Poštnina plačana v gotovini. Telefon št. 119. Posamezna številka 1*25 Din. DELAVSKA POLITIK Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./H. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1*— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust. Št. 124. V Ljubljani, sreda 7. julija 1926. Jubilej. Koncem meseca junija 1896 je bila ustanovljena Jugoslovanska so-cijalno demokratična stranka, katere delokrog je obsegal Slovenijo, Istro in Dalmacijo. Ustanovljena je bila v dobi hudih preganjanj, splošne reakcije, v dobi, ko se je industrija v teh krajih začela šele pojavljati, v dobi, ko je bila klerikalna stranka še skrajno srednjeveška in liberalna stranka še bolj breznačelna, konservativna, nazadnjaška in trebuhar-ska kot danes. Bili so skoro izključno manuelni delavci, ki so kumovali ustanovitvi naše stranke — napihnjena slovenska lažiinteligenca je tudi takrat gledala na ta pokret pri-prostih, revnih, zapuščenih, bičanih in zasmehovanih delavcev, — rudarjev, čevljarjev, krojačev, kovinarjev, zidarjev — kot na nekaj manjvrednega in smešnega. Filistersko slovensko malomeščanstvo, njegova naduta inteligenca, konservativni in lažnjivj liberalizem in predmarčni klerikalizem so pozdravili ustanovitev jugoslovanske socijalno-demo-kratične stranke z zasmehovanjem in ustrahovanjem. S policijo in paragrafi in drugimi takimi učenimi argumenti so dokazovali, da so so-cijalistični ideji in socialističnemu gibanju pri nas šteti dnevu Pa so se tisti grešni dnevi pretvorili v desetletja. Socialistična stranka se je tudi pri nas uveljavila, preko socialnega vprašanja in socijalističnega gibanja niso trajno mogle niti naše rudimentalne, ideološko revne in politično reakcionarne meščanske stranke. Jugoslovanska socijalno demokratična stranka se je razvijala v zelo težkih prilikah; v prvih počet-kih je mogla računati večinoma le na obrtniško delavstvo, šele kasneje, z razvojem industrije, je pridobila tudi industrijski proletarijat — a ta industrijski proletarijat je prišel v tovarno večinoma iz vasi iz kmečkih yr?t’ Predstavljal je šele prvo našo riia'tSsnJSi-gener?Ciio; ta Ptoleta-ruat so težili razni stoletni predsodki, pa je vendar vztrajno, požrtvovalno, modro in dalekovidno delo naših prvih, častnih in junaških pi-jonirjev uspelo: delavske mase so našle pot v naše socijalistične vrste, se razredno izobrazile, utrdile svojo zavest, objele in doumele v vsej svoji veličini socijalistično poslanstvo na svetu. Malo smo doslej pisali o naši so-cijalistični zgodovmi, ali o pisani zgodovini naših bojev in naših sobojevnikov bi mogli napisati marsikatero veliko in častno poglavje. Bile so borbe, bile so zmage in bili so porazi. Ali ideja je živela in triumfi-rala. Po vojni so tudi naše gibanje pretresali težki spori, razcepi — pri nas, kakor drugod. Bedasta, kakor naziranje tiste filisterske in nadute malomeščanske polinteligence pred tridesetimi leti, bi bila razlaga, da so ti razcepi bili zgolj, posledica osebnih kalkulacij in osebne mržnje. S tem bi se ponižal i sam razcep, ki je prišel iz Moskve kot rezultat ruskih prilik in ruske revolucije zgolj na igro oseb. Bili so razcepi v našem pokretu, kakor so bil povsod po svetu in zdrav socijalistični pokret je vse te razcepe premagal in združil znova vso maso v svoji socijalistični razredni stranki. Trideset let so vzdržali naši socijalistični somišljeniki to stranko — vzdržali jo bodo dalje in združili v njej vse, kar misli in čuti res socijalistično. Najbolje moremo proslaviti to tridesetletnico, ako prikličemo v spomin vsem našim somišljenikom častno in možato devizo naših socijalno-de-mokratičnih pijonirjev: Vzdržati, ne kreniti s prave poti, ne kolebati, popravljati se neprestano, toda v lastnih vrstah izločiti iz stranke vse nevredne elemente s trajno nepopustljivo selekcijo in zaupati nujnosti, nepreprečljivosti socijalistične zmage na svetu! Ob tridesetletnici ustanovitve naše stranke se hvaležno spominjamo vseh naših prvoboriteljev, spomi- Tega ne vidijo naše slovenske stranke, zato pa ene slepo hlapčujejo, druge pa uganjajo kričaško politiko. Krona vse njih politike pa je, da druga drugo denuncirajo ter si s tem med seboj ubijajo ugled^ pri drugih meščanskih strankah v državi. Ni naš namen reševati meščanske stranke. Toda vseeno nam pa ni, če s tako otročjo politiko ugo-nabljajo ugled, potrebe in razvoj naroda. Ni nam vseeno, če z demagogijo in neumnimi fantomi trosijo med narodom strup neresnosti, ki je v stanu uničiti med narodom še tisto trohico zdravega razuma in peščico politične zrelosti, ki jo ima po svoji prirodi in po svoji izobrazbi. Zato najodločneje protestiramo proti sedanjemu bedastemu in zločinskemu delovanju meščanskih političnih strank, ki so vse po vrsti zdravemu razvoju samo na poti. V takih razmerah je pač naša dolžnost, da zahtevamo razpust sedanje narodne skupščine in izvedbo novih volitev. S poslanci in vsemi temi meščanskimi strankami pa naj pri volitvah narod, zlasti delavstvo, pošteno obračuna. Politične razmere v narodni skup ščini, nevidna diktatura, že to samo dokazuje nujnost novih volitev. Imamo pa še druge razloge, ki krepko podpirajo našo zahtevo. Ne le, da narodna skupščina ne dela, tudi vse, kar hoče delati, pomeni pravcato črno reakcijo. Skleniti hoče nove občinske rede, ki poslabšujejo sedanje pravice občanov in obremenjujejo občine; odpraviti hoče ministrstvo socijalne politike in zakonito varstvo delavcev »razturati« po