stav. Na/oda« pod »Vefina »ve-stoba   7S3«.                                  7«
Fanta s faannoniko
zdravica m tiAT&ta^r* mmjkan-ta, sprejsne tato] potutfoče eleda-lišće. ZasiuieJc dober in ataien. Poirudbe po mooočoo9ti 5 tfiko na castov: Antoa Semeil. Sodioja vas, p. ^uJcmberfc.                     7S1
Moćno kolo
s prlktocmim motorčkcin, oboje v hreztnboem s>tafl}u, kup: po pri-menii čeci Ktaner v Ribočct na Dol«afske.m.                                   7?0
Strofuika
za. oamo lotoomobilo, ki c<c r*s-ikw tudi ca el«kix. motorje, spreh»e Ie«na Industrij« Ivan Pe-td%J, Borovnica.                            779
Čevljarskega    vajenca
sor^jmenv Ro^žna doltoa. C. II, k. 6. KaAičić.                               790
Inseriraite v „Slov. Narodu"!
Zahvala.
Za premnoge dokaze rskrenega sočutia in sožalja po-vodora prera-
:  i'zspube  na^e-ga  nadvsc  liirhb'enega   sopr.--«:;i     -'Četa,    stare?:*   oćet: ■ata  ;:i  tasta, gospoda
Jakoba Vosp;rnika
kavarnarja
■   poklonjene  krasne  vence in  cvetje. se  tciti   uutoni  vsen*   iiaitoplej«
«hvaljujemo.
!'(«^chtio zahvalo pa smo dol&ii    pg. zdravnikom  za   po^rtvovalei «d ^n $kr^. čč. duhovščini, ktvar. ;n jcostUn. zadrusi. strok. onjauiza-
; lmte!. in kavarniSkih »sliužibencev, Udruženju korošk;h Slovencem -•vstkcni-a društvu »Slavcc« za prelepo žalno petje, 2. Torkarju za lc-r ■■vor na jcrobu ter komčno vsem prijateljem in znancem, ki so drn-zza   rmko'nika   v  tako častnem številu spremili na nicsov: zadrr.ii pc'
V   !.iJtM?*TI?    Ine   13   np:b   W29
Žalujoči ostali.
Čevije
v kemičao barvanje sprele-ma tvrdka M. TREBAR, Ljubljana,   S\.   Petra   c. 6.
Naifbo<ld$e bjrve za. barvacje fiev-Uev zflatmike »\Vj-lbra-« io »ReoošI« vedao  v  za!os>L                         46/L
Spalile divane,
otomane
zimnice  te   vse   tare^niik«   izde&e kupke    najcenejt    in    aajbe^e   pri
FRAN    J A G E R.    tapetnik U(ul>tjaoa,  Sv.   Petra   nasip  St.   29.
34/L
L. Mikuš
UU51JANA   Mcstn: trs 15
pnporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikuv ter  sprehajalnin   palic.
Popravila se izvršujejo — točno in solidno —
Krušno mobo
in vse mlevske izdetke vednosveže dobite pri
A. M. Zorman
Ljubljana, Stari trg 32
!^>.%.f..i>i«ii^|
je tari. UboKJSa *I>al>o ?feba-vo, slabotno đclovaa e 5re-vrša, eapibovae^e. <vbcl«> nje moltr*£oe kMes«, jeter. iole« la *oKmi kamen. — VrpodtM^a apetit in izborao očintuJ« pri arterioskte-tori. - »PLANINKA« taj je prUtcn v piooiMranib puk«tih po  Din 20.— x m-
pisoffl   pfoirvaJeJct:
LCKARNA   BAHOVEC,
LNbOas«.   Komgr—i   trt
Za pomiadanske obleke
modno blago za dame in sospode v največjl izbiri in najceneje
pri tvrdki NOVAK- Ljubljana
KONGRESNI TRG 15
Radi pomanjkanja izložb je blago razstavljeno na ogled — brez obveznosti nakupa — v trgovini. Obiščite nas. oglejte si zalogo in prepričajte se o ugodnosti nakupa.
Pri nas ima tucat
13
pa rov!