posameznih ministrstvih, da ja ne bodo socijalna vprašanja vladi delala :Ue njamo se pokojnega Železnikarja, ki je poplačal z desetletno težko ječo svojo udanost socijalistični ideji in stranki. O tem našem jubileju bomo še obširno pisali v posebni izdaji našega lista — te vrstice naj služijo le kot opomin vsem, ki so dobre volje, da vztrajajo in zaupajo. Naša ideja je neumrjoča, naša ideja bo zmagala! Slava našim pijonirjem! Živela Socijalistična stranka Jugoslavije! ■ ni tarnal nad političnim m wJjem v naši državi. Kdo se še hnmtf nJ13^ I?eščanske stranke, pa hionrVvctn Votvorne radikale in hlapčevske samostojne demokrate "f* fn dičevcc. O drugih meščanskih strankah niti ne govorimo, ker niti najmanj ne vplivajo na položaj v državi. Nobena teh strank nima, razen radikalne, p6zitivnega programa; nobena ne ziia uveljaviti gospo-darsko-političnih problemov, jih potrebam odgovarjajoče koncipirati ter nastopiti v javnosti z njimi. Naši tMi?k,rati ponižno iščejo pri radi-•u Pokroviteljstvo, da bi škodo-Ya klerikalcem, klerikalci pa se bo-demokratom z gesli, ki so n[ politiki 3 demagofi:iji kakor res- nikKNikolae??nii ,T,i.1]istrsk' PTedsed-mk Nikola Uzunovič prevzel vlado, je razvil načrt dela; o delu narodne skupščine so govorili tudi pozneje in še celo tedaj, ko je bila narodna skupščina odgodena do jeseni, so Razpišite volitve! Leto L več preglavice; poslabšati hoče socijalno zavarovanje, odgoditi hoče izvedbo zavarovanja za starost itd. To so sama vprašanja, na katerih je delavstvo močno interesirano. Vsa ta poslabšanja zakonov glede delavskih pravic in delavskega varstva se bodo izvedla, Če se ne bodo izvršile nove volitve v narodno skup ščino, zlasti, ker v narodni skupščini ne najdemo ne ene stranke, niti enega poslanca, ki bi sniatral ta vprašanja za resna in toliko važna, da bi izzval resen odpor proti takim nameram sedanje politične diktature. Zakon o zaščiti države pa seveda mora ostati, da ne bodo delavci motili z borbo za svoje pravice diktature kapitalizma. Sedanja diktatura je naperjena enako proti delavstvu kakor proti narodu sploh. Da je diktatura mogoča, pa ni kriv v bistvu parlamentarni demokratizem, marveč je temu kriva gniloba meščanskih strank, ki grade, ker so politično nezrele in nesposobne, svojo politično karijero na demagogiji in instinktih neizobraženih množic. Ako bi stranke v skupščini imele demokratično prepričanje in gospodarsko politične vidike pred seboj, bi v skupščini zmagoval parlamentarni demokratizem, bi diktatura klike ne bila mogoča, bi ne imeli gospodarske krize take kakršna je — tako pa je drugače. Zato proč s sedanjo narodno skupščino, proč s sedanjimi poslanci, ki so ali nesposohuh ali pa slepi služabniki režima! Razpustite torej narodno skupščino, razpišite volitve, da vas bo sodil in obsodil delovni narod, ki trpi pod vašo diktaturo in demagogijo! razglašali, da bodo odseki delali tudi med počitnicami. Toda delala ni narodna skupščina in tudi odseki ne delajo, ker se je začel boj med posameznimi strujami v radikalni stranki Zaradi Radičevih nastopov in zaradi zakonskih načrtov, zlasti zaradi zenačenja davkov, ki bi se imeli obravnavati v skupščini in v odsekih. Značilno za jugoslovansko vladanje je, da vsaka vlada pade na odporu radikalne stranke. Značilno je dalje, da v državi ne vlada parlamentarna vlada, ne narodna skupščina, marveč neka tajna sila, ki ji mora slediti vsaka vlada, dokler hoče ostati na krmilu. Nedvomno je dalje, da se skriva ta tajna konservativno buržoazna sila za radikalno stranko, ter da ves parlamentarizem pri nas ni nič drugega kakor diktatura tajne roke, diktatrua denarnih mogotcev, ki kategorično odklanjajo gospodarsko politiko v državi, ki bi bila nasprotna njihovim žepnim interesom, oziroma v prid splošnosti. Tretji mesec orjaške stavke. Pred rešitvijo rudarske stavke? Angleška rudarska stavka traja dalje in vlada in rudniški mogotci se trudijo, da bi jo vendar že enkrat spravili s sveta. Vlada in lastniki niso očitno računali, da bo rudarjem mogoče tako dolgo vzdržati, da bodo pokazali tako orjaško vztrajnost in odpornost. Ni lahko rudarjem! Izstradani so, muči jih težka skrb za vsakdanji kruh, vidijo propadati svoje družine, svojo deco, pa vendar ne klortijo; v tretjem mesecu stavke so, in še izjavljajo, da nočejo in nočejo na delo, dokler lastniki ne pristanejo na njihove itak minimalne zahteve. In ker so> lastniki ravno tako nepopustljivi — lahko njim, ki ne stradajo — je vlada posegla vnovič vmes, angažirala svojo konservativno parlamentarno večino in izglasovala zakon, ki določa, da se mora v angleških rudnikih delati osem ur dnevno, ravno toliko torej, kakor želijo lastniki ru-dokopov. Rešiti bi se moralo tudi vprašanje plače. Lastniki nočejo, da bi veljala za vso državo enotna temeljna plača. Ta naj bi se urejevala po razmerah in po produktivnosti rudnikov od kraja do kraja. V to kislo jabolko se pa vlada ni upala ugrizniti, izjavila se je pa za načrt nacionalizacije angleških, rudnikov, ki naj bi se izrabljali in upravljali po enotnem in modernejšem sistemu, s čimer bi se celokupna angleška premogovna produkcija povečala. Z u-vedbo osemurnega delovnika v rudnikih se je torej le deloma rešilo rudarsko vprašanje. Lastniki zahtevajo sedaj še več, rudarji pa ne marajo za ta najnovejši angleški zakon o osemurnem delu. Niti ta poslednja vladna in parlamentarna poteza ni mogla torej spraviti stavke z mrtve točke, razmerje je ostalo