TEDEN NOGAVIC
in rokavic od 15.-27. aprila
NOGAVICE:
damske povoinate flor v modnih ban ah Din II.—y   Din   7.90 »        flor mercelizirane, zelo trpežne                »      »    13.—
»        svilen flor, najboljš« kvalitett Din 25.—»
Din   19.—,........»    17,—
» svilene v modnih barvih . Din 19.—% » ld.— > svilene u fine »Beraberg« svile ...» 3S.— 9       svilene, iz ntjboljsega materijala, prein
kušece, s 14>dnevno garancijo               .      »   4CL—
»       svilene,  iz najfincj§e »Zellvag« svile      .      •>   (53.—
o^roške   kratke   v   modnih  barvah  od  .      .    Din 5.— nmpfj
»        dolge, pavolnate un flor Ia od              »    7.—       *
moške,  kratke,  pavolnate       .     .     .    Din 13.50,    Din   7.— »            »       floir,  vzorcaste   .     .      »   19.—«,      »   15.—
»      dolge,   najfinejli  flor......»   30.—
»            »      vzorcaste    ..»»«,■•       »   V>.—
ROKAVICE:
damske glace. prvovrstne, v mo<J. ban ah DLd ft9—   Din  59.—
»       švedske, pralne,  v  modnih barrah   .     .      *   60.—
»       flor sStulpo, najboljša irdelava Din 22.—,      *    19.—
Prodaja vseh ostalih kvaliiet z znatnim popustom
Paši I famo proti pov/€fja. — Za ne* uggjajoĆ* vrnmmo dtnart
Btsgo 2 nsplačUom ruiniramo 14 dnt.
Pri  pismenem   naročitu  orrtačH* bmrvo in velikott!
Ali se hoćete  resiti svojega
REUMATIZMA, PROTINA?
Bodene m Ugaaie po udin in cieokiii. vl*ć««j« udev »k )ucca* lOiMt ia note, Ug««j«, hoć*ny* io v)«£«^« po TttnV* d«Uli ttlet« s«veda tud; y\»host oči to pogosto po«3e<jjce rcvncilzma Tn protloa, kl se motao odstraniti 7D6                                                                  ker «ic«f bolezen it bol) s«pr«#n)t.
JAZ   VAM   NUDIM
ždravtluo p.ja^o. kt iizkia^ s«^ao tiiattao. p« >p««uj« prctoavljaBj« m ulo^evtJi;* tor*] ■• U nosv«a« unlvvaabio al t«)ao »dravilo m«o proizvod    u i j;a prozi samo m«tl  priroda  ra t»V
"«           Dam viakemu
>'     br«zpiaćno  po*zteuftnjol
Pilite mi UkoJ pa dobite od mojih, po vsem svetu oDsu>)ecih skiadisc pcpolnona za«t»«J !■ poJtata* prostu poirkušnjo   ob«nem 6   o^ućn.*   razprtvo    N«to se bo%\t umi prepričali o a»ikodt|tvo*ti teg*, leka tn o aicgov««
h'tiem  J«lov*nju
AUGUST   MARZKE,   BERLIN -WILMERSOQRF
Stran t»
.SLOVENSKI   NAROD« dne  13. apri!a  1939.
Stev. 84.
*4L              Priporočamo Vam
PUCH KOLESA
ki so vedno najboljša!
Dobe se po solidni ceni, tuđi na obroke le pri tvrdki
IGN. VOK
LJUBLJANA - NOVO MESTO
1000 DINARJEV
Vam plaćam, ako Vaših bradavic
KURJIH OČES
rožene kože, izrastlin BOMALSAM ne odstiam v
treh dneh brez bolečin. zanesljivo in brez ne-varnosti ter brez noža. Zdravniško priporoćilo. Dr. Cvrakus na Dunaju piše „Sem z Ria udo voljen, pošljite ie 24 lončkov, ki jlh porabim pn svojih paciientita." Cena z farancijskim pismom Din y-—, 3 lonćki Din 18-—. ti lončKov Din 3J-—
Dr. tfic. KEMENT.   Košiće
PCStFACB 12 M . Č«ikoaloTa*ka
□ua3annnnaaaLX]a3aDaaauiJLiiJULJLJL^ nrnrnnooaoc
Difc%i *\ !   ^as 'e» ^a se °Preraite za ribolov. Kl DIĆI *    kar Vam nudi bogata izbira
F. K. KA I SE R.  PUŠKAR
L3UBL3ANA.   KONGRESNI  TRG 9
StAJBOLJsE TAMBURICE
arka*eve?n   'n   sremsKega   sistema   ;zde1uie   in ■-azpošilia oh 'amstvi
stara  hrv. tvornica  tambunc
Stjepan   M. Gilg
Sisak 610
Kačioeva ulica 174 (Hrvatska
Cenovnik tamDuric pošljem na ^ahtevu  zaslon Odlikovan / Jvema /Jatima kolajnama
Najbolišt češki biagov
Zajamčeno ćirtovolnene
maske in damske blefove
u-L    = zadniih novost? =
za
pomžadno in (etno seziic
razpošilja najbolj   renomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA
S1EGEL     !MHOF, - BRNO
Palackeho   tf. 12,   Ceškoslovaška
^aivečja izbira.    lajrržje tvornišUc cene. - fiajsolidncs
zvršitev vseb naročil.     Na zahtevo vzorci zastor
•"  r>o«r.nine  nrosto
cenjene dame, pred nakupom z a 1 o g o krasnih brzošival-nili strojev, najno-vejše iznajdbe modeme tehnike. Na vsak stroj popolno-gj ma enostavno šivate vsakovrstno bla-2:0, naš:tke :n čipke s cikcak sivom, ve-žete najmodernejše in huknjičaste veze-nine. — Pouk v vezenju brezp^ačen!  .