na obeh straneh ne-izpremenjeno. Vlada se sedaj znova trudi, da bi prišlo vendar do sporazuma, ker povzroča stavka ogromno škodo celokupnemu angleškemu gospodarstvu. Angleška tekstilna industrija je n. pr. morala reducirati vsled stavke svoj obrat za skoraj 50 odstotkov. Cene produktom se naglo dvigajo, industrija se ne more več držati dobavnih rokov, položaj je od dne do dne bolj kritičen. Reakcijonarni u-krepi pa tudi dosti ne pomagajo, treba je ustvariti možnost sporazuma. Zadnje dni izgleda, da se v tej smeri tudi resno dela in da je pričakovati z neko sigurnostjo, da pride vendar do dela in miru v angleških rudnikih. Vrhovni delavski svet je izjavil, da mora vlada najprej prenehati z reakcionarnimi ukrepi na škodo delavstva in industrije, aato bo šele mogoče delati za zadovoljiv sporazum. Macdonald in Hendersftn delata na to, da vlada pristane na minimalne zahteve delavstva, obenem da se pa začne z reorganizacijo ru-dokopstva po načrtu, ki naj bi ustrezal tudi delavskim potrebam. Orjaška borba angleških rudarjev je za nas v marsičem poučna. Prvič je važno, da angleški rudarji odklanjajo osemurni delovnik, ker hočejo delati manj, medtem ko se pri nas zahteva od delavstva, da mora delati še preko osemurnega dela. Drugič, da tam rešujejo te stvari vsaj potom parlamenta, medtem ko bi jih pri nas reševali po- tom izjemnih zakonov, policije in žandarmerije. In tretjič, da so se angleški delavci uveljavili ravno zato, ker se znajo solidarno in vztrajno boriti, kakor p.okazujejo pri tej svoji sedanji odločni in nepopustljivi borbi. „SIooenec'‘ zopet - falzlfIclra 1 »Slovenec« vživa že od nekdaj to sumljivo farno, da se zna dovršeno zlagati in da ne pride zlahka v zadrego, kajti falzificiranje resnice je zanj nekaj vsakdanjega. Naslednji slučaj osvetljuje prav drastično »Slovenčevo« sveto falzi-fikatorsko vnemo. Na Dunaju je prišel »Erster Wie-ner Konsumverein« v plačilne težko-če. To društvo je nepolitično, obstoji iz uradništva in srednjih slojev. S socijalno demokracijo na Dunaju nima in ni imelo nikoli nič opraviti. Dunajsko delavstvo ima svoje konzumno društvo pod imenom »Kon-sumgenossenschaft Wien«, ki je največja kozumna zadruga in zelo dobro prospeva. »Slovenec« je falzificiral resnico in — meni tebi nič — proglasil zadrugo »Erster Wiener Konsumverein« za — socijalistično ter v posebnem članku potvarja resnico, češ »da je ta gospodarska nesreča soci-jalno-demokratičnega konzuma vzbudila veliko vznemirjenja zlasti med delavstvom in da je za socijalno-demokratsko gibanje polom dunajskega konzuma najhujši udarec zadnjih let.« Vse to je laž. »Erster Wiener Konsumverein« nima s socijalno demokracijo nič skupnega. Nas se te zadruge ne tičejo. S temi vrsticami hočemo še enkrat le pribiti, kako nesramno potvarja katoliški list resnico, kadar hoče političnim nasprotnikom škodovati. Fej! Zo delavsko prosveto. Na inicijativo Delavske zbornice za Slovniejo se je ustanovil v Ljubljani poseben kulturno prosvetni odsek, katerega naloga je, da kot pomožen organ Del. zbornice za Slovenijo, po njenem pooblastilu in v smislu svojega pravilnika, podpira in se zanima za splošno kulturno, prosvetno, umetniško in zdravstveno-športno povzdigo delavcev, nameščencev in njihovega naraščaja, upoštevajoč pri tem samostojnost in inicijativnost posameznih delavskih društev. Ta kulturno-prosvetni odsek bo ustanovil ljudsko in študijsko knjižnico in čitalnico v Ljubljani ter po možnosti tudi v drugih krajih Slovenije, si preskrbel licenco za prirejanje poučnih in kulturnih filmov, oskrboval skioptične slike za svoja in društvena predavanja, pri- rejal gledališke predstave za delavstvo pri znižanih cenah, organiziral skupne izobraževalne tečaje, kakor n. pr. govorniško in predavateljsko šolo, dramatično šolo, jezikovne tečaje, tečaje za splošno elementarno izobrazbo itd., prirejal posamezna predavanja, po možnosti s skioptič-' nimi slikami in filmi, proučeval in se zaniihal za delovanje kulturnih društev v tu- in inozemstvu in gojil z njimi stalne stike, zbiral tozadevne statistike, izdajal poročila i. dr. — Kulturno-prosvetni odsek bo podpiral z denarnimi sredstvi kulturno delovanje delavskih organizacij, zastopanih pri kulturno-prosvetnem odseku proporcionalno po njihovih klubih v Delavski zbornici in kontroliral uporabo teh podpor s strani društev. Ako1 se izkaže za potrebno, lahko odbor s posebnimi strokovnjaki porazdeli svoje delovanje v razne spe-cijalne sekcije, kakor n. pr. filmsko, umetniško-zabavno i. dr. Te sekcije bodo poslovale kot' posvetovalni organ kulturno-prosvetnega odseka. Po potrebi bo ta odsek priredil tudi konference in ankete o raznih vprašanjih delavske izobrazbe. Že iz tega je razvidno, da so naloge tega odseka prav važne in nujne. Delavska zbornica je z ustanovitvijo tega odseka pokazala, da prav pojmuje tudi kulturno izobraževalne potrebe našega delavstva in da mu hoče tudi na tem polju pomagati. O tej inicijativi Del. zbornice bomo še pisali. Uverjeni smo, da bo ta kulturni odsek res služil razredno prosvetnim potrebam delavstva. Delavska proslava v Mariboru. Maribor, 6. julija. Že v soboto popoldne je dobivalo mesto polagoma drugo lice, ko so z vlaki prihajali sodrugi iz Koroške, Ptuja in drugod. »Socijalisti imajo zopet nekaj!« so šepetali naši konservativni meščani in metali jezne poglede po rdečih rožah v gumbnicah naših sodrugov. Okoli 8. ure zvečer je pa pred Gotzovo dvorano že mrgolelo domačega in došlega delavstva. Vse je šlo na koncert, ki ga je priredilo »K,rilato kolo« kot preludij k razvitju svojega prapora. Lepo število mariborskih Udarnikov je skrbelo za red. Točno ob napovedanem času je pričela igrati nova in priljubljena železničarska godba marzeljezo, ko je — kot nalašč — ugasnila luč in celo mesto je bilo vsled kratkega stika nad eno uro v temi. Radi tega se je spored nekoliko zavlekel in dvorana se je med tem napolnila do zadnjega kotička. Nastopilo je 14 pevskih društev, ki so odpela 24 pesmi. Urnebesno ploskanje posameznim pevskim zborom je dvignilo navdušenje in ko je odbila ena ura, je delavstvo še vedno klicalo pevske zbore ponovno na oder. -rs, . Po koncertu, o katerem bomo priobčili strokovnjaško oceno, se je delavstvo razšlo. Nedeljsko jutro je bilo čmerno in Ge zapuščalo vtis, da bo vreme motilo naše veliko delavsko slavje. Vsled tega je društveni odbor odločil, da se vrši dopoldansko razvitje prapora in popoldanska veselica, ki bi se morala vršiti v Ljudskem vrtu, v veliki Gotzovi dvorani. V največjem dežju se je delavstvo z godbo na čelu že ob 7. uri zbiralo pred Delavskim domom in šlo nato k jutranjim in dopoldanskim vlakom, pozdraviti došle goste. Ob 10. uri pa je takrat že velika povorka vkorakala v dvorano k razvitju prapora, ki ga je koj nato otvoril s. Oman. Ob nabito polni dvorani in natlačeni galeriji se je pričelo slovesno razvitje prapora. Pevski zbori so zapeli skupno pesem »Naš prapor« in s. Petejan je imel slavnostni govor. Ginljiv prizor, ko se prapori pobratijo, je ostal gotovo vsem so-cijalistom v spominu in še danes vidimo pred nami to v srce segajočo sliko. Prapor nosi geslo: »Pesem dvigaj, srca vžigaj, k zmagi vodi prapor nas!« Po končanem razvitju in pozdravnih govorih posameznih zastopnikov kulturnih in drugih organizacij, ki so bili vsi z yelikim navdušenjem sprejeti, se je formirala velika povorka po mestu. Nebo se je razvedrilo in prijetno se je smehljalo solnce manifestantom, ki so korakali v četveroredih po mestnih ulicah, njim na čelu kolesarji, godba, zastave, telovadci in pevci. Pri društvenem domu »Krilatega kola« se je povorka razšla in izvršile so se predpriprave za popoldansko veselico, ki je trajala ob najlepšem razpoloženju do 12. ure ponoči. To slavje je zopet nov dokaz, da delavski pokret napreduje, da je porast socijalističnega gibanja neizbežen in da se bliža čas, ko bo tudi delavstvo v državi izreklo svojo jasno in odločno besedo! Železničarjem nameravalo znižati plače. Iz Beograda vedo poročati, da namerava prometno ministrstvo našim železničarskim delavcem znižati s 1. avgustom plače za celih 20 odstotkov. V državi, ki ima svoje delavske zastopnike v parlamentu, bi bila taka vest sedaj, ko so z zaščitno carino zvišali cene moki in ko pripravljajo »izenačenje« davkov in podaljšanje davka na plače, povrhu še s 1. novembrom 1926 Vonjavi svilnati lasje otroški, katere tako radi božamo in poljubljamo. Ohranite svo-jemu ljubljencu te svilnate lase kar moči dolgo! Umivajte jih s popolnoma neškodljivim sredstvom! Brez sledu škodljivih ali jedkih primesi očisti Eiida-Shampoo lahko pa temeljito lase in kozo na glavi z nežnim posebnim milom. Daje bujne, močne pene, ki z milijoni mehurcev zagrnejo vse nezaželjeno. Elida-Shampoo podeli lasem krasen medel lesk in ohranjuje ča* robne prirodne kodre. Uporabljajte vsled tega vedno sode prosti ELI DA S H A M P O O fugoslov. d. d. Georg Schidit, Osijek. Oddelek »HLIPA*. Pošljite ml br&plaČno originalni zavojček 4/111 EUda-Shara poo fraei —.............. -.............................. —.......- Nailovi •'.................................................. 9. Prožimo, da vtaknete ta odrezek v kuverto, katero naslovite kot tiskovino. zvišanje stanarine — naravnost neverjetna in skoro nemogoča. Pri nas pa zastopajo v parlamentu delavstvo ljudje, ki se navdušujejo za zaščitno carino in ploskajo k načrtu o izenačenju davkov, zato moramo tej vesti verjeti in že danes povedati, da se vlada jako moti, ako misli, da se ji posrečijo njeni naklepi brez odpora naših danes čvrsto in dobro organiziranih železničarjev. Frivolna je igra, ki jo pripravlja radičevsko-radikalna vlada z našimi železničarji in veruje naj, da bo šlo vse delavstvo na branik za življenske pravice železničarjevi Širite naš list! 45 Jack London: Železna peta« (Socijalni roman. Prevel I. V.) (Dalje.) 10. Vrtinec. Po tej večerji, prirejeni za poslovne ljudi, so se vrstili dogodki eden za drugim, vsi strahovite važnosti. Jaz sama, moj majhen Jaz, ki sem ves čas mirnoi živela v mirnem univerzitetskem mestu, sem bila objeta z vrtincem velikih svetovnih dogodkov. Kaj je bil vzrok, da sem postala revolucijonarka, zares ne vem. Ali je bila to ljubezen k Ernstu ali jasna slika družbe, v kateri sem živela in katero mi je pokazal? Vseeno, postala sem revolucijonarka in se znašla v toku dogodkov, ki bi mi bili pred tremi meseci nerazumljivi. Kriza v moji lastni usodi je prišla istočasno z veliko krizo družbe. Pred vsem je izgubil oče svojo službo na Univerzi. Ni bil kratkomalo odpuščen. O, ne! Prosilo se ga je, naj se odpove. To samo po sebi bi ne pomenilo nič. Oče je bil v resnici tega vesel in to posebno zato, ker je bila njegova odpustitev vsled izdaje njegove knjige »Gospodarstvo in vzgoja« prenagljena. Potrdilo je to njegova dokazovanja in bil je zadovoljen. Zakaj, kakšen lepši dokaz naj bi se še doprinesel k trditvam, da je vzgoja odvisna od kapitalističnega