Ceniki franko.  Prodaja tud] na obroke. »TRIBUNA« F. B. L., Ljubljana. Karlo vska cesta st. 4.
KOLElA
DURKOPP n druga.
najboljših svetovn......4.    I
Gramofoni
Columbii Odeon in drugi
PLOSĆE
najnove ši
šlagerji
Sivalni f troji
oOrkopp
MINERVA
Najboljši v materijalu,   konstruk čiji in najlepši v opremi.
Velika zaloga: pneuma ike za kolesa, igle za gramofone, olje za stroje in vsi drugi v to stroko spadajoči deli. Ogleite si in prepričajte se v moji specijalni trgovini.    Točna In solidna postrežba    Prodaja tuđi na obrokt!
Edino le pri
„TEHNIK" JOSIP BUNJill, Ljubljana
Praiskova ulica stev. 19 (UUBLJANSKI DVOR)
\Pisam*slce pofrcosctitc
Ogljent papir              Voičem in kožnati papir         Zvitld  za blagajne
Barvni   trakovi                       Ses*ini  papir                  Zintki xa Hektograf
Strojepisni papir             /larva ta vse aparate           Vezniki*  preiuknjači
IScccf. <8«sf«i£o, J£fmhtf€Bššcm, £efwtl»«M*£e0«i u/tca iteo. C
Točna   Dostrežbat                      Telefon 2980                                            Nizke cene!
Zi RAV6UŠCE BOGAŠKA SLATINA
NAJl-EPsE IN NJUBOLJ MOOcR»O  UREJEfcO   ZORAVILISCE   hRALJ. S. H    S.
Svetovno znani zdravilni vrelci
TEMPELSTV^AI. DONAT
Sotona   od   1. V. cio   39.  I>C Majt   iUrtij   In   septembar   najbolji! čas za uspešno »n ceno xdra»|jenie
Zdravljenje vseh žolorf^nihi in črevesnih bolesni, t>o-lezni    srca,    ledvic   in   jeter
Konccrtira vojaška godba - Naj^ečja udobnost - Na železnici znatni popusti -Ugodne zveze   —   Razpošiljanje mineralne vode   —   Zahtevaite prospekte
l^avnateljstvo     /.dravilišča      R O G A i K A      SLATINA
Novost!            Novost!
Zdaj gr etno!
PA   KUfUl
V oovootvorjcno
tursko orientalsko
kavarno »Ljubljanski dvor«
kl   )e   otvorjena   vsak   večer
do 2. ure ponoći.
Ta.m  so  vsakema  takoj  na  razpo-taso   ražnjiči,   čevabčiči   in   druse dobre  ter okusne   stvari.
Za  obtfen obisk  se  priporoča
lanesliiv pomoček za nego ki
Z rabo na novo iznajdene franeoske pomade »MlšEL« se ustavi izpadanje in sivenje las, povrnejo se izgubljeni lasje, odstranijo se vsi pojavi, ki zaradi njih lasje izpadajo in sive. Uspeh je zanesljiv pri 60 do 160 gramih, fcakor so že komu dalj časa siveli ali izpadali lasje.