razreda? Ali za ta dokaz ni nikdo vedel. Nikdo ni zvedel, da je bil oče prisiljen, odpovedati se katedri. Bil je tako pomemben znanstvenik, da bi to, ako bi se zvedelo, v celem svetu vzbudilo vihar ogorčenja. Časopisi so ga obsipali s hvalospevi in častmi in ga hvalili, da je opustil zaduhle prostore učnih dvoran, da lahko tako ves svoj čas porabi za znanstvena raziskavanja. Sprva se je oče smejal. Potem ga je pa . začelo jeziti. Nato je pa sledilo zatiranje njegove knjige. To zatiranje se je zgodilo tako tajno, da sprva nismo niti opazili. Izdaja knjige je neposredno povzročila nekakšno razburjenost. Očeta je politični kapitalistični tisk napadal in ozmerjal, češ, da je obžalovanja vredno, ako tako velik znanstvenik in učenjak zapusti svoje polje in gre k socijalistom. To je trajalo teden dni. Oče se je pri tem smejal v pest in govoril, da je njegova knjiga zadela kapitalizem na njegovem bolnem mestu. Nato so časopisi in kritike naenkrat obmolknile in niso ničesar več omenjale o krizi. In ravnotako naglo je knjiga izginila s književnega trga. Pri knjigotržcih ni bilo več mogoče dobiti niti izvoda. Oče je pisal založnikom in odgovorilo se mu je, da se je stavek po naključju pokvaril. Začela se je dolgočasna prepiska. Ko so bili naposled založniki prisiljeni, da jasno označijo svoje stališče, so izjavili, da knjige ne morejo več založiti, pač pa so pripravljeni drage volje odstopiti svoja prava. »V celi državi ne najdete več nobenega založnika,« je rekel Ernst. »Jaz na vašem mestu bi se uprav sedaj umaknil. Predokus »železne pete« ste okusili.« Ali oče je bil samo učenjak. Nikdar ni delal naglih sklepov. Zanj kak eksperiment ni bil nič, ako se ni izvedel v vseh podrobnostih. Zato je mirno pregledal vse založbe. Povsod je slišal neštete izgovore, ali nobena založba ni hotela prevzeti nove izdaje knjige. Ko se je oče prepričal, da je bila knjiga v resnici zatrta, je poskusil objaviti v listih vso zadevo. Ali bil je zavrnjen. Poskusil je pri nekem političnem zborovanju socijalistov, na katerem je bilo navzočih mnogo reporterjev, svojo srečo. Povedal je zgodbo o svoji knjigi, ki so jo in kako so jo zatrli. Ko pa je čital drugi dan časopise, se je moral smejati, ter se konečno( silno razijutil. Časopisi knjige same niso omenjali, pač pa so izborno zanikali njega, pisatelja. Njegove besede so pobrali iz njegovega govora ter jih izpačili z dobropremišljenimi pripombami tako, da je iz-gledal ves govor kot divji in anarhističen. V spTOTih z „0" . nar,. pove eno v nutpvotn, , J pa drugo. Dr. Puc ,e n. pr. (zjavil do_ pismku, da je ze zdavnaj čas, da se gerentski sosvet razreši svojih dosedanjih dolžnosti! Bog in občinska politika! Zakaj so torej oblasti v Beogradu, odnosno v Ljubljani, še vedno Proti volitvam? Ali morda zato, ker nočejo prej radikalno okrniti občin-?0 avtonomijo? Če je tako, potem n!Lmora.*e stranke zapeti še drugo ciin6^1 -m za^e^‘ 2 velikopotezno ak-flvlrmnm-1108*' v obrambo občinske Zn TT in samouprave. O tem dosti ozira P“a^’ Pa ni bilo dosti ozira od strani onih strank ki zvZ ST1 nad sloven*ko tako-vano politično javnostjo. Interesantno je nadalje tudi to, da je glasom »Na- rodnega Djela« dr. Stanovnik izjavil, da se bo jeseni začela akcija od strani vseh »ljudskih in delavskih« strank za samoupravo. V tej akciji bo SLS, pa tudi socijalistična itd. Kdo je pooblastil dr. Stanovnika, da govori v imenu vseh teh strank in tudi v imenu naše, ne vemo, vemo pa, da mi akcijo v obrambo samouprave in avtonomije vodimo vedno, in ne samo v jeseni, ko se vreme kisa, a vodimo jo samostojno in nam je pri tem čisto vseeno, kaj dela medtem SLS, ali pomaga ugonabljati občinsko avtonomijo v delavskih Trbovljah ali pa zasleduje kake druge strankarske špekulacije. Vemo, da klerikalnih napadov na trboveljsko socijalistično občino nismo pozabili in bomo o tem še dolgo govorili. Dr. Stanovnik naj kratkomalo govori vedno le v imenu svoje stranke, in ne tudi naše. Capito? Lažnjivci! Od Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo smo prejeli naslednjo izjavo: »Slovenec« št, 149 od torka objavlja, da je prišlo »Prvo dunajsko konsumno društvo« v plačilne težkoče in da znaša pasiva od 50 do 60 milijard avstr. kron. »Slovenec« dodaja, da je to — socialistični kon-sum. Konštatirati moramo, da »Erster Wiener Konsumverein« ni v nobeni niti direktni niti indirektni zvezi z delavskim socijalističnim gibanjem na Dunaju. Konsumna zveza dunajskih delavcev — »Konsumgenossen-schaft Wien« — ki je ena največjih konsumnih zadrug na svetu, je solidno in cvetoče podjetje, ki zadošča v vsakem oziru vsem svojim obveznostim. Objava v »Slovencu« od torka je zlobna falzifikacija in mistifikacija. — Zveza gospodarskih zadrug za Ju-slavijo. Zasebnim nameščencem. Gospod Valentin Urbančič je v soboto objavil v »Slovenskem Narodu« poslano, v katerem svari zasebne nameščence, da bi se udeležili protestnega shoda zoper kršitev nedeljskega počitka, ki ga je v soboto priredila Zveza zasebnih nameščencev v Ljubljani. Zakaj je to storil? Gosp. Urbančič je priden delavec v trgovskih podjetniških organizacijah. Da bi mu pa nameščenci ne ušli v neodvisne organi-zacije, jim je hotel pokazati samega sebe ter jim povedati, da je tajnik gospodarske organizacije, ki reže kruh nameščencem, kjer ima sam veliko moč. Ej, pa ni tako! Gospod Urbančič je v službi podjetnikov in jim mora služiti, v službi je organizacije, ki vodi boj proti interesom nameščencev že po svoji lastnosti in gosp. Urbančič kot tajnik te organizacije mora delati vsaj tako, da nameščenci ostanejo zadovoljni tudi. če pravmalo pravic dobe. Gospod Urbančič je torej tukaj nekakšen »Be-schvvichtigungsrat«, ne pa zastopnik nameščencev. Čisto pa molči gosp. Urbančič o slabih, naravnost žalostnih razmerah trgovskih in drugih privatnih nameščencev. Dvema gospo* doma je pač težko služiti. Kolesarenje po pešpotlh. Pri nas v Ljubljani se je kolesarenje po peš-potih tako udomačilo, da je gotovo veliko število kolesarjev, ki menda sploh ne vedo, da so pešpota za potnike in ne za vozila, če greste zvečer — zlasti po delu — po Dunajski cesti, ste v trajni nevarnosti, da vas kdo ne povozi. Vemo, da je udobneje, voziti se po' pešpotih, vendar na‘n J? zdravje dece in odraslih ljudi važnejše, nego udobnost kolesarjev in zato se često vprašamo, razmišlja h naša varnostna oblast o tem, da veljajo za Ljubljano isti varnostni predpisi kot n. pr. za Maribor, Zagreb, Beograd itd.? Sodrug Snopi preminul. Neizprosna smrt sega s svojo grabežljivo roko po naših najboljših možeh. V največji bedi in pomanjkanju je v nedeljo preminul na Koroški cesti v Schfcht K 0 Vzor vseh vrst mila je SCHICHTOVO-MILO znamke „JELEN.“ Že desetletja se trudijo vsi milarji, da bi izdelali tako dobro milo, kakor je Schicht-ovo. Kadar hoče proizvajalec mila svoje milo kar najbolj pohvaliti, tedaj povdari: .Tako je dobro, kakor Schichtovo". Kar pa Vi uporabljate, to ni samo: .tako dobro, kakor', temveč Vi uporabljate najboljše, namreč Schichtovo milo, ki je edino pravo z znamko JELEN". Mariboru 621etni sodrug Snopi, objokovan od treh nepreskrbijenih otrok. Bil je to eden izmed starih preizkušenih zaupnikpv Socijalistične stranke, ki niso klonili niti takrat, ko je nacionalizem in vojna furija dušila delavski pokret. Nad 20 let je bil naš zaupnik, nad 20 let agitator za socijalno pravičnost in boljšo bodočnost. Mariborsko delavstvo žaluje nad njegovo smrtjo. Bil je pri-prost občinski delavec in kot samouk zelo naobražen, izboren strokov-ničar in izvrsten zaupnik občinskih delavcev. — Ohranimo mu trajen spomin! Koncert delavskih pevskih društev, ki se je vršil v Mariboru v soboto zvečer v prenapolnjeni Gotzovi dvorani, je krasno uspel in zasluži, da se o njem obširneje piše. Vsled preobilnosti gradiva bomo objavili daljšo oceno tej pomembni prireditvi v prihodnji številki našega lista. Za naše pristaniške delavce. Delavska zbornica v Zagrebu se je že delj časa bavila z delovnimi razmerami v naših pristaniščih, zlasti pa z delavskimi prilikami v sušaški luki. Meseca aprila je bila tudi v Zagrebu posebna anketa, ki je bila sklicana po inicijativi Občega radničkega sa-veza Jugoslavije. Pristaniški delavci preživljajo težke dneve. Vsled ve- nogivJe s šlgota fn «iamk< (rdečo, modro alt zlato) „klju£“ da h prepričate, kako en paf , traja kakor itirjc pari drugibj »Dobivajo h v prodajalnah! ‘ Nogavici bres figa »ključ like brezposelnosti, ki vlada v notranjosti države, je navalilo v naše luke ob Jadranu veliko število brezposelnih delavcev. Ker je pa zavladala v vsem našem gospodarskem življenju huda stagnacija, je zmanjkalo dela tudi v naših pristaniščih. Dela je premalo še za stalne pristaniške delavce. Ker se pa v naših pristaniščih niso uveljavili predpisi o zaposlenju pristaniških delavcev, kakor je to slučaj v vseh drugih državah, zato se češče zaposlujejo v naših lukah delavci, ki napornega in nevarnega težaškega pristaniškega dela ne poznajo. Povsod drugod se smatra pristaniške delavce za kvalificirane delavce in se jih kot take na podlagi zakona ščiti. V lukah je treba zaposliti le pristaniške delavce, ki so v svojem poslu iz-vežbani. Kakor se na železnici zaposlujejo samo železničarji in v rudnikih samo rudarji, tako se morajo tudi v naših pristaniščih zaposliti samo pristaniški delavci. Ker pa ni bilo z zakonom o zaščiti dela ureJf* no in zaščiteno tudi vprašanje naših pristaniških delavcev, je nujno potrebno, da se to vprašanje sedaj uredi vsaj potom posebne naredbe. Na omenjeni anketi v Zagrebu je bila zato sprejeta posebna resolu-cija v kateri se povdarja, da je vprašanje ureditve delovnih in mezdnih odnošajev v pomorskih pristaniščih in na obalah plovnih rek zelo važno in nujno in se mora zato čim-prej rešiti potom zakonite naredbe. Zadruga pristaniških delavcev na Sušaku je že izdelala in predložila poseben pravilnik o zaposlenju delavstva pri nakladanju, izkladanju in prenašanju blaga v naših pristaniščih, vendar se ta pravilnik doslej še ni uveljavil. Delavska zbornica v, Zagrebu je zato sklicala 5. julija na Sušaku širšo konferenco, na katero je povabila ministrstvo za socijalno politiko:, ministrstvo trgovine in in- dustrije, ministrstvo za promet, centralno tajništvo Delavskih zbornic, pristaniške oblasti, inšpekcijo dela ter ostale zainteresirane gospodarske in delavske strokovne organizacije. Zadruge In uslužbenci. Pretekli teden je imela sekcija zadružnih nastavljencev, ki je združena v »Savezu privatnih namešte-nika Jugoslavije«, svoj občni zbor, ki je pokazal, da uslužbenci zadružnih organizacij jako dobro razumevajo razliko med privatno kapitalističnimi podjetji in med obče koristnimi zadrugami. Na občnem zboru se niso obravnavale le težave uslužbencev, temveč so pokazali zborovalci globoko razumevanje tudi za probleme zadružnega gospodarstva. Izražena je bila želja, da bi se čimpreje vsi uslužbenci zadrug do poslednjega organizirali