Cene z dostavitvijo vsakemu naročniku  na  dom:  60 gr  115 Din,  80 gr  150 Din, 100 gr 185 Din, 160 gr 290 Din.
Vsakemu  naročilu priložimo garancijo za popoln uspeh za ta lck. Za slučaj, da bi ne bilo uspeha, vroemo denar in poravnamo vse stroške.
V   tuzemstvo   pošilja   po   povzetju   Depo za Jugoslavijo pomada »MISEL«.
tfeo&rad. Vasina 8. — V Beogradu prodaja lekarna Delinl Knez Mihajlova 1
?^EONARD    TREPPO
ujedinjene opekarne d. d. v Karlovcu
dobavlja iz svojih najmodemeje urejenih tvornic
zidno lxx ertre&no opeko
===    v najboljši kvaliteti ter po najugodnejših cenah.------
Zahtevajte ponudbo!
KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE'
CKokoJtsa na;!x)lji;lj »vetovuJi »aamJc y veliki ktbiri relo r>oc«-ni. Najnoveišj n-odeli otroiltih v«-sičkoT, oi prc?ro»teja do aajH-nejšeja, ia Ijra^ini vooJSla v m-iocL Več tnamk $tva.fa>9i «tr<?Je^ na<]BOveiš:h modelcv, jtli in pncvtnainka Ceniki franko. Prodaja   na   obroke
TRIBUNA-  F.  B.   L.  torarna  dvokolen io otroških vozičkov. Ljubljana   KarlovsV    c. 4
PROMETNI ZAVOD ZA t>RčHOQ 0. b
UUBLIANA
prodaja po   lajujzodneišib cenah m samo nm det>«io:
*    »%^^«^#^#    ^urjavo   r    ndustri'skp <xrt*t
KOVAšKI PREMOG   ^ BRIKETE
Prometni zavod ta oremog d. d
'   L'llbliarr.   A\ikloš«čeva cestj  Mev    1 SI
ZAHVALA.
Za mnoge dokaze j:Ioboke;u. .>»krene2a MAhttja povodom ncnadomestljive izdube ri:ojesa soproua, gospoda
Fronco <3al6tc
se tem potom najlepše zah^uijuje;n vsem soiodnikom, prijatel-icm in znarcem ter vsem, ki ste spremili mojega predrage^-, /Iatesa soprosa na njegovi prezscKJnji zad-•i'i  poti. Tisoćkrat Vram bodi hvala!
Osobito se zahvaljujein pevcem pi J spretnim vodstvom gospoda ravnatelja Fcr-:o Juvana za ganljivo petje ter učiteljst\:.' in učencem I. deške osnovne sole v Ljubljani, da so se v takem Stcvilu udc!©ii!i <prevoda.
V  Ljubljani,  !!. ar>ri!a  1929.
V  ntizmcTu: lusi A n toni ja Gal*, soproga.
Hatoopoiti^Jil
STOEWER
iivaim slro|i
/a šivtlje. Kroiačt m ćevljane ter rt vsak dom. Preden si nabavit«
>troi   o^l^ttc s   to izrednoM pri tvrdki
Lud. Baraga, wjuo i<nc
Stltnburfova   ulica   #3/1.
irti»i*ceit tmšk    linttic fiirMti dl/l         fclefon sl Q80
Osječho ljevaonica željeza i tvornico stroteuo d. c.
Osijek.
Brzojavi: Olt, Osijek.         •                                                        Telefon št. 63 in 2—8Q.
Izdeluje vse gospodarske stroje kakor
Sejalnike za koruio na dva in već vrst, brane, čistiln ke, elevatorje 2a mlatilnicef
stiskalnice in mečkalnice za grozdje, robkalnike za koruzo z 1 ali već rup za pogon z roko ali motorjem, sckalnice, reporeznice itd.
Naši stroji so delani na temelju dolgoletnega izkustva.    Odlikujejo   se s solidno in lepo izvedbo po nizkih cenah.
Zahtevajte v lastnem interesu ponudbo.
Zastopstvo: Zagreb, Marticeva uL 14, c. Podružnice: Beograd, Carigradska 23 — Terazije 7.
Urcjujc; Jueip ZupaAčiC —< Za »Narodno tisfcarxx>: Fran Jezefick, — Za opravo lo lasera 01 dei a>ta. Otuo Chfvooi. — V« t Ljubljani.