v svoji strokovni organizaciji, ki naj bi imela namen čuvati njihove koristi, obenem pa izpopolniti in razširiti njihovo znanje o trgovskih in zadružnih vedah. Poleg teh problemov se je na zboru govorilo tudi o splošni gospodarski krizi in o delovanju uslužbencev v zadrugah. Zaključek te stvarne debate je bil, da je treba pospešiti in razširiti zadružno delovanje, ker se bo s tem tudi dvignilo blagostanje zadružnih uslužbencev. Da se to čimpreje doseže, je bilo sklenjeno delovati na vso moč, da se članstvo zadrug čimbolj zadovolji, da se razširi zaupanje do zadružništva med najširše mase delovnega ljudstva, da se skratka z agitacijo in propagando razširi smisel za zadružništvo. Iz sklepov tega občnega zbora je razvideti, da si bo tudi zadružno gibanje v Sloveniji, ki žalibog nima na razpolago modernih zadružnih šol, samo vzgojilo kader vnetih zadružnikov, ki bo v stanju da lepo razcvitajočemu zadružništvu nudi svojo inicijativo in svojo umstveno pomoč. Iz zadružnih nastavljencev mora vzkliti bodoča zadružna akademija, ki bo imela nalogo prouča-vati na stotine in stotine nerešenih zadružnih problemov in zbirati vse te podatke, da jih bo člansvto in vodstvo zadrug s pridom uporabilo. To je zaenkrat najnujnejše delo, ker je treba upoštevati, da našemu zadružništvu manjkajo pred vsem duhovne smeri in dalekovidni praktični programi. Sicer prirejajo nekatere krščanske zadruge neke tečaje, ki imajo namen dvigniti splošen nivo zadružnikov. Ali ti tečaji še zdavnaj ne morejo zadostovati zadružništvu kot moralna in umstvena podpora pri njegovem razvoju. Zadružna akademija, kakor si jo zamišljamo mi, bo morala pred vsem pokazati pot, po kateri si bo zadružništvo osvojilo tudi v državi tisto dominantno stališče, kakršnega ima na primer angleško zadružništvo. Akademija bo morala tudi najti pot k razumevanju splošnih socijalnih problemov, ki se morajo reševati v skladu in paralelno z zadružno idejo. Skratka, taka akademija bi morala služiti modernemu delavskemu zadružništvu na enak način, kakor služijo univerze splošni znanosti. Mnenja smo, da bodo sklepi tega občnega zbora mnogo pripomogli k delovanju v tem pravcu, zato jih toplo pozdravljamo. Maribor. Kako radičeve! delavce organizirajo? Ni še dolgo od tega, ko se je po mariborskih delavnicah raznesla zabavna vest, da ustanavljajo tudi ra-dičevci v Mariboru svojo »delavsko« (reci štrajkbrehersko) organizacijo. — Pa zakaj bi tudi oni ne imeli svoje »delavske« organizacije. Saj imajo tudi klerikalci svojo, pa tudi demokrati in narodni socijalci imajo skupaj eno. Razume se tedaj, da Radič ne bo brez nje! In ustanoyili so jo. ' 4 Po vsem tem, kar se je od takrat zgodilo, ko so radičevci obesili republiko na klin, reducirali v državnih rudnikih delavcem plače, glasovali za 3 in pol milijardni vojaški proračun, znižali izdatke za socijal-no politiko na 150.000 Din, podaljšali delavcem delovni čas in povečali so-cijalno reakcijo v državi — so se oni vendar še čutili poklicane, spraviti svoje bivše volilce na Štajerskem v neko organizacijo — recimo delavsko, — in so sklifcali sestanek, se tam malo skregali in njihovi bivši pristaši so šele iz časopisov zvedeli, da to ni bil navaden kreg, nego; da je bilo to snovanje delavske železničarske organizacije. Pa še več. Posameznike so izvolili celo v svoj odbor, ne da bi ti s tem soglašali; in danes smo celo v stanu priobčiti izjavo, ki jasno priča o tem, kako so organizirali in kakšen razmah ima ta žoJta »delavska« organizacija. Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem nikoli pristal na to, da se me izvoli v odbor »Hrvatskega radničkega Sa-veza«, ki so ga ustanovili radičevci v Mariboru in je prišlo tedaj moje ime, ki sem ga Čital šele v »Kmetskem listu«, proti moji volji v zvezo s to organizacijo. Ivanuša Franc, mizar. um RAZGLAS. Krajni šolski svet v Črni razpisuje natečaj o oddaji gradbenih del (prizidkov) pri obstoječi osnovni šoli v Črni. Tozadevni načrti so razgrnjeni v občinski pisarni v Črni vsak dan od 8. do 12. ure in se dobi istotam vse pripomočke in vsa pojasnila za ponudbe proti plačilu 100 Din. Ponudniki morajo vložiti odnosno vposlati svoje ponudbe krajnemu šolskemu svetu v Črni v zapečatenem kuvertu z napisom »Ponudnik N. N., ponudba za zgradbo prizidkov pri osnovni šoli v Črni« najpozneje do 17. julija 1.1. ob 10. uri. Skupna stavbna vsota znaša okroglo 970.000 dinarjev. Krajni šolski svet si pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponujene vsote. O izidu natečaja se bodo ponudniki po ko-misijonelnem pregledu vseh ponudb obvestili pismeno. Krajni šolski svet v Črni pri Prevaljah. ZA ŽEJO najbolj5l) pravi MarSier-ovl Sumeči Hmonadni bonboni v paitiljah, kakor pred vojno. V» Htra dobre limonade za 1 Din se dobi povsod. Olavna zaloga: JOS. VITEK, Ljubljana, Sv. Petra c. 13 svetovno znani avtomobili, motocikli, bicikll ter HiuiiEi Dnuinson brezkonkurenčnt motocikli po brtzkonkurenčnlhcenah. Oglejte sl nafnovejše modele na Ljvblj. velesejmu v paviljonu G 284—290. Glavno zastopstvo O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11. Volna In bomba! za strojno pletenje In vsakovrstna ročna dela se dobi v veliki izbiri in po najnižjih cenah pri: Karal Prelogu, Ljubljana, Gosposka ulica 3. Stari trg 12. Ustanovljeno 1852. TEOD. KORN, Ljubljana, Poljanska c. 8 {preje Henrik Kom). Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava Strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine in flrnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatlje) za konzerve. Zadnjič je poročala »Delavska Politika« o delovanju litijske »Svo-tfbde« in o naraščanju števila članov. Čital pa sem v »Novi Pravdi« od 26. junija dopis iz Litije, iz katerega sem razvidel, da nekemu veleumu to ni prav in zato nekam bahavo omenja, da se je vršil 23.‘ junija v Litiji strokovni shod, ki je bil dobro obiskan, iz česar sklepam, da so sedaj narodni socijalisti prepričani, da drvi vse delavstvo le za njimi. Kako tudi ne! Saj je bilo na tistem shodu reci in piši sedem njihovih somišljenikov in pa par naših sodrugOV, k so šli na »shod« iz radovednosti. V »Del. Politiki« smo konštati-rali, da število našega članstva narašča, s čemur se pa nismo hoteli prav nič bahati, povedali smo le resnico. Narodnim socijalištom pa to ni prav in se sedaj napenjajo in napenjajo — in ne vedo, kako bi spet pridobili zase »litijsko trdnjavo«. Temu so, kajpak, sami krivi, ker so delavstvo dolgo varali, tako dolgo, da je končno uvidelo, da organizacija, katera ima le delavsko ime, pleše pa po naročilu podjetnika — ne more biti delavstvu koristna. Glede naše »Svobode« vam pa še enkrat povemo, da resnično dobro napreduje in deluje, za kar so tukaj dokazi; imeli smo več lepih prireditev v prid delavske mladine, imamo knjižnico, lepo telovadno enoto in člane v kroju; — kaj ste pa imeli vi pri propadlem »Bratstvu«? Prav nič! Seveda organizacija ne sme služiti profitarstvu posameznikov, koristiti mora vsem, če hoče uspevati. »Svoboda« je ostala zvesta svojemu delavskemu kulturnemu namenu in zato lepo napreduje in bp še napredovala. Zatorej, delavci in delavska mladina, pristopajte k »Svobodi«, kar bo vam in vsemu tukajšnjemu delovnemu ljudstvu v korist. Želimo, da kar imate veleumni narodni socijalisti za povedati, poveste, da vam moremo po vseh pravilih odgovoriti. Tvarine nam ne manjka! »Svobodaš.« Pavel Dorohov: Heter brile močneje. (Iz romana »Golgota«. Prevel I. V.) Kmetje z vrečami na rampah prestopajo neodločno. Majhen rdeče-bradec se prerije skozi. »Kaj bomo stali tu. Saj so naši ljudje. Pojdite.« »Potegnite .mostič. Srečno pot, gospod kapitan.« Kapitanov debeli, obriti obraz se zaničljivo nasmehne. »Naprej!« Med širokim, strmim obrežjem plava parobrod nizdol. V prvem razredu sedita dva uradnika v temno- zeleni žametni čepici, mlad praporščak, dve ali tri dame. V kotu, pri posebni mizi velik, črnobradi mož,, trgovec ali podjetnik — pije čaj. Pred njim je velik čajnik z vodo, zraven manjši s čajem, kozarec in skodelica s sladkorjem. Praporščak se kuha od jeze. »Prosim vas. Predstavite si to predrznost! Pri belem dnevu, v najbližji bližini velikega okrožnega mesta se mori, ropa. Nikdo ni varen* več svojega življenja!« »Da, boljševiki so zares postali nesramni.« »Kaj boljševiki. To je navadna roparska drhal. Seve, naredili bomo kratek proces. Ena, dve .. in konec!« »Imate mnogo ljudi s seboj?« »Petdeset bajonetov. Ah, z enim ducatom si gotov z vso to sodrgo.« Črnobradi potrka s pokrovom na čajnik: »He. fant. prinesi še en čajnik čaja!« V Smijovki se vkrca cela gruča stavbnih mizarjev. Vsi nosijo zaboje z orodjem, sekire in žage. »Kam potujete?« »V Aljoškinu bomo postavili cerkev.« Po noči spe vojaki na pričnah. Puške stoje zraven, prislonjene k steni. Njim nasproti ležijo mizarji, nekateri na klopeh, drugi na tleh. Motno sveti majhna oljnata svetilka. Na pričnah je temno. Pred puškami hodi vojak gor in dol. Pred klopmi, kjer spe mizarji, se iz gruče dvigne nek mož. Zdeha, se praska po hrbtu in stopi k stražujočemu vojaku. »Rojak. Kje je tu stranišče ?« . »Idi naravnost, tam na levo na hodniku.« Pri povratku se zaplete v pogovor. »Kam greste?« »Neko drhal lovit. Tu nekje morajo biti banditi.« »Ali so razbojniki, ki jih naj polovite?« »Ne v*em. Pravijo, da so boljševiki.« »Kadiš?« Vzame tobačni mehur, si naredi cigareto. Pomoli mehur vojaku. »Vzemi, rojak.« Vojak naredi cigareto. Skloni se, da si prižge. Jeklene rdeče brke se obsvetijo. Hoče se zravnati. Ali jeklene roke mu naenkrat stisnejo vrat, nekdo ga zgrabi za noge. V sekundi mu nekdo potisne v usta klopčič, roke in noge so zvezane. Mizarji skočijo po koncu in zgrabijo za puške. Eden od vojakov plane po koncu. »Da se nikdo ne zgane!« Vse puške gledajo vojaka. Velik, črnobradi stopi s tremf oboroženimi ljudmi h kajuti prvega razreda. Potrka. »Kdo je?« »Gospod poročnik. Vašim ljudem se je pripetila nesreča.« (Konec prihodnjič.) Nabirajte nove naročnike Itaznonllo preselitve. KAROL PRELOG trgovina z volno, bombažem in galanterijo, je preselil svojo trgovino doslej na Galusovem nabrežju Stev. 11 v Gosposko ulico Stev. 3 Trgovina na Starem trgu štev. 1-2 ostane še nadalje. Ob tej priliki se cenj. odjemalcem zahvaljujem za dosedanje zaupanje, ter se priporočam za nadaljno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Karol Prelofl- Splošno konsumno društvo »Posavje14 v Zagorju ob Savi. s— 1 ’ ----- Ima svoje prodajalne v Zagorju, Loka pri Zagorju in Velenje. Blago prodaja vse vrste špecerijskega in manufakturo po najnižjih dnevnih cenah. Član lahko postane vsak. Pristopnina Din a-50 Delež Din 50-— RAVNATELJSTVO. Tiskar; Ljudska tiskarna d. d. v Maribora, predstavnik: Albin Hrovatin, ravnatelj v Mariboru. — Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh v Ljubljani. — Izdajatelj: Pokrajinsko načelstvo SSJ ra Slovenijo, predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru.